TH* OLDEST
AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP, AMERICA,
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmago!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI _______IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.	1
ŠTEV. (No.) 157.
HAJSTAXEJSI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LEST X ZDRUŽENIH drŽavah
AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., SREDA, 7. OKTOBRA — WEDNESDAY, OKTOBER 7, 1925.
LETNIK XXXIV.
Konferenca v Locarno
•w 7 'T5>
PRIČELA SO SE POGANJANJA NA KONFERENCI V ŠVICI, NA KATERI NAJ BI SE UKRENILO NEKAJ KAR BI OHRANILO MIR EVROPI.
Locamo, Švica. — V majhnemu mestecu v Švici — Locarno, kjer je vedno vse tiho in mirno, le v poletni vročini je nekoliko živahnejše, tja so da. nes obrnjene oči vsega sveta. Vrši se namreč konferenca, na kateri naj bi se visoki državniki. kateri imajo vso d o Evrope v svojih rokah zjedinili in podpisali evropski varnostni pakt.
Na predvečer konference, se je raznesla vest, ki je osupnila člane tega zborovanja, kakor tudi ostali svet. Govori se namreč, da so nemški nacionalisti obljubili, da bodo dr. Stre-semanna raje usmrtili, kakor
EKSKAJZER 0 RMENI NEVARNOSTI.
ODLIČNI JUGOSLOVANI V ZDR. DRŽ.
Bivši nemški cesar Viljem svari Zdr. države pred rmeno nevarnostjo. — Trozveza v Aziji naperjena proti zapad-ni civilizaciji.
"Pred tridesetimi leti." tako je dejal bivši nemški cesar Viljem nekemu poročevalcu, "sem svaril Evropo pred rmeno nevarnostjo. A tisti čas niso vodilni državniki Evrope moje
Slika nam predstavlja jugoslovanske delegate za inter-
KRIŽEM SVETA.
n i mu dovolili da hi 711 lVm-n svarilo vpoštevali. Danes pa ta Parlamentarno konferenco v Washington-u, povzeta iz foto-z7Vzniki Lorthi ™ nevarnost ne ogroža le Evropo, ^rafije, ki je bila vzeta na parniku Majestic, White Star druz.
ka nak a ki bi 1	temveč vso zapadno civilizacij P"*">du v New York. - Od leve proti desni. - Dr. S.
K IJaKta' M Dl se nanašala -Q N} ^ manj nevarna za A_ Budisavbjevič; Mr. Velizar Janoveč; Dr. Voja Marinkovič;
Dr. Ljuba Nesič in Mr.
Iz Jugoslavije.
Bri-
ne _
na pogoje verzaljske pogodbe.	. ,
^ V očeh visokih državnikov menko' kakor za Vel
Evrope je bodočnost miru v E-
vropi odvisna od varnostnih' , , . _
mednarodni kapitalizem ravno
tanijo."
Dalje je dejal kajzer, da je
pogajanj. Nameravani pakt. bi tudi blagodejno vplival na rekonstrukcijo po vojni prizadetih krajev. • Ta pakt je nasve-tovala Nemčija, najbrže po inspiraciji Anglije. Austen-Chamberlain, angleški vnanji mini.,	„ , _
Bter bo predsedoval tej konfe-\™*r.ze tudl	^t ki-
(tajski zaveznici. Kakor pišejo
nekateri listi, je na Kitajskem
tako nevaren kakor mednarodni boljševizem.
Glede Kitajske pravi, da v slučaju, konflikta, bodi si s ka- \yarj terim koli evropskim narodom ji bo stala na strani Rusija in
M. Proka.
SPOJITEV PEKARSKIH TRUSTEY.
PRAZNIK ROJSTVA MOHAMEDA.
Bak ing kompanija se je združila z dvema velikima tozadevnima podjetjima s kapitalom $400,000,000.
renči.
Kakor se čuje, je
varnostna
Chicago, 111. — Pred krat-
pogodba zapadlih mej že pri. P^vljenih 200,000 mož, ka- kem ge SQ g. bni chikaSki p^ki
pravljena za podpis. Pač je še nekaj točk, ki niso še rešene, ali kakor pravi poročilo, ne bodo delale ovir. Dosegel se je tudi nekak sporazum glede
vprašanja razoroževanja, s ka- , , , . , - , . . , , . . bovala angleški v Singapore, terim se strinjata francoski mt«««««?— _____a:
vnanji minister A. Briand in
tere plačuje sovjetska Rusija, a oborožila jih je Japonska, ki' čakajo na eventuelni napad.) Japonska in Rusija nameravati zgraditi veliko mornariško ba-1 zo v Vladivostoku, ki bi klju-
V Damaskusu so slavili praznik rojstva preroka Mohameda, pri čemer je prišlo do spopada.
Damascus, Sirija. — Od tukaj poročajo, da so obhajali rojstva Mohameda.
'Japonska gradi bojne lad-
xr w ... rp . .	, je, križarke in submarinke za
Nemčija. Tako je z zapadno , , , ,	dU
__. -r, -m	-j sebe, kakor tudi
mejo. Poročilo pa pravi, da , , ^ ... ,, „ . , ■ , , t i jt -i	i j vlado v Rusiji. Mogoče je tudi,
ne bo tako gladko slo z vzhod- , .	. , - . . ,
, , da bo Kitajska organizirala no mejo, kajti tukaj se bodo , ,	j , • *
, - • . m	t t stalno armado brojeco 800,000
konferenci stavile zapreke, ka-i v , ,
, , ,	., j , imoz, katere bi izvezbali ruski
tere bo treba previdno odstra- . . .. v	^ ..
,	, ,	. in japonski častniki. Dalje
njevati, da se stavba varnost-1
nega pakta ne zruši, kajti nad temi pogajanji visijo temni o-blaki — sovjetske Rusije.
-o-
KRIM PRIPRAVLJA SILNO OBRAMBO.
Fez, Maroko. — Krim je s svojim štabom
pravi Viljem : "Ni prikrito, da se na zapadnem Kitajskem in Indiji vojaštvo pripravlja in formira, za kaj — je vsakomur znano — rmena nevarnost katero sem prerokoval pred 30. leti se dviga v preteči gotovo-Abd-el sti."
po-
"Še sedaj antata slabo
v laseh, temu je sledilo zniža-; praznik
nje cene kruhu, kar je seveda j Slavnost se je pa razvila v pre-prav dobro došlo delavskim tep, kajti muselmani so napa-slojem. Ker pa znajo take spo-jdli francoske vojake, katerim re magnati rešiti sebi v prid, in'so trgali obleko, zastave meta-ne pustijo, da bi kdo drugi imel li po tleh in po njih hodili. Ve-od njih dobiček, so se ''pogli- liko oseb je bilo ranjenih, hali" in se strnili v skupno kor- t>-, • , -,41 poracijo s kapitalom $400,-'	Je okrog 500 izgredm-
za sovjetsko ()|,0 0))()	,kov, ki so bih oboroženi z me-
K temu združenju pripadanj.11 n??mil nek«te" so Ward Baking kompanija. GeJtl!dl pUS*e' Iz*redl 80 ™PerJe-neral in Continental. Korpora- ni™JVec proti Kristijanom in cija bo imela kontrolo nad 157 sp oh tuJcem; Napadli so tudi pekarijami. Omenjene tri kom- ?eko ^bavalisce v amerisko-
panije so največje v Zdr drža- [rancosko " angleški koloniji, vajj#	! kjer se je nahajal tudi anreris-
_ __j ki konsul, James Kely, s svojo
soprogo. Francoski vojaki so postopali kar najlepše so mogli z izgredniki. Ljudstvo je bi-Chicago, 111. — William lo zelo zbegano po teh dogod-jHershberg, lastnik kine gleda- kih po-'lišča je bil najden mrtev s pre
NAMESTO PRED ALTAR — V SMRT.
begnil k njemu prijaznem ro- stopa z mojim narodom, na- streljeno glavo.
du v bližini Djebel Hamunn. Vodja Rifijancev je silno potrt, 'od kar so ga Francozi in Španci pregnali iz Ajdira, in mesto zasedli.
mesto, da bi spregledala in se Ilershberg je bil *star 42 let, pripravila, da brani Evropo in živec na 4903 Sheridon road, belo civilizacijo proti boljševiz-i Namen je imel se poročiti dru-mu in rmeni nevarnosti." j gi teden, a finančne razmere Kajzer je tudi povdarjal, da so šle rakovo pot, to ga je pe-je Nemčija hrbtišče Evrope, ki o, napisal je pismo v slovo in
mamo, da se sedaj Krim pri-	vz/rži mir v	.?•> P0*™1 kr0^°	Y Pj?"Iglobočino 600
potreba, da se spravi Nemčijo mu prosi zaročenko Miss Sadie r V v ,
Po zadnjih poročilih posne-
S-51t ŠE VEDNO V MORSKI GLOBOČINI.
New London, Conn. — Glas trobente se je čul, ki je žalostno odmeval po bazi submarink, v slovo mornarjem, ki so postali žrtev poklica in se potopili v častnikov in
odpoi*.
zadnje izopet na no£e»" dodal pa
se bojevate j — to pa Je rno^oče'	se zaročni prstan.
, . '	. . mirovna pogodba uniči. Jaz'	-o
okraju. Francozi in i , . . , ... .	I
pravlja z vso silo na Francozi so porazili ostale čete, ki so
pri Taza	—. . . ......	,
i .	...	vem kaj govorim, kaiti iaz sem!
Spanci pa ne pustijo oddiha w J.fa „ .i- ; . „ ,
^ .. , * - ... . držal mir v Evropi 25 let. upornikom, temveč jih tirajo;	^ _
dalje proti severu in jim ne pu- j
stijo pridobiti na času, da bi se |
organizirali in se vspešno po- j Moskva, Rusija. —Po enajst-
stavili v bran. Veliko so prido- letni delni prohibiciji v Rusiji
je: Kaiman, naj obdrži za spomin
RUSIJA — "MOKRA.'
KONFERENCA DELAVSKE FEDERACIJE.
mož je stalo sklonjenih glav, med njimi sorodniki in prijatelji 33. žrtev sub. S-51 ; vsi so goreče molili, ko je trobentač zatrobil — "tape."
Med temi obredi je pa druga skupina tovarišev ponesre-
bili Francozi s tem, ko so zasedli Djebel Bou Blanc, od koder kontrolirajo najvišje vrhove
je zopet napočila mokra doba. Žganje 40 in 60 odstotno se zopet toči po kavarnah in gostil-
Atlantic City, N. J. — Predsedniku ameriške delavske fe-|čenih se trudila, da bi se čim deracije William Green-u, so preje prišlo do ostalih trupel, priredili viharen sprejem, ko katera še sedaj počivajo v glo-
je prvič od kar je predsednik 3,000,000 organiziranih delavcev zasedel stolček in predse-
gora. Tanki in pehota se je u- nah. Na stotisoče steklenic li- doval konferenci
deležila boja za to točko, za katero so se bojevali več ur in pognali upornike v beg z velikimi izgubami, Francozi so i-meli malo mrtvih.
AMERIŠKI POROČEVALEC — VOJNI UJETNIK.
London. — Od tukaj poročajo, da je neki ameriški poročevalec prišel v Jeballa deželo, da obišče Abd-el Krima, a tam bo ga domačini prijeli in poslali kot vojnega ujetnika v glavni stan Rifijancev.
kerja je bilo naloženega ves ta čas po raznih kleteh, a sedaj
Še pred enim letom je bil Mr. Green malo poznan širši javno-
ko je napočil zoet dan — dan sti, danes je pa na čelu velike pijače, so prišli ti dragoceni za- delavske organizacije. Preje je kladi na površje, poročilo pra-,bil tajnik unije rudarjev za drvi, da so prodajali prvi dan po 'žavo Ohio, kjer je bil aktiven v preklicu prohibicije steklenico lokalni'in državni politiki, žganja za $10.00 do $14.00. j Otvoritev pet in štiridesete Seveda, da bo vlada temu odi-letne konvencije je našlo de-ranju napravila konec, a prve lavsko gibanje na stališču, ki dni to ni bilo mogoče, mnogi so j je v atanu kljubovati svojim radi plačevali te oderuške ce- ^nasprotnikom bolj ko kedaj pone, da so le prišli po več letih prej. zopet enkrat do pravega žganja.	______■ . s/.jšfo
ŠIRITE AMER. SLOVENCA.
bočini.
NESREČA PRI DELU — DVA UTONILA.
Chicago, III. — Obrežni stražniki si prizadevajo priti do trupel dveh delavcev, ki sta utonila v lagunu vzhodno od takozvanega Soldiers polja, kjer sta bila pri delu na pon-tonu, v katerega je zadel neki vlačilec. Žrtvi sta, John Dem-ski, star 22 in Sid Ludwigson, 20 let, oba iz Chicago. V vodo je padel Demski a Ludwigson mu je hotel pomagati in je skočil za njim, svoje junaštvo je plačal s smrtjo.
—	Quincy, 111. — V soboto večer so tukaj občutili močan potresni sunek, ki je trajal 5 sekund. — Isto poročajo tudi iz Santa Barbara, Cal.
—	Faenza, Italija. — Prof Rafaelo Bandandi, seismologist, prerokuje, da smo v času potresa, katerega bomo občutili morebiti še to jesen. Profesor pravi, da tudi Amerika ne bo izvzeta, vendar središče sunkov bo bazin Sredozemskega morja.
—	Auburn, Cal. — Pet o-krajnih in državnih agentov je napadlo vas Westville, kjer so aretirali prebivalstvo cele vasi, kajti vsi tukajšni prebivalci so kršitelji prohibicijske postave.
—	Lyons, Francija. — Bivši premier Ilerriot je nevarno o-bolel. Zdravi se na svojem domu.
—	Chicago, 111. — William II. Scriven, generalni superintendent Pennsylvania železnice' na zapadu se je v bližini Car-j bondale, Ind. smrtno ponesre-j čil z avtom.
—	West Frankfort, 111. —j Hilda Auge Gooden, stara 8 j let, je tekla preko ceste, ko v tistem hipu pridrvi ambulančni' voz in podere deklico na tla, da je bila na mestu mrtva.
—	Cleveland. O. — Archer F. Kagy„ poslovodja Windermere Savings in Loan kompa-nije je bil radi sleparije obsojen na štiri letno ječo.
—	New York. — John D. Rockefeller Jr. in žena sta preteklo soboto odpotovala od tukaj s parnikom Majestic proti Evropi.
—	Keokuk, Ia. — Tukaj je bila v soboto silna električna nevihta. Padala je tudi debela toča, ki je napravila po vrtovih veliko škode.
—	St. Paul, Minn. — V neki tukajšni trgovini z zlatnino in dragulji so prišli trije banditi, napadli prodalalca in odnesli dragocenosti v vrednosti $100,-000.
—	South Bend, Ind. — Tri: •milje od Walkerton v St. Jo-| seph okraju so odkopali deveti okostij, za katere se sodi, da so tamkaj ležale že 500 let.
—	Des Moines, Ia. — Jo^ Wagner, Kansas City, je bil aretiran ko je prišel na neki! bančni zavod z roparskim na J menom. V soboto ga je sodišče obsodilo na 10 let kazni v državni jetnišnici v Fort Madison Iowa.
—	New York. — H. Breasted. Egiptologist na chikaški univerzi je odpotoval s parnikom Majestic v Evropo, od koder se bo podal v Palestino in raziskoval razvaline v Armageddon.
—	Stockholm-. — Predstolo-naslednik princ Gustav Adolf in princezinja bosta prišla v Washington meseca maja 1925, da prisostujeta odkritju spo-imenika John Ericson-u iznajdi-telju.
-o-
ZOPET NEMIRI NA KITAJSKEM.
Kanton, Kitajsko. — Kakor posnemamo iz poročila bo Kanton središče novih bojev civilne vojne. Stari sovražnik provizo-rične vlade Južne Kitajske gen. Cheng, je s 30,000 možmi prišel do mesta, katero nameravo zasesti in pregnati iz njega gen. Chung Kai-Shih. Kakor kaže, tega klanja med brati še ne bo konec.
ROPARSKI NAPAD IN VLOM V KMETIJSKO DRUŠTVO V GORJAH PRI BLEDU. — SLOVESNA PREPELJAVA ZVONOV V KOMENDO. DRUGE ZANIMIVE VESTI.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA.
Napad in vlom.
V noči od 5. na 6. septembra okoli druge ure prične neka moška oseba trkati na vrata po-slovodkinje Kmetijskega društva gdč. Marije Cundrič v Gorjah pri Bledu. Neznanec trka in pravi: "Minca odpri, odpri, daj mi hitro dve sveči, da gre g. kaplan obhajat." Gospodična mu je po nekaj vprašanjih z dobrim namenom odprla vrata, a ta moment jo že zgrabi za vrat in podere na tla. Ko je hotela kričati, ji je usta zataknil z neko cunjo ter jo davil ter držal za oči, da bi ga ne poznala. Med časom, ko jo je davil, je pa odprl blagajno, ne ve se, ali sam, ali jih je bilo več. Ključe je vzel iz mize. Iz blagajne je vzel 50-323 Din in pobegnil skozi glavna vrata, ker je bil ključ znotraj. Baje je bil namazan po obrazu. Po-slovodkinja leži na tleh v krvi. Ko se malo zave, vstane in gre gledat v blagajno, pa je bila prazna. Lopov je še blagajno nazaj zaklenil. Ojunači se, zbere vse svoje moči in gre klicat ljudi v prvo nadstropje. Naenkrat je bilo vse pokoncu, vsi preplašeni. Cundričevo je neznanec poškodoval tako, da ji je izbil tri zobe in na vratu je polno vidnih znakov od davljenja, pa tudi po obrazu. Pomoč ji je dal g. dr. Benedik. Blejski orožniški postajovodja je bil takoj s tremi orožniki na licu
j*
mesta in je vse preiskal. Druga patrulja je šla takoj iskat neke osumljence. Domneva se, da je vlomilec prišel skozi neko malo okence v notranje prostore. Orožniki so že prijeli zločinca, nekega Pogačnika, mu vzeli denar in ga zaprli.
--o-
Novi zvonovi za Komendo. Dne 9. sept. dopoldne so naložili na velesejmu 5 zvonov na 5 okrašenih voz. Veliki zvon je vozilo 2 para konj, druge pa po 1 par. Na dveh voze h so sedeli možakarji iz Komende, na 1 vozu pa dekleta v narodni noši z veliko slovensko troboj-nico na drogu v roki. Ob 4 so dospeli zvonovi do Trzina. Tu jim je prišlo nasproti 2i Orlov v kroju na konjih, spredaj pa kolesarji na okrašenih kolesih.
-o-
Poročevalci jugoslovanskih listov
javljajo, da je francoski ministrski predsednik Painleve na svojem sestanku z našo delegacijo zelo hvalil našo državo in ji prerokoval veliko bodočnost. Posebno je poudarjal hrabrost naše armade. Zastopnik Turčije pa se je izrazil, da zasluži kraljevina SHS prvenstvo na Balkanu. (Turki tako hvalisa-nje ima svoj pomen, le razumeti se ga mora.)
Zasledovana je ciganka Rajhard ali Rajh, ki po Gorenjskem prorokuje srečo raznim ljudem ter od njih izvablja denar. Te dni je prerokovala in pokazovala razne carovnij'e posestnici Frančiški Tišlar, vsled česar je imenovana postala umobolna. Čudno, da se dobijo še vedno naivni ljudje in gredo na li-mance cigankam, ki jih odira, jo za denar in pripravijo vrhu tega še ob pamet.
-o-
Savinjska dolina. Umrl je na Groblji, župnija
Št. Pavel pri Preboldu mnogoletni državni cestar F. Obriskal. Pri svoj'em težavnem delu se je prehladil in dobil susico.. — (Tatvina). V hišo Jos. Cirelna na Polzeli je vlomil neki tat ter se za zimo preskrbel z obleko in čevlji. Gotovo neprijatelj železnic, si je v svrho naglega potovanja izposodil kolo in v varstvo proti vednemu deževju pa dežni plašč. Ker lastnik ne stanuje vedno tukaj ter je bila hiša momentalno prazna je imel lahko delo. Toda v splošnem je imel smolo, naša pravica je moža prijela že v Laškem in sedaj bo lahko zimo preživel v zaporu brez skrbi za obleko. —(Požar.) V noči od srede na Četrtek je pogorelo gospodarsko poslopje Jurija Vahe v Doberleši vasi, občina Št. Peter. Mirnemu vremenu ter požarnima brambama iz Št. Petra !n Žalca se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil po celi vasi. Lastniku je poleg krme zgorel ves lanski in nekoliko letošnjega hmelj'a. Zavarovan je bil za 15.000 K. Sumi se, da je zažga-ila zlobna roka. — (Vreme). Komaj smo si oddahnili od ene povodnji, nam že preti druga. Ljudje so v skrbeh kako bodo spravili letošnje pridelke pod streho. Tudi za grozdje je vreme skrajno neugodno, ter bode še to malo kar je ostalo, zeleno in kislo.
Zagoneten umor učitelja.
Pri Cerovcu so našli na cesti v smeri proti Palanki ubitega učitelj"a Milana Rakiča. Imel je na glavi osem teških ran, ki je bila vsaka sama zase sm*rtna. Rane so bile od ostre sekire. Kmetje, ki so delali na bližnjem polju, so pač slišali oddaljene klice na pomoč, vendar pa tem klicom niso pripisovali pravega pomena, marveč so mislili, da sta se sprla dva domačina. Še j le ko so našli mrtveca, so videli, da je šlo za resničen umor. iMorilca je videla neka ciganka, ko je hitel s še krvavo sekiro v roki proti Palanki. Oblasti so uvedle obsežno preiskavo.
— Ionia, Mich. — Arthur Jenkins, star 24 let, je bil najden v postelji mrtev. Vzrok smrti ni pojasnjen.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Nait banka ima svoje lastne rrtsi
s poŠto ia zanesljivimi bankami j starem kraja in o*£e posiljatre saji* stavljene prejemniku na dom aH m zadnjo poito točno in brez Tuktfll odbitka.
Naie cene za poiiljke v dinarjih ia S> rah so bile včeraj sledeče: 8kopno s poitnino:
500 — Din. ................ $ 9.60
1.000 — Din. ....
2,500 — Din.__
5,000 — Din. ____
10,000 — Din. _____
100 — Lir ____
200 — Lir 500 — Lir
~ $ 18.85 „ $ 47.00 ... $ 93.50 $186.00
---------- $ 5.00
----------- $ 9.65
_ $ 23.25
1,000 — Lir ------------- $ 45.25
Pri poiiljatrah nad 10,000 Din. IB nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja £estokrat at* nja, dostikrat docela nepričakovan ie absolutno nemogoče določiti £psi| ▼naprej. Zato se poiiljatve naMali po cenah onega dne, ko al sprejme mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TOTl V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse poiiljatve naslov?.« na—SLO V3NSKO BANKO
ZAKRAJŠEK * CESAREX
455 W. 42nd ST„ NEW YORK CITY




'AMERIKANSKI StOVENRty
Amerikanski Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday.	v
— PUBLISHED BY -4
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjcne države za celo leto..................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_____ M_ __ For Chicago, Canada and Europe pet* half year____$2.50
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
Kako so prišli med nje?
ni vodi nepristranosti. Tudi Zavertnik je dolgo ribaril v kalnem. Oh, kako so bili nepristranski, še bolj, kakor se to danes delajo nekateri. Ko pa se je tem pustolovcem potegnilo njih nepristranske maske z obrazov smo zagledali prave zgrabljive volkove, katerih edini namen je bil nastavljati vado poštenim nepokvarjenim slovenskim vernim izseljencem in njih tako zapeljati in uničiti dušeno in moralno. Žalibog, da so ti pustolovci toliko časa delali neovirano in pri tem pokvarili toliko našega naroda. Kakšna je nepristranost naših verskih nasprotnikov bomo pa spregovorili v jutršnjem članku.
West Allis, Wis. terim je spadal, da bo tam po-
Članom društva Najsv. Imena na West Allisu se naznanja naj se blagovolijo v polnem številu udeležite skupne spovedi soboto .kvečer dne 10. oktobra j t. 1. ter skupnega sv. obhajila v nedeljo zjutraj. En četrt do 8. ure se zbiramo v cerkveni dvorani ter skupno korporativno odkorakamo k mizi Gospodovi k 8. sv. maši.
2eleti je, da pride vse član-
I.
in
vesti o nas tukajšnjih Slovencih.
Letošnja letina je takorekoč bolj srednja, sme se pa še imenovati bolj dobra, čeravno nismo imeli več kot tri mesece dežja. Zadnjo nedeljo 27. septembra, smo pa dobili pohleven dež in zemlja se ga je prav fajn napojila. 2ita so bila takorekoč srednje dobra, a sena je pa letos obilo. Draginja je pa seveda tudi v proporciji taka, da kar mora farmar kupiti mora drago plačati, a kar proda pa prodati za nizko ceno.
Sedaj pa kako je bilo v Chicago, bi gotovo rad kdo vedel. Prišli smo na La Salle postajo,
kjer smo se nekoliko pokrepča-li s "kofetom" potem pa na e-levetor do Wood ceste, kjer smo izstopili. Na kateri postaji so vstopili naš dobro znani Rev. dr. Hugo Bren iz Lemonta, 111. ne morem popisati. Le to vem, da sem jih poznala in ko smo se ^ samQ izstopili na Wood postaji sem ikonvenčne dni
Mm
Človek obrača, Bog pa obrne.-Da je ta pregovor istinit vedo, danes že tudi Zavertnikov oče. Saj pravijo na Lawpdale, da I domislijo na v Waukeganu,
Zgodovina slovenskih delavcev v Ameriki je še kratka, če se oziramo na rek, ki pravi, da so četitstoletja in polstoletja le.	IL	v	vo,^	^ ...	J® j ,
kaplja v zgodovini narodov. Zgodovina slovenskih delavcev v stvo na plan, da se zopet en- sredo 30. sept. komaj 33 let	tT^ LTuLT ^J^Ia I ™
Ameriki se še le približuje svoji štiri-desetletnici, ako se hoče-j krat pokažemo, koliko nas je, stara zapustivši potrtega
kopan. Vuletič je bil še samec, poprej je največ delal na Hib-bingu in okolici.
Pozdrav vsem naročnikom i tega lista !	Naročnik.
-o-
Forest City, Pa.
Poročam pretužno vest o nenadni smrti rojakinje Milke Trelc soproge tukaj dobro znanega rojaka Frank Trelc.
Umrla je vsled srčne kapi v
Tako, da za ljudi ni nikdar kler nismo dospeli do prav.
Druge novice so pa: Mrs. Bruce Maddux in trije njeni o-troci so prišli iz Lefcvenwortha, Wash, na obisk h starišem in sorodnikom. Ko je družina šla nazaj je šla z njo tudi njena mati Mrs. Jacke Swan in njena teta Mrs. L. Obermiller, slednjo je šla obiskati tudi njena hčer.
Šole so se pričele. Tudi naša naselbina je narastla z otroča- jpritrkvanju. na kar tako dobro ji, da so letos šolo povečali za razumejo Kosmačev ata. Od-še eno sobo. Sedaj učite dve pravili smo se k maši, katero so šolski moči en učitelj in ena u- darovali Father K. ^akrajšek.
jih pozdravila in jim predsta- ^ £e kihaj0f da kar odmeVa po vila naše znance.	jednotinem poslopju. Med gl.
Gospod so se z nami celi cas	ik. yJada prava rdeča
prav prijazno pogovarjali, do- \]ju£zen ki se tolmači, kar je
VTT—	—	i tvojega je moje, in kar je mo-
sv. Štefana, kjer so ravno pri- ^ ^ moje Tako g0 delali
trkvali. Father Bren so šli v župnišče mi smo pa malo okrog pogledali in po cerkvi. Dobili smo tudi nekaj znancev, med temi tudi Mrs, M. Kranjc, katera nas je odvedla na svoj
dom na 1936 W. 22. Pl., kjer	, c -:m
pridno - pometa pred svojim
pragom in naše katoliške organizacije pusti v* bodoče pri mi-
in tako bodo delali za naprej. Zato pa rdeči generali tako neizmerno ljubijo eden drugega, da se z besedami niti povedati ne da. Zato očku Zavertniku blagahotno svetujemo, naj
smo odložili svoje suknje, se veda tudi "marele." Ko smo malo tako pokramljali se pa o-glasijo zvonovi v lepo ubranim
mo ozirati že na prve posameznike, ki so dospeli iz slovenskih I Saj smo vendar lahko lavcev
ponosni proga m
ta novi svet. O večjem razvoju in gibanju slovenskih de- na tako velepomembno druš- Najmlajši še v v Ameriki bi lahko govorili šele v zadnjih tridesetih le-[tvo. Tudi regalije in znake ne- Pokojna j
so-
6. malih otročičev. • šele 7. mesecev star.
_______________________(	„ je bila verna in do-
tih. Zakaj ta doba zaznamuje večje razvoje in gibanja naše-'pozabite. Obenem se na zna- bra mati svoji družini in zvesta ga delavstva y Ameriki.	i nja cenjenemu članstvu, da i- žena svojemu možu, zategadelj
Slovenski delavci v Ameriki so imeli tekom svojega dose- mamo dne 11. okt. popoldne j jo bodo še težje pogrešali. Po-danjefa obstanka v tej novi domovini vsakovrstne zagovorni- j skupno sejo v cerkveni dvora-igreb se je vršil s syeto mašo iz
cerkve sv. Jožefa na slovensko
nimamo, pač pa publično. jlepo pridigo mi je prišlo na mi-Altarno žensko društvo je i- sel, naj bi prišli tisti semkaj po-
ru. Zakaj gnoja in smeti imajo pred lastnim pragom toliko, da ga ne bodo odkidali tako zlepa.	„
»	m * *
Peter Zgaga in njegovi kom-panjoni, ki so nam znani od prvega do zadnjega, prodaja-jajo svojo zahrbnost in škodoželjnost proti vsakemu, ki ne trobi v njih rog. Nič ni bolj
ke. Ti njihovi zagovorniki so vstajali in rasti i, kakor gobe za|ni. Začetek bo ob	drug^uS
dežjem. Zakaj ? Zato, ker so vedeli, da je to ljudstvo brez Debatiralo se bo o	več jako voditeljev, je razstreseno daleč narazen, je torej, kakor nalašč pripravno polje za razne pustolovce. In res, če pogledamo na-
^^^	_	in v korist fare in cerkve. Od sožalje! Njej pa blag spomin
zaj trideset let, vidimo naravnost velikansko spremembo. Po sedaj naprej cenj. člani se bo- Imam tudi veselo vest. Dru
važnih stvareh v korist društva
pokopališče.
Hudo prizadeti družini naše
melo zadnjo nedeljo skupno sv. jgledat ko tako zabavljivo piše-obhajilo. Društvo lepo napre- jo čez župnijo. Spomin, kakor
duje.	ije rekel g. župnik bo ostal i	, ,	_ _ _ .
Gospa Štorklja tudi zapad- vsem, ki so kaj žrtvovali. Po- lasnega, kakor to, da hočejo
ne naselbine obiskuje. Te dni nosni ste lahko, Vam rečem in sv°Je ,azi za vsako ceno spre"
tje obiskala tukaj družino Mr. lljubite svojega župnika; pač Joe Skoka in jim pustila v dar sem videla, kako mu je vsa žup-
zdravo.in čvrsto hčerko. Cesti-jnija udana.
tamo družini!	j Ko je bila končana sv. maša
I Mislim, da sem zadosti napi-lsmo se podali na banket. Tako
sala za danes. Sedaj naj se pa [okusna jedila so prišla na mi
meniti v resnico. V svoji oka-jenosti zahteva PeTerček nagrade za svoje laži. Pri nas v Chicagi že vrabci čivkajo po strehah, kdo je pisal tisti dopis za članico štev. 78. Ona ga
■ naravnost \eiiKansKo	sprememoo. ro-sedaj naprej cenj. dani se bo- imam tudi veselo vest. Dru-, . . , «■-..".* , . , • , • ni Dišala PeTerček na nravi
naših slovenskih	io	____ j... l,	« ■ j **	t v i • j i -i i i se kateri drug oglasi, kajti jaz zo, da si ne morem kaj, da bi ni Pli>aia- ieieaeh	1
jiasin sio\ enskin aeiavsKin diuzinah je tedaj	vladal ves drugi do vršile seje tega društva vsa- zrna Joe Novak je dobila krep- .... , . T t . I , ... ... .. , . da ira ie ln ona ie sama nare-
t ~ j -i^i.i---- , - , ,	... J . _ najrajši prebiram lepe dopise, .ne pohvalila chikaskih kuharic, ua f5rt,Iltl IlrtU
ko drugo nedeljo v mesecu toč-iko hčerko, baje je tako velika
,	,	. .. . . . .	..	Končno pozdravljam vse čita- nikdo ni šel l^čen od mize. To- dila v	izjavo, kako je s
no brez vsakega vabila od stra- in težka, da jo Mrs. Štorklja m teljo in naročnik* siOVc^koga raj kuharice, na tem mestu Vas ^varjQ. PeTerček se pa najbr-
m tajnika. Torej na skupno mogla naprej rest., pa jo je kar katomk lista< uredniStvu pa! pohvalimo vsi iz naše naselbi- že od tist^a še dohro stie-
>ra : b .Novakovem pustna . . Čestitke! ,	, , i	, TT , .	^ .	yn;i n: ;n kakor kak nnotpkuinč
■	■	iobilo sreče in božjega blago-ine, cast Vam, tako strežnicam, /'rili ni KaKQ1 KaK opoienajoc
svidenje dne pozdravom
11. oktobr John Kegel.
-o-
Poročati moram tudi o velikih stiskah med slovenskimi
Grand Rapids, Minn.
Cenj. g. urednik:—Sprejmite par vrstic tudi iz naše far-
premoga rji v Forest City in o kolici h katerimkoli člcvek pri-j de je stiskh. Stiska se ta bele-! ga in ta črnega. Kaliforničan
nam pride j v roke
mu tudi no prizanesemo. Sedaj
; ni katol. tisk.
duh. Tedaj je bil slovenski delavee veren, zvest svoji narodnosti; kratko bil je Slovenec onega tipa, kateremu so mu drage in svete tradicije svojega slovenskega naroda.
Pravih voditeljev tedaj med Slovenci ni bilo mnogo. Saj je bilo le par naselbin, ki so imele organizirane slov. župnije. Na stotine naselbin je bilo prepuščenih nemili usodi. Tu Je zakrivila veliko tudi naša mati Slovenija, ki ni skrbno pazila, kako je v tem novem svetu poskrbljeno za njene sinove in hčere. | Gledala je le, koliko dolarjev bo dobila od njih, a kako je z njimi v verskem oziru, je le malo gledala. Tistih par slovenskih	, , ^ r>	LB
gg. duhovnikov, ki so bili tu v tej dobi ni moglo biti kos temu f ° kolonije* Poschfno fin Ne^^SSn iH5|
vprašanju. Ti so storili mnogo več, kakor bi mogli Pa tudi 'V ^ ™njam za poročati 1 ac Qh	Mišiganec > .	■ . , - . . ■
lokalne zadeve njih lastnih župnij niso dopuščale rad'i obilnega ^ ZlJTČvf?' l^l* " 'M' ~ M~ M M i J " S dela posegati še drugam. Zaradi tega je veliko število naših T SSl wSmm ^ u,etlc' ' lpt
lova. ker se trudite za potreb- ki so bile utrujene, a niso hote- pUanec trdi svojo staro trditev
li Vaša stara
Vse to Vam žena roč niča. -
Al. S.
-o-
le to pokazati, bile so vesele in in zahteva od Mr. Grdinata na. zelo postrežljive. Cula sem ko Krad°- Kdor to zadevo le malo
so rekle, da bi le bili naši gostje dobro postrežem, zatoraj še enkrat, kuharice in strežnice,
prouči vidi, da okajenemu Pe-Terčku ne ge le na otročje, pač pa na blazno! V to ga najbrže tira slučaj, o katerem mi je po-jročal moj prijatelj.
oranju. Oral je s traktorjem na
naselbin bilo prepuščeno samim sebi tjavendam"Nobenega'7*J*™ ^ Š! $mrt njhi pri to poklicanega faktorja ni bilo med njimi, da bi skrbel za sploš-jsvo i farmj nost našega delovnega ljudstva po Ameriki.
V takih razmerah je bila največja ugodnost za vsakovrstne pustolovščine med slovenskimi delavci v tej novi domovini. Začeli so prihajati med nje taki kot pokojni Konda, brczverski li-
blizu Goodlanda. Traktor, ki vleče plug in reže po več brazd je skupaj s plugom jako težek aparat. Ko je s
. so pogovori na dnevnem redu : "Ali si ga že dobil?" Jet, od Maj k a sem ga vzel tri firkliee, sem žejn za celo tono, pa sai -
pa
l>ra ne '
so se vrstili govori
beralec Saksar in drugi. Da so zavladali splo*nosti so začeli ^m^ kT je^nf	močvTAaU
z ustanavljanjem svojega brezverskega tiska. S tem so začeli ^^ JJf	moc%irnaU zastrupljati dušo slovenskih delavcev v Ameriki. Konda je zbiral okrog sebe sprijene študente, take, katere je stara do-
Elkhart, Ind.
Cenjeno uredništvo: — Kerjlepa Vam hvala iz našega ma jubila, da se zopet kaj jlega Elkharta. oglasim, -mi je prilika danes. Po kosilu so da naj popišem, kako smo bili eden za drugim. Potem se jej zadovoljni, ko smo so udeležili pa začel sprevod, kakor je že , blagoslovljenja nove slovenske to bilo poročano. Lepo je bilOi	rm "lz
..........šole v Chicago, dne 27. sept. ko so nas v paradi počakale! vprašuje v Zarkometi, kdo je
ves je strajK. kaj pa 11 iprisli smo z vlakom na La Sal- pred cerkvijo
Ali jra ne bos me vzel letos: , . • , 0 ,	, .
,T , . . , t. ,	le postajo ob 8:1 o, ker ie vlak deklice, ki
Novak mi ga je obljubil, pa mu
ga je
Prispevano iz Barbertona.— Barbertona
so potem skupno
imel nekaj zamude. Isto noč je j odkorakale v dvorano šole sv.
belo oblečene divjak' oni> ki se Poroči v cerk-
divja
so se na eno stran kolesa traktorja udrla in traktor se je nagnil. Vuletič je moral najbrže
movma pognala preko meje kot izvržke. Tako je traniral on stati ob strani traktorja nu k i- lskanj"a in Plesanja ne konca vse tiste, ki se danes bogokletno šopirijo na Lavvndale. Taki ter- se Je udiraj Zakai traktor'ne kraja* * • Boff nam daJ še pustolovci so zastruDliali s tiskom našp Hudi in	no Kvot .*	..	. . ° več takih stisk dočakati!
vse
. lil dez, iii se pozno v noe, ko btefana, kjer je bil blagoslov pravi, jaz sem ga pa vedno je-	.	,	.
. j _	. sem se prebudila je se vednoiin nekaj govorov, nato
mal od Dominika m Dulerja pa 7M 4 , ,	- , , . i ,	,
. , ^ , , T ^ , ... lilo, tako tudi proti jutru, ko ie sledila zabava. Tudi ga bom tudi letos. In tako m sti- ,	,, j ^ j ,
fnilo cas za odhod. Toda oblju
ba se mora spolniti. grem sem
precej odnesli, pa pustili na bazarju.
je pa naši so tudi precej Tudi- jaz
rekla in naj še tako lije. Tudi sem stavila, a kolo sreče se za
uspeha. Kdor pogleda danes med slovenske delavce v Ameri-
padel z f
vso težo na Vuletiča. ki ga je !
Ob koncu pozdravljam
ki lahko vidi, kako silno so zastrupili ti izprijenci naše ljudstvo. Ipomečkal do smrti Šele drugi SUSKace srrom Amerike n Poglejte danes v rdeče časopise, same izbruhe in izlive se vidi Lan so ga n.lAIi bližnji fnrm r VSe' kar Je z njimi v zvezi- Tp
v njih proti slovenski duhovščini in veri. ji] ker so videli, da traktor ved- 'bi \r,i list.pa Že!im Vsaj tisob ln kaj trdijo ti pustolovci? To, da se borijo za slovenske	________________novih naročnikov!
delavce v Ameriki.
Karol Kovačič.
...	lju aiuvt;il5ite jno na enem mestu stoji so po-
, Vi P°Znf' ta Ve' da kadar °ni trdijo' «tali sumljivi in so šli na lice da se bore za slovenske delavce, da je to ravno toliko, kakor mesta in tam so našli Vuletiča	-<>— „r
bi rekel tat, ko bi ga zalotili pri njegovim poslu, da se bori za mrtvega pod traktorjem Bil ie	Valley, Wash.
poštenost.	ves mrzel, in trd, kar je zname-i	prebiram "Ame-
Med narod so ti pustolovci znali priti. Nadeli so si masko nje, da je moral biti mrtev že !nkanskl Slovenec, zlasti zani-
nepristranosti. Zakaj med ljudi, ki se bojujejo med seboj je 'nad en dan	,mive dopise iz raznih naselbin,
hčerka se je že prebudila, ki je že komaj čakala, da odrineve. ob 5. uri sva bile že pri pravi j e-
mene ni nič kaj srečno sukalo, prav nič nisem dobila.
K malo je prišel čas za oditi
ne. Tako sva čakali kaj bo zjin ločili smo se. Naš vlak je nas
najlažje priti, če rečeš, da si nepristranski, ko pa prideš do veljave, tedaj pa lahko pokažeš svojo pravo barvo. Saksar in njegovi okajeni škr;bantje so in še vedno najraje ribarijo v kal-
j	katerih ima ta list največ izmed
društev • u , , . - T.. .
---- In ker iz nase naselbine
Vuletič je bil član
na Ilibbingu, kamor so ga od- - ] , . . .. ... ,.
peljali uradniki društev, h ka-'Zf 1d°,f° ni blI° niC. shfatl Sfm. _______ sklenila zopet napisati nekaj i
onimi našimi člani, ki so tudi obljubili, da pojdejo. Anton {Štrukelj, član dr. sv. Vincenca, KSKJ. je obljubil, da nas popelje na postajo, ker je obljubil je tudi storil, prišel je, ne glede nato, da je dež še vedno i lil kakor iz škafa. Popeljal nas je na postajo, kamor smo prišli še pravočasno, ker je vlak imel zamudo.
odpeljal ob 11:15 zvečer proti Elkhart, Ind.
Še enkrat vsem, hvala lepa za prijaznost in postrežbo. Rečem Vam, da ste lahko ponosni s-tem kar imate tam pri fai *i sv. Štefana v Chicago, 111.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike, naj bolj pa onim, ki čitajo ta list.
M. Oblak.
Moja pot po sveto.
Spisala Helena Turk.
Za učiteljico edinih dveh hčerk, ki jih je imela dotična gospoda je bila Francozinja, katera je veliko govorila z Heleno, ker pa Helena ni nič razumela, so se večinoma od-kraja zmenile le s prsti in kazanjem.Helena bi se bila rada naučila francosko, ker so tudi v družini govorili samo francosko, nekoliko Rusko in le malo Italijansko. Italijansko je le njialo kuhar razumel po imenu Izmael.	* ž ^
V cerkev sti hodile z Maričko h sv. Katarini, ki je bila ena izmed najlepših cerkev v tamošnji okolici. Pri enih izmed mnogih altavjih so se opravljale molitve v slovenskem jeziku.
Od začetka sti se najbolj čudili v Egip-
tu čudni arabski noši, ženskam in moškim. Ženske s zakritimi obrazi zagrnjene s črnimi zagrinjali. In možki s čudno ovito o-pravo in ovito glavo s turbanom ali visokim rdečim pokrivalom, s črnim malo višnjevim cofom na vrhu.
V Aleksandriji so imeli tudi slovensko čitalnico, tako da za tedanje austrijske izseljence je bilo še precej preskrbljeno, da se niso preveč čutili zapuščene. Vodja čitalnice je bil slovenski duhovnik, ki je vedno skrbel, da so Slovenci imeli na razpolago najboljšega slovenskega čtiva, časopisov in knjig. Organizirane so bile zlasti dekleta. Helena je tudi imela zabavo z domačim vrtnarjem, ko ga je poučevala ka-. tekizem ter mu razlagala krščanski nauk. Kajti jako dopadlo se mu je v katoliški cerkvi, zlasti se mu je dopadlo zvonenje, katero vabi vernike v cerkev. To se mu je zdelo mnogo bolj, kakor pa kričanje vrh turških stolpov, kjer posebni klicarji vabijo mahomedane v molilnico k molitvi. On sam je šel večkrat v katoliško cerkev s Heleno. Res dob'er fant je bil vrtnar Hasan. Kuhar Izmael se je pa norčeval z njega.
Hasan se je pozneje spreobrnil. Malo pred spreobrnjenjem je dobila nenadoma
pismo iz domovine od tete, da je bolana ter da naj odpotuje domov. Teta je Heleni obljubila, da ji bo vse zapustila, kar ima hišo in denar, ker ni imela nobenih svojih ljudi. Helena je z veseljem sprejela to ponudbo. Mislila si je, ne bo mi treba več služiti, pa bom zraven tudi nekaj imela.
• Predno je odšla domov je obiskala še svojo teto v Kairo. Žal ji je tudi bilo za Hasana, ker še ni pod njenim učenjem in razlaganjem krščanskega nauka dosegel spreobrnjenja. Pozneje je zvedela, da je bil sprejel sv. krst in ime Jožefa. Kako je bila vesela, 4a je privedla krivovernika v okvir prave Kristusove vere.
Pri svoji teti v Kairo se je mudila 11. dni in je stanovala v neki stari turški hiši. V Kairo ni imel iste čase vstopa noben moški. Teia je bila istočasno brez službe in še ena druga dekle je bila v njeni hiši, ki je bila na razpolago brezposelnim ženskam. IV dotični hiši je bilo precej zabave, ker iz
hiše se je videlo naravnost v sosednjo hišo in jia dvorišče turškega harema. Zanimivo je gledati, kako se zabavajo turške žene, kako delajo, pletejo, šivajo, itd. Nekoč smo videle, kako so se steple, ter jele kričati, da je prihitel turški stražnik z bičem in moral red narediti. Res en čas so bile mirne, a nanovo so si skočile v lase, to se je vedno ponavljajo med temi zaprtimi ženami. Rekli so, da je bil to harem nekega paša.
Helena se je v tem času ogledala vse zanimive kraje v Kairo, kot slavno Keopsovo piramido in staro Faraonovo sfingo. Bila je tudi v Materijah, kjer je 4revo, kakor pravijo, še od onega časa,, ko je tam skozi sv. Družina potovala. Trgali so še sadje z onega drevesa. Tudi sti bili v duplini,-v kateri je sv. Družina stanovala skozi sedem let. Ta mesta so vsa zastražena od turških vojakov in se nikakor ne more notri brez bakšiša, napitnine ali darila.
(Konec jutri.)
vi in nato divja po ulicah ob hreščanju harmonike, kakor divjak v južni Afriki? — Kadar se mi katoličani poročimo v naših cerkvah, takrat obhajamo tudi dostojno ženitova-nje, kadar se pa brezverci poročijo civilno in ne obhajajo ženitovanja je znamenje, da so že vsega presiti, ker že itak praznujejo svoje divjaško ženi-tovanje vsako soboto, ki traja pogosto do pondeljeka zjutraj, kjer se ne sliši samo hreščanje harmonike temveč tudi divje vpitje in razsajanje ter prete-p a van je s stoli in pestmi. Kaj je civilna poroka in kaj je cerkvena nam pojasnuje sodnik Mr. John T. Lupe, kateri naglašuje med drugim tudi to, da je civilna poroka le pasja poroka; poročna dovolenja se izdajajo tako, kot se podeluje strankam pasje licence; šele cerkev podeljuje pravo vzvišenost in dostojanstvo zakramenta sv. zakona. — Roža iz Barbertona.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Največje poštno poslopje svela
bodo v nekaj mesecih dogradili v London na Mount Pleassant. Obsega 650 akrov. Ni treba poudarjati, da bo pošta opramljena z najnovejšimi napravami. Iz nje vodijo cevi do nove električne cevne pošte, ki je okrog 25 m pod zemljo. Po teh ceveh pošiljajo zavoje in pisma na glavne poštne urade in na kolodvore. S tem upajo koliko toliko razbremeniti promet po cestah. Računajo, da bo pošta, ki bo februarja otvorjena, lahko dopo-slala letno 1 milijardo pisem in 50 milijonov zavojev.

fn
nes JUtBtffjJs^
'AMERIKANSKI SLOVENEC"
Za p a dna Slovanska
Zveza
DENVER. COLO.
NASLOV IN IMENik u^AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
4. LETA.
v , \	UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Adolph Aniicheck, 4701 Grant Street, Denver, Colorado.
1.)	Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — 1, Box 171, Pueblo, Colorado.
2.)	Podpredsednik; Frank Mohar. 514 W. 2nd Street, Leadville, Colo. Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street. Denver, Colorado. Blagajnik: Joseph Videticb, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
NADZORNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Frank Okoren. 4823 Emerson Street, Denver Colorado.
2.)	Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado.
3.)	Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N. Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo, Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely, Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocraan, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado.
3.)	John Starešinich, 4576 Logan Street. Denver, Colorado.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovcnec Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
i
I
Z. S. Z. se priporoma vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika,, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj-se oglasi pri tajniku najbliziyega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih Članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
ZDRAVSTVO.
Za zdravje otrok.
Chicaški zdravstveni komisar dr. Bundesen pravi v svojem buletinu:
"Otroci morajo imeti mnogo svežega zraka, biti morajo mnogo na solncu in imeti prostor za igranje. Vsega tega morajo imeti v izobilju. Otrok, ki nima zadostnega gibanja zaostane fizično, kajti le gibanje je, ki utrjuje ude v mladem telesu. Otroci, ki se mnogo gib-
tega precejšnjo prakso, tako da Porodi, smrti in poroke na ima sedaj vse polno klijentov.: • Češkoslovaškem. Zanimivo je, da je med zdrav- v III. četrtletju leta 1924 V ljenimi vse polno bolnikov, ki tem četrtletju je bilo rojenih v so poskusili že vsa mogoča celi republiki 91,282 otrok od termalna, vbrizgalna in obsen- teh je 89,243 živih. Na 1000 čevalna zdravljenja.	prebivalcev pride na 25.23 ži-
S cepljenjem revmatičnih s vorojenih. Med 1000 novoroje-tuberkulinom so začeli že tudi nimi je bilo 22.34 mrtvorojenih drugi zdravniki po metodi dr. (v prejšnjem četrtletju le 20-Paula in imajo vsi izvrstne 98). Najvišje število rojstev v uspehe-	Podkarpatski Rusiji, kjer pride
41.06 rojstev na 1000 prebivalcev, na Češkem pa je manjše in
ŠIRITE A. SLOVENCA!
SEVEDA FOREST CITCANI
U
m
#1
Korist telovadbe.
.	Zdravniško opazovanje itali- 'sicer 20-60- Smrtnih slučajev
ljejo po prostornih igrališčih, janskega olimpijskega društva !je bil° 13.85 na 1000 prebival-so krepki m rudečih lic. Otro-|je poka2aIo isto, kar pridijfuje cev, katero število ni smatrati ci, ki so vedno doma v stisnje- higiena že dolgo časa. da upli_|za vosiko. Na pljučni jetiki je
va telovadba v izredno ugod-i"1™'10 5218 oseb- porok J*e bilo nem smislu na celo telo. Dr. Si- *J(>'268*
roni je najpreje preiskal vse --------
gojence in o vsakem sestavil za-
nih prostorih so bledi in na njih ni pravih znakov zdravja. Zaradi tega je priporočljivo, da se ima kjer mogoče okrog
hiše ali za hišo primeren vrt in „:c„ji_ „	• i ........ . . ^__, 0 x____ pisni k o najtanenejsi preiskavi. Po telovadbi^ ki je trajala en mesec, je pregledal 16 gojencev. Uspeh druge preiskave ■
prostor za igranje otrok. S tem se da otroku boljše zdravje in zavaruje otroka pred raznimi boleznimi.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
NA MILIJONE ljudi bi ne bilu da-
I
527
^Vedo, da «e kupi naj-
I	* *
[ boljšo vsakovrstno že-
leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu
BEN J. EIG H H 0 L Z E R
Trgovec z, vsakovrstno železnino — Main Street.	Forest City, Pa.
(T.)

Novo zdravljenje revmatizma.
Nemški zdravnik dr. Ponn-dorf je pri cepljenju ljudi s tu-berkulinom, da bi jih obvaroval jetike, ugotovil, da
je bil: telesna teža se je zveča- "es brcz k« bi vsaki oh pravim 7 " ■IT"'!'' la pri 9, enaka je ostala pri S, <"asu ra!,i! VVahd5evo A,*>cn Tinkturo, FV^T^. -fr,
zmanjšala se je pri 3. Pri veči- ;^ ^^^na SVC*
IZ URADA DRUŠTVA CLEVELAND, ŠT. 23. ZSZ.
Cleveland, O. kmalu opomogli. Vidi se, kako Opozarja se člane društva lahko se še dobi novih članov v Cleveland, št. 23, Z. S. Z., da letu in pol se je naše društvo bolj točno plačujejo svoje ase- skoro za polovico pomnožilo, smente. Društvo nima denarja Torej naprej, kakor se je za. v blagajni, da bi za koga zala- čelo in kmalu bomo prišli do galo, torej kdor ne bo plačal zaželjenega uspeha, in to ne oziraje se kdo je, bo | K sklepu sobratsko pozdrav-vsak suspendiran. Vsak ve, da i 1 jam vse člane in članice ZSZ.
i	. —^-----— za rast las.
ni se je zvečal obseg prsi. Krv-Bru&lin tinktura zoper sive lase, od ni pritisk se je povečal pri katerc postanejo lasje popolnoma na-
, enem, enak je ostal pri 0 turni-	najbolj uspešna
je tako ry - , . . - 1	zdravila, kot za rane, opekline, bule,
. . .	,	Zmanjšal se je pri 5. Kar se tiče ! turove, k
cepljenje izvrstno sredstvo zo- srca bilo sprememb
per revmatizem. To zdravlje- fizioliške funkcije . ude,
nje nadaljuje sedaj ravnatelj •• , •,	,
, .	j j	j	j zencih so na koncu neiz-
drzavnega zavoda za cepitve w .	, . ...
■pi . , „ r> , » • melno boljše Kot v začetku, na Dunaju, dr. Gustav Paul, ki	___
" ml kakih ŠIRILE A. SLOVENCA!
raste, Rrinte, lišajc, solnčna-Vse !te t5'"0 in Prahtite na ?^Iavi, za rc\:na-tizem ali trganje, kurje oči, bradovicc, potne noge i. t. d. Kateri bi rabil :no-, ja zdravila brez vspe!ia mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JACOB V/AHČIČ, H 36 E. 95th St.	Cleveland, Ohio
Joseph Ponikvar, tajnik.!
-o-
Na otoku Hvaru
je član društva, da se mora asesment plačati vsak mesec točno. Vsi tisti prijazni izgovori, bom že plačal, saj me po-1 je padala te dni strašna to-znaš, kar založi zame, se ne ča, ki je pobila vinograde zla-lw)flo več vpoštevali. Pri društ- sti v Starem gradu in okolici, vu imamo vsi enake pravice, To je letos že tretji slučaj hupa tudi vsi enake dolžnosti. za-;de toče. Tudi na otoku Ugljanu to moramo tudi vsi redno plače- je napravila toča veliko škodo, vati.
Dalje prosim vse člane, da se tudi še malo bolj potrudijo za pridobitev novih članov. Se- ; daj imamo prosto pristopnino J za društva in zvezo. Poleg tega ! pa še Zveza plača $1.00 za I preiskovalnega zdravnika. To-i rej vsi na delo še te tri mesece,' dokler imamo tako ugodnost 1
Cleveland je velik in mi imamo I ZA NAVADNO LETO 192S.; si dosti polja za Z. S. Z. zakaj j Družinska Paratika za leto' bi bili vedno tako majhni. 1926 je jako lepo urejena in jel Samo malo korajže pa se bomo nekoiiko večja kot je bila lan-i — 1	■ ■"" ■' 1 ■	ska. Posebno je lepo zbran sve-
LED! LED! LED! tovni opis in zraven par jako
V vročih dneh mora imeti rsaka lepih ča3U primernih povesti, j gospodinja led, da hladi z njim pija- Prepričani smo, da bodo z njo I če, da meso ne zadisi, mleko ne skisa,
V bližini Dunaja je dr. Paul popolnoma izlečil gospo v kraju, ki je znan po izredno mno-! gih, na revmi bolnih ljudeh.' Zdravnik si je pridobil vsled
-----.j
JOHN P I C H M A N
1746 West 22nd St.
Chicago, 111.
Sprejema naročila za nove obleke, popravljam stare —likam in čistim," Rojakom se najtopleje priporočam v naklonjenost.	p.

Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi dri:?e oblačilne potrebščine pri svojem rojaku :
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAM! IN
krojaCnica.
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
■ SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
11*07 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL- U
Prejeli smo
DRUŽINSKO PRATIK0
*	I	w
>	lA
š	'	H
l '	!	i	u
najtopleje priporočam v na- | <,217 ST. CLAIR AVE.	C«-EV ELAN D. (i.K'lO. |	H
klonjenost.	P-' $	^	I
i. t d.
Cbicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega Jedarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupc naj to stoih Pokličite na telefon: Canal 26S6 ;n v Drašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd Sf.
CHICAGO, ILL.
rojaki zelo zadovoljni.
Ker smo jih prejeli le gotovo število opozarjamo takoj vse naše naročnike, da takoj pišejo' po njo predno poide iz zaloge J Cena pratiki je 25c. s poštnino vred, katere je poslati z naročilom vred na:
KNJIGARNO
On pripelje led na dom, prodaja in AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. 22nd Street

razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom sr toolo priporoč
Chicago, 111.

da dobi nas list imirih naroenikor?
Rojaki katoliški Slovenci!
DOLOČENI ČAS za izredno kampanjo za pridobitev 700 novih naročnikov hitro poteka. Nekateri so v tem oziru že storili svojo dolžnost, zavedajoč se, da KATOLIŠKI TISK je danes edino faktor, ki čuva, brani in pospešuje vse, kar je našega katol. Slovencev.
SI TI ROJAK (INJA), ki to čitaš že tudi storil (a) kaj za svoj katol. list "Amerikanski Slovenec"? — Bor Ti plačaj če si in vedi, da bolj koristnega in dobrega dela nisi mogel izvršiti, kakor če si pridobil katoliškemu listu novega naročnika. Morda si s tem pripeljal nazai odpadlega Slovenca (ko) m to ne bo ostalo brez plačila.
AKO AGITIRATEZA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" agitirate za svoj katoliški list, ki bra ni in zagovarja Vaše prepričanje, ki agitira in dela za Vaša večja in močnejša katol. društva in organizacije. Delate torej sami za sebe in vse kar je Vašega.
POJDITE te dni med Vaše prijatelje in sosede in agitirajte za nove naročnike. Pomnite, da sedaj do 1. novembra v tej izredni kampanji velja za list še stara cena
CHICAŽANI POZOR!
Prejeli smo ravnokar več vagonov (kar) najboljšega newyorskega Concord grozdja. Prodajamo ga na PAULINA ST. IN BLUE ISLAND AVE., na železniški progi, kjer stoje naše kare. Grozdje ražvažamo na dom odjemalcev,tako, da imajo odjemalci najboljšo ugodnost. Pridite in oglejte si naše grozdje.
Ker je letošnji pridelek newyorskega grozdja pičel, ker je trta spomladi pozebla, ga bo letos jako malo na trgu. Zato je važno za vsakega odjemalca newyorskega grozdja, da se požuri z naročilom.
Za nadaljna pojasnila pokličite na telefon ali pa #	osebno na:
MLADIČ & POLAČEK
. CHICAGO, ILL.
PO PRVEM NOVEMBRU začne list "Amerikanski Slovenec" izhajal dnevno petkrat na teden in bo potem dražji. Te peta številka v tednu bo posvečena NAŠEMU SLOVENSKEMU ŽENSTVU. Poskrbeli bomo, da bo za naše ženstvo primerno urejevana in prepričani smo, a\ bomo našemu ženstvu s tem zelo ustregli. Rojakinje Slovenke poidite torej v tej kampanji na delo za naš list, ki stremi zatem, da bo v prihodnje kolikor največ mogoče deloval tudi za prospeh in koristi slovenskega ženstva v Ameriki. Pojdite na delo za list "Amerikanski Slovenec", da se ga ojači in mu da nove moči za nadaijni boj za naša sveta sloyenska katoliška načela. Agitirajte pogumno! Bodite pogumne, kakor je bila pogumna Miklova Zala za svojo slovensko in sveto versko stvar. Naprej in naprej za novimi naročniki, da pridobimo listu v tej kampanji 700 novih naročnikov.
^ Agitiarafmo vsi te Ani za "Amerikafiskega Sloveitea"!
■ . « 1 * '* ■ iii
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street	Chicago, Illinois
_ ..M;:

-fy	j.. .... -	,
»AMERIKANSKI SLOYENEC
Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po KHatnML — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
XIX.
Ugnan.
Eska ni bil človek, ki bi se bil vzdržal boja, Če so kje blizu njega padali krepki udarci.
»Njegovo mišljenje in hotenje se je seveda začelo nekoliko izprenrinjati pod vplivom Kalhinih naukov in nežnega Mariamninega značaja in bi utegnilo tekom časa res prinesti dobre sadove.
Toda pregloboko je bila ugrebena v njegov značaj ljubezen do bojnega hrupa. Že kot otroku mu je planila kri in vrela ob žvenketu jekla. Svojo mladost je preživel v bojih,.tistih, ki branijo ljubljeni dom pred vsiljivim napadalcem. Zdavnaj se je naučil ljubiti nevarnost zaradi nevarnosti.
In danes je vrhu tega še začutil v srcu bolestno koprnenje, da bi zagrabil za vrat tribuna —.
Zato je v trepetu divjega veselja poskušal ost svojega kopja in njegov ročaj, ko je hitel za bojnim hrupom po hodniku, da bi se pridružil ostankom zvestih Germanov.
Niti dvajset jih ni bilo več in nobenega, ki bi ne krvavel iz ene ali več globokih ran. Njihova bela obleka je bila škrlatno pobarvana od krvi, njihovi zlati oklepi so bili obtolčeni, njihove moči so pešale in nobenega upa na rešitev niso imeli, — pa njihov pogum je bil ncupognjen in ko je padel mož za možem, so se tovariši strnili v še ožjo vrsto in se borili naprej^ z obupnimi udarci in z obrazi proti sovrražniku.
Iludo je pritiskal za njimi tribun s svojo izbrano četo, ki so jo podpirali številni, manj znani gladiatorji. Vsem na Čelu je bil izurjeni mečevalec in pogumni borec, edini Hipija mu je bil enak v brezobzirni drznosti. Pa tudi Ilirpin, Eumolpus, Lutorij in vsi drugi so si v vestni zvestobi služili svojo plačo in se borili res kot bi bila borba njihov edini posel na svetu.
Ko je prihitel "Eska na pozorišče, je tribun ravno opravil z orjaškim Germanom. Za trenutek sta oba omahovala v smrtnem spopadu, nato pa sta se izpustila in German je hro-peč padel na tla, tribunov meč pa je bil krvav do ročaja.
"Euge!" je kričal Hipija ob njegovi strani in v istem hipu ulovil z dovršeno spretnostjo pak pričakoval sem, da jih bo več in da bo boj padlega Germana zavihtel nad njim. "Dobro si opravil! Zares mojstrski in umetniški!"
Eska je zazrl svojega smrtnega sovražnika. — Kakor tiger je planil v gnečo in s strašnim sunkom se je zagnal nanj, divje in naglo, še preden ga je opazil tribun, — in poravnal bi bil svoj račun z njim za vedno, da ni imel Placid poleg svojega izkušenega meča še drugih brambenih sredstev —.
Z enim samim mahljajem svojega meča je presekal borbeni mojster, ki je imel svoje oči obenem na vseh borilcih, ročaj Britančevega kopja in ost je brez škode odletela na tla.
In dvignil je roko v smrtni udarec — ko zagrabi Esko silna pest in ga vrže na tla in težko truplo pade nanj in ga drži k tlom, da se geniti ni mogel.
"Bodi miren, fant!" mu je šepetal prijazen glas na uho. "Precej hudo sem te moral udariti, da sem te o pravem času spravil na tla. Z mojstrom se ni šaliti! Tukaj pa si varen in skrbel bom, da tukaj ostaneš, dokler bojni val ne odide preko naju in te morem spraviti na varno! — Bodi miren, ti pravim, sicer te moram udariti do nezavesti v tvoj lastni prid!"
In zastonj se je Britanec trudil, da bi prišel spet na noge. Krepko ga je držal Hirpin.
Koj ko je zvesti gladiator zapazil svojega prijatelja, je sklenil, <|a ga reši usode, ki je grozila vsem, kolikor so jih našli v palači, in z značilno točnostjo je izvršil svoj sklep.
Le trenutek je pomišljal Eska — življenje je končno vendar sladko in z upom, da si ga
reši, mu je prišla* misel na Mariamno.
Mirno je torej obležal za nekaj minut in valovi ljutega boja so drli preko njiju in ostala sta sama —.
Z dobrodušnim nasmehom je prvi vstal Hirpin.
"Ha, ha, ha —! Zletel je na tla kakor tele pred žrtvenikom. Malo rahleje bi bil že polo, žil roko na tebe, — zares da —, pa ni bilo Časa. Ej, že vidim, sedaj ti moram pomagati na noge jaz, ker sem te jaz položil na tla. — Poslušaj moj dober nasvet, fant, in glej, da izgineš odtod kar najhitreje moreš! Pri velikih vratih na desno, in skozi najgostejše dele vrta, pa beži, kar te noge nesejo!
Tako je govoril gladiator, pomagal Eski na noge in mu pokazal po hodniku navzdol, koder jc bila sedaj pot varna.
Britanec se je Še ustavljal in hotel pomagati cezarju, pa Hirpin se mu je košato postavi! in ko se mu je Eska še ustavljal, ga je napol rinil, napol vlekel k velikim vratom. Tam sta se poslovila.	1
Zamišljen je gledal gladiator v noč, kot da bi najrajši šel z njim.
"Ne ugaja mi tale posel, zares da ne/' je dejal z glasom človeka, ki so mu drugi skazili veselje.. "Germani so se dobro branili, ampak pričakoval sem. da jih bo več in da boj trajal vsaj dvakrat tako dolgo. — Srečno pot, mladi prijatelj! Morebiti da se ne vidiva nikoli več! — Hm, ne da se pomagati! Naročen in plačan sem in nazaj moram!" —
In Eska je odhitel svojo pot po vrtu, Hirpin pa se je vrnil.v palačo k svojim tovarišem, iskat cezarja.
Začudil se je nekoliko, ko je čul glasen smeh na koncu hodnika.
Ko pa pospeši korake, da zve za vzrok tega kraju in času neprimernega veselja, zadene na svojega tovariša Rufusa.
Na mrtvem truplu orjaškega Germana je ležal in se je trudil, da bi ustavil kri, ki se mu je valila iz globoke rane. Usoden udarec mu je zadjal nasprotnik, preden je padel.
Hirpin je dvignil prijateljevo glavo in videl. da je vse pri kraju.
"Dobilo me je!" je djejal Rufus s slabotnim glasom. "Spodrknilo mi je in tale velikan me je sunil —. Zdrav bodi, stari prijatelji! — Tolaži mojo ženo! — Pri Picenumu je zanjo hiša pripravljena —. In fante —I Nikar naj ne gredo — v družino —! Ko opraviš — s temi-le — Germani — vzemi meč — na pol — razdalje — in suni — kakor v —"
Bolj in bolj je slabel njegov šepetajoči glas, glava mu je klonila, čeljust se mu je povesila —.
Še enkrat preden je odšel, se je ozrl Ilirpin v slovo na svojega tovariša, s katerim sta se skupaj vadila in igrala in borila in sta skupaj pila — in nevoljen si je obrisal svoje košate obrvi in solze so mu z:.'.:ic oči —.
Nov hrupene smeh je vzbudil njegovo po--zornost. — Obrnil se je in stopil v dvorano, odkoder je prihajal hru • i i zagledal je prizor. ] i 1 1 nad vre : a.:?cn, da se ni končal tako žalostno.	t
Obdana od kroga gladiatorjev, ki so v glasnem kriku in vpitju izražali svoje priznanje in svojo dobro voljo, sta si stala nasproti dva borca ter kazala prav malo veselja, da bi se spopadla.—
Brezuspešno so Placid in njegovi junaki iskali cezarja. Ker je bila palača prazna in brez brambe ter v njihovih rokah, so si gladiatorji nakladali svoj plen in se pripravljali na odhod, češ, da so storili svojo dolžnost in prejeli plačilo.
Toda dobro je vedel tribun, da mu glava ni varna med rameni, ako Vitelij preživi noč, in da ga je moral najti in dobiti v svoje roke za vsako ceno.
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC 2 ZELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
. Kapsa
2000 BLUE ISLAND, AVE.. CHICAGO. ILL, Phone: CANAL 1614.
▼salcorrstne zelcznine,
Trgovin«
•trojniike naprave, električne potrebščine, čeri za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Nase cene no najnižje I
Blago dovaiamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji.


ZAUPAJTE SVOJEMU ROJAKU
CHIROPRACTOR
Ako k« vsi zdravniki nad Vami obupali, jaz nisem. Ako Vas muči reumatizem, božjast, krof, potrtost, sploh vse bolezni jaz lečim vspešno, tudi kronične. Kjer so vsi zdravniki rekli, da ni pomoči, pri meni jo
najdete. — Pojasnila brezplačno — Ne odlašajte_
Ne trpite — Pridite takoj.	»
Steve Vlasich
CHIROPRACTOR — GOVORI SLOVENSKO
Od 1 :30 do 5. ure in od G :.°>0 do 8:30. 1829 Blue Island Avenue	Chicago, III.
*
Xrfc_J. M. Trunin--~
"Znanstveno delati je težko in nehvaležno in koristi šele leta in leta pozneje, dočim koristi tak čudež takoj; romaš k njemu?? (čudno romanje), pogledaš ga (ali čudež?), dobiš popolen odpustek ? ? in greš lahkega srca zopet domu," meni Z v. Bernot v Glasu Svobo-•de. Prvemu delu ne oporekam, ker znanstveno delovati ni lahka stvar, drugi del je pa blodnja, če se milo izrazim. Mr. Bernot se prišteva med znan
la. Morda so pa svoje možgane tako temeljito rabili, da so jih popolnoma izrabili,' in ne vidijo, kako se sami bijejo po zobeh, ko veliko več rabijo satana, kakor oni, ki nanj verujejo in jim ni samo strašilo.
Prosveta ima v št. 205 uvoden članek, ki je prav oprižen
i_ satanom. Že v napisu pa-
radira satan dvakrat. "Gledališče ni več satanova iznajdba. Tudi plesišče ni več satanov prostor." Hvala Bogu, kaj ho-
l znan-	..... — i
stvene delavce in bo izliv last- čete še več, bi kdo rekel, ako
bi bral samo napis. Ce pa kdo



S

ROJAKI V SO. CHICAGO
ali se ne veste da ima
JO s. GORNIK
9476 — Ewing avenue
v zak-gi vedno najboljše Rrocerijsko blago, vsakovrstna meso, svcie in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v poset!
4
5 t
4

nega srca, da je tako delo nehvaležno. Ce on ni žel hvale, potem se ne čudim niti temu, ako je bilo namreč njegovo "znanstveno" delo tako, ka-koršno je v okvirju, ki nosi napis : Vodiška Johanca. On smatra slučaj Vodiška Johnca za — čudež, ki toraj nese, kjer se pridobi odpustek in lahko srce, j koristi takoj. Ako hoče on podiranje takega "čudeža" imenovati znanstveno delo, in najde delo malo koristno, potem je delo dobilo pač le tako plačilo, kakršnega je vredno.
Vodiška Johanca je bila histerična ženska in navadna sle-parica. Ako je potegnila nekaj duhovnikov, to ne spričuje prav ničesar v smislu, v katerem hoče Mr. Bernot slučaj postaviti, ko govori o "čudežih." Cerkev in duhovniki imajo včasih prav hudo stališče, ker so lahkover-f ni ljudje navadno zelo pristopni za "čudeže" in prikazni. Poglejte n. pr. samo slučaj "Za
prebere članek in ni satansko zagrizen, mora stresti z glavo. Ako se o kaki stvari piše, naj bi se vendar pisec potrudil pisati rtValo bolj temeljito, drugače je tako pisanje za njega slabo spričevalo, in ne bo v korist časopisu.
Tenor ali smisel članka je nekako ta-le: Prej so "nepoklicani varuhi morale" — duhovniki — rohneli proti gledališču in plesu, zdaj pa, ko uvidijo, da njih rohnenje celo pri "ušesni" spovedi (člankar je moral gotovo nekje citati O-hrenbeichte in je napravil iz tega "ušesno" spoved) ni ničesar izdalo, so "nesmrtni prefri-ganci", kakor je pisal Glas Svobode, stvar obrnili, in sami začeli z gledališkimi predstavami in plesi celo v cerkvenih dvoranah.
Zdi se mi, da tiči Za tem grmom neka .zavist. Ali so plesi in gledališke predstave, pri kate-
Progres Linoleum & Carpet Store
F. NOVIČKI 1738 Ufest 18th Street
9x12 kongoleura v enem kosu. $6.85
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9x12 preje $45.00
— sedaj $27.00
Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07
V Vašem interesu je. da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: CANAL 1505
CHICAGO. ILL.
Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sth kupil mesnico in groccrijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blairom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 — 57th STREET,	PITTSBURGH, PA.
.1
* ■ • t*m •	OlUVUJ	•
. katsijski čudeži," o katerih po- rih ni Prav nič "satanskega,
morda slabo obiskane? Kdor zagovarja ples in gledališče brezpogojno, da ne dela prav nobene razlike, kakšen je ples ali predstava, vendar ne bo zavijal oči in pisal tako ogorčeno iz moraličnega stališča.
Ne, člankar, stvar je malo drugačna.
Ples je moralično nekaj in-diferentnega, sam na sebi ni ne dober, niti slab. Izraz je prekipevajoče človeške narave. Ta izraz se kaže pri različnih narodih na zelo različen način. Plesišče samo na sebi toraj ne more biti kak satanov prostor.
Nekako enako bo tudi glede gledališča.
Ako po Prosveti "nepoklicani" varuhi morale nastopijo, in
roča Prosveta št. 201.
Pri Johanei je poleg histerije igrala vlogo goljufija, pri drugih slučajih gre za domišlji-jjo, halucinacijo. Ako hoče Mr. Bernot take slučaje naprtiti cerkvi, veri, duhovščini, in se prišteva "znanstvenikom," ki i to podirajo, potem je pač na napačni poti, in ni čuda, da najde tako delo nehvaležno. Ce pa gre za očitno in zakrivljeno | zmoto, za laž. goljufijo, potem mu pritrdim, ker to izkusijo tudi cerkveni krogi in sem deloma izkusil to sam.
On vrže vse v en koš, naprti Johanco cerkvi, nizne "čudeže" veri, pač katoliški, in zavzame pozicijo znanstvenega borilca. Treba je strogo ločiti.
Druge "vere" bodo imele "ču- to storii<> tudi še zdaj, ni se sa-
rig ZA D^tva!
Svetinje, gumbi, trakovi z napiti, S	regalije znake itd.	jp
Pečati, itampilje in druge potrebi S« S $ ne naročite pri	11
I Mi^ AMERIKANSKI SLOVENEC I
K ti^UilD 1849 WEST 22Ud STREET p
CLEVELANDČANJE!
Icadmr potrebujete pogrebnika se »pomnite redno na prri »loyenski pogrebni zavod
grdina in sinovi
1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po kličite:	" *
Randolph 1881 ali 45M.
LOUIS STRITAR
•e priporoča rojakom za naro čila premoga, katerega pripe Ijam na dom. Prevažam pobi* stve ob Sašu selitev an vse kai spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I
2018 W. 21st Flace
CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
deže," ki so nemogočni, n. pr. muhamedanska, ko pravi, da je Muhamed utaknil polume-sec v rokav, katoliška vera nemogočih čudežev ne pozna, in zato med njo in pravo znanostjo tudi ne more biti boja.
Ako toraj Mr. Bernot zavzame stališče znanstvenega bojevnika. bo moral strogo ločiti, poseči globokeje. Vodiška Johanca je samo reklama in za
resne ljudi preplitva.
* * *
Salezijanci bodo baje v Celju prevzeli staro Maksimilija-
mo to godilo nekdaj, potem mora biti nekaj drugega, kar jih k takemu nastopanju sili. To pa člankar popolnoma prezre, namreč, da se ples ali gledališče, kakor pač vsaka stvar, lahko izrablja..
Ali se upa člankar trditi, da je vsak ples in vsako gledališče vedno le "nedolžno razvedrilo," kakor hoče svojim čitate-Ijem stvar predstavljati?
Ako cerkev priredi kak ples, ali se prirejajo gledališke predstave v cerkvenih dvoranah, potem- se to ne zgodi, ker je
Srce automobila je baterija!
Slabe baterije pov-ročajo ve d ne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dabra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage. '
FIDELITY ELECTRIC C0.
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, III.
Pofifyamo Hago tudi izven Chicage. Mite po mI on
here's new 'on9 /blLoTPep/~
,morda danes cerkev predruga-novo cerkev in tam postavili čila svoje stališče zoper slabe poboljševalnico za pokvarje-1plese in slaba gledališča, temno mladino. Znano je, dasosa-rveč ker vsaj skuša od gotovih
lezijanci pri pokvarjeni mladi-i ni pravi coprnki in storijo veli-j ko dobrega v prid mladine, j Glas Svobode se mora seve v to obregniti in toži, da se klerika-lizem širi, da ima vlada denarja za klerikalizem, pa nič za stanovanja. Koliko bo vlada dala, ne vem, vem pa, da mora vsaki vladi biti na tem, da se za tako mladino nekaj stori. Naj pa začnejo svobodomiselci z poboljševalnico, ako so česa zmožni, potem bodo dobili celo vrečo vladnega denarja in ne bo treba tožiti čez klerikalizem, ki s tako poboljševalnico bolj koristi delavcem, kakor
sto svobodomisel. časnikarjev. * * *
Satan. Satan. Baje ga ni, kvečemu le strašilo duhovnikov, s katerim strašijo ljudi, ki ne rabijo možganov, a tudi taki, ki svoje možgane rabijo, ne morejo priti preko tega straši-

plesov in predstav držati proč kar bi plesišče, če že tako ho. čete, lahko naredilo za satanov prostor ali gledališče za satanovo iznajdbo. Če rabi kak "nepoklican varuh morale" kak krepkejši izraz za škodljivo stran plesa ali gledališča, še ne sledi, da se kaj takega cerkvi naprti na hrbet, saj cerkev s satanom bolj štedi, dasi vanj veruje, kakor pa oni, ki pravijo, da zlodeja ni, pa ga vidijo.
Ko bi člankar glede dobrega gledališča malo pobrskal po zgodovini, bi našel, da je ravno cerkev v renesanci poživila klasično gledališče in je položila temelj modernemu.
Plese, pri katerih se kvari mladina, in gledališke predstave, ki služijo samo pohotnosti, naj imajo tisti, ki so bržkone 'poklicani" varuhi morale, dasi bo njih morala, kakor jajce jacu, podobna — nemorali.
f .....