Posamezna Številka 10 vinarjev*
Slev. 275.	V LIHIM, T sredo, L mm 1915.
Leio XL!lf.
Velja po poŠti: Za oeio leto nspro] . . K 26 — u m meseo „ , . „ 2*20 sa Nemčijo celoletno , „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani aa
Za oeio leto napro] . n oo moEOo „ • . „ f ipravi preleman «ei»6no „
5 Sobotna izdaja:
sa celo loto ..... . i. sa Rom61|o oeloietno . a oatalo inozemstvo.
dom s
K2V->t
n 1*70
7"— 9"— 12'-
Inueratl:
Enostolpna pjUtvrsta (72 mm): aa enkrat . ... po 2(1 « na dvakrat .... „ 18 „ aa trikrat .... „13 „
za večkrat prt moren popust.
Poročna nalli, zattale, HBtoim lit:
enostolpna peiliivrsta po 2 j vin.
^_Poslano: 2=~s~
enostolpna pstltv»:ata po 40 vin.
Uhaja vsak dan, issvsemšl nedelja tu praznike, 5. uri pop.
Redaa letna prllojta Vojni iod,
gor Credntfitvo |e r Kopitarjevi nlioi itOT. 6/m Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se so =8 sprojemajo. ~ Orednlžkoga telefona štev. 74. =
Političen iist za slovenski naro;

Upravništvo je v Kopitarjevi alioi it o. — Hačnn poStne hrantlnloe avstrijske št. 24.797, onrskc 2B.MI, bosn.-bero. ii. >563. — Upravolšktsga Uieioaa.it U8.

\mmm\n v avstriislem mieisierstvu.
Dunaj, 1. decembra. (Kor. ur.) Današnji »Fremdenblatt« izvaja: V sestavi c. kr. vlade se je izvedla cela vrsta važnih izprememb.
Notranji minister dr. baron Heinold odstopil. — Notranji minister je poslal Konrad princ Hohenlohe.
Dosedanji minister notranjih stvari dr. baron pl. Heinold zapusti svoje mesto, mesto notranjega ministra prevzame predsednik najvišjega računskega dvora, Konrad princ Hohenlohe Schillirigsfurst. Cesar s toplimi besedami hvaležnosti in priznanja hvali Heinoldove zasluge in mu zagotavlja visoko mesto v politični upravi države in ga je imenoval za dosmrtnega člana gosposke zbornice. Princ Hohenlohe, nekdanji ministrski predsednik, pozna natančno političnoupravno službo. Izredno se je odlikoval v upravi več kro-novin v zelo težavnih okolnostih in jc posebno umeval važnost socialnih nalog.
Odstop trgovinskega ministra dr. pl. Schnsfer. — Novi trgovinski minister ravnatelji kreditnega zavoda dr. Aleksander pl. Spiizmiillsr.
Potrebno je, da se tesnejše spoje niti, ki vežejo upravo s praktičnim življenjem, posebno glede na bodoča pogajanja o nagodbi z Ogrsko. Odstopil je trgovinski minister dr. pl. Schuster, ravnatelj kreditnega zavoda dr. Aleksander pl. Spitzmiiller ic postal trgovinski minister. Cesar je podelil dr. Schusterju baronstvo.
Odstop finančnega ministra dr. barona, pl. Engel. — Finančni minister postal dosedanji guverner poštne hranilnice dr, Karel Leth,
Na mesto dosedanjega finančnega ministra dr. barona pl. Engla je imenovan guverner poštne hranilnice dr. Karol vitez pl. Leth. Baron Engel je tudi imenovan za člana gosposke zbornice.
V splošnem se lahko naglaša, da se temeljni značaj in smeri Sttirgkhovega ministrstva niso izpremenile. Sedanje ministrstvo ostane, kakršno je bilo in kakor je pričelo živeti, objektivno in pravično vladajoča uradniška vlada ki jo vodijo Ie oziri na javni blagor.
X X X
Dunaj. Politični krogi sodijo, da postane baron Heinold namestnik na
Moravskem, bivši trgovinski minister dr. pl. Schuster pa postane guverner poštne hranilnice.
Gospotierslvo,
Najvišje cene za mast.
Dunaj, 30. novembra. (K. u.) Z na-
redbo določuje trgovinski minister najvišje cene za svinjsko mast, špeh in slanino. Na temelju cesarske naredbe z dne 10. oktobra se razglaša: Pri prodaji svinjske masti in špeha od strani proizvajalca trgovcu bo znašala najvišja cena za 100 kg čiste teže, v času od 16. decembra 1915 do 15. januarja 1910 za zabelo 721, za zaseko 680, za surov špeh 639; v času od 16. januarja do 15. februarja 1916 za zabelo 670, za zaseko 628, za surov špeh 608 K, v času od 16. febr. do 15. marca 1916 za zabelo 618, za zaseko 577. za surov špeh 556 kron; od marca j916 naprej pa za zabelo 567, za zaseko 525 K, za surov špeh pa 505 K. Naredba zadobi moč z dnem razglasitve.
Na Ogrskem pa znaša v času od 16. decembra do 15. novembra najvišja cena zabele 700. za zaseko (surovo mast) 660 in za špeh 620 K pri 100 kg; vsak mesec se cene znižajo za 50 K in bodo 16. marca znašale za zabelo 550, za zaseko 510 in za špeh 490 K. Kakor je videti, je zopel razlika med nami in Ogri.
Gospodarska zveza z Nemčijo.
Na zborovanju nemško-avstrijsko-ogrske gospodarske zveze v Draždanili so sklenili resolucijo, ki zahteva gospodarsko zvezo in po pogodbi za daljši čas sklenjeno skupno trgovsko politiko. Odklanja se dajanje posebnih ugodnosti, pač pa, zahteva skupen zunanji carinski tarif. Gospodarske posebnosti se dajo v medsebojnem prometu vpoštevati s posebno izravnalno carino.
Omejitev varjenja chra.
Dunaj, 30. novembra. Da se varuje zaloge ječmena, s katerimi je druga plovica boljše založena, zopet omejuje ministrstvo za mesece december—marec izdelovanje piva. Izdelati se sme k večjemu 55 odstotkov normalno produkcije. Zelo zanimiva je uradna opomba, da je druga boljša državna polovica boljše založena z ječmenom.
Živila in krmila z Balkana.
Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, je sindikat rumunskih mlinarjev prodal v Nemčijo in Avstrijo izredno veliko množino pšenične moke; gre
se za 900.000 vreč, ki se izvozijo v bližnjih mesecih. Blago je stalo menda 30 milijonov mark, tedaj vreča po naše •16.62 K.
Ruski notranji minister je obljubil kmetijskim zvezam v krajih, kjer rede obilo prešičev, obilo krmil z Balkana, če se zavežejo v bližnjih mesecih spraviti določeno množino prvovrstnih prešičev na trg pod najvišjo ceno.
M iisftn i UuiillansKem mM.
(Konec.)
Kr je bilo pričakovati, cla bode morala karantenska postaja vzeti v okrilje kdaj tudi težko ranjenih, je dal major nekdanji atelje kiparja Zajca izpremenili v operacijsko sobo. Že sam po sebi svetel prostor se je razsvetlil po svežem belilu še bolj, tla so se nadomestila z uglajenim cementnim podom. Stene so pobarvali z oljnato barvo za meter visoko, tako, da jih je lahko umiti in skrbno osnažiti. V odvod vodi se je napravil skozi zid do zbirališča v dvorišču kanal. V sobo so postavili belo operacijsko mizo ter omaro z zdravniškim orodjem, iz-prošenim in nakupljenim. Ta soba je že temeljito v rabi.
Za bolne na pljučih so postavili na dvorišču solnčno lopo, v katero so pridno zahajali orxi, ki so bili potrebni solncnega zdravljenja.
Pri kuhi je zaposlenih polno ujetih kuharjev in plačanih kuharic in vsi imajo polne roke dela v izredno snažnih kuhinjah. Kruh peko doma na svoj račun. Za ujete častnike je prirejena posebna kuhinja in skupni obedi. Častniška miza je v oskrbi italijanskega podčastnika, ki dobiva proti petdnevnemu obračunu potrebni denar, a potem sam po njihovem okusu napravi jedilni list, ozirajoč se seveda na zdravniške predpise.
Zdravo moštvo dobiva zjutraj črno kavo, opoldne ješprenj s sesekanim ali svinjskim mesom, zvečer mesno ali močnato jed (makarone). Bolniki dobivajo zjutraj belo kavo, opoldne juho z mesom in priku-ho, zvečer zopet kaj primernega.
Podčastniki jedo v kantini, kjer se dobi tudi v izrednih urah proti plačilu kaj za pod zob.
Italijanski umetnik je podčastniško jedilnico okrasil s čednimi slikami. Na eno steno je naslikal po lotografiji blizo Trsta stoječo ljubeznivo vilo zaslužnega majorja viteza Kerna z južno okolico vred, na nasprotno steno je naslikal grič ljubljanskega gradu z gradom vred. Na dolgo steno je ustvaril solnčno vinograjsko okolico, s stropa gleda med gostim trsjem z debelimi visečimi grozdi sinje južno nebo. Vsa soba izgleda kakor vrtna hišica v južnem vino-
gradu in da se ne moti tega utiša, je postavljena v sobo lesena stena z durmi iz motnega stekla.
In kaj delajo grajski stanovniki sicer? Poleti sem jih videl ležeče po dvorišču vse navskriž. Pravili so mi, da so vsi južni sinovi silno naklonjeni lenarenju, dotčim so Rusi pridni delavci. A ko so na gradu odpravili rusko kolonijo, so morali gospodje iz Laške pridneje na delo: pranje perila, nasajanje lopat, kovanje podkov in zidnih vezi, pletenje košar in slamnih izdelkov, Sedaj pa, ko vreme ni več za lenarenje pc solncu in jc vsakdo vesel, da mu zunaj ni treba bili, gre delo dobro izpod rok. Še boli morda radi tega, ker delo ni baš brezplačno temveč dobivajo delavci zanje poboljškov, Koliko se c ia gradu, dokazuje okolnost cla so v treh iu pol mesecih nasadili 12.000 lopat, katere so poslali vojaškim delav. cem,
O ravnanju komandantovem in njegovih ljudij z ujetniki se more reči le najbolje. Z ujetimi častniki občuje dobro laški govoreči major kot tovariš, zato tudi Lahi niso zakrknjeni. Z moštvom ravna priljudno in prijazno, kakor more le srčno dober človek ravnali s svoji;.1 moštvom. Po pravici je opomnil poleti višji štabni zdravnik dr, Gedulgiger, kar smo mislili pravzaprav vsi: »Vse je prav in !c'.;o, a dvomim, da bi se našim onstran meje godilo tudi tako dobro!- Da Italijani sami le hvalno poročaj« domov o bivanju na gradu, dokazuje pismo, ujetnilcovo, ki ga ie priobčila italijanska »Stampa« in jc bilo v ponatisu tudi v naših listih.
Ogledali smo si grad cd vseh strani in se poslavljali na zunanjem dvorišču. Prišli smo bili baš iz pisaren in stanovanja majorje vega, ogledali smo si celo disciplinarne ječe in nismo imeli menda videti ničesar več. Zdajci je nagubal major lice v resen izraz in dejal: »Oprostile, dvorišča ubogih j grešnikov z obsojenci vred bi Vam skoro i ne bil pokazal... Z orjaškim ključem jc od-j pri težke železne duri pri zunanjem zidu j in nas povabil bliže. Šli smo, a nič prijazno ; nam ni bilo pri srcu. Ugledali smo v globini ležeče zaprto dvorišče s kamenitimi stop-njicami nizdolu. Tam na desni v kolu so morala stati vešala: a sedaj ni bilo nobenih in odleglo nam je. in obsojenci? Kje so torej? Žive duše ni bilo videti tu doli. Razočarani smo se ozrli na majorja. A ta se jc zasmejal in nam pokazal na levo plat: »Tam notri so zaprti; nekaj praset, nekaj ovac, krdelo kokoši s petelinom in pol stotnije zajcev«.
Oilov*
Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili nadalje:
Josip Lenart, Franc Černe, Franc Ku-
LISTE®
i.
Spni iz volne,
o.
S a n o k , meseca decembra 1915.
Cenjeno uredništvo! V »Slovencu« z dne 16. avgusta t. 1. sem obljubil, da povem še kaj iz naše Galicije; ker pa obljuba dolg dela, naj pa to danes tudi izpolnim.
Pred izbruhom vojne je bila Galicija nam Slovencem bolj malo znana dežela. Pisalo se je o nji zelo malo; edini večji spis je knjiga, ki jo je leta 1906, izdala Mohorjeva družba, t, j. »Pri severnih Slovanih«, ki jo je spisal naš znani potopisec g. Lav-tižar. Ta knjiga nas je nekoliko seznanila s to deželo, z njenimi • ..bivalci, nas poučila o mestih in lepota)t.
Ko so bili na Kranjskem nastanjeni gališki begunci, se je splošno vsakega na-zivalo Poljaka, kar pa nikakor ni res. Po večini so to bili Rusini ali kakor se sami nazivajo Ukrajinci. Sta namreč v Galiciji dve narodnosti: Poljaki in Rusini, med katerima se tudi bije večen naroden boj.
O Poljakih na tem mestu ne bom govoril; samo par besedi. Jezik poljski je blagoglasen, mehak, samo malo težko ga človek izprva razume. Tudi pisava je različna od naše, namreč za nekatere črke; tako n. pr,: naš »š« nadomestujc sz, naš »č«
nadomestuje cz itd. Našim Kranjcem bi gotovo tudi ne bilo všeč, da imajo nekatere besede ravno naš nasproten pomen; tako na pr.: poljski »zapomnim« znači pri Poljakih ravno nasprotno, namreč pozabim. Marsikaj bi še mogel povedati, pa o tem drugič več.
Druga narodnost, kakor sem omenil, so pa Rusini. Razlika med poljskim in ukrajinskim jezikom je precejšnja; vendar bo Slovenec lažje razumel Rusina kakor pa Poljaka. Ko sem prišel prvikrat skupaj z Rusini in slišal njih govorico, sem izprva mislil, da slišim naše ljudi govoriti v dialektu, ki ga govore naši Poljanci. Samo naglas dela veliko razliko, kajti Rusin ima naglas vedno na zadnjem zlogu, dočim ga imamo mi na predzadnjem. »Govoriti« se pravi po rusko ali po ukrajinski »hovorit« (naglas na zadnjem zlogu). Razločevati se pa mora: »hovorit po rosijsku«, kar znači: »govoriti po rusko« (kakor govore pravi Rusi, v Galiciji poznani kot »Moskali«).
Že po nošnji je možno Rusina spoznali od Poljaka. Rusini nosijo obleko, napravljeno iz domačega platna. Za obleko, morem reči, ne izda veliko, kvečjemu ako si kupi klobuk. Lase nosijo neostrižene, debelo platneno srajco pa črez hlače tako, kot naši Bplokranjci. Ob praznikih si opašejo usnjat pas, ki je okinčan z raznimi bliščečimi se gumbi.
Rusini so bolj vitkega stasu, a čvrsti
in postavni; »fejst« in »zali« bi morale reči naša dekleta. Značaja so mirnejšega in ponižnejšega kot Poljaki, ki vedno le mislijo na svojo nekdanjo moč in slavo v kraljestvu poljskem. Ali to le za ljudstvo daleč od mest. Malo je takih županov, ukrajinski se nazivajo »wijti«, ki bi umeli vsaj čitati in pisati. Tudi mere imajo še stare, nove so jim neznana stvar. Smešna epizoda se je vršila pred enim tukajšnjih sodišč.
Pred sodnikom sta stala dva Rusina, ki sta se nekaj sprla. Sodnik vpraša vprvo toženca: »5čo ti jemu ka^av, ze vin tebe bil?« (Kaj si mu rekel, da je on tebe te-pel?)
Toženec mu odgovori: »Me buie oba v korezme, troszko smo se napili i jeden druhomu stav dohoworewate. Tak pere-szlo do swarni; no i vin mne kazav — »Ti \vagabundu«. — Ja ne, hovvoriv nic; potem me kazav »Ti zlodjeju«. — No medzi ljudmi taki se znajdiijut. A jak mne zwav »Ti kilometer«, to mu ja ne mohii leho perepustiti in jeh6 nabiv.«
(Bila sva oba v krčmi, malo sva se na-pila in se začela prerekati. Nazadnje jc prišlo do prepira, no in on me je imenoval »vagabunda«. Jaz nisem rekel nič. Potem me je imenoval »zlodej«; no, med ljudmi se kaki taki najde. Ali ko me je imenoval »Ti kilometer, ne, tega pa nisem mo-<>el odpustiti in sem ga zato nabil.)
Torej vse jc lahko pretrpel, samo pri-
imka kilometer, ki ga šc ni nikoli slišal, in o katerem je mogoče mislil, da znači nekaj posebno razžaljivega, pa ni mogel pretrpeti in je zalo razžaliivca pošteno nabil.
Kakor gotovo znano, so Rusini združeni z Rimom po uniji, vsled česar jih na-zivamo »unijate«. Cerkveni jezik je staro-slovenski, jezik, v katerem sta učila sv. apostola Ciril in Metod.
Imel sem že večkrat priliko prisostvovati službi božji po grško-katoliškem obredu. Ljudstvo je med službo božjo vedno v tesnem stiku z duhovnikom s tem, da od-peva. Posebno pogosto se ponavlja >go-spodin pomiluj«; tudi obred sam je precej različen od našega. Značilno je, da ponese duhovnik po prečitanem evangeliju knjigo med ljudstvo, ki knjigo pobožno poljublja. Sploh se pa ljudstvo vedno zelo pobožno vede med sv, opravilom.
Tudi notranjščina je drugačna nego pri nas. Veliki oltar ločuje od ladje lesena stena, ki se imenuje ikonostas. Beseda je grška in znači steno, na kateri so naslikane svete podobe. Pred oltarjem so vrata, ki so odprta samo med službo božjo in ki jih sme odpreti samo duhovni,..
Značilno jc tudi križanje; pred vsako sv. podobo se Rusin pobožno odkrije in pokriža. Med službo božjo se klanja in križa, posebno ob blagoslovih. Pač vzhodni obred, Prepeva pa vsa cerkev, nc tako kol pri nas sanjo na koru. Orifanist dd sa-
mer, Ivan Delerijak, Boltežar Brglcc, Štefan Drobir, Anton Erbežnik, Alojzij Kosi, Fr. Krcbelj, Lenart. Plesej, Ivan Ploj, Ivan Pu-klavec, Franc Silak, Rupert Mlakar, Peter Škofic, Anton Bračič, Ivan Črelnik, Maks Ribič, vsi pri drag. p. št. 5; desetnik Alojzij Ko kol pp. št. 87; četovodja Anton Ro'ko, korporal Franc Divjak, Franc Novačan, des. Josip Ambnnž, Franc Gcrlič, Franc Pipen-bacher, Kar,A Kargl, Franc Lorbcr pp. št. 47; deset. Franc Spelič, Alojzij Steklasa, pešci Antoji Betica, Jakob Gobet, Franc Marinčič, Josip Pestolvil, Franc Pezdir, Alfonz Pichler, Kari Premru, Josip Škollanc, Ivan Žiber.'t pp. št. 17.
Vojaški zaslužni križec III. reda z vojno dekoreicijo je bil podeljen polkovniku Edvardu pl. Dietrich, poveljniku gorske brigade. Pcihovno Najvišje pohvalno priznanje ie dobil stotnik Božo Preisinger dom. pp.
št. 27, prideljen gen .št. Najvišje pohvalno priznanje pa nadporočnik dr. Ivan Šavnik, Edvin Lachnit, dr. Anton Gosak in Pavel Lewizsky, črnov. pp. št. 27; poročnik Karol Marovšek, dom. pp. št. 4; črnov. por. Rudolf Potočnik, črnov. pp. št. 27; asist. zdr. dr. Josip Glančnik v boln. v Gorici. Zlat zasl. križec s krono na traku hrabr. svetinje je dobil višji zdr. dr. Vlado Roje.
Srebrno hrabrostno svetinjo II, reda je podelilo vojno poveljstvo deset, črnov. Ludov. Polak in Fr. Kozer pri pp. št. 87, bronasto pa pri istem polku korp. Ivanu Rus, desetn. Franu Povalej in Cirilu Štekar ter črnovojnikom Jakobu Verbič, Jos. Prater, Josipu Planine, Josipu Švigl, Franu Glaser, Josipu Jakuš, Franu Sušnik, Ant. Smrečnik, Onofer Kondrak, Franc Prohar, Francu Jamec, Francu Bark, Ivanu Deželak, Francu Wirtnik, Antonu Galuf.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Djanaj, 30. novembrh. L^radno se poroča:	1
Vedno bolj se kaSe^a hočejo Italijani ie fini ob Soči kAk, uspeh, če mogoče pri Gorici, doseči.' Včeraj so napadali na celi bojni čr^ijied Tolminom ln meti morjem, posebno ljuto pa obe naši obmostji in severni' tlel Dobrdobske planote. Sunki proti našim poslo-|ankam na gorah severiio od Tolmina so se kmalu zlomili. Tolminsko oljni ostjo se je nahajalo popoldne pod bobnečim ognjem. Sledili so nato trije močni napadi na severni in več slabej-šlh na južni odsek. Ravnotako brezuspešnih je ostalo več napadalnih poizkusov pri Plaveh. Pred goriškim obte ost jem so zbrane zelo močne italijanske sile vseh iront. Napadel je sovražnik včeraj le pri Oslavju. Odbili smo ga, le ozek kos fronte smo nekoliko umaknili. Notranji del mesta Gorice je dobil ponoči zopet kakih 100 težkih bomb. V odseku Dobrdobske visoke planote so pričeli po štiriurni artiljerijski pripravi s posebno silo in vztrajnostjo napadati goro Sv. Mihaela in okolico Sv. Martina. Budimpeštanski honvedni pešpolk je odbil na gori Sv, Mihaela krvavo osem naskokov, izjedenih v množicah. V gostih množica^ so trikrat napadli Sv. Marlin. Hen-,vetfjski pošpolk št. L iz Nagy Varad je v ljutem boju moža z možem obdržal svpie postojanke. Tudi južnozahcdno jOd navedenega kraja je odbit nek sovražen napad.
. Namestnik načelnika generalnega ■ jejč štaba: pl. Hofer, fml.
i.n
XXX Bitka od Krna do Tržiča.
/ivVojni poročevalci poročajo dne 30. nofviembra: Na bojni črti ob Soči se gode važgii dogodki, kjer se že več mesecev ibiio bitka, ki je najvažnejša v sedanji -sv<}iovni vojski. Od Krna do Tržiča ni •točke, kjer bi ne bili poizkušali Italijani prodreti s premočnimi silami. • ti Najvažnejši odseki, ki jih poizkuša vzeti sovražnik z obupno silo, so Dobrdobska visoka planota, osobito na severovzhodu ležeča gora Sv. Mihaela, ki nadvladuje nad izlivom reke Vipave, goriško obmostje, naše postojanke ori Plaveh in tolminsko obmostje.
Posebno ljuto so napadali včeraj z množicami Dobrdobsko planoto. Na gori Sv. Mihaela sami smo odbili osem napadov. Vse postojanke na celi bojni črti se nahajajo brez izjeme v naši po-
sesti, le pri Oslavju se je posrečilo Italijanom, da so vdrli v nek naš jarek. Postojanka leži severozahodno od Gorice na desnem bregu Soče.
Boji pri Sv. Mihaelu
se, kakor poročajo vojni poročevalci, 29. novembra bijejo z večjo Ijutoetjo kakor kdajkoli. Ždi se, da so se Lahi prepričali, da ne pridejo z najobupnej-šimi prodiralnimi poizkusi niti koraka naprej pri Oslavju in čez Podgoro-Go-rico. Za vsako ceno zato poizkušajo, da si čez Sv. Mihael pribore to pot. V zadnjih dneh so napadali večinoma na severnih robeh Sv. Mihaela. Brigada Perugia je nadaljevala tam z naskoki, ki so sledili eden drugemu. Italijanom sc je, kakor že večkrat, posrečilo, da so vdrli v po artiljeriji uničene jarke naše pehote in jih tudi res zasedli, a vselej smo s protinapadi zopet vzeli zasedene jarke. Ni mogoče, da bi se lastniki posameznih kosov jarkov ne menjali. Dobro zastavljena italijanska artiljerija uniči posamezne dele naših postojank, ki se morajo trenotno izprazniti. Naša pehota se umakne med tem v svoja bivališča, kjer je varna pred granatami in čaka konca obstreljevanja. Italijanska pehota se je med tem polastila praznih jarkov, prepodi jo šele pi-otinapad. Podnevi izgubljena postojanka se nahaja drugo jutro vedno zopet v naših rokah. Kljub strašnim izgubam zadnjih dni sovražnik neprestano nadaljuje svoje poizkuse, da osvoji Sv. Mihael. Železniški transporti za njegovo črto dokazujejo, da zopet dovaža nove čete, ker tiste, ki se zdaj bore in ki so bile tepene, ne verujejo več, da vzamejo z naskokom Sv. Mihael.
Kaj pomenja Gorica Italijanom.
Curih. »Neue Zuricher Zeitung« objavlja sledečo izjavo nekega italijanskega opozicionalca: Če pade Gorica, je Salandra triumfator. Njegovi vojaki lahko odrinejo v Egipt in mogoče tudi v Francijo, med tem ko se nagromadijo ljudstvu posojila in dolgovi, če pa Gorica drži, bo hodil vrč toliko čaka k vodnjaku, dokler se ne ubije.
Dalmatinci hočejo!
Prof. Lovrič poroča v »Našem Je-dinsivu«:
12. novembra. V obilnem prgišču laži, ki jih vsebuje Cadornovo poročilo glede bojev pri O., je tudi zrnce istine. Italijani so bili resnično zasedli nekaj naših strelskih jarkov pri O., toda za koliko časa, to je drugo vprašanje. Da se vržejo vun, za to so poskrbeli naši
Dalmatinci. »Ura, živio, naprijed!« je zaorilo iz moškega dalmatinskega grla in silni levi so navalili na din-dušma-nina, s katerim jc želel Hrvat žc davno obračunati. Naši so jih junaško izpi-liali, izgnali, napodili iz strelskih jarkov. Ob tej priliki so Dalmatinci ujeli 10 italijanskih častnikov in 518 mož — izbranih italijanskih sinovi Naši so hoteli!
Sovražnik je trikrat ljuto napadel Z., vedno z enako srečo. »Ne gre mu od rok,« bi rekel naš Turudija, »pa pik!«
Ko je bil sovražnik zmetal na tisoče šrapnelov in granat, je z močnimi silami jurišal na D. Uspelo mu je, da sc je pri P. zavlekel v nekaj naših jarkov. Še se ni bil dobro ugnczdil, že je bil tudi vržen vun. Tu smo ujeli 50 Italijanov treh raznih polkov. Naši so hoteli!
Tudi 13. novembra je besnela sovražna artiljerija kakor obnorela in Italijani so drvili iz juriša v juriš. Po-vsodi, čisto povsodi so bili odbiti, poraženi in popolnoma potolčeni. Pred prostorom, ki ga je zasedla ena sama naša stotnija, leži 500, a pred neznatnim delom naše fronte 1000 mrtvih Italijanov.
Dalmatinci so pripeljali pred par dnevi 60 ujetnikov. Sergente me je vprašal, odkodi so ti ljudje? »Dalmatinci!« mu pravim. »E come mai — no parlano 1' italiano?« (A kako vendar, da ne govore italijansko!) »Kakor ču-jete in vidite!« se mu oclrežem kratko. Izbuljil je oči. Gotovo so jim v Italiji ubili v glavo, da imamo v Zelovu pri Sinju cvetočo italijansko universita!
»Peklo ob Soči.«
Dopisnik »Berliner Tageblatta« javlja: Kakor je pisal nadvojvoda Jožef nekemu vojnemu poročevalcu, se je ob Soči odprlo peklo bojišča. Še nezaključeni boji za goriško obmostje so najtežji, najbolj siloviti in krvavi v celi laški vojni. V tretji in četrti bitki ob Soči igrajo veliko vlogo tudi le'alci. Kakor hitro se vreme zjasni, vidiš na soški fronti in v vipavski dolini njihova mogočna 30 m dolga letala, ki nosijo oklep, tri motore in 2 ali 3 strojne puške. Nekaj dni ni več francoskih letalcev. Lahi mečejo razne bombe. Ča^ih So v boju knr cela zračna brodovja. Pred kratkim so se v vipavski dolini bojevala tri mogočna laška bojna letala z enim naših izkušenih lahkih letal. Dočim je bilo nebo od belih šrapnclsldh oblačkov kar zastrto, so se piloti obstreljevali s strojnicami. Lahi so neprestano metali težke bombe, ki so imele na zemlji večji uspeh kakor v zraku, pregnali so dve mladi deklici, ki sta pasli krave, nek kmet pa je iz strahu skočil v reko Vipavo. Njihov namen je vznemirjati ljudi v zaledju. To pričajo pogosti obiski nad Trstom.
Med mrtvimi.
(Iz pisma vojaka.)
/vlinvli so zopet dnevi desetdnevnega vročega boja, ki je pobral marsikaterega ljubega tovariša. Večkrat so me vzeli oni z one strani na muho, če sem šel preko prostega, nekritega ozemlja; krogle so brnele krog nas, tako da je padel marsikdo poleg mene in za menoj — ranjen, mrtev, a jaz sem jim vedno ušel. Granatni drobec mi je razbil moj daljnogled, ki sem ga nosil na sebi, jaz sam sem pa dobil le pošten sunek. V temni noči sem ležal nato v rojni črti sredi med drugimi na tleh. Mislil sem, da so zaspali in začel sem jih stresati, da bi jih zbudil in jih peljal zopet naprej; toda
mo napev in potem poje cela cerkev. To se mi najbolj dopada.
Rusinski duhovnik se prav nič ne razločuje od rimsko-katoliških. Ima iste študije kot naši duhovniki, samo pri službi božji nima takega bireta kot ga imajo naši.
Vojska je hudo zadela Ukrajince. Koliko je ljudstvo pretrpelo, tega človek ne more pisati. Vasi so porušene, setev uničena in — dosti ljudi je pobilo. Dan na dan imam priliko govoriti s kakim, ki mi pripoveduje, da mu je ubilo mater, ženo, sina, hčer, živino itd. Tako mi je pripovedoval eden, da mu je ubila granata ženo, sina in dva mala otroka. Hiša je pogorela; kratko: isto kot čilamo o naših ljudeh na italijanski fronti.
Toliko naj bo o Pusinih.
Ko sem prišel prvič v poljsko mesto, bi bil kmalu mislil, da sem kje v kakem nemškem mestu. Napisi nad trgovinami z nemškimi imeni, na primer: Robinson, Loffelstiel, Goldhammer, Rubinstein itd. Po ulicah se je slišala neka čudna nemščina; judovska nemščina,
Skoro tričetrtine milijona Židov živi v Galiciji. Žid je sploh kar rojen trgovec. Ako človek pride v trgovino, to zna govorili, klepeta in hvali svojo robo na vse pre-legej ceni jo pa polovico več kot je vredna. Parkrat se človek da ociganiti, ali potem nc več. Vedno se mu mora polovica
manj obljubiti in »glihati«, po gorenjsko rečeno, pol ure, preden se ima kaj kupiti od njega. Nazadnje bo pa le zadovoljen s kupčijo, priporočal se bo na vse pretege, dal povrh še celo roko v slovo in se klanjal kot le on zna.
Spoznati je Žida prav lahko že po obleki. Vsi Židi nosijo dolge črne suknje, nazvane kaftan. Na glavi nosi kak široko-krajni klobuk, pod katerim se skriva mala svilena čepica. Ako pride Žid v kako pisarno, se sicer odkrije, ali te male čepice ne bo nikdar dal z glave; nazivajo jih »ka-murki«. Pri kakem revnem Židu izgleda kaflan in pokrivalo tako, da je strah. Še berači so pri nas lepše oblečeni. Predstav-ljaile si ž'da z značilnim orlovskim nosom, dolgo sivo brado, ki je vsa razmršena, z razcefranim kafianom in oguljenim, Bog ve koliko let starim klobukom, s ped dolgimi kodri ob ušesih, pa imate Žida.
Židje se drže še starih navad in Mojzesovih postav. Praznik strogo posvečujejo. Vse trgovine zapro že v petek zvečer, tako da v soboto ni mogoče kupiti nič. Tudi kuhati se ne sme v soboto, zato gospodinje pripravijo vse prejšnji dan, v petek. Vsak, bodisi se tako reven žid, prižge na predvečer sobote v družinski izbi sveče, ki jih nazivajo po židovsko: ^šabeš-lichte« (Sabatlichter), ki morajo do čistega pogoreli. Vse se pa zbere v templju, kjer se začne praznovanje sobote.
Smešno je, bi rekel, gledati Žida pri molitvi; pri miru ne more biti, hodi sem in tja, povzdiguje oči, roke, cinca sem in tja, no, in nazadnje začne še plesati. Včasih tudi zapoje kakšno pesem, ki se poje kakor kak valček.
Kadar moli, si ogrne okoli glave neko sivo, s črnimi progami pretkano pokrivalo, okoli rok si ovije neka jermena, rab'n si pa priveze na čelo kot nekako kocko. Potem se pa prične mrmranje in njih molitve.
V hišah ni niknkih podob, edina podoba, ki sem jo videl v kaki sobi, je podoba tempelskega trga v Jeruzalem. Tudi v templu ni videti kake podobe; edino veliki lestcnci in kaki ornamentični okraski. Žide bi lahko smatrali kot prave nazad-njače; knjigo začne brati od zadaj in jo konča tam, kjer je naša prva stran. Tudi piše tako, da začne od zadaj. Koledar imajo svoj; novo leto zelo svečano praznujejo. Na praznike se pripravljajo s strogim poslom. Kristjanom dajejo lep zgled, kako se ima nosvečevati praznike.
Kakor sem že prej omenil, se židje drže Mojzesove postave, ki je dosti ostra. Tako sem imel v soboto priliko govoriti z Židom, ki me je poprosil, naj mu zapalim svalčico; kaditi je namreč dovoljeno, ali po postavi ni dovoljeno vzeti vžigalice in si z njo prižgati cigaro ali svalčico. Nam bi to gotovo ne bilo všeč. Drugo. Postava za-
niso se več ganili, bili so vsi mrtvi! Sedaj imamo zopet par clni mir.
Koncc italijanske ofenzive?
Lugano, 30. novembra. Zdi se, da italijansko časopisje pripravlja javno mnenje na konec ofenzive ob soški fronti, kajti od včeraj objavlja članke o težavah ofenzive in o prednostih, ki jih imajo sovražniki vsled svojih postojank, ob katerih se zlomijo vsi napadi. Uspehi da so kljub največjim naporom brez pomen-.!,
Gorica — Ber/etke.
Kctlanj, 30. novembra. Zunanje nevtralno časopisje se resno bavi s sistematičnim rušenjem Gorice. Nevtralno časopisje severnih dežel piše soglasno, da bi se začelo besno tuljenje vsega ententinega časopisja nad barbari, če bi Avstrijci lepega dne upepelili Benetke in njene umetnine. Avstrijci pa bi nc s Mirili ničesar drugega, kakor delajo sedči j Italijani z Gorico.
\i se;e Kranjske iriovske in ourloe zbornice.
Seja kranjske trgovske in obrtnft ornice se jc vršila dne 29. novembra l. v mestni dvorani na magistratu. Med drugim se je soglasno sprejel predlog g. svetnika Pammerja, da se dd predsedstvu na razpolago znesek 3000 kron za vdove in sirote v vojnih padlih vojakov in druge vojnodobrodelne namene. Islotako se je sprejel predlog g. svetnika Ogrina, da se od tega zneska porabi 500 K za podpore ženam revnih vpoklicanih malih obrtnikov. — Predlog referenta g. dr. Windischerja, da se da ljubljanski obrtno-nadaljevalni šoli, četudi se letos ne vrši pouk, 500 K za kritje delnega prejšnjega deficita, se soglasno odobri. — Društvu »Merkur« se da 500 K podpore, ker društvo znatno podpira svojce vpoklicanih trgovskih nastavljencev. — Ist O t oliv O se da Zvezi gostilniških zadrug na Kranjskem 200 kron podpore, ker društvo v »Gostilni-čarskem Vestniku« objavlja za gostilničarje važne vladne odredbe. — Gosp. svetnik Ogrin predlaga, naj se zbornica obrne na kompetentno mesto, da se podrobna prodaja moke, kjer so trgovci, : odda lc-tem, ker se ti na prodajo najbolj razumejo in tudi obrtni davek plačujejo, dočim se morsikje oddaja moke po županstvih nepravilno vrši. Gosp. svetnik Zoreč podpira predlog ter navaja slučaje, kako se je kje moka oddajala. V debato sla posegla g. svetnik Pammer in g. svetnik Rakove. Večina zbornice je predlog odklonila (torej je slovenska večina trgovcev proti temu, cla bi trgovec prodajal moko!). — C. kr. dež. sodišču v Ljubljani in c. kr. okrožnemu sodišču v Novem mestu sc predlaga lista iz vrst trgovcev kot sodnikov laikov; večinoma ostane dosedanja lista. —■ Nato sledi tajna seja. Raz-dele .se razne ustanove za onemogle obrtnike in vdove, bivših trgovcev in obrtnikov na Kranjskem, kakor sledi:
I.	Po 50 K: Burger Ferdinand, čev-liar v Ljubljani. Engler Ferdinand, čevljar v Ljubljani. Faleschini Franc, stavbenik v Ljubljani. Kasch Fr., trg.; Malič Mat., čevljar; Mate Avg., čevljar; Urbančič Janez, kovač; Poženel Josip, trgovec; Reisner Franc, krojač; Stad-ler Josip, klepar; vsi v Ljubljani. Svete Jernej, gost. čolnar v Bevkah. Košir Alojzij, podobar v Ljubnem.
II.	Po 20 K: Čamernik Anion, čevljar; Kolesa Anton, mizar; Krašovec Ivan, mizar; Možina Avgust, čevljar;
branjuje jesti svinjsko meso, kar nam tako j zelo diši. Le radoveden sem, kake občutke ima žid, ko vidi katolika, ki z veliko slastjo obira kako dobro praško šunko ali izvrstne kranjske klobase.
Toliko o naši Galiciji in njenih prebivalcih; naj si prihranim pa še za v prihodnje kaj za noše cen'ene bralce.
Z'mo že čutimo v Galiciji; na vso moč se sili sneg; na sv. Simona in Juda je od ene strani siialo solnce, dočim je v mestu padal sneg liste vrste, ki mu Gorenjci pravimo: »ta zapadni sneg«. Kar se pa tiče živil, je pa tudi tu začela vladati draginja; pred tednom so tudi v tukajšnjem mestu upeljali krušne nakaznice, s čimer pa naši židki niso posebno zadovoljni. Bel kruti se je tu še dobil, če ne drugje, pri Židu prav gotovo.
Tako, cenjeni gospod urednik, naj za danes končam. Hvaležen Vnm bom, ako priobčite te moje vrstice v Vašem cenjenem listu, da bodo naši ljudje kaj zvedeli, kaka ie ta naša toli imenovana dežela in se nekoliko seznani z njenimi prebivalci. V prihodnje Vam bom pa nekoliko pooisal razne šege naših Ukrajincev ali Rusinov.
Vsem cenjenim bralcem »Slovenca« in Vam iskren pozdrav.
Zvest bralec Vašega ccrncrcga lista Franjo Šolar.
275. SfeV/
SCtMENEC, cfne T. cTe^femBra 1915.
Stran 3/
Novak Josip, knjigovez; Puh Ludovik, mizar; Rupreht Viljem, trgovec; Sli-tscher Friderik, agent; Šturm Ivan, krojač; Tomšič Luka, vrtnar; Počivalnik Ivan, mesar; Vodišek Fran, harmonikar; vsi v Ljubljani. Benedičič Ivan, trgovec, Železniki. Bonča Franc, krojač, Črni vrh. Jankovič Anton, kovač, Košana. Jazbec Mihael, krojač, Rudolfovo. Klobčavar Viktor, čevljar v Tržiču. Krašovic Anton, kolar v Črnomlju. Puš Anton, krojač v Št. Vidu pri Zatični. Rozman Janez, tesar v Boh. Bistrici.
III. Po 40 K: Belič Marija, kovačeva vdova; Rumpel Adela, izd. glaso-virjev vdova; Saller Barbara, fotografa vdova; Schrank Marija, čevljarja
vdova; Žagar Jožefa, pekarica; vse v Ljubljani.
IV. Po 20 K: Krašovec Marija, pekova vdova; Krimer Marija, mizarjeva vdova; obe v Ljubljani. Terdan Ana, slikarjeva vdova v Rožni dolini. Lam-pret Zora, tiskarjeva soproga v Ljubljani. Kos Marija, vrtnarjeva vdova v Zalogu.
Ustanova za študije na trgovski akademiji, letnih 400 K, se polovično odda trg. akad. Poženelu. — G. svetnik Gassner, tovarnar v Tržiču, poroča, v kako neprijetnem položaju se danes nahajajo razne vrste veleobrti, industrije in trgovine. — Ob pol 6. uri sc je seja zaključila.
Bolgari osvojili Prizren.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. novembra. Uradno se poroča:
Črnogorce smo vrgli južnozahodno od Priboja proti Plevlju. Ob črnogorski meji južnozahodno od Mitrovice so avstrijske čete presenetljivo napadle neko srbsko zadnjo stražo in ji vzele 210 ujetnikov. Bolgari se bližajo planoti pri Prizrenu.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. novembra. Veliki glavni Stan:
Deli armade generala pl. Kovesza so vrgli pri Rudniku (južnozahodno od Mitrovice) sovražne sile. Tu in zahodno od Silnice so čete armade generala pl. Galhvitza skupno ujele približno 1000 sovražnikov. Bolgarske sile so vzele 28. npveinbra Prizren, ujel® so nad 3600 mož in zaplenile 8 topov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Naš cesar poveljniku naše vojske v Srbiji.
Dunaj. (Kor. ur.) Cesar Franc Jožef je izdal sledeče lastnoročno pismo: Ljubi generalfeldmaršal pl. Mackensen!
Vsled Vašega vzornega vodstva, po izvrstnem sodelovanju Vam podrejenih poveljnikov iu z junaškimi dejanji zveznih čet, so bili njih sovražniki najobčutljivejše premagani in se je dosegel na balkanskem bojišču zelo razveseljiv uspeh.
Spretnost voditeljstva in vztrajnost čet, ki jc dosegla dosedanji izid, premagata nalogo, ki se mora še izvesti.
Hvaležnega srca Vam, ljubi general-feldmaršal, podelim briljante k vojaškemu zaslužnemu križu prvega razreda z vojno dekoracijo in voditeljema podrejenih Vam armad, generalu artiljerije pl. Galhvitzu in generalu pehote pl. Koveszu vojaški zaslužni križ prvega razreda z vojno dekoracijo.
Vsem junakom, ki so se tako izkazali pod Vašim s slavo venčanim vodstvom, izporočite mojo zahvalo in pozdrav.
Dunaj, 28. novembra 1915.
Frpnc Jo žel 1. r.
Ob padcu Prizrena.
Mesto leži 65 km južnozahodno od Priština, 65 km severozahodno od Skoplja ob Bistrici, malem pritoku Belega Drina, glavno mesto prejšnjega turškega vilajeta Kosovo. V Prizrenu se križajo važne vojaške ceste v Skader, notranjo Srbijo in v Macedonijo. Predno so Turki premagali na Kosovem Polju srbskega cesarja Lazara, je bil Prizren glavno mesto takratne Srbije. Mesto šteje zdaj nad 40.000 prebivalcev, V zadnji balkanski vojski so zasedle srbske čete Prizren 31. oktobra 193 2.
Prve čete Ga!lwitzove armade v Skopiju.
Budimpešta. „Az Est« poroča, iz Lugana: Prve čete Gallvvitzove armade so došle v Skoplje. Njih prodiranje podpira železnica. General Sarrail se s svojo malo skupino ne bo mogel držati in bo potisnjen na grško zemljo. Druga bolgarska armada prodira skozi dolino Gostivar.
Pri Bitolju.
Rim. (K. u.) »Giornale d' Italia« poroča iz Aten: Polkovnik Vasic se brani pred Bitoljem proti trikratni premoči bolgarskih čet in krije umikanje v Albanijo. Iz Bitolja se poroča, da je v zadnjih štirih dneh došlo tja nekaj tisoč srbskih vojakov, ki so, dasi oslabljeni po lakoti in vsled naporov, takoj zasedli brambne postojanke. Na cesti Bi-tolj-Prilep so vrgli Srbe in so izpraznili postojanke na Topola-Ciani.
Polkovnik Vasic popustil Bitolj in odrinil v Skader.
Berlin. »Daily Telegraph« poroča iz Aten: Srbski polkovnik Vasič je brzojavil srbskemu poslaniku v Atenah, da je opustil vsako upanje, da brani Bitolj in se umika čez Rezno proti Skadru.
Angleške in francoske čete se umikajo v Solun.
Rim. (K. u.) »Corriere d' Italia« poro-.ča s pridržkom iz Aten: Angleške in fran-
coske čete so se pričele umikati v Solun, ker se ne morejo nasproti sovražni ofenzivi držati v svojih postojankah.	,
Položaj francosko-angleških čet ogrožen.
Lugano, (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča iz Bitolja: Srbi so zasedli Brod, Kruševo in Novak. Ranjence so poslali iz Črne gore v Albanijo. Srbi štejejo tam 10 tisoč mož. »Corriere della Sera« poroča iz Soluna, da stoje Francozi ob mostu dva kilometra od Gradska. Zasedli so višino Ar-kangel na levem bregu reke Črne, ob kateri so prišli do Dvehove. Skrajno levo krilo je oddaljeno 30 km od prve patrulje obeh srbskih polkov, ki branijo spodnjo Macedonijo. Zveza ali tudi večje zbližanjc je popolnoma izključeno. V vrzel prodira druga bolgarska vojna skupina in grozi vsak dan občutnejše francoski umikalni cesti. V stanu generala Sarraila sodijo, da je položa jfrancoskih in angleških čet skoraj ogrožen in da ne zadoščajo dohajajoča in napovedana ojačenja.
Železniško progo Solun—Bitolj nameravajo zrušiti.
Genf. Sodijo, da bodo morali porušiti železniško progo Solun—Bitolj radi prodiranja Bolgarov.
Kralj Peter nevarno obolel.
Christiania. Londonski listi poročajo, da se je bolezen kralja Petra tako poslabšala, da se boje za njegovo življenje.
Kje se nahaja Pašič.
Curih. Italijanski listi poročajo, da se že en teden ne ve, kje da biva Pasič. Dognalo se je, da ga ni v Srbiji in ne v Črnigori. Sodijo, da je pobegnil v Italijo.
Železnica Berlin — Carigrad.
»Frankfurter Ztg.« javlja iz Carigrada: Dne 2. decembra se vrši v Carigradu železniška konferenca, ki sc bo posvetovala o novem direktnem brzo-vlaku med Berlinom in Carigradom.
Budimpešta. Dne 2. decembra zborujejo v Temešvaru prizadete železniške upra ve o uvedbi brzovozne zveze iz Berolina v Carigrad.
Zgodnja zima na Balkanu.
Pariz. (Kor. ur.) Agence Havas poroča iz Soluna 27. nov.; Ne poroča se o nekaki izpremembi na bojni črti zaveznikov, ker je padlo zadnja dva dni toliko snega, da so operacije prekinjene. O premikanju avstrijskih in nemških čet se le poroča, tla so vdrle v Sandžak. Bolgari so napadli Srbe južno od Pri-lepa. Prisilili so jih, da so se morali umakniti, a zasledovali jih niso. Na Balkanu je nastopila zima prej kakor druga leta. Mogoče je zato, da sc vojskovanje zato več časa prekine. Angleško čete in živila neprestano dohajajo.
V spodnji Donavi.
•Berliner Tageblatt« javlja iz Bukarešta: Rumunska vlada je prepovedala ruskim vojnim ladjam, da se ne smejo bližati Donavi, Iz Galaca poročajo, da je Bolgarija obvestila Rumunijo, da bodo Bolgari napadli vsako ladjo, katera bi se bližala bolgarskemu obrežju.
v v v
Grška in ententa.
Bnter.tino brodovje.
Bera, 30. novembra. (Kor. urad.) »Bund« ima od pristojne strani iz Aten: Znatno ententino brodovje leži že nekaj dni v vodah pred Milom in » v bližini Krete in postopa kakor neomejen gospodar. Pretrgalo je brzojavno zvezo otoka z Atenami in gre brez vsakega usmiljenja preko zapovedi človečan-stva.
Kaj je hotela zadnja nota.
Lugano, 30. novembra. »Sccolo« javlja, da ima zadnja nota značaj ultimata. Iz Ženeve poročajo po pariških listih, da hočejo ententarji Grško prisiliti, da naglo reši njihove zahtevo. Ententa zahteva pravico, po grških vodah iskati sovražne podmorske čolne in novega grškega železničarskega osobja za ententine čete. Oficiozno se zagotavlja, da je pričakovati ugodne rešitve, Kot znak zmanjšane napetosti
se navaja, da je Angleška dovolila iz Egipta izvoziti 7000 ton žita na račun grške vlade; tudi zaporo riža in koruze je odpravila.
Odgovor Grške.
Atene, 29. novembra. (Kor. urad.) »Agence Havas« javlja: Grška je na ententino noto odgovorila v prijateljskih besedah. Uradni krogi smatrajo ta odgovor kot pripravno sredstvo za rešitev visečih vprašanj in pravijo, da zadovolji v vseh ozirili, ker ustreže želji grškega naroda po ohranitvi nevtralnosti, zaveznikom pa ne povzroča težkoe. Pogajanja sc nadaljujejo.
Italijanske grožnje Grški.
Lugano, 30. novembra. (Kor. urad.) »Tribuna«, »Idea Nazionale« in »Secolo« se v ostrih besedah hudujejo, ker se Grška obotavlja odgovoriti na drugo noto in z zahtevanjem natančnejših izjav in s predlogom za pritegnitev vojaških strokovnjakov pravzaprav zopet nazaj jemlje, kar je načeloma že dovolila. Kakor ponavadi listi groze Grški z najhujšimi kaznimi. Za najhujšo kazen bi ji odvzeli otoke.
Lugano, 30. novembra. V Rimu še vedno nimajo pravega zaupanja v Grško. Listi pozivajo vlado, naj se zgane, ker avstrijsko-nemški sunek proti Albaniji bi spravil svobodo Adrije v največjo nevarnost.
Italija pošlje čete v Albanijo.
Genf, 30. novembra. Iz Pariza poroča »Temps«: Kralj Viktor Emanuel in general Cadorna sta izjavila lordu Kitchenerju, da bo Italija sodelovala v albanski vojski. Pri solunski ckspediciji Italija ne more sodelovati iz političnih razlagov.
Grška in akcijska svoboda ententinih čet.
Rotterdam, 30. novembra. »Times« javljajo iz Aten, da jc ententa še enkrat natančno opisala pojem akcijske svobode zavezniških čet na Grškem, nakar je grška vlada odgovorila, da dovoljuje one možnosti, ki nc gredo preko mej nevtralnosti.
XXX
Naš poslanik pri rumunskem kralju.
Solija, 30. novembra. Bivši londonski avstrijski poslanik groi' Mensdorff sc pelje v posebnem vlaku rumunskega kralja v Bukarešt, kjer ostane dva dni. Kralj ga bo sprejel v avdijenci.
Rumunske politične stvari.
O otvoritveni seji rumunske zbornice se šc poroča, da je poslanec Mille dvakrat motil kralja pri branju pre-
stolnega govora. Blizu stoječ poslanec mu je dal zaušnico, po govoru pa so ga nabili.
Zbornica in senat sta si izvolila dosedanje predsedstvo.
V senatu bo izjavila konservativna stranka, da vlada v vprašanju nevtralnosti lahko računa na njeno pomoč.
Take Jonescu in Filipescu sta včeraj na konferenci svojih pristašev strastno napadla vlado, ker jc preprečila poulične demonstracije ob otvoritvi zbornice in ker se opozicija v zbornici najbrže ne bo mogla udejstviti. Če bi vlada zbornico odgodila, bo opozicija v senatu in zbornici dala prebrati izjavo, da opozicija odlaga svoje mandate in začne boj za svoja načela zunaj zbornice. Vso odgovornost vrže na vlado.
Rumunija in Rusija.
»Berliner Achtuhrblatt« javlja: V dobropoučenih petrograjskih krogih se zatrjuje, da se v Petrogradu sedaj vrše zelo važna pogajanja med Rumunijo in Rusijo. V zadnjih dneh je bilo obilo konferenc mod Sazonovom in rumun-skim poslanikom Diamandijcm, ki jc kot velik prifatelj Rusije pri svojem obisku v Rumuniji delal na to, da se ustvari temelj za gotova pogajanja.
»Kolnische Zeitung« javlja iz So« fije, da je mogoče, da sta se v Reni se-šla ruski car in rumunski kralj, toda Rumunija svojega stališča ne more predrugačiti. Pri sedanjem položaju ni mogoče, da ententa Rumunijo spravi na svojo stran.
Kakor poroča nok rumunski list — (kateri, »Neue Freie Presse« ne pove), je rumunska vlada dala v Petrogradu vedeti, da se rumunske nevtralnosti nc sme kršiti v nobeni obliki. Rumunija bi z oboroženo silo nastopila, če bi Rusija silila preko njenega ozemlja.
Donava zaprta z rumimskimi minami.
Bukarešt, 30. novembra. »Univer-sul« javlja, da je Donava v smeri Rraila—Sulina in proti izlivu Pruta zaprta z minami. Lydje spremlja kot pilot rumunski mornar.
Za osvoboditev Eesarahije in —---
Bukarešt, 30. novembra. Stremljenje, o katerem smo že poročali, da hoče sedanji politični in vojaški položaj izrabiti za pridobitev Besarabije, je do-vedlo do ustanovitve nove lige, katero vodi Marghiloman. V nji je tudi več bivših ministrov in znanih politikov. Cilj lige je: zopetna pridobitev Besarabije in------.
Tflitiji v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad. (Kor. ur.) Glavni stan obvešča 28. t. m.:
Angleži na bojni črti v Iraku šc niso mogli ustaviti »vojega umikanja, ker pritiskajo naši oddelki vedno na nje. Poročilo o bitki na tem bojišču obsega sledeče podrobnosti:
Maši protinapadi so 24. novembra, napadalo se je do večera, preprečili, da se niso mogli utrditi sovražni oddelki v naših naprej potisnjenih postojankah, v katere so vdrli. S krepkimi napadi, ki so trajali do večera, smo drugi dan prepodili sovražnika iz teh postojank. Ponoči je nek drug naš oddelek grozil umikanju sovražnika, ki je bil napadan tudi na fronti. Angleži so se morali hitro in v neredu umakniti. Sovražnik je pustil n.i bojišču veliko mrtvih in ranjencev, živali, ki so crkale in vojni material vsake vrste. Število sovražnih mrličev, kolikor smo jih prešteli, presega 1000. Med drugimi se nahaja poveljnik angleške kavalerije. Zaplenili smo tri strojnice, eno zastavo, j veliko orožja, streliva, brzojavnih apa-i ratov in vojnega orodja. Prostovoljci, | ki so korakali z našimi zasledovalnimi oddelki, so zaplenili veliko materiala j in stvari, ki jih je sovražnik pometal i proč, ko je bežal.
Na kavkaški bojni črti sc ni nič važnega zgodilo.
Del našega brodovja je v severno-vzhodnem delu Črnega morja potopil štiri ruske jadrnice, poškodoval jc neko rusko s petrolejem naloženo ladjo, prisilil jo je, da je zavozila na obrežje in je obstreljeval obrambna dela v pristaniščih lamošnjega obrežja.
Naša artiljerija na dardanelski bojni črti je 27. novembra obstreljevala pri Anaforti uspešno sovražne postojanke. Sovražna artiljerija je odgovarjala podpirana po dveh oklopnicah in enem monitorju in je otvorila brezuspešen ogenj na razne strani. Nobene škode ni povzročilo popoldansko obstreljevanje dveh oklopnic pri Kemik- , lik Liman in ene križarke in artiljerije na suhem. Naša artiljerija je uničila. pri Ari Burnu v Kansiheitu nek so- j vražen strelski jarek in dve oostojanki I
prirejeni za metanje bomb. Na ogenj je brezuspešno odgovarjala neka sovražna križarka in sovražnikove havbice, Pri Sedilbahru so ponoči od 26. na 27. novembra metali od časa do časa bombe in se je bojeval artiljerijski dvoboj. Ob kopanju podkopa na levem krilu smo zadeli na sovražen podkop. Tu se je imel boj z metanjem bomb in s streljanjem. Podkop smo nato uničili. Na tem krilu je uničila naša artiljerija sovražne postojanke za metanje min.
Turško uradno poročilo.
Carigrad. (Kor. ur.) iz turškega glavnega stana:
Dardanelska bojna črta.
Anaiorta: Naša artiljerija je razkropila z učinkujočim ognjem sovražne čete, ki smo jih zapazili v nekriti postojanki, nc da bi odgovarjala sovražna arliljrija.
Napad na Sueški prekop.
Lugano. List »Ordine« poroča iz Ka-ire: Sovražnik je 7. novembra večkrat napadel Sueški prekop. Napadlo je 5000 mož s topovi. Angleži so se branili s tem, da so poplavili večje ozemlje. V Egipt dohajajo vedno večje množice čet, a domačini nastopajo vedno sovražnejše . Senuse, katerih glavarja so Angleži podkupili, vedno težje zadržujejo, da ne nastopijo proti Angležem.	, .
Pred važnimi dogodki na vzhodu.
Stockholm. »Morningpost« poroča, da sc v bodočih tednih pojasni slika o vojaškem položaju na vzhodu. Pripravljajo se na tej bojni črti važni dogodki, ki so zdaj še zakriti.
Celo rusko brodovje razbito.
Kodanj, 30. novembra. Ruski listi poročajo iz Sineeropola: Rusko brodovje s svojimi pomožnimi ladjami, katero je dosedaj z uspehom operiralo, je ob antolski obali strašen vihar vrgel ob skalovje in je popolnoma uničil.
Cesar Viljem gre v Carigrad?
Genf, 30. novembra. Francoski lisft prinašajo vest, da bo cesar Viljem potoval skozi Sofijo v Carigrad. To potovanje razlagajo Usti kot ugodno znamenje za mir.

Naročajte »Slovenca"
m ii
STrnn t>
SLOVENEC, 'dne i. 'decembra; 1015.
275. Stev.
Noš prestolonaslednik časi admiral nemške mornarice.
Dunaj. (K. u.) Nemški cesar je ob svo-/em zadnjem obisku na Dunaju prestolonaslednika nadvojvodo Karla Franc Jožefa z lastnoročnim pismom imenoval za častnega admirala nemške mornarice. Nadvojvoda Karol Franc Jožef jc zavzel mesto, ki ga je več let zavzemal rajni nadvojvoda Franc Ferdinand.
Konzislorii.
Milan, 30. novembra, Razun kardinala Hartmanna prideta h konzistoriju od zunaj tudi škof iz Montpelliera kardinal Cabrieres in bostonski škof kardinal 0'Connel.
Poročali smo že, da poljsko politiko vodita dve organizaciji, namreč avstrijski poljski klub (kolo) in vrhovni narodni odbor. Med obema organizacijama naj bi vladala popolna sloga. A ta se ne da kar tako lahko doseči. V vrhovnem narodnem odboru so namreč zastopani tudi socialni demokrati in pristaši ljudsko stranke Stapinslcega, ki niso v poljskem klubu, ampak so mu doslej odločno nasprotovali. Vrhovni narodni odbor je izbral posebno komisijo. ki naj bi dosegla popolno slogo s poljskim klubom. Ta komisija je predlagala, naj bi bili socialni demokrati in pristaši Stapinskega zastopani v politični komisiji poljskega kluba. Toda poljski klub tega iz umevnih razlogov noče dovoliti, dokler obe doslej njemu neprijazni stranki ne vstopita, v klub. Stapinski in demokrati so pa izjavili, da ne vstopijo v poljski klub in da ne prevzamejo odgovornosti za polil iko poljskega kluba. Težko bo torej doseči popolno slogo. Vrhutega se_ še vedno čuti hladno razmerje med Varšavo in Galicijo.
/AViadomosci Polskie« (glasilo .»oljskih legij) pišejo: Vsak Poljak se vprašuje, kaj bo s Poljsko. Legionaši upajo v slovno bodočnost in zanjo prelivajo kri. Mnogo Poljakov pa še čaka »garancij« in se nikamor ne upa. To ovira voljo. Gotovo nihče no ve prav natančno, kaj bo s Poljsko; niti ofici-jelni krosi ne morejo tega natančno vedeti. Vendar so more z gotovostjo sklepati, da.bo Poljska vstala, dasi ni gotovo, v kakem obsegu in pod kakimi pogoji.
Poljska je v sedanji vojski največ irpela. Polovica svetovne vojske se je izvršila na poljskih tleh in na poljski račun. Poljski narod jc vsled vojske izgubil miljardo narodnega premoženja. Rib) bi torej popolnoma v duhu višje pravičnosti, ako bi bila Poljska za svojo, ogromne žrtve poplačana z dragocenim zakladom — svobode. In to je zelo verjetno.
Po končnem porazu Rusije nj več mogoče, da bi se povrnile prejšnje razmere. Poljsko vprašanje je postalo mednarodno. Nova in boljša bodočnost Poljske je nujna logična posledica svetovne vojske. Poljski narod je sposoben za novo bodočnost. Dolgotrajno suženjstvo pod ruskim jarmom je sicer zmanjšalo narodno energijo. A vendar je gotovo, da bi se noben drug narod no mogel v takih razmerah tako ohraniti in razviti kakor se je poljski. Sedai, ko srno pod ruskim jarmom in po vojnem opustošenju tako strašno trpeli, sedaj šolo lahko vidimo, koliko energije in duiia se skriva v poljskem narodu in koliko bogastva v poljski zemlji. V rednih razmerah bi poljska zemlja lahko preživela še enkrat toliko prebivalcev. Poljski izgnanci in izseljenci bi se zopci, lahko vrnili. Poljska narodna, gospodarska in politična moč bi se podvojila. Poljski narod je sposoben za svobodo in vreden lepše bodočnosti.
Vojska l Kisi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. novembra. Uradno se poroča:
Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ilofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. novembra. Veliki glavni
stan:
Položaj je neizpremenjen. Neko nemško letalno brodovje je napadlo zgradbe na nasipih pri Ljaohoviči (južnovzhodno od Paranoviči).
Vrhovno vojno vodstvo.
POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Dnnaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana:
28. novembra. Izvzemši slabega napadalnega poizkusa na naše postojanke na Kurskem zahodno od jezera Babit, ki so ga takoj popustili, jc potekel na celi bojni črti dan mirno.
JAPONSKA ZA RUSIJO.
Japonski minister za vnanje stvari baron Ishy je izjavil dopisniku »Pctit Parisiena« v Tokiju, da je Japonska preskrbela Rusijo z velikimi množinami orožja in municije in da bode nadaljevala s preskrbo. Dosedaj je oborožena šele tretjina ruske armade, a do konca tega meseca bode oborožila še ostali dve tretjini. O pošiljanju japonskih čet sc doslej še ni govorilo, če pa se pokaže potreba, bode poslala Japonska v Evropo nemudoma močno vojsko. A Japonska noče izpostaviti sc porazu. O glasovih vstaje v Indiji je rekel minister, da se gre za glasove, ki so nastali na Nemškem.
Z VZHODNOGALIŠKE FRONTE.
Črnovice, 30. novemb. Ob naši vzhod-nogališki fronti in ob severnem bregu Dnjestra je zadn'e dni vladal mir. Tekom dneva sta obe artiljeriji izmenjali nekaj običajnih strelov, nakar je zopet nastopil mir. Po noči se vrše posamezni boji predstraž in patrulj.
RUSKA DUMA.
Stockholm, 30. novembra. »Birže-vic Vcdomosti« potrjuje, da izjavljajo poslaniški krogi, da bo duma zborovala od 8. do 28. decembra. Od dume bodo zahtevali, da reši proračun do Božiča. Do tedaj bo tudi državni svet to končal.
Kdai Mm Rusija proii Bolgarom.
Lugano, 30. novembra. Italijansko časopisje napoveduje po vesteh iz Pariza, da bo Rusija prav kmalu udarila na Bolgarijo. »Corriere della Sera« pa javlja iz Bukarešta, da bodo ruske priprave trajalo še najmanj mesec dni.
II
zkor.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. novembra. Veliki glavni stan:
Boji so se na raznih mestih bojne črte omejili na arfiljerijske boje, na metanje min in na boje z minami.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francoska predsedniška kriza?
Berlin, 30. novembra. »Telegr. Union« javlja iz Pariza, da se trdovratno vzdržujejo govorice o ministrski krizi. Če se solunska ekspedicija konča z vojaškim in diplomatičnim neuspehom, ne pojde samo ministrski predsednik Briand, ampak je tudi Poincarčjevo predsedstvo v nevarnosti.
Olvor iev ogrskega državnega zliora.
Budimpešta, 30. novembra. (Kor. ur.) Poslnniško zbornico je otvoril ob 11. uri dopoldne predsednik pl. Beothy, ki je v svojem govoru slavil čine zveznih armad in vzorne vztrajnosti prebivalstva.
Budimpešta, 30. novembra. (Kor. ur.) Popoldne je zborovala magnatska zbornica. Sejo je otvoril predsednik baron Josika,
letalna tehnika že lep razvitek, v Japonski niso storili še ničesar. Leta 1911. so odposlali v Ameriko in Evropo več častnikov, ki naj bi si ogledali napredek na tem polji in tudi nakupili nekaj malega. S tega potovanja so prinesli na Japonsko nekaj Farman-, Blčriot- in Wright-letal ter 1 nemški cnokrovec in Parsifal-balon. V letu 1911. so znašali stroški za napravo zračnega brodovja 3'8 milijonov mark. Pripravili so letalno polje pri Tokorozani in zgradili lopo za balone pri Tokiu. V letu 1912. so ustanovili Američani Baldwin, Lee in Hammend na Japonskem društvo za izdelovanje letal, a se ni razvilo kaj prida iz njega. Šele v začetku 1914 je sklenila japonska mornarska komisija na Nemškem velike kupčije. Daimler je dobil naročilo na 400 letal, a izvršiti je mogel to naročilo radi nedostajanja časa le v majhni meri.
Ob pričetku vojne je imela Japonska po poročilih časnika »Flugwelt« menda 50 letal in en Parsifal-zrakoplov s kakimi 100 do 120 častniki. Pri Kiočau so se udeležila operacij nekatera letala, a dokazala le malo učinka. V očigled mnogim letalom, ki so jih prevzeli, so neuspehi letalcev, ki so se sicer obnašali, malo čudni. Največji uspeh je dokazala japonska letalna umetnost letos meseca marca, ko je več letalcev (menda štirje) preletelo razdaljo Tokorozavva—Osaka (okolo 80 km).
iv ameriški leleion za letalo.
Da bi se sporazumeli letalci in opazovalci, so že poskušali več naprav, a vsaka pokaže le novih hib. Po poročilu Američana C. Perkins poskušajo sedaj v Ameriki nov »arofon«, ki ima baje to prednost, da je odstranjen pri njem ves šum in ropot, ki ga napravlja motor in zračno žvižganje. Naprava se sestavljena iz dveh parov slušal, dveh mikrofonov in potrebnega vodila. Oba letalca imata s trakom slušali trdno privezani na ušesih in od slušal gre pri vsakem ena zveza do mikrofona tovariševega. Ta mikrofon visi na prsih na prožnem ! traku in sicer pod vrlino obleko. Resonanca prs prenaša glas na slušalo, ne da bi jo motil pri tem kakšen šum. Zveza je izvršena po utičnem kontaktu v vodilo, zakaj kadar izstopita letalec in opazovalec, morata vzeti seboj vsak svoj mikrofon in slušali. Uti-kalna zveza se namesti na lahko do-sežnem mestu letalovega ogrodja. Baterija se postavi takisto k ogrodju in napravi tako, da se lahko izmenja. Zadostovati mora pri nevzdržni rabi 100 ur časa. Vsa naprava zavzame le malo prostora, je v učinku priprosta in zanesljiva in bode posebno pri vojakih, kjer je važno, da se razume prav vsaka beseda, gotovo velevažna, posebno ker ne zahteva njena raba kakor daljno-glas, da se mora človek nagniti k njemu, temveč jo je lahko rabiti v vsakem položaju.
Berlin, 30. novembra. (Kor. urad.) Nemški državni zbor je zopet pričel svoje delo. Predsednik Kampf je v pozdravnem govoru omenjal uspehe na bojiščih in pozdravil novega zaveznika, bolgarskega carja. Angleška se trese za ključ svojo svetovne moči. Vsi naši sovražniki prihajajo do zavesti, da smo na bojišču nepremagljivi. Ravnotako so se goljufali, ko so nas mislili gospodarsko uničiti. Žita in krompirja imamo dovolj. Ne d& se sicer tajiti, da se pri drugih stvareh čuti tu in tam pomanjkanje, toda z organizacijo trga bomo to odpravili. Sloga nemškega naroda je ustvarila državo, v slogi bomo vzdržali bodočnost.
tid Hamiiuroa do japonske.
Carigrad, 29. novembra. (Kor. ur.) Za člankom nekega indijskega nacionalista prinaša »Ikdam« danes drug članek, v katerem pisatelj poudarja ogromne koristi zveze Turčije z Avstrijo in Nemčijo in priporoča zvezo Turčije s Perzijo, Afganistanom in Indijo, di celo s Kitajsko in Japonsko, kar bi Turčijo izredno okrepilo in ji omogočilo osvoboditi azijske narode izpod angleškoruskega jarma.
japonsko zračno Movje.
Japonska se zanima za plovbo p;, ,, -ku šele malo časa. Ko ie v Evropi dosegla
nevne novice.
-(-Junaški zagrebški pešpolk. Zagrebški pešpolk št. 53, katerega je naš generalni štab v svojih uradnih poročilih ponovno pohvalno omenil, je za junaštvo v bojih ob Drini, Kolubari in Dnjestru, Dunajcu in Soči prejel okoli 1000 redov in odlikovanj. Na-' še častitke junaškim bratom Hrvatom.
-j- Duhovniške vesti. Podeljena jc i župnija Mošnje č. g. Frančišku Blci-weis, župniku v Lešah, in župnija Spodnja Idrija ondotnemu župnemu upravitelju č. g. Karolu Supin. — Umeščena sta bila čč. gg. župna upravitelja: Josip Klopčič na župnijo Javorje nad Škofjo Loko clne 26. novembra in Ivan Šesek na župnijo Nemška Loka dne 29. novembra.
Nemci in bodoča avstrijska nolra-j nja polifika. Praški dvorni svetnik in j profesor dr. 1'fersche je izdal brošuro ; »Die Parteien der Deutschen in Čster-reich vor und nacli dem Weltkriege», ki nekoliko posveti nazaj in naprej. Pisatelj zahteva reformo političnih razmer in ustanovitev narodne enotno stranke, ker če bodo ostale dosedanje strankarske razmere, se nade v bodočnost, katere sedaj goje skoro vsi krogi avstrijskih Nemcev, ne bodo izpolnile. Zastopnikom nemških narodnih svetov se je med vojno posrečilo sestaviti enoten političen program s skupnimi narodnimi zahtevami avstrijskih Nemcev. Ta skupen program se bo kmalu razglasil in Pfersche upa na uspeh. Ta skupen program Nemcev bo obenem imel tudi v sebi temeljne pogoje za bodoči ugodni razvoj države; bo tedaj tudi vladni program, katerega bo treba priznati in izpeljati, čc sc naj izpolnijo one nade, katere sc mora smatrati kot zasluženo plačilo Avstriji za ogromne vojne žrtve, pri čemer mora pa vedno ostati v spominu, da noben avstrijski narod ni toliko žrtvoval kakor ravno Nemci . — Povzeli smo to iz »Grazer
Montagszeitung«. Iz »Tagcspost « in »Zeit« pa izvemo, da je poslanec Dober-nig zopet na popotovanju. V Monako-vem je govoril o položaju nemštva v Avstriji. Zavezniška pogodba z Nemčijo se mora razširiti in poglobiti, toda obe državi morata ohraniti svojo neodvisnost, katere se ne sme dotakni i, kakor tudi suverenosti monarhov in samostojnosti armade ne. Po vojni prideta do veljave 2 poti: ena iz Hamburga čez Dunaj proti Carigradu, druga iz Monakovega preko Trsta v Smirno, tedaj obe na Vzhod. Dobcrnik je na koncu izrekel besede, ki naj jih Nemci ra tudi drugi narodi premislijo: Naš cilj jo utrjena država, katere potrebo obstanka priznavajo tudi vsi drugi narodi in katere razvoju navzgor mora pomagati vsak po svojem načinu in moči. Toda vsak narod se mora tudi izjaviti za spoznanje, da zveza z Nemčijo, vrae-stitev v veliko srednjeevropsko stavbo, tudi njemu samemu ravnotako koristi.
—	Cerkvene vesti s Koroškega. Vič. g. o. Kalist V a v p o t i č, provizor v Gre-btnju, je prestavljen v Možico. Za sopro-vizorja v Pokrčah je imenovan vlč. g. Rok Tojno, župnik v Timenici. Župnija Št Jakob v Možici (patron grajščina Pliberkj je razpisana do 28. decembra. Vič g Ignacij M u 11 e r, kaplan v Zgornji Beli, j'e premeščen kot mestni kaplan v Št. Vid ob Glini. Za provizorja v Št. Donatu je imenovan vlč. g. Janez Kienberger mestni kaplan v Št. Vidu.
—	Češki Sokol razpuščen. »Prager Abendblatt« javlja, da je notranje ministrstvo razpustilo društvi »Češka Obec Sokolslta« in »Slovansko sokol-sko zvezo«.
—	Kolegijatni kapitelj novomeški je
za župnijo Sv. Jerneja v Zibiki prezentiral c. g. kaplana Ivana Jelšnik pri Sv. Martinu na Paku.
—	Umetni udi za ranfence. Po od*
loku vojnega ministrstva dobijo vojaki, častniki in moštvo, ki so bili ranjeni pred sovražnikom ali pa so sploh zadobili telesno poškodbo v izvrševanju vojne službe, potrebne umetne ude in ortopedične aparate, druge nadomestne telesne kose in posebne ban-daže na račun vojne uprave. Popravila m nadaljno nabavo takih predmetov pa si je treba oskrbeti iz lastnih sredstev. Za ranjence p0 vojaških bolnišnicah določuje v tej zadevi poveljstvo bolnišnice. Nabavnih stroškov se sme dovoliti največ 250 K. Med umetne ude ortopedične aparate, druge nadomestne kose telesa in posebne bandaže spadajo tudi ortopedični čevlji, oporni aparati, umetne oči, ušesa, nos, proteze za čeljusti in zobovje, telesne obveze in pasovi pri kili. Ker sc je prej premalo gledalo, da umetni udje odgovarjajo posebnemu značaju ran in potreb moža, zato se morajo taki predmeti izdelovati samo po zavodih, ki so v tem oziru na višku tehnike in zdravstva. V take zavode je treba poslati moštvo. V slučajih, kjer bi radi posebnosti slučaja ne zadoščalo 250 K, sme vojno ministrstvo dovoliti tudi večjo vsoto. Oseb, ki potrebujejo proteze in so vsled ran postale delanezmožne, jih ni prej super-arbitrirati in odpustiti, dokler niso dobro izšolani s protezami. Ranjenci ro zavodih Rdečega križa in drugih prostovoljnih zdraviliščih dobe umetne ude tudi od vojaške uprave, če jih jim ne preskrbi Rdeči križ.
O dopustu strojnikov in kurjačev.
Uradno se naznanja: Vojno ministrstvo je za vse strojnike in krujače za mlatilne stroje, ki so bili že oproščeni vojaške službe, podaljšalo oprostitev do 31. decembra t. 1. Dalje se je dovolilo vsem strojnikom in kurjačem za parne in motorne pluge, ki jih je vojno ali domobransko ministrstvo ali pa vojaško poveljstvo oprostilo vojaške službe, da smejo do nadaljne odredbe vojnega ministrstva ostati na svojih službenih mestih. Podaljšanje dopustov za strojnike in kurjače pri mlatilnih strojih se izvrši avtomatično ter se ima zalo opustiti vlaganje prošenj. Moštva na dopustu obvestijo politične oblasti in jim potrdijo podaljšanje dopusta na dotičnih dopustnih listinah.
—	Koncert sc vrši dne 2. deccmt a 1915 v »Ljudskem domu« v Kranju. P i-redi ga c. kr. okr. sodnik Oskar Dev s prijaznim sodelovanjem gospe Mue Costaperaria, roj. Dev, gdč. Olge Rakove (deklainacija), g. koncert,'pevca Leopolda Kovač trio na godalih in v to svrho sestavljenega moškega pevskega zbora. Začetek točno ob 8. uri. Ker je čisti dobiček namenjen za božična darila vojakom v bolnicah, so preplačila dobrodošla.
Smrtna kosa. V Šalincih pri Sv. Križu na Murskem polju je umrl ugleden mož Martin Karba v 89 letu svojega življenja. Ni bil nikdar bolan, tudi sedaj ne. Minulo soboto po polnoči jc za večnost zaspal nepričakovano. Na 1853. 1. prevzetem posestvu je gospodaril do 1. 1899., a čebelarstvo po-sebič je vodil do sedaj, spadal je med največje čebelarje v okraju
»Slovenski Straži« S3 naj vpo-
šiljajo tiste svote, ki so jih poverjeniki »Družbo sv. Mohorja« letos ponckocl nabrali ob priliki delitve družbinih knjig. »Slovenska Straža« jih namreč razven za narodnoobrambne namene tudi porablja za podporo otrok, osirotelih vslod vojske.
Mesto Sinj je generala Boroeviča izvolilo za častnega meščana. Ena ulica v Sinju dobi ime po slavnem generalu.
Padel je na severnem bojišču orož-niški stražmojster Anton Stimcc.
—	Operetni jcevec gosp. Binički iz Zagreba je bil kot Srb interniran, a se je posrečilo odličnim prijateljem zagrebškega gledališča, da so mu izpo-slovali svobodo. Vrnil se jc zopet v Zagreb in bode kmalu nastopil.
Prof. Anton Lovše iz Novega mesta leži bolan v bolnici v čačku v Srbiji.
—	»Sarajevski list«, uradno glasilo bos.-herc. vlade je izpremenil tudi srbo-hrvatsko glavo v samo hrvatsko. Uradni oglasi so samo hrvatski, ker je cirilica iz vseh šol in uradov izključena. Inserati lista so pa tudi v — cirilici.
—	»Železnega mornarja« v korist hrvatskim vojnim invalidom postavijo na Sušaku pri Reki.
—	Smrt polkovnika Brenmga. Tri mesece je branila Drennigova gorska brigada črnovojnikov postojanke proti veliki laški premoči. Tretja soška bitka je dospela do viška. Po 50urnem streljanju iz topov so navalile sovražne pehotne čete na naše postojanke, naval se je ponavljal za navalom; zastonj! Vsak naval je bil odbit z velikimi izgubami za sovražnika. Četrti večer pa se je posrečilo sovražniku, da je zasedel važno višino. Ko so javili to polkovniku Drennigu, se je napotil z ordo-nančnim častnikom nemudoma na nevarno mesto. Tu sc je boril srdit boj, a Lahi so vztrajno branili vsako ped priborjene zemlje: Hkrati s polkovnikom je prispel v pomoč bataljon vojakov. Takoj se je postavil polkovnik na čelo in ukazal nov napad, ki ga bode vodil sam. Ni si dal odsvetovati, naj se ne izpostavlja. Opolnoči je bilo vse pripravljeno, napad se je pričel. S peklenskim ognjem je sprejel naše sovražnik. A stotnije se niso dale ostrašiti, krepko so pritiskale za polkovnikom in prihajale bliže sovražniku, ki je dobro krit streljal neprestano. Zdajci se je ustavila četa, ogenj jc bil grozovit; komaj dvajset korakov vsaksebi so ležale čete na obeh črtah. Ali naj res ne uspe juriš? Železna volja se je pojavila pri poveljniku: višino moramo vzeti! V najhujšem ognju je skočil polkovnik kvišku: »Trobentač! Juriš! Naprej, vojaci!« Častniki so ponovili klic, oglasila se je trobenta. Hura! Rajta! so kričali vojaki in bataljon se je navalil na Laha. Zdajci je omahnil vodnik; polkovnik Drennig je padel, dve krogli sta ga zadeli. Odnesli so ga nemudoma v ozadje, zdravnik je bil mahoma pri roki. Zaman; le nekaj ur je še živel junak. Rano zjutraj je vrgel njegov bataljon sovražnika iz jarka. A v radost se je primešala kupa bridkosti zbok izgube ljubljenega poveljnika.
—	Umrl je v Osjeku odvetnik Viljem Winter.
—	Našim ženami Bloki po 25 pobotnic za »Ženski kronski sklad« v prid vračajočim se vojnim invalidom se dobe pri nabiralnici daril v naturali-jah vojnooskrbnega urada pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Naše žene in dekleta vabimo, naj pridno segajo po blokih in s tem podpirajo dobrodelni namen.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil računski narednik Jakob Heric iz Cvena pri Ljutomeru. Nahaja se v mestu Samar-kantu v Turkestanu.
—	Žrebetne kobile v privsfn'. porabi. Vojaška uprava je med vojsko izročila posestnikom več žrebetnih kobil v priva'no porabo. V Ljubljani stanujočim posestnikom, ki imajo take kobile v privatni porabi, se naroča, da se nemudoma, vsaj pa do 3, decembra t. 1. z listinami zglase v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu,
—	V Celovcu umrli vojaki. Dne
17. m. m. sta umrla na trebušnem le-garju v cclovški deželni bolnišnici 32 let stari poljski lovcc Grcgorič Miha iz Globasnico in 19 let stari pešcc Rob Andrej iz Tolmina.
—	Umrl je 16. novembra v Sv. Tomažu pri Ormožu po hudi bolezni daleč okoli znani Jožef Pintarič, bivši kmet v Bratoncčicah in oče že pok. kaplana č. g. Antona Pintarič, v 77. letu. N. v m. p.!
—	Samo osumljena. Priobčili smo notico, da je bila Marija Podlipnik iz Suhega dola aretirana. Sedaj se nam poroča, da je bila samo osumljena ter zato oproščena.
—	Padel jc na Dobcrdobski planoti trg. sotrudnik Dinko Cizcl iz Polzele.
—	O kupčljskih razmerah v Lub-linu dobe interesentje informacijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Sest let Ječb za pokvarjen golaš. | trgu št. 11 od 11. do 2. ure in od 4. do
Gostilničar Aleksander Borcsok v Bu- 6. ure zvečer, dimpešti je prišel z gospodinjo in hčerjo	Zvonovi sv. Justa v Trstu bodo
pred sodišče, ker jc dokazano dajal go- i dne 2. decembra ob priliki cesarjeve stom v gostilni golaš, čegar meso jc | slavnosti izrcdtiim potom zvonili med
pobirat iz pomij, ki jih je dobival po vojaških bolnišnicah. Pomije jc dobival v krmljenje prašičev, a jc precejal iz njih kosce in jih prodajal za golaš. Obsojen je bil na šest let, gospodinja na pet let in hči na dve leti ječe.
— V Zagrebu je postalo občutno pomanjkanje mleka. Dasiravno bi ga stranke rade plačale liter po 40 vin., pa ga vendar česče na trgu ni dobili 20 litrov. Tudi za krompir jo trda. V nadrobni prodaji velja kilogram 18 vin. Drugih živil pa baje ne primanjkuje in tudi mesnina je cenejša, kakor pri nas.
PriersKe mm
Gosp. dekan Ivan Boječ jc obiskal kot delegat osrednjega odbora dunajskega bcgunce v okrajih Barn in Ro-merstadt na Moravskem. V Libavi je okoli 450 Hrvatov iz Kunfanara, otrok za šolo okolu sto, a ni učitelja; analfa-beti skoraj vsi, nihče no zna besede nemški, a tudi noben Nemec hrvatski — cclino besedo »polenta« vsi razumejo. FriccUand in okolica, dovolj znan po dopisih g. Ličana, ima 350 bcgunccv Hrvatov, nima nobenega učitelja; v Grofl-Stohl, Klein-Stohl in Irmensdorf nad 150 bcgunccv Slovencev iz Št. Fer-jana, Povrne, iz Kviškega. Ljudje stanujejo po več družin skupaj po raznih hišah, ter sc sami oskrbujejo s hrano. Tu je velik mraz tekom celega leta. Kako veseli so bili ljudje, ko so imeli eno nedeljo sv. mašo in pridigo ter so med sv. mašo prav lepo pela dekleta Da si bodo mogli ljudje vsaj za silo pomagati z nemščino, naročili smo jim več izvodov »Nemščina brez učitelja«. Pohvalno moramo omeniti čč. gg. duhovnike moravske, ki se skoraj povsod zanimajo za begunce, ne lc samo v cerkvi, da spovedujejo, čitajo hrvaško sv. evangelij in cclo pridigajo, ampak tudi, da jib obiskujejo na domu ter tam tolažijo. Velečastiti in za begunce požrtvovalni gospod župnik K. Horak v Friedlandu pozna vse naše beguncc, jih obiskuje, cclo obleko jim je umeril ter se zanje trudi kakor oče v družini. Žalostno, da ni tu nobenega hrvatskega duhovnika ali učitelja!
Smrt za domovino. Umrl je v Prvačini za ranami, katere jc dobil na italijanskem bojišču praporščak g. Rudolf M i k 1 a v -č i č. Star je bil 21 let, sin bivšega župana v Kobaridu in deželnega poslanca in brat svoječasno od vojaške oblasti za mrtvega izkazanega rez. kadeta Frana Miklavčiča, kateri se nahaja v ujetništvu v Moskvi ranjen. Rodbini naše najiskreneje sožalje!
III. vojaški dan v Trsta. Pod predsedstvom tržaškega odvetnika dr. Rabla se je dne 28. novembra t. 1. v navzočnosti predsednice baronice Lu-cy Frics-Skene vršila v dvorani »Ivino Ideal« zadnja seja za pripravo III. vojaškega dne v Trstu. Naprošene so go-soe in gospodične, da prično dne 2. t. m. ob pol 8. uri zjutraj z javnim raz-prodajanjem planink. Vsaka dama dobi svojo legitimacijo in trak. Legitimacije so uvrščene v tri oddelke, m sicer v I., II. in III. Dame, ki dobe legitimacije št. L, imajo svoj sedež v Lloy-dovi palači; one. ki dobe št. II. v indu-strialm šoli v ulici Stadion in one, ki dobe št. III., v Ijjdski šoli pri Sv. Ja-konu. ulica GiuHani št. 44. Cvetke sc bodo prodajalo po 20 vin. Preplačila sc sove racievilje sprejemajo, nc sme se pa odklanjati tudi prispevkov pod vin., ako dame uvidijo, da jo darova-tel.i član revnejšega sloja. Nato so bo zvečer dne 2. t. m. ob pol 8. uri vršila ai^gorično-muzikalna prireditev v gle dn1i*Pu Politcama Rossetti z naslednjim vbi:oredom: I. del. \\agncr: Uvod iu zbor iz opere »Rienzi«: »Sanjo ju nakov«, 1 alet. II. del. Iruvguracija himne >;Me' t nostron« (Canc), posvečeno r.aši incmari u. Izvaja zbor 700 dečkov vseh mr stnih z ibavišč in godb. III. del. Leourovallo: prolog iz opero »Pa-pliacci« (poje E. de Filippi)- Belini kavatina iz opr.ie »La Sonnaml-ulu'* (poio Aur. Malutta',; Schubcrt l.iszv: cauti.cio bri'lai te »La horolla« (na i in-f">vir Al.ico Andiicli-i' <orio); Ro oli. > Ls miu baudiera«, romanca (oojo Renato Bortolotti); Garzaner: »Fior di Campo« (poje Aurora Malutta); Gor-dini: »Adotio« in Vieuxtemps: »Polo-naise« (na gosli Gizela Tcdcsco); Tho-mas: duet iz opere »Hamlet« (pojeta Aurora Malutta in De Filippi). Vsi so-delovalci delujejo brezplačno. Vstopnina: parter in stojišče 1 K 20 vin., galerija brez razlike 50 vin., sedeži v parterja od 1. do 11. vrste 3 K; od 12. do 15. vrste 2 K; lože v pritličju 20 K; v prvem nadstropju 15 K. Vstopnice se Diodajajo v predprodaji na Borznem
pontifikalno mašo, ki sc prične v baziliki sv. Justa ob 10. uri. Zvonilo se bo ob 9., pol 10. in 11. uri dopoldne, ko bo »Te Dcum«.
Odbor strokovnih organizacij v Trstu je določil 5000 kron podporo posebno potrebnim družinam takih vpo-klicanccv, ki so bili že vsaj eno leto člani kake strokovne organizacije. Podpore sc razdele o Božiču v zneskih po 10 K ter bo torej obdarovanih 500 družin. Razen tega dobi vsak brezposelni sodrug, ki od svoje organizacijo no dobiva nobene podpore, 10 K; dopolnilno podporo pa dobo tudi oni brezposelni sodrugi, ki dobivajo od svojo organizacije manj nego 10 K na teden. Razen tega je gori navedeno po-verjeništvo otvorilo javno podpisovanje darov za družine vpoklicanih in brezposelnih sodrugov.
Pisma za begunce. K posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani so došla sledeča pisma: Pregrad & Černelič, trgovec v Gorici; Eliza Tominc, Pavla Tominz, Egidius Tominz, Josef Tominz, vsi iz Gorice, via Ginaslica 6; Leopold Reja iz Plavi. Naproša se prizadete osebe, da se zglase pri omenjeni posredovalnici, da se jim ta pisma oddajo.
Laška granata jo poškodovala levo oko Francu Bajda, 25 let staremu risarju iz Gorice, Riva Piazuti št. 4. Zdravi se v tukajšnji deželni bolnišnici.
Posredovalnica za goriške bcgunce v Ljubljani poživlja vso begunsko družine bovškega in kobariškega okraja, ki jim pritičejo vojaške podpore, da javijo svoj natančen naslov pri c. lcr. okr. glavarstvu istega okraja, kjer so sedaj nastanjeni. Ta glavarstva odpošljejo potem omenjene naslove c. kr. tolminskemu okrajnemu glavarstvu v Cerknem, kjer se nahajajo vsi tozadevni spisi v dosego vojaške podpore.
Iz ruskega ujetništva sc jc oglasil učitelj iz Pomjanu pri Kopru Fran Jako p ec.
Umrl je v Trstu Franc Blokar, uradni sluga pri južni železnici.
K iclieaer zogei te
London, 30. novembra. (Kor. ur.) Lord Kitchener je došel na Angleško V četrtek se bo vršil ministrski svet, katerega se bo udeležil Kitclicncr.
SrUskfl vlada v S&aflra.
Skader, 30. novmbra, (Kor. ur.) Srbski ministrski predsednik je z vlado došel 28, t. m. v Skader, kot bodoči sedež vlade.
novice.
lj Jutri, dne 2. decembra, sc bo v
stolnici sv. Nikolaja vršila slovesna pontifikalna sv. maša v zahvalo povodom 67. obletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. Po maši se bo zapela zahvalnica Te Deum.
lj Ob 671etnici cesarjevega jubileja jutri ne bo šolskega pouka. Šole bodo imele primerne cerkvene in druge slavnosti.
lj Pogreb škofa Slarihe. Včeraj dopoldne je bil sijajen pogreb ameriškega škofa našega rojaka g. Ivana Sta-rihe, pri katerem je bila velika množica udeležnikov in gk.lnlcov. Ob 9. uri dopoldne je blagoslovil prevzv. g. knezo-škof dr. Jeglič ob veliki asistcnci truplo pokojnikovo pred hišo in potem so sc izvrstili mnogoštevilni pogrebci med vrstami gledalcev na poti proti stolnici. Tu so postavili krsto z belo škofovo kapo in višnjevo štolo med zelenje in sveče pod kupolo in prevzvišeni je daroval ob veliki asistcnci slovesni Requiem z običajnimi petimi absolucijami. Po dokončanih obredih so dvignili krsto zopet na voz in prepeljali na pokopališče pri Sv. Križu. Pogreb, ki ga jc priredil mestni pogrebni zavod z velikim sijajem, jo otvorila četa vojakov — pokojnik je bil, kakor poročano, prod duhovniško službo vojak, sc udeležil bitke pri Kusloci in bil odlikovan — za temi so nesli trije vojaki križ s tančico in veliko žalno zastavo. Za temi so šli otroci iz sirotišnice Lichtenturnove, ljubljanski frančiškani ter vsi teologi iz knezoškofijskega semenišča. Stolni kapitelj s prevzvišenim gosp. knezoško-fom dr. Jegličom in stolnim proštom Sajovicem so se vozili v galažalnem vozu. Oddelek semeniščnikov jc pel psal-me, ob galamrtvaškem vozu jc stopal špalir vojakov, za vozom pa so šli med drugimi: zastopnik vlade gosp. dvorni svetnik grof Chorinski, zastopnik dež. glavarja g. ravnatelj Zamida, za deželno društvo »Rdečega križa« predsednik g. okr. glavar v p. Del Cotl s gospodi od vodstva, dalje dvorni svetnik Hu-
bad, predsednik dež. banke Pollak, gimnazijski ravnatelj Štritov in velika vrsta duhovnih in svetnih gospodov. Med pogrcbci je bilo mnogo gospa.
lj Posnemanja vreden dar. Velepod-jetnik gospod Josip Lončarič je danes obiskal naše uredništvo ter nam je v imenu tvrdke Samohrd cV Lončarič izročil 50 K za bolgarski Rdeči križ, 50 K pa za božičnico vdovam in sirotam in sicer nameslo božičnih in novoletnih voščil. Naj bi letos ta plemeniti zgled posnemale vse tvrdke ki naj bi namesto voščil darovale za do brodelne namene.
lj Umrli so v Ljubljani: Jerica Šetina, bivša dijaška gospodinja, 73 let. — Alojzij pcčnik, ključavničarski vajenec, 16 let. — ran Ferdinand Markovič, sin užitninske-ga paznika, 2 meseca. — Amalija Schafler, trgovčeva vdova, 56 let. — Terezija Bur-jan, zasebnica, 80 let, — Fran Pogačar, občinski ubožec-hiralec, 66 let. — Matija .Vlulej, kajžarjev sin-hiralec, 35 let. — Fran Vovko, hišni«, 74 let. — Radomir Godos, lonvedski pešec. — Fran Zuth, enoletni prostovoljec, poddesetnik saperskega bataljona. — Demeter Janus, honvedski pešec. — Franc Heisz, pešec. — Rafael Maj-nes, lovec. Simon Savanovič, pešec. — Marin Manyza, pcšec.
lj Pozor! Rok dolžnosti naznanila za dušik vsebujoče snovi poteče dne 8. dccembra, in siccr je naznanilo vpo-slati s stanjem zadnjega dne meseca novembra. Istotako jc do 8. decembra naznaniti kovine. Tudi za ovčjo volno jc naznanilo vposlati po stanju z dne 1. do 8. decembra. Tozadevno tiskovine sc dobe pri mestnem magistratu ( za Ljubljano), kamor je izpolnjene tudi vposlati.
lj Poizvedovalno pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za mesec november je zanesljivo vposlati do dne 3. decembra mestnemu magistratu (Mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Oni obrati, katerim so vprašalne pole pošle, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu.
Za kozami obolela sta črnovojniški bolniški strežnik Straus Martin v obrtni šoli in gospa Suherjeva v Levstikovi ulici št. 21. Obadva sta se oddala v c. in kr. mobilno epidemijsko bolnico v zdravljenje. Potrebno desinfekcijo, izolacijo in cepljenje okužbe osumljenih sostanovalcev se je izvedlo.
lj Tičje društvo je zmrzstlle. Zima je izvanredno zgodaj nastopila. Uboge ptice zmrzujejo in ocl gladu umirajo. Tičje društvo pa se šc vedno nc gane in krilatim živalicam nc poklada ni-kakih živil. Vsled vojne so res nastale izvanredne razmere; splošna draginja in pomanjkanje živil. Posledice so razne podpore bolnim in ranjenim vojakom, ubožnim beguncem in revnim slojem prebivalstva. Vendar bi se pa tudi lahko nekaj poskrbelo za ptičke in. preprečilo pogin istih vsled mraza in lakote. Veliko oseb živi v izobilju in ako bi te osebe imele malce sočutja, bi v to svrho lahko prispevale kake drobtinice. Vsaj ptičjo društvo naj sc prebudi iz spanja!
Opozarjamo na popisovanje goveje živine in prašičev, ki se v Ljubljani vrši dne 1. in 2. decembra od 8. do 12. ure dopoldne v mestni posvetovalnici. Da ne bo nepotrebnih potov, mora vsak lastnik živine vedeti podrobne podatke o nji, zlasti če jc zaskočena ali ne; če je za rejo, ali za pitanje, koliko je stara itd.; popisovanje sc mora namreč zelo natančno in zanesljivo izvršiti.
lj Iz rnskegn ujetništva se je ogla*
sil kadet Srečko Jeras iz Ljubljane. Ujet jc bil dne 2. julija 1915 in sc sedaj nahaja v Ripecku, gubernija Tam-bov. Z njim se nahajata v ujetništvu tudi slovenska kadeta Alojzij Ilrovat iz Kranjske gore in Milko Gnezda iz Rogatca.
lj So'a\e dovolj. Ljubljanski okoličani so sc za letošnjo zimo z zimskimi solatami tako preskrbeli, da jc bode šc v preobilici. Dasiravno jc preostaja, vendar so pa ccne še vedno visoke. Čc kje, tedaj je pri solati upati, da bodo ceno padle, ker je prebivalstvo letos n -kakor no bodo kupovalo toliko, kaker druga leta, in siccr edino zaradi topa nc, ker so pri olju cono tako poskoči! da ga že srednji sloji ne morejo kupovati, kam šelo siromašnejši.
lj Harmonij sc prosi v brezplačno posojilo za kapelo vojaške bolnico. Blagohotno ponudbo naj se naslovijo na »Vodstvo vojaško bolnice v belgijski vojašnici« v Ljubljani.
lj Našla sc jo blizu Sv. Jakoba ženska zlata ura. Dobi se v Novem Vod-matu št. 166 pri Josipu Jezeršolc, želez niškem sprevodniku.
Sloveče bol lajJaoče vikanje s Fellerjevim flnidom iz tastlinskih esenc ni moč nadomestiti ? ničemer drugim. Mnogokrat priporočeno. Čez sto-tisoč prlznnlnih pisem, 13 steklenic k kron prosto poStnine. Lekarnar E. V. Feller, Stuhicn, Elzatrg it 285 'Hrvatska;, Juko dobro so tudi „Klza-kro-gljice".	C-1-)
STran BL
.StOVENEC, fffftf f. 2fetemWa 19151
275. §tev.
K1H0 gEHML
v deželnem gledališču.
V proslavo 67 letnega vladanja Jfjegovega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa t.
jutri v sredo

254S
Marija Zarll, roj. Miklavič naznanja v imenu pokojnikovih starišev (v Kobaridu) in bratov kakor tudi v svojem in sorodnikov imenu, da njen dragi nečak gospod
Rudolf Nikhvii
c. in kr. rez. praporščak
umrl dne 26. novembra t. 1. junaške smrti za ranami zadobljene na južno-zapadnem bojišču, previden s svetajstvi za umirajoče ter udati v božjo previdnosti položen k večnemu počitku, dasi daleč od rodne grude, v domači zemlji v Prvačini.
Bodi ohranjen mlademu junaku slaven spomin.
V LJUBLJANI, 1. decembra 1915.
aaos D
a
a
□aoao □
□ □
Specialni oddelek platna
v trgovini
stnica Jadvloe laro
Ljubljana
šelenburgova ulica št. 5
nudi se priložnost rjuh
dobri in ceni nakup
brisalk pitov prtičev brisač
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut
Za vojake zimsko perilo: j113*6
jopice
sviterje
rokavice
žilogrelce
nogavice
dokolenice
kolenogrelce
ušesogrelce
gamaše
ISANATORIUM - EMONA j
ZA-	■ BOLEZNI. I
•PORODNIŠNICA.
1 LtJUBLtIANA • KOHENSKEGAULrCA- 4 \
SE&mRMZKiPHr^DR- FR. DERGANC'
Različne vste
salom m sin
ima na zalogi tvrdka Jos. Zidar, Ljubljana Dunajska cesta 31, — Odda .se od 5 kg naprej.
Očetje, matere, sestre, ♦neveste in prijateljic
posilite svojim Krstim m boJlHe
ali jim ga daite s seboj. V pozicijskem boju varuje vsakega vojaka
BBT strelov v glavo.
V Ljubljani se dobiva v trgovini Vaso Petričičev nasl., J. Samec in v trgovini Magdič.	2497
Enotna cena samo 4 krone!
Dijak išče
z zajutrkoin. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Dijak 2539«.
Išče se
s separatnim vhodom. Naročila in cena na upravništvo pod št. 2540.
I
!l
rj □
D
□non
Švicarska vezenina
2541
U. VI. 1006/15/4.
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI. je o obtožbi opravitelja državnega pravdniStva zoper Jožefo Keber, 43 let staro, v Štepanji vasi rojeno, v Marijo Devico v Polju pristojno, kat., omoženo, pesestuika ženo v Studencu. St. 12, nekaznovano, zavoljo prestopka draženja po § 14/1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, drž, zak. št. 228, v navzočnosti c. kr. avskultanta dr. Pavlina kot javnega obtožitelja. in obtožencev gorenjih, po danes dognani glavni razpravi, po predlogu javnega obtožitelja na vporabo zakona, razsodilo tako: Jožefa Keber jc kriva, da je v drugi polovici meseca avgusta leta 1915 v Studencu izrabljaje izredno razmere, povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebno reč, namreč krompir, očitno čezmerno ceno, namreč 14 K — za cn ccnt, zahtevala, zakrivila je s tem prestopek draženja po § 14/1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. št. 228 ter se po tem §u z uporabo § 260 b) kaz. zak. obsioja v štiri lini zapora in ;>0 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti te globe v nadaljne tri dni zapora in po § 389 k. pr. r. v stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
se zaradi odpotovanja pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve v Rožni dolini št. 222 pri
Ljubljani.	2542
A/NTO/N BOe
barvanja in kemična pralnica T4-'"****
Ljubljana, Šelenburgova nI. S j 1
"Dela se izvršu;ejo tudi na Glincah št 46. f\[izke cene i Točna in solidna postrežba
Obstoj tvrdke že čez 50 let
Od lastnega pridelka 1. 1914 prodani
200 M be?ega
150 M svitSo rdečega (rožice)
hektoliter s posodo no po 10 lil, odpa-
Tvrdka Miha Omahena nasl. F-S. Škrabar
trgovina z mešanim blagom v Višnjlgori sprejme
/a takojšen nastop
^ontori$tinjo
katera je že tudi službovala v glavni zalogi tobaka Istotam se sprejme tudi
s primerno šolsko izobrazbo.	2465
Kovač 4ttEnuw
dobro izurjen v svoji stroki in v podkova-nju konj, se išče. Lahko vzame v najem kovačnico na zelo dobrem, prometnem kraju, kjer je mnogo zaslužka, ali pa dobi službo proti gotovi plači po dogovoru. Trezni, vojaščine prosti ponudniki naj naslove svoje ponudbe na upravo „Slovenca" pod št. 2512.
Ravnoisto podjetje sprejme spretnega
ki bi poleg gojenja sočivja in sadjereje tudi nadziral druga kmetijska dela.
Povečane si
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409	fotografiji
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a
izborno ga vred po
more skup	9
dli znesek pa je poslati naprej.
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Lgublfana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nazgodfia in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po rjrvem letu • Stanje zavarovanj koncem
leta 1914....................'.........K 173/190.838 —
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7.->2.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobičku . . K 432.232'66
Kdor namerava skleniti življeusko zavarovanje, treljavno za SJSjKO ZaUJarOMaflje, naj se v lastno korist obrne do cjori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki so sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta St. 12.

Vjh.
m i
JV(odni salon
St u ch 1 y-Ma sc h ke
Ljubljana
Zidov^ct ulica št. 3 Svorsh} it'9
2100
Osebno izbrane novosti z tDmisija
Priooroča: največjo ijbcro klobukov ya dame in device	tudi bogate ya-
i* i*
t S

Ljubljana, dne 5. oktobra 1915.
Nagode.
Periektna M •
i vseh vrst kupuje po določenih ma-; ksitnalnih cenah samo v samonakupo-! vanje za Dolenjsko določena tvrdka
i 2466
F pisarniško prakso sc lakoj sprejme. Ponudbo z navedbo referenc in zahtevo plače na upravništvo „SIovcnca" pod Trojna služba štev. 2540.
Izdain konzorcij »Slovenca«.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavico, gamnše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na defeelo in drobno.
1920
(r« .\i.r>a>M.trM M**Mva>4mrri .»■ irn^ TI , n t ■
I j
j
Tisk: »Katoliške Tiskarne*.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar. državni poslanec.