Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Videm - via San Daniele, 88
Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik
VOJMIR TEDOLDI
Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
ipid. in »hb. posilil II. grupps - I.P.1.70%
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 900 lir -letna 1800 lir - Za inozemstvo: polletna 1300 lir - letna 2500lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir
Leto XXIII - N. 7 (475)
Udine, 15. aprila 1972
Izhaja vsakih 15 dn
Ob tečaju slovenskega jezika v Špjetru ni nikdar prepozno!
V ponedeljek 10. aprila zvečer se je zbralo v avli špjeterskega učiteljišča nad štirideset beneških Slovencev, večina mladih intelektualcev iz naših dolin. To so mladinci, ki bodo slišali prvič v svojem življenju učeno slovensko besedo.
«Nidar ni prepozno!» nosi naslov znana rubrika italijanske televizije, ki je namenjena nepismenim ljudem. Naslov te rubrike še posebno odgovarja našim razmeram, kajti čeprav nimamo nepismenih ljudi, je vendarle resnica, da ne znamo brati in pisati jezika, ki ga govorimo, ker nam nihče ni dal možnosti, da bi se ga učili v šolskih klopeh.
Zamujenega je bilo precej dragocenega časa. V mnogih družinah je nezavednost izpodrinila zavednost. Letos poteka točno sto let, kar je bilo ustanovljeno učiteljišče v Špjetru. S kakšnimi nameni, je vsem znano. Zdaj, šele po sto letih, bodo prvič poslušali naši ljudje s katedre slovensko besedo.
Ne bomo rekriminirali nikogar. Če se držimo naslova omenjene televizijske rubrike: «Nikdar ni prepozno», smo kijub vsem zadovoljni, da je končno prišlo do tega.
Deželne in šolske oblasti, a posebno voditelji špjetrske občine, so pokazali dobro politično voljo, pripravljenost in razumevanje.
To nam priča, da se da rešiti mnogo problemov z odprtostjo, razumevanjem, a predvsem s politično voljo. Upati je, da bodo sledile tudi druge naše občinske uprave zgledu Spjetra. To je prvi korak, a vsi skupaj moramo iti naprej, da dosežemo za naše otroke tisto naravno pravico, ki jim pritiče, kot vsem otrokom tega sveta, da se bodo učili v šoli svojega jezika.
Koliko bi se jih bilo še vpisaio za tečaj, če bi ne bil Špjeter tako oddaljen, ali če bi bili imeli na razpolago prevozna sredstva. Treba se bo približati ljudem v njihove doline, v njihove vasi. Zato računamo na podporo šolskih oblasti in vseh občinskih uprav.
Mnogo je znakov, ki kažejo, da smo beneški Slovenci na začetku svoje pomladi. Množična udeležba naših ljudi na vseh kulturnih manifestacijah je temu priča. Zelo bi bilo tragično za nas, če bi ne doživeli vse svoje pomladi in da bi tej ne sledilo poletje, da bi spet preskočili na zimo. Delajmo vsi, da bomo živeli, da ne bomo izginili.
Poziv SKGZ strankam «stavnega loka
V svoj volilni program naj vključijo stranke obvezo po celoviti zakonski zaščiti Slovencev v videmski, goriški in tržaški pokrajini
Slovenska kulturno gospodarska zveza z grenkobo ugotavlja, da je bila pretekla le-gislativna doba negativna glede sprejetja zakonskih ukrepov v prid slovenski narodnostni skupnosti v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Parlament se je v tej dobi omejil samo na sprejetje določbe, da bo moral novi kazenski zakonik vsebovati obveznost uporabe jezika narodnostnih manjšin, ni pa odobril, sicer tehtnih, toda kljub temu le obrobnih zakonskih predlogov, ki določajo kazen za sramotenje pripadnikov narodnostnih skupnosti in dopolnilnih določb glede slovenske šole. Še manj je bilo storjenega v zvezi s predloženimi zakonskimi osnutki, ki obravnavajo celovitejšo zaščito Slovencev kot posameznikov in slovenske narodnostne skupnosti kot celote.
Medtem ko sta v tej dobi obe veji parlamenta sprejeli ustavni zakon in druga zakonska določila v prid Nemcem na Južnem Tirolskem, ki v današnjih družbenih razmerah Republike Italije zadovoljivo rešujejo njihova vprašanja, pomeni gluhost največje vladajoče stranke do življenjsko važnih problemov slovenske manjšine, kljub nekaterim deklaracijam, dvojno mero in podcenjevanje potreb Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini.
Enostavno zanikanje slovenskega problema v videmski, goriški in tržaški pokrajini, ki je bilo značilno v začetku obdobja po drugi svetovni vojni, je bilo preračunano na čimprejšnjo asimilacijo Slovencev. Poznejše deklarativno priznanje pravic, toda ne vsem Slovencem v avtonomni deželi, in stališče, da je treba slovenske probleme postopoma in zato počasi razreševati, še ne zagotavlja temeljitega preloma s preteklostjo, kajti zavlačevanje s celovito zaščito pomeni nadaljevanje asimilacije. Zaradi tega predstavlja danes stališče do zaščitnih zakonskih ukrepov v korist slovenske narodnostne skupnosti preizkusni kamen za iskren odnos
do Slovencev kot posameznikov in do celotne skupnosti.
V pretekli legislativni dobi so predložili osnutek za zaščitni zakon v korist slovenske narodnostne skupnosti Komunistična partija Italije, Socialistična stranka Italije in Socialistična stranka proletarske enotnosti. V obliki peticije je odposlala osnutek zakona parlamentu Slovenska skupnost skupaj s Slovensko demokratsko zvezo, Slovenska kulturno gospodarska zveza pa je izdelala osnutek ukrepov po vzorcu južno-tirol-skega paketa.
Obžalujemo, da nista v tem pogledu ničesar storili Stranka krščanske demokracije, ki nosi v vsej povojni dobi glavno odgovornost pri vodenju države in Socialdemokratska stranka Italije, ki je bila s kratkimi časovnimi izjemami soodgovorna za povojno politiko v državi.
Slovenci, ki smo dali velik delež v odporniškem gibanju, iz katerega je izšla republi-
ška ustava, smo naveličani zavlačevanja, golih deklaracij in obljub. V 27. letih so nam sile, ki so nam s sovražnimi akcijami in nasiljem stregle po življenju, zadale hude udarce in povzročile nenadomestljivo izgubo, zato je treba končno v duhu ustave in mednarodnih sporazumov uveljaviti enakopravnost Slovencev na vseh področjih: na gospodarskem, političnem, jezikovnem in kulturnem ter nas kot skupnost in kot posameznike zaščititi.
Danes bi odločilni korak v tej smeri predstavljal celovit zaščitni zakon, pri čemer je odločilna legislativna doba, ki je pred nami. S tem v zvezi je odgovornost strank, ki bodo Imele v parlamentu svoje zastopnike, velika.
Prepričani smo, da bodo stranke, ki so predložile zakonske osnutke za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, vnesle v svoj volilni program obvezo, da se bodo na ta način obvezale nadaljevati že začeto delo.
S pričujočo izjavo pozivamo predvsem tiste stranke, ki zagotavljajo, da so proti asimilaciji Slovencev in da so za mirno sožitje obeh narodnosti, da vključijo v svoj volilni program obvezo po celoviti zakonski zaščiti Slovencev v videmski, goriški in tržaški pokrajini.
Samo jasna obveza bo slehernemu Slovencu, ki bo šel na volitve, dokaz, da so njihove izjave resne in ne zgolj deklaracija.
V Trstu, 11. marca 1972.
IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE
Invito della SKGZ ai partiti deli' arca costituzionale
La Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) - U-nione Culturale Economica Slovena constata con rammarico che il passato periodo legislativo non è stato positivo per la comunità slovena del Friuli Venezia Giulia per quanto riguarda l'approvazione di leggi in suo favore.
Il Parlamento si è limitato in quest'ultima legislatura all’approvazione delle norme se-
„Naš Božic
Dve
” in „Tersko narečje”
o naših ljudeh
Založništvo tržaškega tiska v Trstu je pred kratkim izdalo dve knjižici, ki obravnavata problematiko naše ožje domovine. Gre za razpravo Pavla Merkuja «Tersko narečje» in za beneško pastoralko «Naš božic».
Prof. Pavle Merku, slavist in skladatelj, se že vrsto let ukvarja z narečji Terske doline. Tako je njegov esej o terskem narečju le člen v dolgem in plodnem znanstvenem in zbirateljskem delu v Beneški Sloveniji, hkrati pa je tudi sad avtorjeve ljubezni do našega področja in naših ljudi, ki je že prej navdihovala njegove spise o naših narečjih in jeziku, ki jih je avtor objavljal v osrednji slovenski reviji «Sodobnost», dalje v
BENEŠKA PASTORALKA
1
Poslopje ucite'jisèa «Irene Spilimbergo» v Špjetru, kjer se vrši prvi tečaj slovenskega Jezika za beneške Slovence
slovenski strokovni slavistični reviji «Jezik in slovstvo» in v tržaški slovenski reviji «Zaliv».
Vendar pa Merkujevo delo o terskem narečju ni samo izraz avtorjeve ljubezni do naših ljudi, zlasti pa do ljudi v Terski dolini, temveč pomeni tudi tehten in zanimiv prispevek k slavistiki, oziroma slovenistiki in njenemu ožjemu področju, to je slovenskim dialektom, med katerimi zavzemajo terska narečja vsekakor zanimivo in za znanost hvaležno mesto.
Posebno mesto pa zavzema vsekakor beneška pasto-ralka «Naš božic», ki jo je napisala in uprizorila proti koncu lanskega leta skupina članov kulturnega društva Rečan iz Ljes. Med pisci pastoralke ni niti enega, ki bi kdajkoli hodil v slovenske šole in je zato tudi jezik igre čisto, po svojem izrazu nekoliko privzdignje-
no narečje Nadiških dolin. V pastoralki prevladuje tragični motiv izseljenstva, ki se pred očmi gledalca razpleta naravno in s pretresljivo verjetnostjo. Prav prepričevalna moč «Našega Božica» pa nam govori o tem, da imamo pred seboj polnokrven umetniški organizem. še mnogo pomembneje pa je, da prihaja sedaj, po dolgem času prva umetniška beseda iz Nadiških dolin v knjižni obliki tudi v širši slovenski prostor kot literatura, ki jo odlikujeta preproščina v najboljšem smislu te besede in pristnost. Hkrati pa nam pastoralka priča tudi o ustvarjalni živosti naših ljudi, ki je tako našla prvič izraza, da je prišla po vojni kot umetniški organizem v samostojni knjižni obliki in se vključila kot odlično ljudsko delo v sodobno slovensko književnost.
Knjižico bahko kupite na kulturnem društvu Rečan na Ljesah.
condo le quali il nuovo Codice penale dovrà sancire l’obbligo delle lingue delle minoranze nazionali, non ha però approvato le proposte di legge marginali — anche se importanti — che stabiliscono pene per coloro che oltraggiano gli appartenenti ai gruppi nazionali né le norme integrative per le scuole slovene. Ancora meno si è fatto riguardo le proposte di legge presentate per la tutela globale degli sloveni come singoli e come gruppo etnico.
Mentre in questo periodo legislativo i due rami del Parlamento hanno approvato la legge costituzionale ed altre norme a favore del gruppo etnico tedesco neM’Alto Adige che risolvono in maniera soddisfacente i loro problemi nell’ambito della realtà sociale e politica della Repubblica Italiana, il più grande partito di maggioranza ha continuato a dimostrarsi insensibile ai problemi vitali della minoranza slovena, applicando un trattamento disuguale e sottovalutando le necessità degli sloveni del Friuli - Venezia Giulia.
La semplice negazione dell'esistenza di un problema sloveno nelle Provincie di Udine, Gorizia e Trieste, che ha caratterizzato l’immediato dopoguerra, ha avuto come scopo la più rapida assimilazione degli sloveni. Il susseguente periodo di mere dichiarazioni circa la tutela degli sloveni, anche se non in tutta la Regione Autonoma, e di soluzioni graduali e quindi lente, non assicura ancora una rottura con il passato, poiché la mancata applicazione della tutela globale significa di fatto la continuazione della assimilazione. Di conseguenza una presa di posizione nei riguardi delle norme di legge per la tutela globale della comunità nazionale slovena è il banco di prova per la verifica della volontà di risolvere i problemi degli sloveni come singoli e come gruppo etnico.
Nel passato periodo legislativo hanno presentato proposte per una legge di tutela a favore del gruppo etnico sloveno il Partito Comunista Italiano, il Partito Socialista Italiano ed il Partito Socialista Italiano di Unità Proletaria. La (segue In 3* pagina)
su mm
I
*
Kaj pravi * Petar * Matajurac ?
Pru za pru telekrat jest ne pravim nič. Takua, ku sem želeu, so mi začeli pisat judje an mi pravit zgodbe njihovega življenja. Na varsti je Romeo BRIZ iz Kraja par Dreki, a sadà živi u Butrio. Bri-za muoram pohvalit, ker zna lepua pisat po našem. On je napisu tole zgodbo:
/godbe o beneških fantih, ko so bili vojaki v bližnji Sloveniji
Po tridesetih letih se še spominjam na tiste dobre žgance. To je bilo avgusta meseca 1943. pred kapitulacijo Italije, vsi smo bili mladi fantje, komaj stari devetnajst let. Lačni smo bili, da ni bilo mogoče zdržati, ko je šla naša četa mimo vasi Drežince. Oficirji so nam dali pol ure počitka, jaz in dva druga moja prijatelja smo šli v trgovino, kjer je bil tudi tabakin, in vprašamo po slovensko, če bi mogli kaj nam dati, da bi ložli pot zobe.
Gospodinja je rekla, da sploh ne more nas previ-dati, da živeš je na karte (Tessero) in hitro nas vpraša od kerga kraja smo mi doma, jaz sem kar hitro odgovoril, da sem Briz.
Druga dva moja prijatelja sta rekla, da so iz slovenske Benečije.
Gospodinja nas je povabila v kuhnjo in rekla, saj vam bom dala kaj za pojesti, kar imamo, veste fantje, je rekla, je vojna in tudi za našo družino ne zadostuje. In nam je prinesla na mizo dobre žgance in mleko in smo se fejst najedli, da se nikdar ne pozabim na tiste žgance.
Ko je prišu gospodar v kuhnjo, nas sprašuje koliko smo stari in s kerga kraja smo mi doma. laz, kakor poprej, sem rekel, da sem Briz on pa mi reče, da ne, da imam dialekt kot v Kombreškim ali pa na Srednim, potem mi je rekel, da sem doma iz Vol-čanskih rut, jaz pa sem mu rekel, da če on hoče stavit za eno škatlo cigaret, da jaz sem Briz.
In tako smo stavili. Jaz sem hitro mu pokazal mojo izkaznico, kjer moj preimk je točin Briz.
En par minut smo se smejali in hitro nam prinese vsakemu eno škatlo cigaret popolari.
Prej, ko smo se poslovili od tiste dobre družine je gospodar rekel, fantje ku-rajžno, ali iz Brd ali iz Benečije, nikdar ne po?.abite se vašega lepega materinega slovenskega jezika.
IZPOD KOLOVRATA
IZ TEHSKGJDOL1NE
Koncertni «pasijon» in predstavitev knjižice
«Naš božic»
Uspešen nastop društva Rečan is Ljes
Komunski konsej v Bardu
Na oljčno nedeljo so člani društva Rečan iz Ljes pri Klo diču uprizorili v domači cerk vi pasijon, ki je zelo navdušil vse prisotne, ki so prihiteli v to vasico pod Kolovratom iz vse okolice.
Pasijon so izvedli v koncertni obliki, ki v uprozorit-vi ni samo pel, ampak je živo posegal v dogajanje in je predstavljal nekako kot v grški tragediji tudi ljudstvo.
Za njim je v imenu Založništva tržaškega tiska spregovoril Marko Kravos, ki je poudaril, da je pastoralka živ, otipljiv znak kulturnega prebujenja beneških Slovencev. Ob zaključku svojega govora je Marko Kravos zaželel knjižici, društvu Rečan in celotnemu kulturnemu prebujenju v Beneški Sloveniji kar največji uspeh.
Govoril je tudi prof. Mer-
>
Prizor «pasijona» v župnijski cerkvi na Ljesi pri Hiodiču.
Izvedba je bila odlična, saj so bili tudi zahtevnejši pasusi podani tako skladno, da so to skladnost lahko dosegli le z vztrajnimi vajami vseh nastopajočih.
Igralci so bili:	Roberto
Gus kot Kristus, Janko Florjančič kot Peter, Pavel To-mazetič kot apostol in Pilat, Eida Vogrič kot dekla, Mario Bernjak kot hlapec, Klavdij Durjavič kot duhovnik in Mihael Hvalica kot višji duhovnik.
Po končanem cerkvenem obredu so ljudje odšli v župnijsko dvorano, kjer ima svoj sedež kulturno društvo Rečan. Tu so jim predstavili tudi knjižico «Naš božic».
Prisrčno domačo slovesnost je začel predsednik društva Rečan Mario Bernjak, ki je pozdravil vse prisotne člane društva in goste. Sledili so govori Alda Klodi-ča, Fabia Boninija, ki se je zahvalil prof. Merkuju za jezikovno redakcijo teksta, pozdravil deželnega svetovalca Draga Štoko ter še posebno župana komuna Grmek Lucia Zufferlija, ravnatelja Slovenskega gledališča v Trstu Filiberta Bene-detiča in druge.
ku’, jezikovni redaktor knjižice. Pozdravil je vse beneške Slovence, prisotne in neprisotne in posegel globoko v zgodovino naših kulturnih delavcev, katerih ne bi sme-
li pozabiti, in katere danes že nešteti mladi posnemajo, saj so prav ti nosilci te domače pristne kulture, ki so jo starejši prinesli skozi fašizem in vse druge težave.
Prof. Merkuju in Kravosu se je na koncu zahvalil še kaplan Rino Markič, ki jima je v zahvalo poklonil kopijo rokopisnega pasijona iz prejšnjega stoletja, kot so ga na oljčno nedeljo brali v cekvi Presvetega srca v SvLenartu pred štirimi leti.
Prvo nedeljo po veliki noči so pasijon ponovili v župni cerkvi v Gorenjem Trbi-lju, kjer se je tudi zbrala velika množica vernikov iz vse okolice.
NESREČA PRI DELU
Pred velikonočnimi prazniki se je hudo opekla 46-letna Felicita Vogrič por. Marinič iz Brda v grmeškem komunu. žena je šla na senožet, da je pograbila suho listje in suhe veje. Ko je vse spravila na kup, je zažgala, a veter je nenadoma dvignil plamen in jo oplazil. Začela je na njej goreti obleka in je dobila tako hude opekline, da so jo morali takoj peljati v čedadski špitau. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bi Vogričeva ozdravila v treh tednih.
PODBONESEC
Sklepi komunskega konsila
Komunski konsil, ki se je sestal meseca marca, je razpravljal o zelo važnih problemih. Sklenili so, da bodo zgradili kanalizacijo, kolav-dirali so dela gradnje novega otroškega vrtca v Podbo-nescu in da bodo prosili podporo za gradnjo novih šol, ker jim to dovoljuje deželni zakon št. 5 iz letošnjega leta. Soglasno so sprejeli tudi sklep, da postane cesta, ki vodi v Landar, državna, ker je turistična. Ob zaključku so imenovali tudi komisijo za trgovino.
POUČEN IZLET V VERONO
Številna skupina članov zadružnih mlekarn iz Tar-četa, Ronca in Črnega vrha je šla na izlet v Verono, da so si tamkaj ogledali mednarodni kmetijski sejem. Ob tej priliki so videli dosti modernih priprav in orodja za obdelavo kmetij tudi v gorskih predelih in zato je
bil ta izlet za mnoge zelo koristen. Marsikateri od njih si je zaželel imeti pri hiši to ali ono pripravo, da bi mu bil prihranjen trud in čas. Kmetijstvo v naših krajih, čeprav hribovsko, bi se prav gotovo dalo mehanizirati, in zato je prav, da so te moderne priprave videli na lastne oči. In do tega bi prav lahko prišli, saj daje dežela za nakup kmetijskih strojev visoke prispevke.
ŠPETER
FELICE VENUTI POČIVA NA DOMACI ZEMLJI
Na domače pokopališče so prepeljali posmrtne ostanke našega vaščana Feliceja Ve-nutija, ki je izgubil življenje 12. julija 1943. leta na Siciliji, ko so Amerikanci bombardirali med izkrcanjem.
Pogreba so se udeležili številni domačini in lokalne oblasti.
SV. LENART
FOJDA
Virgilio Sgiarovello izgubil življenje pri prometni nesreči
Globoko je pretresla vso našo okolico žalostna novica, da je izgubil življenje pri prometni nesreči 57-letni Virgilio Sgiarovello, rojen v Prapotnem, a stanujoč v Podvratih. Mož se je peljal s svojim motociklom proti Fojdi in tik pred vasjo se je vanj zaletel z avtomobi-
lom Diego Perabò iz Rašča-ka. Padec na asfalt je bil tako močan, da je ubogi Sgiarovello obležal na licu mesta mrtev.
Rajnki je bil zelo priljubljen v vasi in zato ga bodo tako njegovi domači, saj je bil velika opora materi, kot prijatelji, težko pogrešali.
OBUPAL JE NAD ŽIVLJENJEM
Nenadoma nas je za vedno zapustil 30-letni Gianni Crisettig iz Utane. Potrt zaradi bolezni je tako obupal, da si je vzel življenje sam. Zapušča v globoki žalosti sedaj še bolj osamljeno mater.
SREDNJE
POROKA
Poročila se je naša vaščan-ka Marisa Bordon s pekom Renatom Del Fabbrom iz Čedada. Prijatelji jima čestitajo in želijo dosti srečnih let v skupnem življenju.
Pred kratkim se je sestal pod predsedstvom sindika Sergia Sinicca komunski konsej v Bardu. Potem ko so sprejeli sklepe prejšnjega komunskega konseja, so o-dobrili še več sklepov gjun-te. Tako so ratificirali akte končne kontabilnosti in potrdili točno izvršitev del popravila in razširitve komunske poti Ter - Njivica in likvidacijo tvrdke, ki je ta dela izvršila.
Odobrili so tudi likvidacijo stroškov za manifestacijo 4. novembra in odobrili validnost tarif potrošniškega davka lanskega leta do 30. junija letos ter variacijo proračuna, ki predvideva večji dohodek (entrata IGE) za 832.805 lir in še 200.000 lir za otroške vrtce (asili).
Komun si je vzel v breme tudi denarne stroške (oneri) za razlastitev zemljiških parcel, ki so potrebne za si-stemacijo turistične ceste, ki vodi na Bernadijo nad Zavrhom in to na podlagi zakona 30.11. 1971 št. 50. Cesta bo potekala od gore Ber-nadije preko vasi Zavrh do Viskorše. Vsa dela bo vodila ustanova za hribovsko gospodarstvo (Ente economia montana) in bodo stala okoli 100 milijonov lir. Konsej je tudi sklenil, naj se zgoraj omenjeno delo prične pri vasi Zavrh in ne na gori Bernadiji, kot so sprva menili.
Potrdili so tudi službo prevoza otrok s šolskim avtobusom, ki je last komuna in določili plačo prevozniku Adrijanu Sinicu 160 tisoč lir mesečno in sicer za dobo od prvega marca do 28. februarja 1973.
Dali so tudi sindiku nalogo, naj predloži prošnjo na deželo za gradnjo smučarske poti (sciovia) in za nabavo stroja za urejanje smučišča (battipista) na kraju Ta na meja. To bodo dosegli na podlagi zakona z dne 25.8. 1965 leta št. 16. Urejeno smučišče bo prav gotovo mnogo doprineslo za razmah turistične dejavnosti gornje doline Muzcev in zaselku Ta na meji, ki že pritegujeta ob koncu tedna mnoge izletnike iz vse Furlanije v ta naš gorski raj.
Zaradi važnosti turizma je bila debata zelo živahna. V to je posegel tudi komunski konsilir manjšine, ki je predlagal, naj bi valorizirali tudi domačo obrt, ljudsko kulturo in prastare navade Slovencev, ki žive ob Teru. Dejal je, da bi bilo potrebno izdelati poseben načrt tudi za gradnjo novih in popravilo starih planinskih stez in poti, ki bi ovrednotile lepoto in alpsko bogastvo gora in nudile delo domačim ljudem. Predlagal je tudi, naj se proučijo možnosti gradnje drsališča in balinišča (campo di pattinaggio e di bocce) in za gradnjo sedeža turističnega društva.
Ob zaključku zasedanja so še sklenili, da bodo zaprosili deželne oblasti za podporo, s katero bi mogli izdati monografično študijo komuna Bardo in pooblastili sindika, naj intervenira pri pristojnih organih, da bi
se preprečili poligoni na planinah Za Topolan in na Ta-čah, ker bi bilo to v veliko škodo vsemu gospodarstvu Terske doline, saj bi ta strelišča odvzela najlepše kraje za planšarstvo in bi se tudi onemogočile iniciative zadružnega hleva, ki ga grade v Teru.
TER
DRUGI KOLESARSKI TROFEJ
V Teru se je vršil drugi kolesarski trofej, ki ga je organiziralo turistično društvo komuna Bardo in športno društvo Belloti iz Cente. Udeležilo se ga je 55 dirkačev. Zmagal je komaj 18-letni Carlo Mantovani iz Bassana del Grappa. Nagrajeni pa so bili tudi domačini, med temi Dionisio Bat-toja iz Tera, ki je prišel prvi na cilj že lansko leto, in mladi Roberto Crapiz iz Sedlišč, ki je prejel nagrado kot najmlajši udeleženec.
Pri podelitvi nagrad so bili prisotni deželni odbornik Romano Specogna, predsednik «Pro loco» Terske doline učitelj Egidio Negro, ti-panski sindik Fortunato To-masino, sindik komuna Bardo Sergio Sinicco in predsednik turističnega društva Krnahtske doline Ivano Carlom.
SEDLIŠCA
UMARLA JE MICHELINA PROFETJA
Tou špitalu Vidma na u-rnarla Rosa Michelina Del Medico - Prof et j a po domače, sestra našega gospoda don Petra, ki službuje u furlanski vasi Tomba di Mere-to. Od Vidma so ju parne-sli na svu zemlju, ke na ju mjela pouno dičjar. Na ba na djelavica anu na vjervala to u dobrò sarce ljudi. Ke na ji budi lahna naša zemlja.
TAVORJANA
DEŽELNA PODPORA ZA JAVNA DELA
Dežela je dodelila tavo-rjanskemu komunu dva prispevka za javna dela in sicer 7 milijonov lir za ureditev cest. Ta dela bodo seveda stala več kot znašajo prispevki dežele, a bo vzel vse ostale stroške v svoje breme komun.
» I lotìzifTtio il vil' l'niìtj'niiitv <>
PER VOTARE IL 7 E L’ 8 MAGGIO
Voteranno soltanto circo 200 milo so 5 milioni di emigranti
Ancora una volta, il 7 e 8 maggio, il popolo italiano andrà alle urne. Oltre cinque milioni di italiani, dei quali quasi 30 mila friulani e della Beneška Slovenija, residenti in tutti i Continenti, saranno assenti: soltanto circa 200 mila andranno in Italia per esercitare il fonda-mentale diritto democratico del voto, appena un quinto del milione e 100 mila lavoratori all'estero che sono ancora iscritti nelle liste elettorali.
Da parte interessata viene ricordato che la legge n. 223, art. 11, del 20 marzo 1967, prevede che tutti i cittadini emigrati all’estero e che non hanno acquistato la cittadinanza straniera e che sono stati cancellati dalle liste e-lettorali (si calcola siano almeno 5 milioni) possono presentare domanda di reiscrizione presso gli uffici competenti. E’ stato anche sottolineato a questo proposito che la legge prevede che i cittadini italiani emigrati definitivamente all'estero e che,
quindi, sono stati cancellati dai registri anagrafici della popolazione stabile del Comune di provenienza, vengano iscritti nelle liste elettorali fino al 6. anno dopo la data di cancellazione.
Molti sono stati e sono gli interrogativi sulle cause di una così bassa percentuale di italiani rientrati in Italia per votare nelle precedenti elezioni. La prima indubbiamente, il pericolo di perdere il posto di lavoro o, in ogni caso, il danno economico derivante da una assenza dal lavoro; la seconda gli ostacoli di natura burocratica e amministrativa che ancora si propongono ad un corretto esercizio del diritto di voto da parte degli emigrati: cancellazioni dalle liste elettorali, ritardo nell’invio della cartolina di avviso, carenze nei servizi speciali di trasporto messi a disposizione dei lavoratori all’estero.
Emigranti, provvedete in tempo tutti i vostri documenti per poter votare il 7 maggio!
Rinnovo del passaporto
Per ottenere il rilascio o il rinnovo del passaporto i cittadini debbono presentare una domanda su appositi moduli forniti dal Consolato anche per posta. Quando la domanda non è presentata e firmata di persona nell’ufficio consolare, la firma del richiedente dovrà essere autenticata dalla competente autorità del luogo di residenza.
Per i minori di età (meno di 21 anni) le domande debbono essere compilate e firmate, con le modalità sopra indicate, dal genitore esercente la patria potestà o dal tutore.
I cittadini aventi figli legittimi in età minore ( meno di 21 anni) per ottenere il rilascio o il rinnovo del pro-
prio passaporto devono allegare alla domanda l’assenso dell’altro coniuge (del marito per la moglie e della moglie per il marito). La dichiarazione d’assenso — per la quale il Consolato ha preparato appositi moduli — deve essere firmata con le stesse modalità già dette per la domanda di passaporto.
Qualora i coniugi, aventi figli in età minore, siano separati legalmente, il coniuge richiedente potrà ottenere il rilascio o il rinnovo del passaporto con una speciale autorizzazione del Console in funzione di Giudice Tutelare.
Ai fini della concessione della gratuità alla domanda di passaporto dovrà essere allegata la carta di soggiorno.
La cartolina avviso
Gli emigrati iscritti sulle liste elettorali, hanno ricevuto o riceveranno diretta-mente dal loro comune una cartolina avviso. Questa cartolina dà diritto al viaggio gratuito su tutto il territorio. Inoltre la cartolina serve a ritirare il certificato e-lettorale presso il comune.
Per quelli che non hanno ricevuto la cartolina senza essere stati avvisati della loro cancellazione sulle liste elettorali devono scrivere subito al comune, ai familiari per poter richiedere il suo invio, indicando l’indirizzo esatto.
Giovani di leva
Non è vero che i giovani di leva non possono andare a votare, perchè verrebbero subito chiamati alle armi in
Viaggio gratuito
In occasione delle elezioni politiche del 7 maggio, tutti i lavoratori italiani emigrati all’estero che intendono recarsi a votare ai loro paesi d’origine hanno diritto per legge ad una serie di facilitazioni. Tutti gli emigrati hanno diritto al biglietto di prima classe con riduzione del 70 per cento dalla frontiera fino alla località dove devono esercitare il diritto di voto. Le stesse facilitazioni valgono anche per il viaggio di ritorno. I biglietti gratuiti avranno validità per il periodo di un mese.
I lavoratori che devono spostarsi da una località all’altra in territorio italiano per recarsi a votare, hanno diritto ad una riduzione del 70 per cento del prezzo del biglietto per qualsiasi classe.
Riduzioni in Francia
I lavoratori italiani in Francia che hanno la possibilità di prendere i loro «congés payés» al momento delle elezioni, usufruiranno del diritto di riduzione del 30 per cento.
Le ferrovie francesi concedono inoltre riduzioni per biglietti collettivi: per dieci persone una riduzione del 30 per cento; per 25 persone una riduzione del 40 per cento.
Agenzie di viaggio concedono una riduzione del 40 per cento.
Iscrizione e reiscrizione nelle liste anagrafiche ed elettorali
La legge n. 1 del 22 gennaio 1966 prevede che tutti coloro che vengono cancellati dalle liste anagrafiche, rimangono iscritti nelle li-
ste elettorali per altri sei anni dalla data della cancellazione. Ma a giudicare dalle segnalazioni che ci pervengono continuamente e dalle pratiche depositate presso i Consolati di emigrati che richiedono di essere reiscritti nelle liste elettorali, non si direbbe che la legge venga applicata.
Sembra anzi che tramite funzionari dell’INSTAT si cerchi di spingere i comuni a cancellare gli emigrati dalle liste anagrafiche.
I campi nei quali gli emigrati vedono i loro diritti di cittadini ignorati, o comunque ridotti nei confronti degli altri italiani, sono già troppi, e non si vede perchè l’emigrato debba essere considerato un cittadino a metà.
Bisogna perciò fare il necessario sin da ora per facilitare i nostri lettori pubblichiamo in questa pagina i modelli di lettere da inoltrare al sindaco del loro comune.
MODELLI DI LETTERE
Emigranti,
per tutte le pratiche, per tutte le necessità, per tutti i diritti, per voi e i vostri familiari l’I.N.A.C. vi assicura la più efficace assistenza. Rivolgetevi al Patronato I.N.A.C. - Cividale, via IX. Agosto n. 8 -Tel. 71386.
Miglioramento del diritto a pensione per le vedove dei minatori
Italia e perderebbero il loro lavoro all’estero. Anche queste sono voci tendenziose. Il giovane che ha obblighi militari deve provvedere subito a regolarizzare la sua posizione presso l’Ufficio militare del Consolato più vicino, in modo da avere il nulla osta valido. Se lo farà in tempo, nessuno può impedirgli di andare a votare e di ritornare a lavorare all’estero.
Avere il passaporto in regola
Controllate se il vostro passaporto è in regola e fatelo rinnovare subito, se è scaduto. Il passaporto vi servirà anche per ritirare il vostro certificato elettorale presso il vostro comune.
Le principali disposizioni di questo decreto sono le seguenti:
La pensione di vedova è accordata se non c’è stato divorzio o separazione di corpo pronunciato ad esclusivi torti della donna e se il matrimonio è anteriore di almeno due anni alla data della cessazione del versamento dei contributi assicurativi.
Se il matrimonio anterio-
Iscrizione anagrafica
Al Sig. Sindaco del Comune di..................'...........
Io sottoscritto ......................................
nato a ....................................................
il ........................................................
di professione ............................................
emigrato temporaneamente all'estero per ragioni di
lavoro al seguente indirizzo..............................
faccio presente che la mia emigrazione all’estero, dovuta a ragioni di lavoro, ha carattere temporaneo e che, pertanto, debbo rimanere iscritto d’ufficio nel-l’anagrafe di codesto comune.
Tuttavia, ai fini cautelativi, inoltro la presente per la conservazione dell'iscrizione nei registri anagrafici o per l'eventuale reiscrizione nei registri stessi ai sensi delle vigenti norme (legge 24 dicembre 1964, n. 1228 e regolamento approvato con D.P. 31 gennaio 1958, n. 136, art. 9 lettera b) le quali prevedono la iscrizione anagrafica nel mio caso, l’emigrazione non abbia carattere definitivo.
Distintamente
  , U........................................
(firma e indirizzo)
Diritto elettorale
Al Sig. Sindaco del Comune di.....................................................
Io sottoscritto ...............................    .*.........................
nato a ...........................................................................
il     ...........................................................................................
di professione ...................................................................
fornito del titolo di studio di ..................................................
emigrato temporaneamente all'estero per ragioni di
lavoro al seguente indirizzo:.....................................................
ai fini cautelativi del mio diritto elettorale ed essendo in possesso dei relativi requisiti, chiedo di conservare comunque l’iscrizione nelle liste elettorali di codesto Comune ed eventualmente di esservi reiscritto, ai sensi dell’art. 11 della legge 22 gennaio 1966, n. 1. Distintamente.
......................,	U.......................
(firma e indirizzo)
Invito della SKGZ ai partiti dell1 arca costituzionale
(dalla prima pagina)
re o posteriore alla durata del lavoro ha durato almeno quattro anni il diritto a pensione è riconosciuto quando il matrimonio riuniva al momento del suo decesso quindici anni almeno di servizio.
Nessuna condizione di durata del matrimonio è esi-gita se al momento della cessazione del lavoro del marito esisteva un figlio nato dai coniugi o presunto concepito.
Slovenska skupnost (Unione Slovena) assieme alla Slovenska demokratska zveza (Unione Democratica Slovena) ha inviato al Parlamento sotto forma di petizione una proposta di legge, mentre la SKGZ ha elaborato una propria proposta di norme per la tutela globale degli sloveni sulla falsariga del pacchetto a favore del gruppo linguistico tedesco nell’Alto Adige.
Constatiamo con rammarico che la Democrazia Cristiana che ha avuto la maggiore responsabilità della politica del Paese in questo dopoguerra — e il Partito Socialista Democratico Italiano che tranne per brevi intervalli è stato corresponsabile di questa politica — non hanno fatto a questo riguardo nulla di concreto.
Noi sloveni che abbiamo a-vuto tanta parte nella Resistenza dalla quale è sorta la Costituzione repubblicana, siamo stanchi di ritardi, di mere dichiarazioni e promesse. In questi 27 anni le forze che hanno minacciato la nostra e-sistenza con azioni di violenza, ci hanno inferto duri colpi e perdite irrimediabili, per cui è necessario risolvere definitivamente nello spirito della Costituzione e degli accordi internazionali il problema della parità di diritti degli sloveni in tutti i campi: economico, politico, linguistico e culturale e tutelarci sia come
collettività sia come singoli.
Una effettiva volontà di risolvere questi problemi si dimostrerebbe con l’approvazione di una legge per la tutela globale della minoranza slovena e a questo riguardo sarà decisivo il periodo legislativo che sta per aprirsi. In connessione con ciò è determinante la responsabilità dei partiti che avranno i propri rappresentanti a) Parlamento.
Siamo convinti che i Partiti che hanno già presentato proposte di legge per la tutela del gruppo etnico sloveno includeranno nei propri programmi elettorali l’impegno a continuare l’azione intrapresa.
Con questo documento facciamo appello principalmente a quei partiti che si dichiarano contrari aH’assimilazione degli sloveni e favorevoli alla convivenza pacifica tra le popolazioni di questa Regione affinchè includano nei propri programmi elettorali l’impegno per una legge di tutela globale degli sloveni delie provincie di Udine, Gorizia e Trieste.
Soltanto un chiaro impegno dimostrerà all’elettore sloveno che si tratta di dichiarazioni serie e non dì vane promesse.
Trieste, addì 11 marzo 1972.
IL COMITATO ESECUTIVO della
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
YVERDON - Questa cittadina svizzera dà lavoro a parecchi nostri emigranti. Qui ha pure sede l'Associazione degli emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia che raggruppa tutte le forze progressiste della Beneška Slovenija
Miro Mihelič
(Deklica
Čarovnica Ježi - baba in starka Zima sta se greli ob črepinji z ognjem, ki jo grbasta Zima nosi zmerom s seboj. Nad snežno odejo so krakali krokarji, tuljenje severnega vetra pa spremljali v zboru volkovi. Toda na vsem lepem se je Sever srečal v zraku z Jugom, spopadla sta se in tako hudo stepla, da se je vse treslo. Jug je zmagal in topel dih je zaplaval nad gozdom in poljano. Starka Zima je zajokala; njene solze so bile topeči se sneg. Sever, ki prebiva daleč proti polnoči, je prišu-mel še enkrat nad gozd in potegnil za kite svojo mater Zimo, da jo reši pred odjugo. Odnesel jo je tja, kamor nikdar sonce ne posije, v večni sneg in led.
Tako je Ježi-baba ostala sama sredi gozda z volkovi, krokarji in služabnikom Ra-raškom, možičkom z dolgo sivo brado, ki zna delati vihar. Mahala je s čarobno palico, da bi spet vse zmrznilo, in Rarašek je spustil iz svojega soda snežene vetrove. Toda južni veter je z vsemi opravil in kmalu ni bilo na zemlji ne ene krpe snega, ne ene ledene skorje več. Premagana Ježi-baba je od-šepala skozi gozd s svojim spremstvom, da bi se umaknila pod zemljo. Lesni škrat-ci, ki se gugljejo na vejah, pa so metali storže vanjo in se ji posmehovali. Ptice in živali, ki so se doslej previdno skrivale, so pohitele na sonce, ki je toplo sijalo. «Prihaja, prihaja!» so vznemirjeno cvrčale ptice.
Južni veter je na Turškem doma. Tam ima lepo zidan grad iz samega zlata in srebra. Ima pa tudi lepo mlado hčerko, ki jo prinese s seboj v naše kraje, ko se začneta tajati led in sneg. Zdajci so zvončki potrkali z glavicami po stropu nad seboj, predrli zemljo in zacingljali v vetru: «Bim, bim, je že tu!». Res je Jug postavil hčerko Pomlad na jaso sredi gozda in nato spet odšu-mel v nebo. Stala je tam v cvetlični obleki in zeleni la-
pomlad
sje so ji valovili v vetru, da je log ozelenel in so trobentice pozlatile trato. Mali travni palčki so zatrobili vanje: «Trara! Naša kraljica je prišla».
Ko so to slišale živali in ptice, so jo prišle pozdravit. Z njimi je Pomlad krenila po gozdu in koder je hodila, so se razcvetale cvetice in se preuujali metulji in žuželke. Drobne gozdne vile so ji sledile na čmrljih, mušicah in čebelah, palčki so naznanjali njen prihod z bobni in piščalkami, vilinčki so se prevračali po zraku v novih oblekah iz mačic. Tudi otroci v vasi so jo slišali, se prijeli za roke in ji stekli naproti. Najlepšega dečka so ovili z vejami, ki so medtem ozelenele. Hoteli so jo prositi, naj zapleše z njim. Toda spotoma je Rarašek, ki je prežel izza cvetočega grma, podstavil dečku nogo, da se je prevrnil, in ga nato potegnil skozi duplino votlega drevesa po ozkem temnem rovu globoko pod zemljo.
Ko je Ježi-baba zasadila svoje dolge ostre nohte v trepetajočega dečka, je zmagoslavno zakrakala: «Le veselite se tam zgoraj! Napos-
Zgodilo se je nekdaj, da se je izgubil kužek od svojega gospodarja. Klatil se je okoli ves božji dan in šele na večer pricapljal proti domu. Luna je svetila in prav lepa, jasna noč je bila. Pred hišo je stal Sultan in sprejel ubogega kužka z jeznim lajanjem. Utihnil je šele, kadar je prišel prav blizu, da ga je lahko spoznal.
«A kako je to, kužek, da si danes sam?» ga vpraša Sultan.
«Izgubil sem se, izgubil, dragi Sultan; a kaj pa ti delaš tu zunaj?»
«I glej ga, hišo varujem, kakor se psu spodobi. Kaj
led vedno zmagam jaz!». Te besede so prišle kakor leden dih iz podzemlja in toliko da strupena slana ni pomorila cvetja. Medtem so otroci pridrveli k deklici Pomladi in jokaje povedali, kaj se je zgodilo z njihovim tovarišem. 2e je hotela Ježi-baba pokončati dečka, da bi njegova smrt zastrupila svetlo pomlad, ko se je deklica z belo roko dotaknila starega drevesa nad čarovničnim brlogom. Razklalo se je s strahovitim treskom tja do korenin in sredi velike razpoke, ki je razgalila Ježi-ba-bo in njene hudobne služabnike, so prestrašeni otroci zagledali dečka, kako se je poslednji trenutek izvil iz njenega smrtonosnega objema. Deklica Pomlad mu je dala roko in ga potegnila k sebi v cvetoči svet, čarovnica pa je med glasnim tuljenjem izginila še globlje v notranjost zemlje.
Ko se je deček zavrtel z deklico Pomladjo v veselem plesu, je vse cvetje, tudi tisto, ki doslej še ni odprlo popkov, z nepopisno bogato preprogo pokrilo zemljo in okrasilo veje dreves in grmov. «Ne bojte se črne čarovnice in njene sestre Zime», je vzkliknila Pomlad. «Spet in spet se vrnem in ju preženem, kadarkoli bosta zavladali na zemlji». In otroci so ji verjeli.
ti nimaš takega opravila?».
«Oj, nikdar!» vzklikne ponosno, «jaz delam vse kaj drugega. Kadar sem pri gospodi, se postavljam na zadnje noge, podajam zdaj levo, zdaj desno tačico, skačem čez palico — in druge take umetnosti. Vidiš, Sultan, moje delo je vse bolj imenitno kakor tvoje».
Kaj je hotel Sultan reči na tako hvalisanje? Sram ga je bilo in molčal je.
Kar se zdajci priplazi izza zida siv, gladen volk. Rep se mu vleče po tleh, oči se mu bliskajo kakor dva žareča oglja.
Hej! To je pobral kužek
Nekoč je živel zelo len mož. Ker ni delal, ni imel niti prebite pare. Njegovi otroci so umirali od gladu. Da ne bi še dalje gledal posledic svojih grehov, se je odločil prositi sovaščane, naj ga živega pokopljejo. Položili so ga na nosilnico, ga pokrili kakor mrtveca in se s popom vred odpravili na pokopališče. Na poti jih je srečal neki bogat mož in jih vprašal, zakaj nosijo živega moža na nosilnici. Povedali so
Komar je priletel k levu in rekel:
«Šment, misliš, da si močnejši od mene? Kje neki! Kakšna pa je tista tvoja sila? Da praskaš s kremplji in grizeš z zobmi? Jaz sem močnejši od tebe. Če ti je prav, pa se dajva!».
Komar je nato zatrobil in začel pikati leva pogolemgob-cu in nosu. Lev je mlatil po svojem obrazu s šapami in se praskal s kremplji. Izpraskal si je do krvi ves obraz in o-bležal onemogel.
Komar je zatrobil od veselja in odletel. Ko pa je letel, se je nenadoma zapletel v paj-
pete in jih odnesel v hišo. Tako se je tresel, kakor da bi ga ravnokar iz vode potegnili.
Ne tako Sultan! Pogumno je skočil pred volka, ga pozdravil z glasnim renčanjem in mu pokazal obenem svetle, bele zobe, da se to volku ni prav nič dobro zdelo in da je prej ko mogoče zapustil nevarnega soseda.
No, ko ga je tako odpodil, je legel Sultan zopet lepo pred hišna vrata, nekoliko zamižal in pomislil: «Hm, kuže, z vsemi svojimi umetnijami si vendarle strahopet-než!»
XViiff Ai
mu, da noče več gledati posledic svojih grehov, ko mu otroci umirajo od gladu, in se je zato odločil umreti. Bogataš mu je obljubil kilo pšenice in jim rekel, naj ga vrnejo domov. Lenuh jih je vprašal, ali je pšenica zmleta. — «Ne, ni,» so mu odgovorili. Ko je zvedel, da pšenica ni zmleta, je vzkliknil: «Ne, ni! Odnesite me na pokopališče! To zahteva mletje, mešenje in peko. Kdo bo prenašal toliko trpljenja! ».
čevino. Pajek mu je začel sesati kri. Komar je rekel: «Silno zver, leva, sem premagal; a glej, od suhorebre-ga pajka moram poginiti».
Otroci se igrajo
HOJLA — IGRA!
NAS JE PET,
Ml OTROCI IN PA DED.
KDO BO MIŠKA? KDO BO MUC?
JUR SOSEDOV,
NAŠ ŠTEFUC.
MIŠKA CI-CI,
TECI! PRAV!
MUCEK, TECI, MRMRJAV!
MIŠKA TEČE,
MUC ZA NJO,
KAR NARAVNOST ZA DREVO,
OD DREVESA DO KOPRIV —
JOJ, TO PEČE — KDO JE KRIV?
MIŠKA ŠEPA,
MUC KREVLJA,
TA JE LEPA —
HA, HA, HA!
Bogatin je spoznal, da je to od lenobe, in jim rekel, naj ga pokopljejo. Pokopan so ga in mu pustili luknjo, da oi lahko dinal, dokler ne pride smrt in mu vzame dušo, kakor si je mislil.
Ponoči okoli dveh ali treh je prišel bogataš s palico v roKi. Odkopal ga je, ga ne-KajKrat uuaril po plečih in ga gnal, da je vso noč prenašal nagrobne kamne od enega kraja pokopališča do drugega. Preden se je zazo-riio, pa ga je zopet položil v grob in odšel. Ko je bogataš odšel, je živi mrtvec vstal, odšel domov, pograbil sekiro, se prekrižal in hajd na delo. Vaščani so ga vprašali: «Zakaj si to storil? Ali si zopet vstal?» — «Kaj pa naj storim, bratje», jim je odgovoril, «upal sem, da je tam večji mir kakor tukaj, toda tam je bilo še bolj naporno. Tukaj človek dela, kadar hoče, kadar noče, pa ne dela. Tam pa je bilo drugače: če hočeš ali nočeš, te s silo gonijo na delo. Ko je nocoj prišla smrt k meni, me je vso noč priganjala, da sem prenašal kamenje od e-nega konca pokopališča do drugega, in to brez jedi in pijače. Zato sem se vrnil v življenje, če sem hotel ali ne, da delam vsaj sam od sebe». Odtlej je opustil lenobo in postal marljiv delavec.
Kakor vile spredi, debel sod na sredi; zad ima metlo, kaj je to?
Kužek in Sultan
Komar in lev
France Bevk
Kaplan Martin Čedermac
35
Bil je 2ef Klinjon. Levica mu je bila stisnjena k telesu, negibna je tičala v žepu jopiča; v desnici pa je nosil tenko bambusovo paličico, ki jo je vihtel po zraku. Oblečen je bil čedno, skoraj gosposko; obraz mu je bil gladek, na videz prikupen, da ni izdajal njegovih let. Kazili so ga ne-koiko le redki lasje nad čelom in levo oko, ki je za spoznanje škililo.
Srečanje ga je zelo presenetilo. Nasmehnil se je v zadregi. Bilo bi težko označiti, kaj mu je izražal obraz. Lahko-živost in izzivalno drznost, na dnu sta ležali zagrenjenost in tiha nejevolja... Rad bi bil stopil dalje, a mu je Čedermac zastavljal pot. Obstal je na mestu in se zazibal na eni nogi.
«Tu te najdem? Ali si kostanj nabiral?».
Kaplan ga je ostro, izzivajoče prebadal z očmi, kakor da mu hoče prodreti še v najskrivnejšo misel. To je fanta za trenutek zmedlo.
«Ne, ne, kostanja ne nabiram», se je naglo zbral in se poskusil zasmejati. Ozrl se je po pobočju, kakor da ne more gledati gospoda naravnost v obraz. «Sprehodil sem se nekoliko», je dodal.
«Po strmini?» Čedermac se je posmehnil. «Tod je le za koze in pastirje. V Lipe je lepše in krajše po klancu in
po cesti kakor po stezi za gričem», ga je ostro meril v zenice.
Besede so imele porazen učinek. Klinjon je zastrmel v kaplana. Obšla ga je bojazen. Poznal je vaščane; ni mu bilo ljubo, da izvedo za njegove poti. Pa se je naglo zbral in se porogljivo nasmehnil. Zavedel se je svoje moči.
«Kdo pravi, da hodim v Lipe?» so se mu zlovešče zasvetile oči. «Koliko časa me že ni bilo tam!».
«Ti že veš», je rekel Čedermac počasi; vedno huje ga je premagovala jeza, ni umaknil srepega pogleda. «Ravno prav, da te najdem. Kaj si delal zadnjič v kaplaniji? Saj veš, takrat, ko sva se srečala pri cerkvi. Katina ni vedela nič pametnega povedati...».
Prej je 2ef le slutil, kaj tiči za kaplanovim žgočim pogledom, zdaj mu je bilo jasno. Katina ga je bila oni dan srečala na vasi, a mu nič ni povedala, le oči so ji govorile. Bil je vendar presenečen, za hip mu je vzelo besedo.
«Saj res», je zategnil in s paličico udaril po veji, da je suho listje zletelo na tla. «Zdaj se spomnim. Prišel sem zaradi neke listine, da bi mi jo izstavili. Prositi sem hotel za neko službo. Pa sem si potem premislil...».
«Prav», mu je Čedermac rezko segel v besedo. «Takrat zaradi neke listine. Kaj pa druge krati?».
2ef Klinjon mu ni odgovoril. Od nejevolje se mu je spačil obraz; levo oko se mu je rahlo zaprlo in grozeče, sovražno zasijalo skozi veke.
«Torej ne veš ». Čedermac ni več zadrževal srda, glas mu je zrasel v višino, trdo je zgrabil za palico. «Jaz pa vem. Mislim, da se ne motim. Rečem ti, Klinjon, ne hodi več v mojo hišo, razen po uradnih opravkih. Ali si slišal? In še po uradnih opravkih ne tedaj, kadar me ni doma. Ali si slišal?».
Stopil je s steze in mu dal prosto pot.
«Slišal», je rekel 2ef zamolklo. «Dobro sem slišal, saj nisem gluh. Ne bo me več, ne bojte se!».
Med zadnjimi besedami, ki jih je izgovoril pritišano, z grozečim glasom, je bil že odšel po stezi. Čedermac je razburjen, s pomračenim obrazom gledal za njim. Osramotil ga je in preplašil, zakaj boji se ljudi; hkrati se je zavedal, da si je nakopal brezmejno sovraštvo. Pa mu ni bilo žal. Naj le ve, kaj misli o njem! Sicer si bo domišljal, da ni človeka, ki bi se mu upal pljuniti v obraz. Fej!
Sedel je v suho travo nad stezo, se z rokama oprl na palico in se zazrl v mrak, ki je legal nad dolino.
Tisto jutro je hladna sapa vela čez pobočja. Med mašo so se Čedermacu začele tresti noge, da se je moral osloniti na oltar. Mrzel val, ki mu je šel po telesu, je kmalu uplahnil, da je lahko domaševal. Po zajtrku se je znova počutil krepkega. Stopil je za hišo, ko je nenadoma zaslišal cepetanje bosih nog. Mimo cerkve je na vso moč tekel deček, ki je bil ves zardel v obraz, pot mu je tekel po licih.
«Ivanič!» ga je poklical. «Kaj pa je?».
Deček se je ustavil in se ozrl kvišku.
«Doma so naročili, da takoj pridite», je povedal zasoplo. «Mati je slaba...».
Čedermacu je kri pomrznila po žilah, udje so mu otrpnili, skoraj bi mu bila knjiga pala iz rok.
«Ali je tako hudo?».
«Ne vem. Le tako so mi naročili. Da takoj pridite, so rekli».
Saj to je že pričakoval, a še ne tako hitro, ne že danes. Ako ga kličejo s tako silo, mora biti že hudo, blizu konca... Preden je Ivanič utegnil popiti kavo, ki mu jo je dala Katina, je že stal s palico v veži.