Po&tnlna plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in petck. Sf.ane mesečno Din 7' -, 2a inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jtova !Doba Oana 1 Dink Kedakcja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnostl. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so piačijive. Štev. 91. Celje, petek 14. novembra 1930. Leto XII. Ministri v Celju Celje jc pripravilo v torek 11. 1. m. zelo prisrCen sprejem rninistroin, ki $o potovali po dravski banovini. Fi- nančni minister g. dr. Švrljuga, mi- nister pravde g. dr. Srskič in mini- ster brez ports el j a g. dr. Švegel so prispeli iz Ljubljane v Celje že v pondeljek zvečer, minister za šuine in rudnike g. inž. Sernec pa v torek y.jutraj. V torek ob 10. dopoldne je prieakala ministre na Krekovem tr- gu množica ljudstva, zastopniki celj- skega, laškega, gornjegrajskega, slo- vcnjgraškega, konjiškega in šmar- skega sreza, oblasti, javnih korpo- racij, Sokoli, gasilci in šolska mladi- na. Ministri so doživeli zelo iskren sprejem. Pred poslopjein Mestne hranilnico jih je pozdravil celjski župan g. dr. Goričan. Zelezničarska godba je zasvirala državno himiio, nato pa so je minister g. (\v. Srskič /ahvalil za pozdrav. Ministri ter zastopniki mesta Ce- Ija in omenjenih srezov so se nato podali v sejno dvorano Mestne hra- nilnice, kjer se je ob 10.20 zaCela konferenca, ki je trajala do 13. Kon- ferenco je otvoril Župan g. dr. Gori- fan s kratkim nagovorom in ga za- ključil z vzkliki kralju, predsedniku vlade in navzočim rninistrom. Nato je podčrtal predsednik celjskega okrožnega sodišča g. dr. Vidovic po- Irebo nove justične palače, župan g. dr. GoriCan je govoril o važnih za- devali Celja, zl'asti o regulaciji Sa- vinje, novi ju^Učni palači in vpra- šanju ponovne otvoritve carinarnice v Celju. Župan g. dr. Roš iz Laškega je omenjal gospodarskö krizo in be- do rudarjev v laškern srezu, podčr- tal potrebo regulacije Savinje od Zi- danega mosta navzgor, razširjenja banovinske ceste I. reda Celje —Zi- dani most in poveCanja delokroga kmetijskih odborov. Župan celjske okolice g. Mihelčič je izrazil željo po podpori hmeljarstvu, ter omenil po- trebo selekcije hmelja, ustanovitve hmeljske poskusne poštaje, znižanja ¦arise za izvoz hmelja, ponovne uvr- stitve občinskih cest med banovin- ske ceste in uvrstitve ceste Radeče-- Židani most Laško—Celje med dr- žavne ceste. Banski svetl naj se skli- Čejo Cimprej in začno razpravljati o banovinskem proračunu. Ravnatelj EdraviliSCa v Rogaški Slatini g. dr. feter se je zavzel za modernizacijo zdravilišča. (i. Brudorman je govoril o potrebi normalizacije ozkotirne že- lezniee Poljčano—Konjice in podalj- ška pro-ko Zreč do Gornjega Doliča. V krajili izpod 2000 prebivalci naj sc znižajo telefonske pristojbine. G. Turk iz Smarja je želel, da bi se uvcdlo pijuTevanje davkov v štirih obrokih na leto. Davek na vino za domačo porabo naj se uklrie. Omo- goči naj sc elektrifikacija šmarske- ga okraja in gradnja Železniške po- staje v Lipoglavi. Gosp. dr. Bratko- vič iz Slovenjgradca je govoril o po- trebi regulacije Mislinje, vodovoda v Slovenjgradcu in elektrifikacije s!o- venjgraškega kolodvora. Župnik g. Vogrinec od Sv. FrančiSka pri Gor- njem gradu je podfrtal potrebo re- gulacije Savinje in hudournikov v gornjegrajskern srezu, okrep.itve pašniških zadrug in omenil tudi v]>rašanje železniške zveze gornje Savinjske doline z Gorenjskiin. Go- spod Drofenik iz St. Jurija ob j. žel. je govoril1 o potrebi ohranitve poseb- nogu, tipa malih občin v Sloveniji. Podžupan celjske okolice g. V. Ku- kovec je zabteval v imemi obrtni- štv.1. v glavnein to-le: Novi obrtni zakon naj se objavi čimprej. Državne dobave naj se oddajo po niožnosti domačim obrtnikoni, tudi če so nji- hove ponudbe morda za malenkost višje od inozemskih. Uvede naj se bolniško, slarosino in posmrtno za- varovanje obrtnikov. Pospeši naj se zakon o meščanskib šolah. V obrt- nih nadaljevalnih Solan naj se uve- de tudi pouk o zadružništvu. V Ce- lju naj se ustanovi srednja tehnič- na sola za elekirotehniko. G. Svetek jc govoril kot. zastopnik podružnice Dclavske zbornice v Celju o vzrokih brezposelnosti in slabih plasi delav- stva. Zahvalil se jc vladi, ki posveča delavskim zahtevam veliko pažnjo. Gosp. Štruc iz Trbovelj je orisal kot zastopnik rudarjev bedo delavstva v rudnikih in' prosil vlado za takojš- njo podporo. Govoril je tudi o potre- bi sanacije l)ratovskih skladnic. Žu- pan notar g. dr. Jereb iz Konjic je izvajal, da. državni davki niso pre- visoki, pač pa samoupravni davki in doklade, ki naj bi, se standardizira- Ie in tipizirale. V Konjicah bi bila potrebna mežčanska sola. Trg Konji- ce naj se poviäa v niesto. Da se uni- M vpliv Nemätva V naäih obmejnih krajih, je treba intenzivno pospeše- vati Sokolstvo. Združitev občin naj H»to ! 50.000 dinarjev RADION nagradna naloga ki se zaključuje 30. XI. 1930 Kdor želi dobiti nagrado, naj gre takoj k svojemu trgovcu in naj zahteva brezplačno karto za so- delovanje in pogoje! 1 se izvedc le, če so prizadete obCine s tern zadovoljne. Predsednik Gremi- ja trgovcev v Celju g. Stermecki je govoril o potrebi carinarnice v Ce- lju, regulacije Savinje, gradnje ju- stične palace, ustanovitve podružni- ce Narodne banke, gradnje poslopja za trgovsko šolo, pobijanja krošnjar- stva in izenačcnja carin. Gosp. Ko- vač iz Loke pri Zidanem mostu se je zavzel za ustanovitev fondov za pospeševanje kmetijstva in živino- reje. Zupan g. Zorenč od Sv. Petra pod Sv. gorami je govoril o potrebi regulacije Sotle in gradnje železniš- ke zveze Ptuj—Želtale—Rogatec-- Podčetrtek—Brežice—Novo mesto— Sušak. Dekan g. Žagar iz Nove cer- kve jc izrazil željo, da bi država ali banovina prevzela zavarovanje RAJKO VRECER: Izlet v Anglijo (Dalje.) Podzemska železnica. Londonske podzemske proge (Un- derground Railways) so za vsakega potnika najbolj praktično prometno sredstvo. Pod Londonom je gosto omrežje devetih elektiiičnih prog. Do leta 1905. je bilo še malo podzemskih prog, in so dotlej vozili parni stroji. Novejše proge, ki jih še vedno gra- dijo, dosegajo skoro neverjetno glo- bino 180 m. Neznatna vrata z ulice, in že stopaš po širokih kamenitih stopnicah navzdol v orjaški podzem- ski prostor, kjei- so raznovrstne pro- dajalne In blagajne, ki so na mnogih kolodvorih avtomatične, da si oskr- bi5 vozni listek za 1—5 d (penijev). Iz te velike, četudi nizke dvorane vodijo na vse strairi hodniki na raz- ne postaje. Stene in stropi — rovi imajo obliko polkroga v prerezu — so v bolib porcelanskih ploščah z najboljšo ventilacijo in bajno raz- svetljavot Daleč vidni napisi in pu- sčice ti povedo ime kolodvora in po- sameznih postaj dolosiene proge. Na koncu rova že prides na peron želez- niäke postaje. Ni ti treba fakati niti eno minuto in že je pridrvel elektriČ- ni vlak s štirimi dolgimi vozovi I. in II. razreda za kadilce in nekadil- ce. Vlak se uanaglo ustavi. V tern hipu se odpro avtomatično vsa vra- ta, vozov. Ljudje se vsujejo zelo hitro iz vozov, drugi pa zopet v vlak, kra- tek žvižg, vrata se zopet avtomatič1- no zapro in vlak se hitro izgubi v razsvetljeni rov. Povdarjati morani, jmajo le ozek gibalni krog, kar znatno otež- kočuje konkureiicp naprain inozem- skim državam, izvoznicam lesa, v katerih uživa lesna trgovina v po- giodu tarif mnogo večje ugodnosti. Uvaževati je treba, da inia naäa les- na trgovina v sosedstvu močne kon- ki^rente in je zato nujna potreba pri- l.agoditi naše tarife tarifnim ugod- nostim teh držav. Važna je nailalje sklenitev novih trgovinskih pogodb ?,. inozemskimi državami, ki naj uravnavajo tudi larifno vpražanje. Lesno trgovstvo dravske banovine apelira na merodajne faktorje, da podrobno proučijo tarifne ugodnosti, ki jih pri izvozu lesa uživa lesna tr- Sggio 1B0 Din rdeča ali ro- žasta odcja ! Samo15O Dta krjisna klot-odeja ! Somo 43 Dig sivo vzorča- sta flanel- odeja! •'- PRODAJA Trpyshi dom SfBriHECtii, Celje Oglejte si ogromno lalogo in izložbe! Cene čudovito nizke, kakovost dobra I \mmmmmmmmmm—mammt ROKAVICE tü ¦XL N Z z u < en > TO > PLETENE, TRIKO, PRALNO USNJE, NAPPA itd. DO NAJF1NEJŠIH MODNIH L. PUTAN, celje govina soscdnih držav - izvoznf» ter sedanje notranje in izvozne prevozne železniške in luške tarife najmamj za 30 do 40% znižajo. IV. Veliko nazadovanje^iJevdza našega lesa je v dokajšnji mei?i?^>osledic« povečanega izvoza ruskega lesa, ki prihaja v velikih količinah in po nizkih cenah na svetovna lesna tr- žišča. Ruski lesni dumping je popol- noma desorganiziräl l'esno tržišče ia našo lesno trgovino skoraj popolno- ma izrinil z dosedanjih naSih trgor. Lesno trgovstvo opozarja ministr- stvo trgovine in industrije na zle po- sledice ruskega lesnega dumpinga s prošnjo, da pokrene vse, kar je po- trebno za omejitev težkih posledic, ki jih priiiaša dumping naši lesni tr- govini. ' , f ' Z nenadnirn, velikim padcem ce* lesa in zbog q'stre inozeiiiske, zlasti ruške konkurence na lesnih tržiačiU je utrpelo našc lesno^ trgovstvo ob- čutno škodo in velike izgube tako, da je zažlo, v nadv^ težavo^ pitM- acijo. " " '¦ - ¦* - -¦ Z oziroin na neugoden položaj, y katerem so nahaja lesna trgovina, apelira tfesno, trgovstvo dravske ba- novine na dävSno upravo, da ok bo- doči sesfavi predlogov za določitev čisiega dohodka zadostno uražnje kritično stanje te stroke, ker bi vsa- kemu, radi velikega nazadovanja lesne trgovine" neprimernemu obdav- roTijn sledila popolna konkurenčn* nozmožnost, lesnih izvoznikov in tej ludi popolen zastoj y izvozu. Nato se je razvi'la obširna debata, v katero so posegli razrii govorniki, med drugimi vladni svetnik g. dr. Vidic, ki je v stvarnem govoru do- kazal, da trpi naše lesno trgovstr« največ zaradi prevelikih javnih ia socijalnih dajatev. Ob zakljucku zborovanja je by sprejet vol'evazen in pomembeii skjep, da organ izira Zveza trgovskik gremijev pri vseh vflanjenih gremi- jih posebne sekcije lesjriih trgovcer. Te sekcije bodo odpoöiljale svoje za- stopnike tudi v Zvezo trgovskih gre- mijev, kjer bodo tvorili numeravani posebni odsek lesnih trgovcev Zyeze. Zborovanje je trajalo nad dve uri. K vprašanju poplav v obmoeju javne bolnice v Celju (Razbremenilni jarek preko zenlji- šča bolnice.) Celje, 14. novembra- V gornji zadevi so se vsled ne- poučenosti v zadnjem Casu Siril» med občinstvom netočne vesti, ki s« našle odmeva tudi v časopisju. Ka- kor smo porocali, je dala bolniška uprava takoxvani inundačni jarek ha sVojem zemljišču zasuti, kar j« naknadno dalo povoda, da so se od poplav prizadeti posestniki-mejaäi obrnili na bansko upravo za odpo- mof, povdarjajoC pri tem, da je ome- njeni jarek dtlvajal ob poplavah vo- do na nižje leže^e \Ttno zcmljiš&š bolnice in v njone kleti ter skladiäöa živil, odkar pa je ta jarek zasut, da trpijo sosedje ob poplavah še večj^j škodo kot poprej. Informirali snio se v tej zaderi na Štev. 91. »Nova Doha« 14. XL 1930. Strao 3. Zimsko perilo, pletenine, puloveri, nogavice, rokavice v bogati izbiri po najnižjih cenah pri tvrdki Vegi & Bevc, Celje, Glavni trg St. 10, pri farni cerkvi. pristojnem mestu in dobiji izčrpna in točna pojasnila, ki jili priobčujo- mo v svrho razčiščenja in pravilnej- šega razumevanja eele zadevc. Na tern mestu, kjer je bil predinetni inundačni jarek izpeljan, jo obsto- jal žc prod 30 in več leti mal poljski jarek, ki je tvoril na tej strani mejo bolniškega posestva. Ko je uprava bolnioe pozneje dokupila zendjišče in na njem pred 25. leti zgradila po- slopje izolirnieo, jo svet na obeli straneh jarka z nasipanjem dvigni- la. jarek pa v svojo Jtrajno škodo lazsirila in poglobila. Pri teiu jo tre- ba vedeti, da je bila struga Savinje i pred 25. leti bistvono globlja, in da so bile i oplavo v naSi kotlini bolj redek pojav kot danes, ko Savinja in v zvozi 1 njo njeni pritoki v oelj- | ski kotlini po paidnevnem tnočnoj- sein deževju že izstopajo iz svoje struge in poplavljajo zemljišča ter /.alivajo kleti vsoh nižje ležečih ob- jektov. Sporedno s poslabšanjem »vodnih razmer« je od ibta do leta postajal la razbremenilni jarek /a bolnico vedno katast.rofalnejši, ker jo pač dovajal ob močnejših nalivili ogromne mnofcine vode na zemljišče in v kleti bolnice, ni pa imel nobe- nega pravega in vzdrzevanega odto- ka /.a odvajanjo poplavne vode, kor ni kompetentna oblast v tej. zadevi prav niCesar ukrenila. Zemljišče bol- nice z vsemi nasadi in vrtnarskimi napravami ter klsetrnii in skladišči zivil je bilo nekatära Ivjta. po 15 do ! 20-hmt pod vodo, knv je ppvzročalo .' jLU-vodu redno težiio maierijelno sko- ! tio, no- blo.gu in zgradbuti. ' ' \ Zavqd je direktno tonil v vodi, bi- ll» pa so zaman vse predstavke na viSje oblusti. Zadovoljevati srno se morali s tolažbo, da .se za regulaoijo Savinje in njenih pritokov vräijo de- bate in razprave, ki se.vrSijo sicer še danes in jib. še ni konec. Pp vsa- kem niočnejsem deževju in onili ma- ul) poplavalt, za katere mesto Celje niti ni prav zaznaio, pod katerimi pa je bolnica redno trpela, jevoda v tern razbremenilnein jarku po eel teden stagnirala, gnila. in smrdela, kar je ..tudi iz sanitarnih razlogov v osrCju bolniäkih zgradb postalo ne- vzdržno. Pri komisij.skem ogledvi in raz- pravi na lieu mesta v svrho gradnje nove porodniänice je zabteval grail- benr referent oblastnega odbora, da ( se niora oinenjeni jarek pred zgrad- | ha porodnišnice, zasuti, zastopnik uiestiie obCine celjske pa je k pro- jektu podal obširnejšo izjavo, v ka- teri istotako zahteva, da se jarek za- suje, kar da je Hak pred vide no po projektu za regulacijo Savinje in pritokov. Pri tej komisijski razpravi se je ob sklepu zapisnika konstati- ralo, da so se udeležili komisije kot interesonti tudi nek&ter.i mejaši, ki so pa soglasno izjavili, da zoper pro- ¦jekt'*nimajo ugovoi'ov. Enako izjavo je podal tudi zastopnik občine (leljo- j okolica. Na tej podlagi je potoin iz- ' dal veliki zupan inariborske oblasti odlok, s katerim je zgradbo projek- tiraiK" ])orudnišniie dovolil pod go- toviini pogoji. Točka 3. toga odloka, na katerega. jo vezano gradbeno do- voljonje, sc glasi: »Inuudačni jarek, potekajoč pred projektirano zgrad- bo pcrodnišnlce, je tteba zasuti.« Ta odlok jo l»il dostavljen sreskeinu po- glavaiju in niestnemu inagKstratu v (lelju tor županstvu občine Celje- okolica in je bila proti njemu do- pustua pritožba pri velikeni županu nmi'iborske oblasti. Ker pa ni bilo z nobene strani proti odloku nikakega ugovora, je postal, pravomočen. Kraljevska banska uprava. je iz- dala na poillagi že pravomočnega ndloka javni bolnici v Celju dovolje- njf. da jarek #ašuje. Bolniška u]>ra- va jo o pravoniocnosti odloka in o nainori, da bo začela z zasipanjein jarka. obvestila tudi sresko načel- stvo v C.eTju in nm jn'odlagala, da odredi potrebno, da bodo prizadeti fakiorji obOina Oljo-mesto, Celjo- okolica in cestni odbor v Celju pri- inerno razširili že ol)stoječi propust pod lpavčevo ulico za odtok ]joj>lav- tiili vod v strugo Susnii:e, ki je bila lota 1927. močno razširjena in z be- tonsko skarpo regulirana. Sresko naC^elstvo v Celju je obvestilo upra- vo bolniee, da je nieseca niaja 1930. pozvalo občiid, da zgraditu sporaz- urnno nov proy>ust pod bivšo okraj- iiu oesto, da se tako na to in krit'ic- noin mestu pospeši odtok vode. N'so te korake in opozoritve je but ni.ška uprava storila na eni strani /ato, da ne bi bilo naknadno s stra- ni sosedov kakib pritožb, na drugi strani pa zato, ker je bila in je äß da- | r;es bolnioa moCno tritereairana aa j ».em., da se uv/»de in omenjeni prc- j.-u.sl, k«»r nidi po zasutju jarka ob večjih poplavah vdere voda pt-eko ceste na boinižko zemljišče in deia äkodo v kleteh in sk'ladiäfili.. Uprava bolnice jo Sole potem, ko je izvršila vse te opozoritve, zacela poleti 1930. z /asipanjem jarka ter ga je v ob- močju porodnišnice in izolirnice tu- di že zasula. Od dneva, ko je odlok giede zasipanja jarka postal pravo- močen, je poteklo že leto dni, veu- dar se že do danes ni začelo z grad- njo propusta, dasi smo imel'i mod teiu že več poplav, ki so povzročile škodo bolnici in sosedom, in ki so za vsakogar jasno pokazale, da bi V redu izveden propust bil ob manjšlb poplavah velikega pornena in kori- sti, ob katastrofalnih poplavab bi bil seveda prav tako brezpomemben ka- koi* je bil svoječasno sedaj zasuti inundaCui jarek, kakor tudi vsi jar- ki in propusti, ki obslojajo ali bi se zgiadili na tem terenu, dokler ni re- gulirana struga Savinje in njeni pri- toki. Poleg že omenjenoga propusta pa je istotako neodložljivo razäirje- njo propusta pod državno cesto ob vhodu na Glazijo, kjor je ob popla- vah stanje vode v strugi Sušnice on- stran propusta za 1 meter nižje, ka- kor na tej strani proti bolnici in proti Lavi, kjer srno izročeni naj- bolj pogostim in najtežjim popla- vam. DOMACE Vlfll d 3poinenlk kralju Petru v Čakov- cu. Nedavno so uvedli tudi v Cakov- cu akcijo za postavitev spomenika kralju Petru. Občina je v to svrho votirala 100.000 Din. Spomonik bodo postavili na trgu kralja Petra. d Novi bankovci. Narodna baiika je začela v svoji tiskarni na Topčide- ru tiskati nove bankovce jugosloven- ske emisije. Tiskajo se sedaj bankov- ci po 10 in 100 Din. Oblika bankov- cev ostane ista, samo i/.premenjeno bo naslovno ime. Mosto »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovenoev« so bo glasilo »Kra'jevina Jugosl'avija«. Podpisana sia na bankovcih guver- Štofe, kamgarne, ševijote, blago za modne hlaCe, double blago po zelo nizkih cenah edino pri tvrdki Vegi & Bevc, pri farni cerkvi nor Xarodne banke Bajloni in clan upravnega odbora Andrija Radoviö. d Statistika dravske banovine. Po statistiki i/. I. 1921. meri dravska ba- novina lo.93(i km3 in ima 1.037,838 prebivalcev. Banska uprava ima 8 oddelkov in 2 odseka (rudarski in sLimarski), ki sta neposredno pod- rojona banu. Dravska banovina ima 24 srezov ter sresko izpostavo v škofji Loki in 4 avionomna mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj). Največji okraji so: Kočevje (1158 kvadratnih kilometrov), Kranj (1099) in Radovljica (104(> km3). Najmanjši pa je Laško (280 km8). NajveC prebi- valstva štejeia ptujski okraj (68.171) in Ijubljanska okolica (68.200). Naj- nianj prebivalcev ima čabarski okraj (9298), takoj za njim pa Gornji grad (10.500). JVegiij lucli Uvoje lepe ^obe da bodo nristoiali 1 v o j i m r u d e t i m ustnicam in mžal ma licama. Upotre- bljavaj 0, c) umetnih 27, č) živil- nih 32, d) oblačilnih 133 in e) drugih obrtov pa še 22. — Po narodnosti je 378 Slovencev, 7 Hrvatov, 4 Sibi in 5 Nemcev. — Po veri pa je 388 rim. katolikov, 5 pravoslavnih in 1 evan- geljski. — Vsi ti vajenci in vajenke se poučujejo v 12 razrcdih, izjned ka- terih ima najvišji III. (strokovni) razred 2 oddolka (kovinarji in iesjii ) obrti). Za damcke plašče Za moške suknje Za smoking obleke dobite blago zelo ugodno pri Franc Kolbezen, Celje Prešernova ul. 3 Na obroke t Na obrokeI i c Že mora biti tako. Galerija sterdamu. Ni se mu liotela trgovina I razviti. Nekepa dne pa je do))il dovo ljenje od velike banke, da si je sine! j postaviti stojni<:o na stopnicaii pred njenirn portulom. Od tega dne je tt- govina šla sijajno. Banfni uradniki so kupovali pri njem južine. Abra- bamu jo šlo dobro. Pa je priäel. po- gledai k njemu prijatelj Jakob, ki se mu dozdaj sreča ni nasmejala. -r- Tako torej, Abraham, ti si /.a- dovoljen? -¦- Zelo zadovoljen, Jakob, zelo za- (lovoljen! — DobiŠ veliko denarja? — Veliko denarja, Jakob, veliko denarja. — Poslušaj, ali bi mi ne mogel po- soditi petdeset zlatnikov? — Kje pa, Jakob, izključeno! — Pa če vendar dobiš veliko de- narja? vprašuje Jakob. -; IzkljuCeno, Jakob, dal sem ban- ki Castno besedo. — Castno besedo? ~ Da, Jakob. Zavezal sem se, da ne bom posojal denarja, banka pa se je vzajemno zavezala, da ne bo prodajala rib! Vinski most, pri at (.to vino in satljeveo prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah frva južnofttajerska viniirska zadruga v Celju. Stev. 67-2/1930. Obnova hladiluice v mestui klavnici. M-.stna obč.na celjska odda najvišjemu ponudniku ves povodom Obnove hladilnice v mestni klavnici preostali materijüK ki obstoja iz : dveh praznih kotlov po 30 odnosno 35 m2 ogrevne površine, 1 dobro I ohranjenega parneg;a stroja od 20 ks., 1 kompiesorja za hladilno napravo na žveplenasto kislino, cca 1000 kg bakrenih cevi 5/-n 1 kompletne transmisijske naprave, cca 50 m žične ograje iz rebrastega »Carrcan« pletiva ter cca 20.000 kg raznega starega litega in kovnega železa. Interesenti se vabijo, da predložjo z Din 5.— kolekovane ponudbe v za- pečatenih ovojih najpozneje do sobote dne 22. novembra t. I. v vložišču mest- nega načelstva, soba št. 5. Oddaja in prevzem se izvrši v mestni klavnici. Za natovorjenje in odvoz tekom 14 dni po dostavi obvestila, da je ponudba spre- jeta, oskrbi kupec na svoj račun. Kot kaveijo je položiti najpozneje do za vlaganje ponudb navedenega termiua pri blagajni mestnega naCelstva 10% ponujene vsote. Vsa detajlna pojasnila daje uprava mestne klavnice, kjer je materijal vsa- kodnevno na ogled. Mežtno načelstvo, Celje, 6. 11. 1930, Za načelnika : Šublc, s. r." : siev. 91. »Nova Doha« 14. XI. 1936. Stran %. Posestvo v Savinjski dolini, 7 oralov, ob Ljubljanski cesti, 10 mjnut do kolodvora, se da v najem all pa pro da. Naslov v „upravi. 2-1 3sobno stanovanje prazno, z vrtom, se odda 4. dec. v vili Regina na Lavi. Cena 850 Din. 2-1 Ključavničarski vajenec od poštenih starišev se sprejme. Celje, Gaberje 76. Tri kožutie prodam po Ceni. Naslov v upravi lista. ; > Zastopnika za mesto ii okolico sprejme tekstilna drgovioa. Ponudbe na po5t. preda! 12, ¦ u. Celje. Hranjsfce hlobase ,«ir, '.'SAtanro, sardine, pastete ter vse ¦yrsi ¦SpeQ^rijske in delikatesno blago :{'; rj Ys&r/t". ¦' pri poroča *(AROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta 17 in Samostanska ulica štev. 4. PatnsH« in otrosH* obleisc izdeluje točno in po solidni ceni krojacica Ljudmila Bedrač, Celje Na okopih St. 9, HI. J.NOVAK Celj^iPrešernova 24. iTROvina koles, šivalnih strojev, gramofonov in gramofonskih pfo^č. Najnovejši šlagerji stalno v zalotfi. Cene zmerne! Prodaja tudina obroke. Oglasujle ! Lcpa oprctnljcna sobs s posebnim vhodom, dobro kurljiva, z upo- rabo kopalnice, se odda. Poizve se v po- sredovalnici z;i službe Hüttig, Glavni trg. Učenec za fotografsko obrt se sprejme. Foto- atelje Pelikan, Celje, Razlagova ulica. Cenjenim Mom naznanjam, da je ravnokar dospela velika izbira finega blaga za zimske suknje, črne obleke smoking in frak, modrega blaga, ki se po daljšem nošenju nc sveti, rnarengo za obleke in povrSnike, vse v najfinejši kvali- tcti, kakor tudi sportnega in tnodernega blaga. Ugotavlja se po meri v najkraišem času. Ccne zmerne. -- F. MrAko, Celje. MfllJNOÜEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Din 18*— Stara Itkarna „Pri orlu" Mr. Ph. IVO TOHČtČ CELJE, Olavni trg — Aieksandrova ulica. x fts* ^3 • ure Ooze GČala obeske ustnike prstane ] verižice in vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, fuveltr, öptlk CELJE, Glavni trg 4. ElektriČne žepne svetiljke, baterije, jedilno orod}©, ter- mo« »teklenice in razno drugo železnino kupite prav ugodno v trgovini Jos. Ja godičf 3 Celje, GlAvrti trg |5 3s „ENQLEBERT" Prvovrstne belgijske gume zz. au-o, motorna kolesa in dvokolesa na zalogi. Zastopstvo za dravsko banovino RUDOLF PERDAN MEHANICNA DELOVNICA CEUE,MARIB0R$KAU1 Zahtevajte ponudbe ! USTANOVUENA Us A 1881. Celjsho posojilnica S: v Celju Celje v lastni hisi Narodni dom Sprejema hranilue vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačuje točno. lzvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. lzdaja uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnih ulog jamči poleg zavo- dovih akfiv po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo nad Din 14,500.000- PODRHiNKI; MARIBOR iOifANJ Aieksandrova cesta $t. 11. (v lastni hist) Ljubitelji F dobre arotnalfčne Rave dobijo prvovrstne I pražene mešanice in drugo kolonijalno blago vedno sveže po nizkih cenah pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje .,:, Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa steklarska dcla pri 29-50 ,,,,, novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter krl$e streh in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo. NajveČja zaloga čeSkih Sip, dobava ogledal po tovarniških cenah M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno leta 1843. Nobcnc podružnicc iGramofoni in pfošče iz tovame Edison Bcll-Ponkala Ltd. kakor tudi plo§Ce «His Master's Voice» in «Columbia» I k ate re vodi imenovana tovarna na zalo^i se dobijo I proti j^otovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boričsr S LesMek, Celje Imiigar^a in vetetirgovina s pspii^jem, pissilnimi in ris&lnimi ^redmeti. n«*iA«%tt«i^<»-i'#>^li «aI Cenj. občinstvo vljudno oporarjarn, da imam v ATtSjPFlCclJI«? S6l svoji hiši v CELJU, KRÄLJÄ PETRA c. 37, lasfno mesarijo» prekafevalnico in gostilno pri .Jelenu41 z izborno kuhinjo. Cene konkurcnčnc. Specijalitcta blaga zajamCcna. Prodai« blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoč« loslp Goreittak. UinHo Mkm, obi, SioficBs.niBstni tesarsfti mojstep na Layi mm) Pffjiii izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbc, ostrešja za |li I uiljU hiše, vile, tovarnc in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- randc, stopnice, Icdcnice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. clLMjr JAKOB KOVAÖTceEjE dip), krojaški salon Raziagova ul. 6 priporoča svojo bo^ato zalogo češkega fn angleškega sukna ter sukna vseh vrst za zimske plaice, prvovrstne trenchcoate za dame in gospode od 1100 Din naprej. Obltke po meri in najnovejSem kroju. Točna postrežba 10 in s o 1 i d n e c e n e. 4s Inserirajte v „NOVI DOBT! Hmetsha posojilnica za celjsho oholico v Celju -------"-----_^---------------- reuistrowana zadetiga z omejeno taveio ------------------------------------- Pisarna v Presernoiri uKci S Hranllne vloge obrestnfe po 6—8% ctetlh, brez rentnega davka. 2 E ö a g i i ft S i Stran 6. »Nova Doha« 14. XL 1930. štev. 91. Naš predragi, nadvse ljubljeni soprog, brai, oče, last in siari oče, gospod PH ER MAJDK veleindustrijalec in veleposestnik nas je danes ob 21. uri po dela in Iruda polnem življenju vsled dolge in mučne bole/ni zapustil /a vedno. Pogreb se bo vršil v petek, dne 14. novembra ob 15*30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 15. novembra ob 8. uri zjuiraj v župni cerkvi celjski. # CELJE, Spodnja Hudinja, dne 12. novembra 1930. Ana Majdkeva, soproga; Franc Majdič, brat; Anica dr. Robičeva, Petka Joksičeva, Ru§a Kunejeva, Milerta Juvančičeva in Deša MajdiČeva, hčerke; dr. Hugon Robič, Žarko Joksič, Ljudevit Juvančič, zetje; Oagmar, Peter, Jasna Kunej, Smilja in Jasna Robič, Milena /oksič, vnuki in vnukinje, in ostali sorodniki. • .,#¦¦ ' .:¦¦<-. - i Prva hrvatska štedionica podr. Ccljc naznanja iužno vest, da jc dolgoletni predsednik njenega upravnega odbora v Celju, gospod PEf ER MAJDIČ veleindustrijalec in veleposestnik dne 12. novembra preminuL Vrlemu možu časten spomin! CELJE, dne 13. novembra 1930. Urejuje Rado P«čnlk. — ÖdgoYoren za kdnzorclj »Nove Dobe« in ZTe«nbTi8karno BUlan Öetiaa. - Oba y Celju.