izhaja vsak četrtek te velja s poštnino vred aH * Mariboru s pošiljanjem ne dom za celo leto 32 din, pol leta 16 ralni gostilničarji, ki sa razburjajo ob pridigah, kjer se ljudstvu predočuje pogubnost zapravljanja, ali pa liberalni učitelji, ki hočejo doseči krono nedolžno pre- PRIZIV PROTI SKLEPU ORMOŠKEGA OKRAJNEOA ZASTOPA. Ormoški okrajni zastop je v seji dne 30. novembra 1923 na podlagi § 6 zakona z dne 23. junija 1866 dež. zak. štev. 22 sklenil pobirati kot izredni prispevek za nadpoprečno uporabo okrajnih cest znesek 50 din. od vsakega na železniških postajah Ormož, Središče, ozir. Moškanjci na- in razkladalnega tovornega blaga, katero se prevaža po okrajnih cestah ormoškega okraja, iz-vzemši preselitveno blago. Prispevke se računa za vagon 10 ton, ter se pri večji teži sorazmerno zviša. Proti temu sklepu je vložilo ormoško vinarsko društvo v odprtem roku priziv, in sicer iz sledečih vzrokov: 1. Ako se izvede ta sklep okrajnega zastopa, se povečajo stroški za vsaki, v teh postajah natovorjeni vagon vina za 100 D, kajte 50 D se bode glasom tega sklepa računalo z raztovorjenje vagona (prazna posoda) 50 D pa za polnjenje vagona. 2. Bi se tudi druge vinogradniške potrebščine, kakor na primer galica, žveplo, umetna gnojila itd. podražila za 50 D pri vagoiiu. 3. V sedanji vinski IVizi nikakor ne gre, da bi se vino in potrebščine vinogradništva tako izredno obremenila od domačih zastopov, posebno, ker je splošno znano, da nosi vinski pridelek največje davke v obliki zemljiškega davka, osebnodohodninskega in konsum-nega davka ne glede na visoko procentne tozadevne pri-bitke in doklade. 4. Iz navedenih vzrokov je umevno, da plača vinogradništvo ormoškega okraja tudi največji del 490 odstotnih okrajnih doklad, in bo novo obremenjenje vinskih transportov, posebno za slaba in manjvredna vina iz leta 1922, in za vina iz pasivnega leta 1923 ne preneslo, razun tega bi ta dajatev tudi odtok naših vin silno oteikočila. s 5. Nova obremenitev vinskih tranfpoetov, pa ne bi obremenjevala samo producente, ampak vsled poslab- \ šanja gmotnega položaja tudi naše viničarje. Ako že zahtevajo interesi našega okraja novi «ku- Sfcimi za živino iom odprti. Radi živalske kužne bolezni (slinovke in parkljev-ke) je pokrajinska uprava v Ljubljani zadnjo jesen ne predlog uradnih živinozdravmkov prepovedala živinske sejme na Slovenskem štajerskem. Tozadevne uradne prepovedi, ki so se nanašale na prepoved sejmov v Mariboru in Ptuju, so izšle dne 20. septembra, 6. in 30. oktobra ter 13. decembra 1923. Živalska kuga je okužila na Slov. Štajerskem nad 80 občin, največ v okraj, glavarstvih Murska Sobota, Maribor in Ptuj. Slinovko so zanesli tokrat v naše kraje živinski barantači z bušami i» Hrvatske in Bosne. Vsled lega je trpel slovenski živinorejec veliko škodo. Brezvestni ljudje so izrabili položaj, ter so med ljudstvom širili vesti ,da sejmi sploh ne bodo več odprti, da ne bode nobenega izvoza živine ter da bodo cene še bolj padle. Tako so ti ljudje oškodovali pri nakupovanju živine nepoučene živinorejce za velike sv® te. Krivi pa so pri tem tudi ljudje sami, ker ne čitaj© naših časopisov, na primer «Slovenskega Gospodarja«,, ki poroča o cenah živine na drugih sejmiščih. Tako je na primer v šentlenartskem okraju nek brezvestnež oškodoval kmetico-vdovo. Dotična kmetica je imela na prodaj par lepo rejenih volov. Tehtali m 1580 kg žive teže. Za take vole bi bila primerna cena vsaj 56 K za en kilogram. Barantač pa je vdovi slikat razvoj cen živne v silno slabi luči. Pravil ji je, da cene strašno padajo, in da še bodo bolj padle. Res jo je preslepil. Prodala mu je vole kilogram žive teže po 42 iL Kmetica je torej dobila za vole 66360 K. Po dnevni ceni a 56 K za 1 kg žive teže pa bi morala dobiti 88480 K. Vdova je torej prodala vole za 22.120 K prepoceni. To je posamezen slučaj. Na enak način so brezvestneži oškodovali mnogo živinorejcev. Poslanci Slovenske ljudske stranke so oa oktobra naprej neprestano dregali politično oblast, naj otvorf živinske sejme. Poslanca Falež in Žebot sta meseca novembra in decembra trikrat posredovala v Ljubljani pri pokrajinski upravi ter pri okrajnih glavarstvih. — Isto je storil tudi poslanec Vesenjak. Poslanci so dozna-li, da tiči glavna krivda zaprtja sejmov, ker občinski uradi okuženih občin niso poslali uradnega poročila, da je kuga ugasnila. V «Slov. Gospodarju« so se nato opozorili župani, naj pošljejo poročila takoj uradnim živinozdravnikom. Večina občinskih uradov je svojo dolžnost vestno izpolnila. Nato so poslanci SLS prosili pri vladi, naj pošlje uradnega živinozdravnika v okužene občine, da dožene, ali je živina še bolna ali ne. Pokrajinska uprava je poslala višjega živinozdravnika dr. Rajerja iz Ljubljane v prizadete občine. Ko se je ta gospoij sam prepričal, da je zahteva naših poslancev po otvoritvi sejmov opravičena, je vlada našemu predlogu ugodila. Dne 29. decembra 1923 je preklicala prepoved živinskih sejmov in jih odprla. V «Uradnem listu« št. 1 z dne 7. januarja 1924 je na strani 6 objavljen razglas št. 4049, ki določa: «Ker je živalska kužna bolezen slinovka in parklje* ka prestala, se razveljavljajo vse omejitve v prometu t parkljarji, ukazane z razglasi dne 20. septembra, 6. okt,, «Nič, gospod Ilinko! «Družinski dnevnik« in pismo za gospo soprogo.« «Pa nesite pismo ženi in si dajle nalili kozarec dobrega za južino! Na moj račun! Dnevnik bom pa jaz pregledal tule pod drevjem. Bo za dolgčas.« «Hvala lepa! Tisto o južni bom že sporočil. Pa z Bogom!« Aleš je vzel dnevnik in mirno odkorakal kakor je prišel. Pod drevjem, kjer je imel svojo ležišče, je udobno lege', in prižgal cigareto in začel listati po najnovejših novicah. Nič ni bilo poselmega. Le na drugi strani so mu za trenutek obvisele oči na debelo tiskanem stavku: «Lesna družba Hrast ustavila plačila!« Le za trenutek, pravim. Finančni strokovnjak ni bil. Nič hudega si ni mislil pod temi besedami. Najmanj pa to, da bi utegnil trpeti tudi njegov in Lenkin denar. Hladno je listal dalje, zložil končno časopis, ga djal poleg se, si prijetno oddahnil in segel spel po svoji pisariji. — «Hinko —! Hinko —!« je zadonelo sem od hiše. Koj pridem! — Že obed? je mrmral. «Nekoliko še poležim, naj se juha ohladi.« Ni se mu mudilo, kakor navadno ne. Pa obed še ni bil pripravljen. Aleš je našel Lenka v kuhinji. Sedela je pri mizi in si podpirala glavo. Na ognjišču so pojemaje vreli lonci, nekaj se je smodilo. Aleš je vihal nos, In šele tedaj je opazil prepadi! ženin obraz. «Nekaj s« je zasmodilo!« se je nasmehnil. «Si zato £ako prestrašena?« «Seveda — zasmodilo! Zgorelo je! Hinko, — naju« denar!« Aleš je začuden gledal. «Zgorel — denar —?« «Hinkb —! Uničena sva! Družba «Hrast« je ustavila plačila! Najin denar je izgubljen!« Sedaj se je Alešu zasvetilo. Strah ga je prijel, tembolj, ko je videl preplašeno ženo. Nervozno je poiskal časopis. «Ah, da — zares! Bral sem nekaj v «Družinskem dnevniku«. — Tule je! — Pa misliš da je tako hudo?« «Hudo —? O ti —I« Skoraj se je ujezila. Pa saj ga je poznala, svojega Hinkota, da je bil neveden in nedolžen kakor otrok v zadevah gospodarstva in denarja. Mirno je nadaljevala: «Hudo —? Najina sreča bo, če dobiva par odstotkov od lega, kar sva naložila v delnice! Najbrž pa nič! — Tule poglej, kaj mi piše najin pravni zastopnik!« Aleš je s rmel v pismo. «Torej so tudi delnice izgubljene —?« «Vse! — In od česa naj živiva —? Od tele pedi zemlje —? O Bog!« Srepo je gledal Aleš jokajočo Lenko. Zdelo se mu je, da so ženine besede očilek zanj, ki ni nič delal, ki ni ničesar razumel in je puščal vso skrb ženi. Vest ga je pekla in sram ga je bilo. Zavedal se je, da je kot mož sedaj on dolžen svetovati in pomagati. «Kaj naj storiva?« je zastokala Lenka in ga gledala z objokanimi očmi. Obračal je pismo med prsti. Nekaj je moral reči. To je zahtevala njegova moška čast. «Mislim«, je dejal počasi, «da bi bilo treba predvsem iti poprašali, kako stvari stoje —.« «Kam?« «I no —. K vodstvu družbe —, k našemu odvetniku —.« «In potem —?« «Saj bomo zvedeli. Sama si rekla, da se da morebiti še kaj rešiti. In če ne —.« «Pa kaj bova s tistimi ostanki?« Aleš je nagubal čelo. Odločnost se je začrtal« aa njegovem obrazu. «Treba bo poiskati novih denarnih virov —!« Neverno se je nasmehnila. To ga je zbodlo. Vzravnal se je, oči so mu žarel* «Ne boj se! živela bova, četudi ne sijajno. Jaz bom delal —.« «Ti —?! Ali mar hočeš spet za tajnika, za — slugo h kakemu bogatašu?« «Tisto ne. Morebiti znam še kaj več. — Kdo pojdto v mesto?« je hitel nadaljevati, ker je Lenka že odpirala usta za nova vprašanja o njegovem «delu«. «Ti ali jaz?« «Jaz —? Denarne zadeve so vendar stvar moških!? «Pa pojdem jaz. — Ti pa pojdi z menoj!« je pridjal po kratkem premisleku. / In tako sta storila še tisti dan. Brezskrbnega življenja v «Mirnem dolu« je bile konec. Lenkin strah se je uresničil. Družba «Hrast« je prišla v popoln konkurz. Dolgovi so daleč presegali imetje, člani so izgubili delnice in še plačevali bi morali. SO. oktobra in 13. decembra 1923. V veljavi ostanejo le «iredbe, ki so jib uprenila okrajna politična oblastva ¿lede krajev in dvorcev, zakuženih po slinovki in par-fljevki.« To se pravi po domače: Vsi sejmi so zopet od-prti. Zaprtje velja samo za one občine, kjer še živina oi ozdravela. V Mariboru se vrši prvi sejem za govedo in konje f torek, dne 22. januarja, za svinje pa že v petek, dne 48- januarja, v Ptuju je bil razglašen prvi sejm že za torek, dne M», januarja. Župitni iz neokuženih občin torej smejo po veljavnih predpisih izdajati živinske potne lisie. Dodatno je omeniti, da so kot okužene v naših krajih proglašene še naslednje občine: Bizeljsko, Kapele, Čakot, Pristava pri Ljutomeru, čentiha, Dobrovnik, Oolna Lendava, Filovci, Gomilica, Ivanci (v Prekmur-|u), Lipa, Minska Sobota, Nedelica, Radmožanci, Ren-kovci, Strehovci, Turnišče, Žitkovci, Kicar, Ločič, Mez-govci, Ragoznica, Samožani Slatina-okolica, Sv. Andraž v Slov. gor., Sv. Urban, Trnovska vas, Za vrč, Slovenj-gradeč in Velenje. Največ občin je še torej okuženih v Prekmurju. Mariborski okraj je pa popolnoma prost. Ako so gorej imenovane občine že proste živalske bolezni, naj gg. župani nemudoma pošiljajo uradno poročilo okrajnemu glavarstvu. ............. ..............I II 'I 'H — -■..... - -- Politični ogled. DRŽAVA SHS. Posvetovanje Male antante je sicer točno izčrpalo dnevni red kar se tiče pojedin, čajank in zabav, katerim pa ni prisostvoval noben Hrvat in noben Slovenec, kar «o tujci prav dobro opazili, — drugače se je pa mnogo nameravanega odložilo m tudi izjalovilo. Čehi so prinesli na konferenco svojo že gotovo pogodbo s Francijo. Ta pogodba je od naše m rumunske strani sicer odobrena, ni pa točno posneta in obvezna, kakor se je priča kovalo. Od češke strani se je predlagalo zbližanje z Rusijo In tudi Franciji bi bilo prav, če bi države Male antante tvorile prehod do Rusije. Za zbližanje z Rusijo se je iz ozirov koristi zavzemal tudi naš zunanji minister, a naenkrat se je na koferenci nepoklican pojavil diplomat Spalajkovič, ki je zagrizen nasprotnik današnje Rusije, ker v njej ne bi mogel tako Sijajno živeti kot nekdaj pri carskem dvoru. Spalajkovič je v glavnem glasilu radikalov v Beogradu «Samoupravi« napisal članek, ki zavrača vsako zbližanje z Rusijo, imenuje vse, ki se za sporazum zavzemajo, podkupljence ter celo trdi, da bi se okrog ruskega sovjetskega zastopnika očah je bil v četrtek, dne 10. januarja zbor zaupnikov za konjiški okraj. Prišli so možje-zaupniki v velikem številu iz Loč in sosednih župnij. Poslanec ifr. Hohnjec je podal obširno poročilo o položaju v naši državi in v drugih državah, o delovanju naše stranke, o počenjanju centralističnih strank, ki nosijo vso odgovornost za sedanje težke razmere v naši državi. Zaupniki so popolnoma odobravali delovanje Slovenske ljudske stranke in njenih poslancev, katere pozivajo, naj vztrajajo v boju zoper centralizem in za avtonomijo Slovenije. Centralistične stranke pa, kakor demokrate, samostojneže, socialne demokrate in nemško stranko zadeva najhujša obsodba slovenskega ljudstva. Zaupniki so tudi v posebni resoluciji ostro obsodili nastopanje svobodomiselnega učiteljstva zoper katoliško cerkev in njene pravice na šolo. Srbsko učitelj stvo se je postavilo na čelo splošnemu gibanju med liberalnim učiteljstvom, da se katoliškemu duhovniku zabrani pot v šolo ter da veronauk podučuje svetni učitelj. Zaupniki slovenskega ljudstva v konjiškem okraju odločno obsojajo liberalno učiteljsko gonjo ter izjavljajo, da ne bodo nikdar privolili v to, da bi katoliška Cerkev izgubila svoje pravice na šolo in versko vzgojo mladine. Shodi in sestanki poslanca Bedjaniča. Dne 2. januarja je imel g. poslanec Bedjanič zelo dobro obiskan shod zaupnikov SLS v Ormožu. Poročal je o sedanjem političnem položaju. Po poročilu se je razvila živahna debata. Zborovalci »o stavili na poslanca razna vprašanja, na ka- I tera Je dal pojasnita. — Pri Sv. Barbari v Helenah Jr j imel isti poslanec dne 3. januarja sestanek zaupnikov SLS, ; ki pa se je razatf v nad vse pričakovanje dobro obiska» j shod. Pri zadnjih volitvah je imel Radič tukaj večino, se-| daj pa so proti Radičevi politiki in za SLS. V debati o po-I edinih zakonih, v kateri je poslanec dal pojasnila, so UiM i zborovalci posebno veseli proste žganjekuhe m vsaj ome-j jeno odpravljenega deseika. — Pri Sv. Trojici v Ha-; k«ah je dne 4. januarja sestanek zaupnikov SLS kljub I slabemu vremena ravno tako lej>o uspel, kakor pri Sv. | Barbari. Shodi in sestanki poslanca Krujnca. Dne 2. t it», je imel poslanec Krajnc sestanek zaupnikov SLS pri S v. J u r j u ob Taboru. Udeležba je bila izredno velika, vse župnije so bile zastopane. Poročilu g. poslanca je sledila debata o zahtevah in željah okraja in organizacije. Nazadnje so bile sprejete sledeče resolucije: 1, Zaupnica posl. in celemu Jugoslovanskemu klubu; 2. zahteva, da se davčne oblasti pri odmeri dohodninskega davka ozirajo na prejšnji slabi dve letini; 3. da se po naših šolah učijo otroci cirilico in srbskega jezika šele zadnji dve leti, ne pa koj v začetku. Sestanek je trajal nad tri ure. — Na isti način se je vršil sestanek zaupnikov SLS dne 3. t. rn. v Celju in dne 5. L m. v Brežicah. Udeležba povsod nepričakovano velika, vse župnije zastopane. Shodi in sestanki poslanca Kugovnika. Na P r e v a -ljah se je vršil dne 1. januarja shod SLS. Kmetje, obrtniki in delavci so se shoda udeležili v prav lepem številu. Poslanec je razložil navzočim delovanje Jugoslov. kluba, podal sliko sedanjega političnega stenja in navduševal k vztrajnosti do naše končne zmage. — Dne 2. januarja se je vršil ravno v istih prostorih sestanek zaupnikov SLS prevaljskega okreja. Pri tem sestanku je vzbudilo posebno pozornost, da se Mežiška dolina tako živahno zanima za politično življenje.Zlasti je presenetila udeležba iz oddaljenih krajev. V enournem govoru je g. poslanec Kugovnik obravnaval sedanjo politično situacijo. Pri točki zahteve okraja so zborovalci posebno povdpfjali zahteve staršev o šolskih počitnicah, ki r.a sedenji nečin nikakor niso primerne; dalje o poštnih razmerah Prevelje—Mežica —Črna; mali kmetje so se tudi posebno pritoževali proti gozdarfki oblas-ii, namreč proti visokim dijetam, ki jih zaračunajo pri ogledih itd Zaupniki so se razšli v prepričanju, d aje neša pot preva in da vztrajamo v boju še vnaprej. — V soboto, dne 5. januarja, se je vršil v Laškem sestanek zaupnikov SLS laškega okraja. G. poslanec Kugovnik je poročal o političnem položaju. Zaupniki so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in prišli h koncu govora do zaključka, da se vodstvu SLS lahko vsestransko zaupa. Izrekla se je v tem smislu zaupnica poslancu ter vodstvu SLS. Resolucija, sklenjena na sestanku, vsebuje krajevne potrebe ljudstva in se je izročila merodajnim mestom v izvršenje. — Na dan sv Treh kraljev je imel g. poslanec shod v R a z b o r j u pri Loki. Ta shod nam je pokezel razliko omikanosti in resnosti naših pristašev od pristašev Samostojne kmetijske stranke. Naš poslanec g. Kugovnik je obrazložil parlamentarno delovanje SLS in težek boj, ki ga bojujemo za našo avtonomijo, vzpodbujal k v? trajnosti in ovrgel laži naših nasprotnikov. Zadnje je navzoče nasprotnike precej razburilo in so hoteli shod motiti, a se jim to ni posrečilo. Ljudstvo je končno prišlo do prepričanja, da je pot SLS prava. Slovenjgradec. Preteklo nedeljo se je vršilo pri nas zelo dobro obiskano zborovanje SLS. Poleg najuglednej-ših mož in mladeničev iz tuesta in okoliških župnij smo opazili udeležence iz Razbura in Št. Ilja. Poslanec Vlado Pušenjak je v skoro dveurnem govoru obravnaval najvažnejša vprašanja iz zunanje in notrenje politike, osobito z dejstvi in dokazi iz dobe vlede demokratov in samostojnežev razkrinkal lažnjivo pisanje »Jutra« in »Kmetijskega lista«, ki delata za grehe prejšnje koalicijske vlade odgovorne sedanje poslance SLS. Demokrati in samostojneži ne povedo ljudstvu, da so leta 1922 glasovali za vog»i kjpdit 3200 milijonov kron in da vojni minister letos^J račun tega dovoljenja zahteva 800 milijonov kron, Le povedo, da so z davčnim zakonom leta 1922 poleg znatno zvišanih dosedanjih davkov zahtevali še davek na delo in na premoženje, ne povedo, da so v proračunu (predloženem meseca novembra 1922) zahtevali povišanje davkov za 2600 milijonov kron, dočim je sedanji minister zahteval le povišanje za 2044 milijonov kron, ne povedo prav nič o uporabi amerikanskega posojila v znesku nad 5000 milijonov kron in o vzrokih, zakaj se niso začele graditi obljubljene železnice. Izvajanja govornika glede pisave liberalnih listov in glede postopanja demokratov in zemljoradnikov meseca decembra 1923, ko niso upali pri zakonu o francoskem posojilu ne za in ne proti glasovati ter s tem dali potuho vladi, ki bo vrgla 6000 milijonov kron za neke stare francoske puške, so napravila globok utis. Da pridemo v redne razmere in do boljšega gospodarstva, hočemo boj proti centralizmu nadaljevati m ne prej nehati, dokler ne dosežemo avtonomije. Zavodnie pri Šoštanju. Dne 7. januarja t. 1. je imel g. poslanec Krajnc zelo dobro obiskan shod Poslančevo poročilo je trajalo poldrugo uro. Ljudstvo je glasno pritrjevalo. Tudi nasprotniki so se ga udeležili, a nobeden ni nasprotoval. Izrekla se je zaupnica poslancem Jugoslov. kluba, posebej še g. poslancu Pušenjaku. Zborovalci pozivajo gg. poslance, naj še nadalje vztrajajo v boju za avtonomijo in za pravice slovenskega naroda. — V Galiciji je imel posl. Krajnc na Novega leta dan prav debro obiskan shod. Rogatec. Na okrajni sestanek se je kljub ostri zimi zbralo precej lepo število odbornikov in zaupnikov SLS. Na sestanku je poročal poslanec Vrečko v nadenournem govoru o političnem delovanju Jugoslovanskega kluba ter o političnem položaju sploh. Navzoči so sledili z velikim zanimanjem govoru g. poslanca. Izrakli so njemu in celemu Jugoslovanskemu klubu, zlasti njega načelniku dr. Korošcu zahvalo In neomajno zaupanje. Izrazili so obenem tudi svoje zahteve: 1. Zgraditev železniške zveze Rogatec—Krapina; 2. znižanje zemljiškega davka; 3. protest proti uvedbi kuluka v Sloveniji; 4. posebno naročito se je naglašala zahteva po avtonomiji Slovenje. Končno je g. poslanec govoril o zadružništvu in sicer: mlekarskem, strojnem i. dr. Posebno je priporočal, da vsak zaveden kmet, obrtnik itd. naj vlada svoje prihranke edinole v naše posojilnice, v slučaju potrebe se tudi poslužuje le naših hvalo g. poslancu in celemu Jugoslovanskemu klubu za posojilnic. Sestanek je zaključil g. dekan Šalomcn z za-trud in energični nastop v narodni skupščini. Podsreda. V nedeljo, dne 6. t. m. se je vršil pri nas javen shod SLS, na katerem je v poldrugournem govoru poročal o poltičnem položaju poslanec Vrečko. Zboro-valci so enoglasno obsodili vse nakane nasprotnikov proti naši stranki, ki jih je razkril gospod poslanec in so njemu in celemu Jugoslovanskemu klubu izrekli popolno zaupanje. Nato je govoril tajnik Ivan Deželak, ki je posebno vzpodbujal zborovalce k vztrajnosti v boju za avtonomijo. Veliki kamen. Krasno uspeli shod se je vršil v nedeljo, dne 6. t. m. popoldne v prostorih gospoda Ivana Serbec, posestnika in gostilničarja v Velikem kamnu. Mnogoštevilnim zborovalcem je poročal o političnem položaju in o vseh krivicah, ki se godijo Slovencem poslanec Vrečko. Zborovalci so gospoda govornika mnogokrat prekinili z živijo-klici njemu in celemu Jugoslovanskemu klubu. Zborovalci so izrekli popolno zaupanje dr. Korošcu in celemu Jugoslovanskemu klubu. Da se je shod tako krasno vršil, gre največja zasluga gospodu Ivanu Šerbec, ki sam dejansko s svojim vzgledom ljudstvo uči krščanske pravičnosti. V Dobovi se je vršil dne 6. januarja dobro obiskan shod SLS. Govorila sta poslanca Krajnc in Bedjanič o političnem položaju. Radičevci v Dobovi vedno bolj prihajajo k SLS. NBše or^e itve. Lepa priložnost se nudi tudi okoličanom, kakor meščanom Maribora, da si v nedeljo, dne 20. t. m., ogledajo Anton Medvedovo dramo »Posestrimi« in burko »Susofil«, ki ju uprizori naše kat dijaštvo ob 5. uri popoldne v Lekarniški ulici 6 I. Dvorana bo zakurjena. Vstopnice se bodo dobile v petek in v soboto v prodajalni Cirilove tiskarne po sledečih cenah: sedeži 1. vrste 8 dinarjev, D. vrste 6 dinarjev, III. vrste 4 dinarjev. Stojišče 2 dinarja. Dijaško stojišče 1.50 din- K predstavi ste vsi uljudno vabljeni. Polzela. Občni zbor abstinenčnega kluba »Višnjev križ« na Polzeli pri Celju se vrši v nedeljo, dne 20. t. m., ob 3. uri popoldne, v klubovih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor. 72 POPRAVITE VOLILNE IMENIKE. Zakon o volilnih imenikih določa, da se isti vsako leto od 1. do 31. januarja popravljajo. Občinski uradi imajo dolžnost, da' sami uradno izvršijo poprave imenikov in o tem uradno poročajo okrožni sodniji. Ker se bodo ietos vršile v Sloveniji občinske volitve ter morda tudi volitve v oblastne skupščine, naj župani skrbno uradno popravijo imenike. Vsakdo pa naj tudi sam pazi, da bo že sedaj vpisan v imenik. Pojdite sami v občinski urad, preglejte volilne imenike. Če vas ni v imeniku, zahtevajte, da vas takoj vpišejo. Po volilnem zakonu ima vsak moški (naš državljan) pravico do vpisa v volilni imenik za volitve v narodno skupščino (za poslance) in za oblastno skupščino (deželni zbor), ako biva od 1. januarja že 6 mescev neprestano v dotični občini. Za občinske volitve pa je veljavno enoletno bivanje v občini. Volilec mora bili 1. januarja 1P24 vsaj 21 let star. Popravek volilnega imenika se zahteva od občinskega uraca ali uslmeno ali pismeno. Pismena reklamacija pa se napiše sledeče: «Občinski urad v Krčevini. Podpisani Tomaž Goiob, železničar v Krčevini hiš štev. 91 nisem vpisan v volilni imenik za občinske volitve (za narodno in oblastno skupščino). Zahtevam, da se volilni imenik popravi in da se me vpiše kot volilca v volilne imenike. Sem rojftn dne 4. junija 1898, sem pristojen v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, torej jugoslovanski državljan in bivam že od 31. decembra 1922 neprestano v tej občini. Dokaz za to moji priloženi dokumenti in moja prijava pri občinskem uradu oziroma potrdilo mojega hišnega gospodarja, da že od 31. decembra 1922 nepretrgoma bivam v tej občini. Zahtevam, da se mi izda potrdilo o vloženi reklamaciji. V Krčevini, 20. januarja 1923. Tomaž Golob, železničar.« Na pismene reklamacije ni treba prilepiti nobenega kolka, ker je vsaka volilna listina prosta vseh taks. Vsak volilec ima tudi pravico zahtevati, da se brišejo iz volilnega imenika ljudje, ki so umrli, ali se preselili iz občine. Vsako reklamacijo in popravek mora žypan takoj vpisaH v vložni zapisnik (ne v imenik) in v poseben se-žnamek. Tekom pet dni mora občinski urad (rekla-nacijska komisija) reklamacije rešili. Kdor je zahteval popravek (vpis) volilnega imenika, mora takoj dobiti od občinskega urada pismeno obvestilo, da se je reklamaciji ugodilo. Reklamant mora sprejem rešitve pismeno potrditi. Ako je reklamacija odklonjena, se sme prizadeti pritožiti tekom 3 dni na pristojno okrožno sodišče. ^ ,x * Rešitev reklamacij morata poleg župana podpisati vsaj še dva člana reklamacijskega odbora. Občinski urad mora svojo rešitev reklamacij poslali uradno v dveh dneh okrožnemu sodišču z vsemi akti, ki se nanašajo na zadevo. V volilni imenik se vpiše reklamirani še le tedaj, ko je sodišče končnovc-ljavno odredilo njegov vpis. - .11* IBHBMHI liiiljl^l |i< ——I——in—'!! IfcMIIH1 II Tedenske novice Sprememba pravil presvetnih društev. Vsa knt. prosvetna društva lavantinske škofije opozarjamo, da naj skličejo koj, ko prejmejo od Prosv. zveze v Mariboru nova pravila, občni zbor izobraževalnega društva in na njem sprejmejo nova pravila. Potem napravite prošnjo na okr. glavarstvo za spremembo pravil, priložite prošnji pet izvodov novih pravil in stara pravila ter zapisnik obč. zbora, na katerem so se sprejela nova pravila. Prošnja mera biti kolekovana s 5 dinarji, vsak izvod pravil po 2 dinarja in priložiti je treba še kolek za 20 dinarjev za odgovor. Nova pravila dobite v najkrajšem času. Prošenj na glavarstvo pri nas ne bo vlagala Prosvetna zveza, kakor na Kranjskem, temveč jih morajo vlagati društva sama. -j- Smrt znanega duhovnika. Zadnjo soboto je umrl v Mariboru, ko je obiskal svojo sestro, znani minoritski pater g. Lenart Vaupotič. Blagopokojni je že dolgo časa bolehal na sladkorni bolezni, odrezali so mu celo nogo in zadnjo soboto mu je tudi ta bolezen upihnlla živ-ljensko luč. Rajni je bil dolgo vrsto let gvardijan v mi-noritskem samostanu v Ptuju in župni upravitelj pri Sv. Trojici v Halozah. Iz Maribora so prepeljali njegovo truplo v ptujski samostan, kjer je bil pokopan minuli pondeljek. Gospod Vaupotič je bil doma v Ormožu in rojen leta 1867. Bodi mu ohranjen trajen spomin in večni pokoj njegovi duši. Mariborske novice. Zadnje dni so se vršili po vseh okrajih Maribora dobro obiskani shodi naše stranke. Na vseh teh shodih ter sestankih je poročal o političnem položaju in o delu za bodočnost poslanec Žebot. Praznik Matere milosti v frančiškanski cerkvi se bo obhajal letos dne 5. januarja. Slavnost se bo začela zjutraj ob 6. uri slavnostno sv. mašo in pridigo dr. Medveda. Ob pol 10. uri bo druga pridiga in zopet slovesna sveta maša. Popoldne ob tretji uri bo zopet pridiga. — Iz Zagreba se je priklatil v Maribor nevarni vlomilec Hubert Potočnik. V Mariboru se je hitro lolil svojega posla in v par dneh okradel sedem strank. Odnesel je iz njihovega stanovanja, kar mu je prišlo pod roko, največ pa je okradel obleke. Ko je že v Mariboru prišel na svoj račun, se je hotel odpeljati nazaj v Zagreb. Policija ga pa je aretirala v zadnjem trenutku, ko je hotel vstopiti v zagrebški vlak obložen s težkimi kovčegi, polnimi ukradenih predmetov. Aretiranca so takoj odpremili v polic, komisarijat, da ga zaslišijo. Ko pa je čakal zastražen na hodniku policijskega poslopja, se je nenadoma izmuznil iz rok stražnika, odprl okno ter po strelovodni žici, napeljani ob zidu, kakor veverica splezal na streho, od tu pa se je spustil v Šolsko ulico. Predno so se osupli policaji zavedli, je on že zdavno izginil. Svoje svobode pa se ni dolgo veselil. Ker se je pri skoku na ulico malo pobil in ker so mu na policiji odvzeli ves denar, je moral ostati v Mariboru. Ker pa ni mogel živeti brez vseh sredstev, je hitro obiskal par stanovanj ter ukradel, kar je našel. Postal pa je preveč predrzen, ter ponujal ukradene stvari v kavarni na prodaj. Neki policijski uradnik ga je opazil ter aretiral. Drugič so policaji boljše pazili na njega ter ga hitro oddali v sodnijski zapor, kjer zdaj čaka na kazen, katero mu bo pravica odmerila. Umrla je na Pobrežju pri Maribora dne 15. januarja 1924 gospa Antonija Stržina, rojena Leskovar, vdova po južnoželezniškemu j>cduradniku in hišna posestnica v starosti 73 let. Rojena je bila leta 1850 v Ločah pri Konjicah. Pogreb se je vršil danes, dne 17. januarja, popoldne ob 3. uri od hiše žalosti na Pobrežju na cerkveno pokopališče istotam. Blagi ženi večni mir in pokoj! V Sv. Juriju v Slov. gor. se je ustanovila podružnica Protituberkulozne Lige (društvo za pobijanje jetikc in za varstvo siromašnih otrok). V začasnem odboru so gospodje Breznar Franjo, posestnik iz Partinja kot predsednik, Krajnc Josip, kot blagajnik, Cuinik Mirko, učitelj kot tajnik ter Ferline Josip in Roškarič Peter kot odbornika. Ustanovil se je tudi poseben odsek za podpiranje ubogih šolarjev, ki tudi že pridno deluje. Dve žalostni novici od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Nagle smrti je umrl tukajšnji kmet Lorber Franc. Tembolj nas je pretresla njegova smrt, ker smo ga vsi ljubili in spoštovali, kar je pokazala nepregledna množica pogreb-cev. Z ljubezni polnimi besedami se je v imenu vseh poslovil od njega ob odprtem grobu g. župhik. Spomin na njegovo plemenito dušo in vzgledno življenje pa bomo ohranili v svojem srcu. Počivaj v miru, zlata dušo! — Kjer ljudje skupaj pridemo, ne slišimo ničesar drugega, kakor pritožbe o naši šoli. Že to, da plačujemo kazni, ker naši otroci vsled preobilnega dela in vsled griže niso mogli hediti v šolo, je očividna krivica. Kar pa dela gdč. Fras Pavla v 4. razredu, pa ni več prenesti. Da mora biti otrok tu in tam tepen, je jasno; pretepati pa kar celi razred surovo in brez usmiljenja, tega ne bomo več trpeli in to tembolj ne, ker so otroci tepeni zavoljo srbščine. Ko bi gospodična le slovensko bolj pridno učila, bi bilo veliko boljše. Sedaj pretepa otroke in jih naznanja, ker niso mogli priti v šolo, a ko so »milostljiva« v času najboljšega obiska si vzeli 14dnevni dopust za Sokola, pa ni bila seveda nobena napaka. Malo več ljubezni, gospodična, in malo manje zaničevanja našega kmetskega ljudstva, pa bode bolje, če pa Vaše pretepanje otrok ne bo jenjalo, pa vemo tudi mi za tozadevne šolske postave. Novice od Sv. Martina pri Vurbergu. Četudi se z našega kraja malo oglasimo, vendar naj bo širna javnost prepričana, da nismo Martinčani med zadnjimi. Kaj še! S ponosom lahko povdarjamo, da se je ravno v naši župniji začelo zadnji čas prav mladeniško gibanje. — Marijina družba, ki se je pred kratkim popolnoma prenovila, je posebna čast naši župniji. Res, z veseljem smo opazili, da je tako velika množina Marijinih otrok pristopila k mizi Gospodovi. Tudi Orli pridno delujejo. Cela fara bi pa želela, da bi se tudi bralno društvo začelo nekoliko marljiveje gibati."V preteklem letu je umrlo veliko več moškin, kot pa žensk. Tudi narodilo se je več otrok ženskega spola, kot pa moškega. Umrl je v Spod. Ložnici pri Slov. Bistrici nenadoma gospod Tomaž Kamšek, bivši posestnik, tajnik okr. zastopa, knjigovodja okrajne hranilnice in ud načel-slva Posojilnice v 70. letu starosti. N. v. m. p. Hvalevredna naprednost. Iz Žič poročajo: Te dni so se v Žičah dovršila dela pri napeljevanju električne luči. Stroji so že v obratu in prvi poskusi so se dobro obnesli. Mi le čestitamo Žičanom, da so bili tako napredni in so z združenimi močmi, dasi po tolikih neprilikah in po petletnem zastoju dosegli, da se tudi Ziče in Dražavas modernizirajo in so v tem oziru eni izmed prvih v konjiškem okraju. Električna centrala je v Dražavasi, kjer ji je dal mesto in vodno moč g. Vucej, in odtod je napeljan glavni vod v Žice. Luč so si dali inštalirati skoraj vsi posestniki obeh vasi in so s tem pokazali razumevanje za napredek, želeti je le, da bi jo nemoteno uporabljali v svojo korist Kedaj se bodo zganili še drugi v konjiškem okraju? V Konjicah smo še vedno zaviti v neprodirno egiptovsko temo. Žiče so nam dale lep vzgledi Zadnja dva zadružno-socialna tečaja se vršita dne 21. januarja (pondeljek) ob pol 9. uri dopoldne v Gor. Radgoni v prostorih Posojilnice (za sodni okraj Gornja Radgona). — Dne 22.. januarja 1924 (torek) ob pol 11. uri dopoldne v Ljutomeru v Okrajni posojilnici (za sodni okrai Ljutomer). V Gospodu je zaspal dne 6. t. m. v Cirkovcah pri Pragerskem posestnik Anton Dolenc. Blagopokojni vzgle-den oče, skrben gospodar, 17 let je deloval pri posojilnici ter se trudil za javni blagor. Kako zelo je bil čislan ter spoštovan pri domačih faranih, je dokazala obilna udeležba domačinov pri pogrebu. Blagi mož, počivaj v miru! Smrtna kosa. Dne 11. januarja t. 1. je bila pri Sv. Trojici v Slov. gor pokopana Ana Krulc, rojena Mezna-rič, sestra blagopokojnega častitega gospoda patra Nikolaja Meznarič, gvardjana in župnika pri Sv. Trojici v Slov. gor. Priporoča se vsem znancem in prijateljem v pobožno molitev. Vlak ga je razmesaril. Na postajališču Slovenjgradec se je zgodila dne 2. t. m. velika nesreča. Hlapec Martin Skodnik se je hotel iz postajališča odpeljati proti Dravogradu, kjer je služil Skodnik je prišel prepozno na vlak in se v zadnjem trenutku še prijel, ko se je vlak že pomikal, za vrata zadnjega vagona. Pri tem oprijemu za kljuko mu je izpodletelo, zdrknil je pod vlak in kolesa so ga takorekoč prerezala na dvoje in ubogi Skodnik je bil pri priči mrtev. V cenilno komisijo za cenilni okraj Slovenjgradec (davčni okraji: Slovenjgradec, Marenberg, Šoštanj in Pre-valje) so se slovenske stranke zedinile na sledečo skupno listo: dva člana: Ivan Vrhnjak, posestnik v Pamečah, in Ivan Rojnik, trgovec v Slovenjgradcu; dva namestnika: Miha Kumprej, posestnik v Št. Danijelu na Koroškem in Luka Držečnik, župan v Arlici. — Demckratje nasproti tej slovenski kompromisni listi razpošiljajo dve drugačni listi, ki je pa mi ne sprejmemo. Posebej so namesto Luke Dr-žečnika postavili nekoga drugega. Naši pristaši ostanejo pri zgornji skupni slovenski listi! Smrt našega vilega moža v Parižljah pri Braslovčph. O Božiču je zbolel, v petek po Novem letu pa je bil pokopan naš vrli sosed, modri svetovalec, skrben mož in vzgleden kristjan, 831etni starček M. Prislan. Do zadnjega je krepko in uspešno vodil vajeti svojega gospodarstva. Veliko in lepo gospodarsko poslopje, ki ga je postavil tik svoje hiše ob cesti v Št. Pavel, ter nova njegova hiša ob cesti na Polzelo pričata o njegovem neumornem delu in umnem gospodarstvu. Vselej se je pa rajni tudi živahno zanimal za dobrobit cele občine in je rad pomagal s svojim nasvetom in s svojimi močmi. Zato smo ga pa tudi globoko spoštovali, ga svojim županom izvolili in radi njegovo besedo poslušali in spolnjevali. Zabolela nas pa j^ tudi tužna vest o njegovi smrti, ki so jo naši novi zvonovi nosili po Braslovčah in daleč okoli po Spodnji Savinjski dolini, in v obilnem številu smo ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu želeli za neutrudljivo delovanje na zemlji večni počitek pri Bogu ter za toliko vzgledno krščansko življenje krono neminljive slave v nebesih. Nekaj posebnega v življenju vrlega moža je bila njegova ljubezen do slovenske knjige in njegovo izredno veselje do potovanja in ga zato tem bolj občudujemo, da je toliko varčno in pametno gospodaril doma ter svoje gospodarstvo tako lepo urejeno zapustil svoji zvesti vdovi, sinovom in hčerkam. Ko ga je obiskal na Šeritjanževo njegov sopotnik v Sveto deželo, g. prof. Vreže iz Maribora, mu je dal s ponosom razkazovati svojo vzgledno lepo urejeno knjižnico, ki vsebuje na stotine lepo vezanih knjig, pred vsem Mohorjeve družbe in Slovenske Matice.Česar pač težko kje drugje zastonj iščemo, v njegovi hiši shranjujejo vse šteyilke »Slovenskega Gospodarja« cd prve v letu 1868 pa do zadnje v letu 1923, tedaj bogato zalogo vseh 57 letnikov. Kaj, ko bi se za tako izrednost pobrigali v to poklicani činitelji! Ker je rajni toliko lepih knjig in dobrih časnikov prečital, mu je pa tudi tako lepo uglajeno tekla njegova beseda in si slišal toliko modrih naukov iz njegovih ust, ket bi se pogovarjal z zelo študiranim krščanskim možem. Zelo rad se je blagopokojni spominjal svojih potovanj po Italiji in v Rim ter posebno v Sveto deželo leta 1910. Natanko se je spominjal posameznosti tega in onega kraja, različnih stavb, dogodkov in razgovorov. Najrajši pa se je zamislil v svoje romanje v Palestino in je navdušeno govoril o svetih krajih v in pri Jeruzalemu, o Križpotu, o Božjegrobni cerkvi na Kalvariji in o Oljski gori, posebno še pa o Betlehemu in rcjstni duplini božjega Deteta, o v ilak vdelani mramornati zvezdi z napisom: »Tukaj je bii rojen iz Marije device Jezus Kristus«, o delavnici sv. Jožefa in o drugih tamošnjih znamenitostih. Upamo trdno, •da blaga duša zdaj pri Logu gledaš in zavživaš, kar si na eemlji živo verovala, da moliš božje Dete in slušaš angelsko petje, da zahvaljuješ Marijo za njeno ti skazimo varstvo in da se raduješ s sv. Jožefom, ki ti je pomagal voditi 4voje gospodarstvo! Blagoslovitev novih zvonov v Šmartnu ob Paki. — Zvonolivarna bratov Buhl v Mariboru je vlila za našo župnijsko cerkev tri nove bronaste zvonove, kateri bodo blagoslovljeni in v zvonik potegnjeni v nedeljo, dne 20. januarja. Prijazno vabiino na cerkveno slovesnost vse naše sosede. Tudi na ta način ne bo šlo. Iz Šmartna ob Dreti nam pišejo: G. Martin Zidarn, ki opravlja v Smartnu poleg drugega tudi posel glavnega priganjala Samostojne kmetijske stranke, pa dela tako-le: Stoji ob strani v gTabnu in posluša. Naenkrat nekaj zasliši in hop! po sosedu in z njim pred notarja: Plačaj toliko in toliko za Samostojno! Ali misli g. Zidarn, da bo pomagal s takimi »podporami« jetičnici na noge? In ali meni, da bodo pristaši Slovenske kmetske zveze vzdrževali njegovo Samostojno? Ne bode nič, g. Zidarn! Tudi na ta način si ne boste opomogli, kajti smrt zelene nesamostojhe in nekmetijske stranke je že sklenjena na veselje vseh poštenih slovenskih kmetov Sn na veliko žalost g. Zidarna. Da, da, bilo bi, bilo, gospod Zidarn, toda kmeije niso več neumni, zato pa ni! Novice cd Sv. Petra pod Sv. gorami. Ob trideset-dnevnici nezabnega nam gospoda nadučitelja Emerika Moric so se vršile dne 14. januarja v župni cerkvi sv. Petra vigilje in sv. maša. Nabito polna cerkev je bila do kaz. kako je ljudstvo ljubilo moža, kateri je vedno in povsod v življenju kazal svoj vzoren značaj in svoje globoko versko prepričanje. Tukajšnje katoliško Prosvetno društvo je priredilo v nedeljo, dne 13. januarja v prostorih kaplanije «Krekov večer«, na katerem je nastopilo 23 fantov in deklet s krasnimi govori in deklaracijami. Nabito polni prostori udeležencev so pričali, da se ljudstvo zanima za prosvetno delo. Vsestransko gibanje pri Sv. Križu nad Mariborom. Zaupni shed pri Zg. sv. Kungoti nas je poučil, da edino SLS dela za našo korist in da bo politika poštenja končno zmagala. Po shodu je povabil tajnik našega bralnega društva vse navzoče, naj se udeležijo naše prireditve, ki se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. Spored bo zelo zanimiv. Tudi drugi okoličani ste uljudno pcvabljeni. Odkar imamo nov oder, ne moremo več dremati in spati, temveč se pridno#urimo v gledaliških nastopih. Za zdaj smo si izbrali velezanimivo lp'dsko zgodbo »Veriga«, ki posega v Življenje, kakor malokatera druga igra. Prijatelji svežega planinskega zraka in pristne domače zabave, ne pozabite na nas dne 20. januarja! Strahovit požar v Splitu. Mesto Split, glavno mesto Dalmacije, je zadela huda nesreča. V noči od nedelje na ponedeljek je izbruhnil požar v st8rem delu mesta, v okolici takozvane »Stare škofije«, ter se je z bliskovito naglico razširil po sosednih poslopjih. Med prebivalstvom je nastala strahovita zmešnjava, vse je bežalo iz gorečih tiiš na ulico, prepustivši požaru celo svoje imetje. Bila je velika nevarnost, da ogenj ne uniči celo mesto, ki je precej večje od Maribora. Požar se je na eni strani že prav nevarno približal stolni cerkvi, iz katere so morali Najsvetejše prenesti v neko drugo cerkev, na drugi strani pa je bila v nevarnosti staroslavna palača, katero si je zgradil za svoje bivališče še stari rimski cesar Dioklecijan, znan po svojem strahovitem preganjanju kristjanov. Palača je stara že skoro 1500 let in bi sedaj sigurno zgorela, da se ni posrečilo požarni brambi po obupnem celodnevnem naporu požar omejiti. Škcda je ogromna ter je zlasti težko zadela katoliške organizacije v Splitu, katerim je pogorel njihov dom, tiskarna, knjigarna ter posojilnica. Zgorelo je veliko poslopij ter se ceni škoda na nekaj deset milijenov dinarjev. Razbojnik čaruga. Skoro vsaka pokrajina v naši državi ima po enega in še več tolovajev, ki so se proslavili polom drzno izvršenih razbojništev in preprosti narod je potem ta tolovajslva ovil v pravljice, ki se širijo od roda do roda. Od prevrata sem je bil strah in trepet rele Slavonije razbojnik čaruga. Imel je svoje pajdaše in s temi je izvršil bogzna koliko razbojništev na najbolj drzen način. Žandarmerija ga je zasledovala že leta in leta, obiasti so razpisale visoko nagrado na »jegovo glavo, a čaruga se je vedno nad vse spretno izmuznil iz vseh zanjk, katere so mu nastavljali. Najrajši je popival z žandarji in oficirji, od katerih je izvedel vse ukrepe, kateri so bili izdani od oblasti, da se ga »lovi ter preda roki pravice. Večkrat je napravila žandarmerija po obširnih slavonskih gozdovih cele pogo-ce za njim in njegovo bando, a v takih slučajih se je Jovo čaruga umaknil iz slavonskih gozdov za nekaj tednov v Zagreb, ali pa kam na morje in tamkaj razkošno živel ter se gibal v najboljših družbah tako dolgo, da so ljudje in oblasti po Slavoniji nekoliko pozabile nanj in na njegovo zadnje razbojništvo. Veliko se je gibal Čaruga tudi v Vinkovcih, kjer je malo pred aretacijo popival z vinkovškim policijskim komisarjem. — Kakor za vsakega roparja, tako je bila tudi za Čarugo ijuhezen pogubonosna. čarugp. se je zaljubil v neko Mando Smolčič v Retkovcih in jej tudi pisaril ljubavna pisma. Čevljar Rajčevič ni holel napraviti za čarugovo ljubico čevljev in se je izrazil, da on ne dela za roparski denar. Te besede so prišle na uho žandarjem, ki so napravili pri Mandi preiskavo in tamkaj so našli tudi pismo, ki je bilo naslovljeno na Mando in podpisano od necega Drezgiča iz Vinkovcev. V tem pismu je Drez- gič (Čaruga) omenil nekaj o požaru, ki je bil tiste dni podtaknjen v vinkovški okolici. Žandarmerija se je torej lotila zasledovanja tega Drezgiča in ga res tudi izsledila v Vinkovcih. čaruga, ki se je izdajal v Vinkovcih za Drezgiča, je ono noč, predno so ga prijeli, popival v družbi kapelana Angjelkoviča v vinkovški kavarni do 5. ure zjutraj. Nato se je podal v svoje stanovanje, imel je 5 sob in tamkaj v sobi zaspal kar na tleh. Ob pol 6. uri zjutraj so ga zbudili žandarji, ki pa niso znali, da so naleteli na Čarugo in ga aretirali. Iz Vinkovic so ga odtirali v zapor v Osjek. V zaporu je še le priznal, da je on oni grozni čaruga, na kojega glavo so oblasti razpisale celih 50 tisoč kron. V samotnem zaporu so Čarugo krog in krog zastražili s celimi četami žandarjev iz bojazni, da bi jim ne pobegnil. Pri zasliševanju se obnaša tolovaj dostojno ,po največ veselo in vse priznava. V svoji celici si celo večkrat popeva in pritožuje se samo radi tega, ker je preveč vklenjen v verige. Čarugo dolžijo 18 razbojništev in med temi 7 umorov. Čaruga je komaj star 28 let in rodom iz Bar v Slavoniji Tudi več Čaruginih pomagačev so že vtaknili pod ključ. O Čarugovih izpovedih in o poteku te zanimive obravnave še bomo poročali. Kako je kaj po južnih krajih naše domovine. Sicer imamo pri nas v Sloveniji tudi precej ostro zimo letos, a ta naša zima se ne da niti od daleč primerjati z ono po Bosni, južni Srbiji Macedoniji in Črnigori. Po ravnokar o-menjenih pokrajinah je zapadel letos tako visko sneg, da je promet med posameznimi vasmi in kraji onemogočen. Ljudje po vaseh si izkopavajo v sneg tunele, da lahko hodijo eden do drugega. Sneženim metežem je sledila ostra zima in je ravno v Macedoniji že zmrznilo več ljudi in južno od Skoplja celo ena žandarska patrulja. Macedon-ski roparji-hajduki so se ravno radi ostre zime začasno izselili v Albanijo in Grčijo, kjer kupujejo orožje in strelivo za spemladanske roparske pohode. V Bosni so se pojavile čisto v nižavah cele gruče divjih svinj, ker je na planinah preveč snega in zgornja plast snega je tako trdo zmrznila, da svinje ne morejo dorovati do zemlje in do korenin. Po bosanskih nižavah in to posebno ob manjših potokih streljajo kmetje in lovci to svinjsko divjačino. Posebno hudo zasnežena je Črnagora, kjer je vsak promet izključen in ubogi Črnogorci stradajo, da je joj! Že zopet potres na Japonskem. Še tega ni dolgo, ko smo poročali, kako je razsajal po japonskih otokih grozen potres, ki je porušil na tisoče in tisoče hiš, več stotisoč ljudi je bilo ob življenje, celi otoki so izginili pod vodo, novi ognjeniki so začeli bljuvati itd. Sedaj je prišla že zopet iz Japonske vest, da so imeli tamkaj nov potres, ki je uničil 600 hiš in bcgzna koliko človeških življenj. Potres je razsajal v dveh največjih japonskih mestih, v Tokiju in Jokohami. Na železniški progi je bilo radi potresa prevr-njenih šest vlakov. Podre bnih in natančnih poročil o tej novi strašni nesreči še ni v Evropo, ker je potres uničil telefonične zveze. Za celo Japonsko obstoja nevarnost, da enkrat radi potresnih sunkov in bljuvanja vedno novih ognjenikov izgine v morju in se bodo prikazale iz morja čisto druge nove zemeljske pevršine. Krajevne organizacije SLS, ki so nadalje poslale poročila o sejah in občnih zborih tajništvu SLS v Mariboru, so: Vurberg, Sv. Barbara v Slov. gor., Olimje, Sv. Križ pri Mariboru, Nazarje, Novaštifta, Tezno, Št. Peter pri Mariboru, Slivnica pri Celju, Sv. Maketa niže Ptuja, Gornji-grad, Mozirje, Zavrč, Svetinje, Sv. Jernej, Šmartno pri Slovenjgradcu, Braslovče, Artiče. Šmarje pri Jelšah, Št. Janž pri Velenju, Zavodnje, Žiče, Ptuj okolica (župnija Sv. Petra in Pavla), Šmiklavž pri Slovenjgradcu, Brezovica, Ruše, Pišece, Maribor (vseh pet okrajev), Teharje, Sv. v Slov. gcr., Sv. Plorijan pod Bočem, Prevalje. Ljudska posojilnica v Celju (Hotel beli vol) obrestuje hranilne vloge poČenši s 1. januarjem 1924 od 7 odstot. do 10 odstotkov po dogovoru. Bentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega. V Celju, Razlagova ulica (poslopje hotela Union), se je otvorila nova trgovina z žitom, moko in vsemi deželnimi pridelk. Dobi se vedno sveža prvovrstna ba-naška moka v nezamenjanih številkah. Ker je podjetje stogo solidno in pošteno, se ga vsem toplo priporoča. Tiskovine za rs. Pojasni a daje A. Močnik, Maribor, Smetanova ul. 89 kraszarakve tapete in tančico kup te najugodneje ▼ galanterijski trgo i i Drago Rostoa. Manb)-, Vehiniska ul U Mariborčanom in obiskovalcem mesta se priparoča tvrdka: F. Starčii, Vitriniska ulica 15. V zalogi je vseh vrst manufakturno bla-jo /a moške in žens*e obl- ke, zimsko perilo, ženske jopce, majice, nogavice, svilene rute in gotove obleke. Tam se Vam nudi ve ino sveže špecerijsko blago i» prvovrstna banatska moka. Zmerna cene! Solidna postrežba He cikaj spomladi! Naroči takoj: sad 10 ti-8 je. daie, gft»ic8, giddicie 11 d- Vele vrtnarsko podjetje »VrfDžamonjain dr ygo vi Maribor. 89 i—tO VRTNAR za kuhinjski in okrasni vr» se išče za skorajšnji nastop. Pišmene ponudbe n<: Fdipa Deutscb-a sinovi, Zagreb z enako tahtev t r pn-pisi s ričev-d. Služba organista v K u šefi se razpisuje s 1. marcem 1924. i 93 Proda se posestvo,, tričetrt ure od Celja, v Ljubečnem št. 16, 4 in pol orala veliko, z gospodarskim poslopjem v dobrern ,->tanu, brez prevžitkarjev, za 330.000 kron. Ivan Pire, lastnik, Maribor, Koroška cesta 1. 91 Vrtnar, neoženjen, se takoj sprejme. Vpraša se v gradu Bedekovščin/., Hrvatsko. 84 Viniiarja z večjimi delovnimi močmi spreime Viljem Elsbacher, Ptuj, Krekova ulica 7-1. 76 Iščem za vodno žago na stalni vodi v btižini Maribora lesnega trgovca. Naslov v upravništvu. 93 1 žagmojster in 1 eirkularist se sprejme na žagi M. Obran, Maribor. Tattenbachova ulica. 82 3—1 Iftčem pošteno deklo, ki bi zna la nekoliko kuhati in samostojno opravljati vsa k malemu gospodinjstvu spadajoča dela. Plača dobra, po dogovoru. Oglasiti se je osebno, oziroma poslati ponudbe na naslov; Horvatih Andrej, nad učitelj na Cvenu, p. Ljutomer. Proda se nova htfta z dvema sobama kuhinjo in kletjo, tričetrt ure od Maribora, s takojšnjim stanovanjem, zrave« okoli en oral obdelane zemlje. Vpraša se pri Alojziju Bra-rit\ žaga in mlin, Sp. Hoče'62. M Kosti, staro železo, cunja, Ščetine in vse poljske pridelke kupujem po najvišjih cenah Priporočam se tudi pri nakupu rnanufakture, špecerije,že-ic/.nine in prvovrstnega port-1'ind cementa, ter druge reči, katere po najnižjih cenah pro dajnm. Kari Sima, Poljčane. 70 3-1 Posestvo v Halozah na prodaj. Pr<er. 78 Pvojieta se data na hrano v hišo z mlekom., najrajše v bližini Maribora. Plačilo za vsakega 1000 K. Vpraša se samo do 31. januarja v bolnici, ki-rurgični oddelek, soba 18. 71 Ožeujenega kravarja z dvema ali večimi delovnimi močm; išče proti dobri plači grajšči-na Slivnica pri Mariboru. 65 Organi s ? in cerkovnik, ožen-jen, zmožen orglanja in vodstva večjega pevskega zbora, se sprejme čimprej pri Sv. To mažu nad Ormožem. Poleg stanovanja je tudi malo zemljišča in zbirca, da se lahko redi nekaj živine. Ponudbe vsaj do l! februarja na cerkveno predstojnštvo. Prednost imajo mlajši. 66 3—1 8mrekove in borove hlode kupuje stavbenik g. Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se tudi prevzame vsaka množina hlodov za ia.fa.nje. 75 3—1 žirija 8A0MGARTHER mm im* mmzp tesarski mojster in sUvber.i podjetnik »prejme vsa v ojegavo stroko spadajoča d»la in jih itvede ročno m eno. MARIBOR, SMETANOVA 59. Telefon 14O. 10-9 29« „ITO« aajbotjfia i zobna krema P«M •« povand. Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki ve, kako je neugodno, t.ko se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, IJUBLJANA št 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-nerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter « prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine in srebmine ter drugih sličnih potrebščin. 1245 Ker v potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošiljka 27 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg št. 341, Hrvatska. HALS OZNANILA. Sprejmemo učenca za trgovino mešanega blaga. Isti mora biti čvrste naraVe in poštenih kraelskih staršev. Starost 14 do 15 let. Stanovanje in hrano ima prosto, za obleko pa mu morajo skrbeti starši, l-ena doba tri in pol leta. Ponudbe z šolskim spričevalom se poš ljejo na tvrdko Klajnšek & Pe nič, Maribor, Vetrinjska 9. 19 2—1 Majer s 4 do 5 delovnimi ljudmi se takoj sprejme. M. Linin-ger, Koroščeva ulica št 32. 23 2-1 Dober priden viničar s tremi do štirimi delovnimi močmi se išče a Pekre. Vpraša se pri g. Triebnik, Koroška cesta 19. 24 2—1 Organist, ceciljanec, prost vojaščine, izurjen pevovodja, išče primerne slubze. Vzame v najem tudi lokal, ki bi bil primeren za trgovino z mešanim blagom. Naslov v upra-v. 38 Kuharica se išče, za župnišče v Slavoniji v malim gospodarstvom. Župnik Slovenec. Ponudbe na župni urad, Crnac Slavonija. 46 2—1 Išče se prvi hlapec, rodbina z več delavskih moči za kravji hlev ter nekaj hlapcev. Poizvedbe pri gozdnem in gos-poščinskem ravnateljstvu v Ptuju. 53 3—1 Prostora išče na deželi trgovski pomočnik. Rado Lorger, Dramlje pri St. Jurju ob juž. žel. 35 Službo išče kot hišnik ali skladiščnik; gre tudi za gospodarja v kako župnišče, ker je vajen vsakega dela. Naslov v upravništvu. 51 2—1 Produ se silno rodovit vinograd, v najlepši solnčni legi, zemlja izvrstna. Lahko d<~'. . J. Ceperlin, Ložnica 19, pošta Velenje. 21 2—1 Na prodaj imam precej cepljenega trsja na dobri podlagi. Cene po dogovoru. Franc So-botič, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah. 43 2—1 Zajčje, lisičje, kunine, vidrine, dihurje ve, veverične in druge kože kupuje po najvišji ceni Kari Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7. 41 2—1 Cepljeno trejo na prodaj in sicer: veliki rizling, burgun-ilec, beli in plavi, silvanec, silvanec-muškat, pošip, gut-edel bel in rdeč, dišeči tra-minec, rulandec, rudeči tra-minec, kapčina, beli ranfol. — Vse vrste so cepljene na Gothe št. 9 in Rin. portalis. Imam več tisoč korenjakov Gothe. Trte se dobijo po nizki ceni naročila se sprejemajo pismeno ali ustmeno; za odgovor se naj priložijo znamke. Janez Vrbnjak, trsničar, Breg pri Ptuju 115, Slovenija. 54 3—1 Proda se posestvo pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječe iz vinograda, njiv, travnika in sadonosnika, gozda kostanjevega in bukovega v skupni izmeri 15 do 16 oralov, z zidano hišo in gospodarskim poslopjem ter obokano kletjo. Posestvo se nahaja blizu tovarne tanina na IJbmrah in se ceni na 175.000 I). Kupci se naj blagovolijo pismeno ali ustmeno oglasiti se pri posestniku Janezu Purg v Skeblah št. 10, občina Majšperg. 60 2—1 Krasna sadna drevesca in cepljene trte poljubnih vrst oddaja po zmerni ceni Drevesnica Gradišnik, St. Janž—Velenje. 49 10—1 Koleselj prvovrsten se proda ali zamenja za les. Z figa in lesna trgovina M. Obran, Maribor, fattenbachova ulica. 62 5-1 PODPLATI IN USNJE se kupijo po najnižjih cenah pri Ivo Grgič, Glavni trg 21. Sprejemajo se tudi vsakovrst ne kože v delo. t>—1 Organist, oženjen, dober prvi tenorist, išče službe v novim letom ali s 1. marcem. Naslov v upravništvu. 14 3—1 Gospod Josip Kendelic, občina in kotar Gjurgjevac, župa-nija Belovar, išče poštenega virričarja ,izvedenega v vseli poslih vinograda cepljenega na amerikanski trti. Mesto lahko takoj nastopi. Reflektanti naj se zaradi pogovora in eventuelne pogodbe obrnejo pismeno na: Jos. Kendjelič. ravnatelj štegionice, Gjurgjevac, Hrvatsko. 10 3—1 Štajerski fižol, orehe, sadje, suhe gobe kupuje in plačuje v najvišjih dnevnih cenah: »Asrraria«, veletrgovina z deželnimi pridelki d. z o. i Maribor, Aleksandrova cesta št 57. 1281 6—1 S 15. marcem ali 1. aprilom se išče na deželi pekarija v najem ali zakup. Ponudbe pod «Pekarija« na upravni-štvo «Slov. Gosp.« 17 Vinogradniki pozor! Na suho cepljene trte so na prodaj in sicer nujrodovitnej'se vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Riparia portalis in Gothe st. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta .Turšinei pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263 K. Rauth, Celje priporoča svojo bogato zalogo steklenega in porcelanskega blaga ter primerna darila za Božič in Novo leto, kakor: service za kavo, čaj, likere itd. ter raznovrstne kuhinjske posode. — Konkurenčne cenel 1269 6—1 PRVA IN EDINA LIVARNA ' ZVONOV V MABIBORU ki je v popolnem obratu. ii m A/ m flilfes^J w ■¡sfs^Wfê-i jpf* v; gj INŽ. I. & H. BCHL MARIBOR Motherjcva ulica 15, Ustanovljeno od Joh. Denzel okoli leta 1800. Najboljši materijah Najnižje cene! Dosedaj po vojni nad 100.000 kg izdelovauih. Mnogo priznanj! Obiščite novo tovarno v Melju, Motherjeva ulica št 13 in prepričate se o kakovosti naših izdelkov ! ^ -— fosile čevlje z y$eV0GHtguv}lpctplatl. Prepričajte se samf,. kako «godni so za nosit). Vzemite pa pred vsem v obzir, da ie Berson-guml potplat cenejši kot usnjeni ter poimenja nosite v Istih za Vas velik prihranek. Zahtevajte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev Kum! potplatov z vporabo priloženega Berson-cementa. Ceneno češko posteljno perje ^Kilogram sivega na pol (cufanegti) perja 60 Vr din., polbelo 75, belo 85, boljše 95, fino 115, na pol puh 145, fino 178, najfinejše 220 din. Beb puh 370, snežnobeli parni puh 445 din. Franko in carine prosto proti povzetju. Neuga-jajoče se lahko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo priznani in naknadnih naročil. Razpcšiljalnica posteljnega p«rja SACHSEL & CO., Wien, XIV., Geibelgasse 9-6. 76 6—1 Paoolnoma zasloni dobite pri meni za mali trud: blago za moško ali žensko obleko, platno, kotenino, uro budilko itd. Pošljite mi v pismu za pojasnilo marko za odgovor in svoj natančen naslov. Josip Bdii, Ltiji 73 Zdravnik za pljučne boles-ni dr. Pečnik, ordinira vsaki petek v Celju. Vprašati v lekarni Marija Pomagaj, čitai-te njegove tri knjige o jetiki Otiorifiv trg ovite« Čast mi je s tem cenj. občinstvu mesta Maribor in okolice naznaniti, da sem otvoril s T. januarjem 1924 v Mariboru, Sleksend ofa cesta št. 21 trgovino z usnjem pod tvrdko Josip Pirith. V isti bodem vedno dobro sortirano zalogo vseh vrst usnja, najboljš ekvalitete, po mogočno nizkih cenah, kakor tudi čevljarsk epotrebščine, držal. ?rizade\ il si bodem, da p. n. djemalce s kulantno in solidno postrežbe najboljše zadovoljim in si na ta način zaupanje istih pridobim. Ze pri prvem nakupu se bodo p. n. stranke o c! bri kvaliteti mojega blaga, kakor tudi brezkonkurenčnih cenah istega prepričali. 40 3—1 JosIjš PiiUh, Zgodba o nevidnem človek«. V «Straži« je izhajal vkozi mesece podlistek pod zaglavjem «Zgodba o nevidnem človeku,- Zgodba je v zelo lepi slovenščini in prevedena iz angleščine in je po svoji vsebini zelo zanimala naše naročnike in čitatelje. Tiskarna si je sedaj preskrbela ponatis te mične zgodbe in je izšla že tn-l* knjiga, ki se dobi za 7 dinarjev v prodajalni Cirilove tiskarne. Knjigo zelo toplo priporočamo vsem bralnim društvom. Nova knjiga! Gladiatorji. Zgodovinski roman ¿a leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melvill«. I. in II. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Naša tiskarna je izdala. Gladiatorje v ponatisu. S tem je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni vei dobiti poštene pripovedne knjife , starih ni več, novih pa radi draginje nikdo več ne založi. Gladiatorji so krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne io povest enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler je n? prečita. Cela povest obseg dva zvezka. Cena je kr na-He razmere zelo nizka. Prvi del stane s poštnino vred 9 D, drgi del 11 D. Dobi se v Cirilovi tiskarni, Maribor. Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšajr in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidoml Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 -let priljubljen za nego» vanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pa kovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špccijalna stekla niča 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstot. doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elsa-trg št. 341, Hrvatsko. Posteljno perje v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah se dobi samo pri J. Preie, manufaklurna trgovina Maribor, Glavni trg 15. or hoče kopiti zelo poceni naj gre y prodajalno TISKARNE SY. CIRILA ¥ MARIBORU! las» S posadko v Przemysi-u je bil meseca marca 1918 od Rusov ujet Jožef Sladek, 16 bataljon, madžarskega črnovojniškega polka. Ker o njem ni dosedaj nobenega glasu, se s tem prosi, da, ko bi kdo iz ruskega ujetništva se vrnivši kaj o njem vedel, to naznani in sicer proti nagradi županstvu v Sv. Kungoti pošta Zreče do konca januarja t. 1. 79 M lo krniti se Dravi zainati! Zato se ne dajte motiti po nižjih cenah, kajti, kar je ceno, ne more biti najbolje! Malovrednejša mila vsebujejo malo maščobe, tem več pa luga! Zlatorog je milo, pri katerem ste sigurni največje trpežnosti Vašega perila! Ali sini že obnovil naročnino ? Stalne službe na drž. vinarski bi sadjarski šoli v Mariboru za p 'ne samske delovne moči: en vrtnarski pomočnik, lar, en poilvornik (za razna dela), štirje vino» gradniŠK» delavci. — Ponudbe z dokumenti čimprej, najpozneje do 1. februarja ti 43 2—i Za dolge in puste zimske večere kupujte knjig« „Cirilava knlifnxel! Basidaj\ii\o7fcnitsT Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni TISKARNA SV. CiR LA V HARIB9RU, \ Stran S. SLOVENSKI GOSPODAR, 17. januarja I £>24. je stvar zanesljivosti, ker pri ko povaniu nikdar ne morete fM;f za koliko se bo zvišala cen» of skoraj potrebnih poprav;! Od ponovnih idatkov purHs samo, ako imate garancijo si popolno dobro vrsto giroje*. — Tvrdka SUTTNER, kot jugoslovansko skladišč»- lastne š vi i »rek« tvo»nice ur nudi Vam vedno ve , liko zbirko sasao prvo vratni« ar v vseh cenah t — Predv»«£ znamka »I^O«! Švicarska tvor j niča jamči Vam sh dobroto «trojzi j Zahtevajte bogato iliistrovsai cenik, v katere te najdete u/i i sa gospode in gospe, iz > in srebra, ntkla itd v vsaki teEŠ tavnotako zapeaiae ture, badilšs?, i dalje verižice, obeske a rasijeai š n.-kit. Pošljite sa ta cenik camc 2 dinarja, t Pozoil Pozor I Z?n!n! in neveste! Došla je velika izbira vsakovrstnega manufakturnega in drugega blega, katerega kupite najceneje pri tvrdki M. Sumer, Konjice, Slovenija. — Nadalje kupim jajca, gobe in laneno seme po najvišji dnevni ceni. 1313 50—i Fran Strupi, Cel|e priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, evetfljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. 2iTa3©olIclaa.@3še cene lao. točna poetrežibsu •«MAN*" 8d«oîi!i»lna tvrtHca »i H. SUTTMf 8 UubUana992 I towarna tand'tov d i» Svinjske kože kupuje po najvišjih cenah tvrdka JPSIP ROSENBERG, MARIBOR, Slovenska ulica št. 1. glavna zaloga: ibor, Stolna urico 4 Priporoča vse vrste bonbonov, peciva in čokolade po najnižjih tovarniških cenah. Na drebno! Na debelo! ŠIVALNI STROJI ^glSr Na celem svetu znani kot najboljši ^^^z Podružnice in zastopstva v vseh meglšK. Centrala za državo SHS Zagreb, Martsličeva uL B, IL K. FHijalka; MARIBOR Šolska ul ca štev- 2, Ofi .<¿4 i Denar na naibeiiSe pri S::odrfešfBferski \h dsH lazite rtalvarnsiie poSCliiîJliti.rzznz, ¥ Mariboru, StvSna ulica št Šs ki obrestuje hranilne vloge po 8% * 10% oziroma po dogovoru. m m m m i a i i m\ m m m_________________I.......■ I lft«lC0ilillllilii$f>lllllHliii or as vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manafakiorao, kakor tad^ tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KiBOl WORSCH1 Maribor, Oo^po^ka uliem št. XO. i i !Pe?j$ z& postelje1! ! ! mmmmm . t. »aai)ssa«(Wi> m TISHHR»mCIRILA V MARIBORU SRB PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE? LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CELIH ppi .BELEM VOLU' ■ ........... sprejema hranilne vloge m jih obrestuje pcčeuii s 1. julijem 1923 pot 6% brsz odpovedi, 6 ty8°/0 Bfot? enomesečni odpovedi, 7% prsti trimesečni odpovedi, 7 V,°/o P^ti šestmesečni odae'«9di, 8°/0 pr»ti enoletni odpovedi sd dosva vlsgo de sa§va Rento! In inv^idal fevoes ptaf psojllnisa sam», a) Za otroke: Kvišku srca po 27, 36, 39 in 40 D. Rajski glasovi zo 38, 50 in 52 D. Prijatelj otroški po 6.50 in 7.50 D. Ključek nebeški po 20 in 30 D. Angelj varih po 11 D. b) Za odrasle: Bogomila po 15, 22 in 25 D. Pobožni kristjan po 12 D. Češčena Marija po 14, 48, 60 D. Marija varhinja po 10 in 36 D. Sv. Alojzij po 15 in 34 X Nebesa, naš dom po 42 D. Skrb za dušo po 15, 22 in 30 D. Sv. ura (velike črke) po 12, 15 in 30 D. Mali duhovni zaklad (velike črke) po 12 D. Marija Kraljica po 42 D. Venec pobožnih molitev po 40 D. Venec pobožnih pesmi po 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov po 10 D. Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.) po 14 D. Premišljevanja za celo leto L in II. del po 32 D. Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri. 3 D. Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src D 5. Vir življenja 18 D. Duša popolna 20 D. Duša spokorna 20 D. Bog med nami 12 D. Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D. Slava Gospodu 18 D. Nebeška hrana I. in II. del 15 D. Priprava na smrt 16 D. •&<3c*e 0000000 ^oeeeooeooeeeeoe« ee naše liste Zadružna gospodarska banka Podružnica v Mariboru, testfijc «si hieftts issle BiikilsatBele. — m»;«iSje ebrestevani« ving na knjižic* in t tekoča* raftH. Izpisi* ««akt» »leie na zahtevo tabel v gotentni, Pooblailtnl prodalklac irtik driivoo razreda« lotorllo. Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«