St. 144


t*i!ta.^(mikthta ma)
* * - -
1.	""	26 atot
v	.. (72<sm):
fffld&H ^tiHi^ porilana, vabila V 1.20, ' Mali oglasi: 80 atot sa
Draginjska pravda
Dojatvo, da je senat kraljevine ob-Sirno raspravlja! te dm o draginji in sedanjem slabem stanju valute, je treba brez vsakega pridržka zabeležiti kot dokaz, da se je delala temu visokemu zboru kruta krivica, ko se je včasih nagiašalo, da je bofl nagnjen k razpravam več ali manj abstraktnega značaja nego pa praktičnim vsakdanjim vprašanjem. Zadnja razprava o draginji in valutni krizi je dokazala, da senat ni nikakor ograjen po svojih tradicijah od vsakdanje resničnosti. Njegova zadnja razprava o draginji je bila globoko realistična in .je spravila v ospredje vprašanja, ki zanimajo v se danjem hipu najširšo javnost in morajo zanimati tudi vsakogar, kdor se bavi z vprašanji javne blaginje, pa naj bo že v senatu ali izven njega.
Razumljivo je torej, da je imela omenjena razprava v senatu najširši odmev tudi v javnosti in sicer toliko v glavnem mestu kolikor tudi v pokra^ jinah. Pri nas v Trstu je posvetilo tudi tukajšnje glasilo fašistovske stranke velik del svoje včerajšnje številke temu perečemu vprašanju.
Draginjska razprava je torej na dnevnem redu in kaže na sebi iste običajne lastnosti, ki jih ima vedno ono zna^ čilno mučno vznemirjenje, katero se ]K>lasti odgovornih činiteljev in širokih inas, kadarkoli se oglasi to več ali manj neodpravljivo socijalno zlo, ki mu pravimo draginja. Povodom zadnjih razprav v senatu in tozadevnih komentarjev v listih pa smo opazili še en poseben pojav, ki ga je vredno zabeležiti. Pri razpravi v senatu je namreč prišlo do izraza tudi nemajhno začudenje, kako je neki mogoče, da se je pojavila sedanja draginjska kriza. Državne finance stojijo pravzaprav izborno. Finančni minister je naznanil, da je proračun aktiven. In sicer znaša prebitek, ako upoštevamo razmere, na^-ravnost impozantno svoto* katera se suče okoli ene milijarde. Obtok bankovcev se je tudi znižal v primeri z lanskim letom za skoro enako svoto. Trgovinska bilanca se je sicer poslabšala, toda le neznatno, tako da bi ne mogla niti smela, ako je ta izraz dovoljen, občutno vplivati na valuto in draginjo. Vlada je poleg tega izdaja pred kratkim stroge predpise za pobijanje valutne in devizne špekulacije.
Z eno besedo: ves finančni mehanizem deluje ne samo zadovoljivo, temveč tudi uspešno. Kljub temu obstoja draginjska in valutna kriza, ki jo je senat priznal z možato odkritostjo, kar je vsekakor prvi predpogoj za pravo spoznanje in pravilno zdravljenje. Toda vprašanje pravih vzrokov po našem mnenju ni bilo v vsem obsegu postavljeno. Trg. in valutna Špekulacija igra brez dvoma tudi zelo važno vlogo, toda, kakor smo te dni že naglašali, ta ni odločilna ne kar se tiče poslabšanja valute ne kar se tiče draginje. Te dni je objavil milanski «Secolo» članek izpod peresa večkratnega francoskega finančnega ministra in priznanega finan-sista Caillaux-a, v katerem nahajamo izvajanja, ki podkrepljajo naše tozadevne ugotovitve s kompetenco, katere veljavnosti nam menda ni treba še posebej dokazovati.
Kaj izražajo pravzaprav valutni in devizni tečaji? Na to vprašanje, ki je temeljno vprašanje vseh gospodarskih vprašanj, odgovarja Joseph Caillaux v omenjenem članku: «Izražajo gospodarski položaj posameznih dežel. Pri tem je seveda važno, da je državna bilanca zdrava, toda ravno tako važno je, da so povoljni tudi tisoči in tisoči zasebnih bilanc. Država je nekaka ogromna trgovinska firma, katere splošni stroški naj se krijejo čim lažje i in s. čim manjšim delom dohodkov. Toda^ri tem je najvažnejše to, da se postavka dobičkov in zgub saldira gotovim prebitkom.»
Na koncu teh izvajanj se vprašuje Caillaux, ali se zaključuje bilanca zgub in dobičkov pri evropskih narodih s prebitkom. Njegov odgovor se glasi nepovoljno. In ker ne velja to samo glede vrhovne trgovske firme, ki je država, temveč tudi za vse privatne firme, za družine itd., je jasno, da mora biti pasivna tudi bilanca vsakega posameznika. Njegove zgube presegajo dobiček, ki mu ga nosi njegovo gospodarsko u-dejstvovanje ali delo. To pa ne more veljati za one privatne firme, ki jim pravimo industrijska in trgovska podjetja, posebno pa ne za velepodjetja. Ako bi delala z zgubo, bi se moralo rušiti eno za drugim, ker bi si zelo težavno nabavljala kredite, potrebne za vzdrževanje poslovanja. Na drugi strani pa imajo v rokah škarje in platno* t. j. odločujejo o cenah svojega blaga* ki jih lahko svobodno navijajo, k če-giur se navadno pridruži, kakor se je naglašalo v senatu, še brezvestna špekulacija.
Tako se zvali zguba le na tiste sloje, ki so v posesti le samega denarja, t. j. na uradništvo in delavstvo, ki je na-1 vezano na fiksne nlače in ki oolei? tega I
V Trstu, fpitilc, 18, Junija W«,
Posamezna Številka 25 stot.
Letnik li
EDINOST
Urtdailhro In upr&voiitvo: Trat (3), ulica S. Francesco <J'A®»i«i 20. Telefon 11-57. Dopisi nai se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maoftto in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran« pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiakarae „Edinost". PoduredalStvo ▼ Gorici: ulica Gtc* Carducci St 7, L n. — Telet št 827 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
ne more nikakor spreminjati kupne vrednosti denarja, niti določati cen in tudi ne plač. Tako pride, da padajo na te sloje skoro vse posledice pasivnosti Calllaux-ove občedržavne firme v mednarodni trgovini in tudi vse posledice slabe valute in špekulacije. S svojimi zgubami, ki jih trpijo radi premajhnih in nesorazmernih plač, pa morajo vzdrževati trgovini in industriji takšne dobičke, kakršne smatrajo njih predstavniki za zadostne. In v senatu je padla beseda, da so tozadevne cene naravnost neverjetno pretirane ter da dosegajo ponekod 40-kratno nabavno ceno!
Taka je ta večna draginjska pravda. V njej se zrcali ravno tako večna razredna borba. Caillau* vprašanje brez dvoma pravilno postavil. Tudi njegovi nasveti glede odpomočkov so pravilni. Priporoča namreč na eni strani šte-denje, na drugi pa višanje produkcije ,in izvoza, pridobivanje novih trgov in tudi izrabljanje kolonij. Nobenega prigovora glede te poslednje točke. Kar pa se tiče š teden j a, je jasno, da more iti le na naslov tistih, ki imajo kljub krizi še vedno velikanske dobičke, in ti se nahajajo v industriji in trgovini. Štediti se pravi tu delati z manjšim dobičkom. En del ogromnih dobičkov mora iti za ozdravljenje tisoče v in ti-sočev privatnih bilanc v obliki zvišanja plač nameščencem, drugi del pa naj se odbije zato, da bodo industrijalci in trgovci lahko ceneje nudili svoje blago, tem lažje konkurirali na mednarodnem trgu in s tem pomagali večati izvoz. Z eno besedo: tisti, ki imajo v rokah cene in valuto, se morajo prisiliti, da se zadovoljijo s poštenim (aequus)' dobičkom.
To bi bilo edino uspešno štedenje, zakaj tisti sloji, ki delajo že sedaj na zgubo, ne morejo štediti. V tem je tudi po našem mnenju prava naloga državne oblasti. Caillaux tega apela ni napisal, ker je pisal svoj članek za Francijo, kjer . so razmere popolnoma drugačne nego v Italiji. V Italiji obstojajo sindikati, katerih konstitucija je po tozadevnih zakonih taka, da lahko uspešno posegajo v resnično ekonomsko razmerje med delodajalci in delojemalci. Z uvedbo delovnega sodstva na dobiva pri tem tehtno besedo tudi država. Tega v Franciji ni in zato je tudi položaj precej težji nego v Italiji. Če bodo sindikati posvečali svoje delovanje izključno narodnogospodarskim in ne političnim vprašanjem, bodo lahko brez dvoma mogočno sredstvo ne samo za reševanje razrednih nasprotij, temveč — kar je mnogo važnejše — tudi za zdravljenje gospodarskih kriz.	0-
Sv. oče o misijonih
RIM, 17. Sv. oče je naslovil na vika^ rije in apostolske prefekte na Kitajskem apostolsko pismo o misijonih. Sv. oče ugotavlja, da je bila zmerom njegova poglavitna skrb skrbeti za razširjenje misijonov in to posebno med kitajskim narodom, pri katerem je pridigo van je evangelija obrodilo že lepe uspehe. Ti uspehi bi pa lahko bili znatnejši, ko bi se med kitajskim narodom ne razširjal predsodek, da zasledujejo katoliška Cerkev in njeni misijonarji politične cilje v prid tujim držafvam in proti neodvisnosti kitajske dežele, namesto da bi zasledovali zgolj verske in duhovne cilje.
Vendar pa že ime cerkve, ki je katoliška in vesoljna, dokazuje, da objema cerkev vse narode tega sveta in da zanjo ne obstojajo plemenske razlike, saj so si vsi ljudje bratje, ker so sinovi istega Očeta. Po Kristusovi zapovedi so svečeniki pridigovali in bodo pridigovali evangelij vsem narodom. Cerkev se je vedno upirala vsaki infiltraciji prosvetnega in nacionalističnega duha med poslance božje. In ko je kdo izmed njih, na žalost, prekršil svojo dolžnost, je cerkev popravila, kar j je bilo zgrešenega. Cerkev je tudi zmerom skrbela, da vzgoji v vsaki deželi domačo duhovščino in njena prizadevanja so bila uspešna tudi na Kitajskem, a prve nauke so povsod razširjali misijonarji.
Sv. oče je hotel s pismom opozoriti kitajske vernike in duhovščino, da se katoliška cerkev ni nikoli vmešavala v politične zadeve.
Seja Velikega faUstrnkag«
RIM, 17. Veliki svet fašistovske stranke se sestane 24. t. m. namesto 22.
Not poslenik t Rimu.
RIM, 17. Kralj je sprejel danes v avdi-jenco izrednega in polnomočnega {poslanika za Bolivijo Dona Juana Manuela
Sainza.
Obiski prlnea prestolonaslednika
BOLOGNA, 17. Princ Humbert je včeraj zjutraj obiskal mesto Lugo, kjer je prisostvoval odkritju spominske plošče na hi£i Francesca Baracca. Zvečer se je pripeljal v Bologno. Povsod so mu prirejali veličasten sprejem.
Prvi dan konference Male flntante na Bledu
BLED, 17. (Izv.) Ministra dr. Beneš in Mitileneu sta prispela ob 9. s svojim obsežnim spremstvom s posebnim vlakom na Lesce, kjer sta bila deležna prisrčnega sprejema. V avtomobilu sta se nato odpeljala na Bled, ki se je sa sprejem državnikov In novinarjev Male antante odel v prazniško obleko; na vseh poslopjih vihrajo jugoslovenske, čehoslovaSke in romunske zastave. Mnogo je tudi letoviščarjev in vrvenje na Bledu je izredno živahno.
Ob 10. dopoldne 90 se sestali ministri držav Male antante in njihovi poslaniki v hotelu « Toplice » na kratek pomenek. Pol tire zatem so se vsi trije ministri umaknili v posebno sobo, kjer je bil otvorjen prvi oficijelni sestanek, ki je trajal nekaj črez poldne. Popoldne se je sestanek nadaljeval, nakar je bil ob 6. izdan naslednji komunike:
«Konferenca zastopnikov Male an-tante se je otvorila 17. junija 1926. na Bledu in je zborovala od 10.30 do 12.30 ter od 4. do 6. popoldne. Splošno razmotri van je mednarodnega političnega položaja je do vedlo na dopoldanskem sestanku do popolnega sporazuma v vidikih. Pri popoldanski razpravi so se V podrobnosti razmotri val a vsa 'vprašanja, ki so na dnevnem redu, zlasti pa posamezni odnošaji vsake države Male antante do sosedov. Ta razprava se bo nadaljevala na jutrišnji seji.
«Na popoldanskem sestanku so zastopniki govorili tudi o ratifikacij skih listinah, ki so bile podpisane 13. t. m. v Bukareštu in sicer: obrambna pogodba med Romunsko in Čehoslovaško Ter med Romunsko in kraljevino SHS. Te ratifikacijske listine so bile izmenjane.*
Kakor doznanrajo novinarji, sta bili vključeni v pogodbe dve novi točki; v prvi jemljeta Jugoslavija in Cehoslo-vaška na znanje, da je Romanska, sklenila obrambno zvezo s Poljsko. To bi pomenilo izpremembo dosedanjega stališča Male antante, zlasti pa Jugoslavije in Čehoslovaške, do Rusije, ker sta obe državi dosedaj vztrajali na tem, da se v nobenem slučaju ne ve-žeta na Rusijo. Vendar pa te vesti dosedaj uradno Se niso bile potrjene.
Važno je tudi za Malo antanto vprašanje njenega zastopstva v Svetu Družbe narodov. Romunija zahteva z vso odločnostjo, da mora do prihodnjega zasedanja zastopati ona Malo antanto v Svetu. Romunija je baje tudi protestirala proti temu, da bi si dr. Ninčič dal podaljšati svoj mandat v Svetu. Kakor pa doznavajo novinarji, Romunska tega protesta Še ni predložila. Dr. Beneš je baje podal zelo pesimistično poročilo o Družbi narodov, kakor tudi o vprašanju preustroja Sveta, kar je napravilo zelo globok vtis na dr. Ninčića in Mitileneu-a.
V ospredju zanimanja ministra Be-neša stoji kriza čehoslovaške vlade, oziroma zahteva čehosl. socijalistične stranke, naj dr. Beneš odstopi. Ko je dr. Beneš prispel na Bled, so gai obkolili novinarji ter ga obsuli s številnimi vprašanji, toda dr. Beneš je le previdno odgovarjal. Izjavil je pa, da bo proučil zahtevo socijalistične stranke šele po svojem povratku v Prago in da bo storil koralte, ki se mu bodo zdeli primerni in potrebni za to, da bi njegova stranka odnehala od te zahteve. Ce pa bo vztrajala pri tem, da dr. Beneš odstopi, bo gotovo podal demisijo. Njegov položaj pa sedaj ni tako omajan, da bi ne mogel na Bledu uspešno zastopati Čehoslovaško na konferenci Male antante. Dr. Beneft se bo odpeljal v Prago v soboto, torej dan prej nego je bilo prvotno določeno. Če bo podal demisijo, bo na njegovo mesto prišel najbrž dr. Girsa, sedanji načelnik zunanjega ministrstva.
Opoldne in zvečer so ministri imeli intimno kosilo odnosno večerjo v hotelu «Toplice». Novinarjem pa, ki so prišli na Bled, so priredili opoldne prvi banket v « Toplicah«, dočim se je drugi vršil v «Park-Hotelu». Ministri so namreč nastanjeni v hotelu «Top-lice», kjer se vršijo tudi njih sestanki, ostalo osobje in spremstvo pa je nastanjeno v «Park-Hotelu»- Pred popoldanskim sestankom so se ministri vozili po jezeru in dr. Beneš je lovil ribe; imel je srečo, katftt ulovil je 4 kg težko ščuko, kar je dalo povod za razne humoristične komentarje.
Že včeraj popoldne so prispeli na Bled romunski poslanik v Beogradu Emandi, čehoslovaški poslanik Šeba in poljski poslanik Okenski, ki fungira kot prijatelj in opazovalec konferenco. Romunska delegacija je dospela s posebnim vlakom in z njo je prišel tudi jug osi. poslanik v Bukareštu Čolak Autič in čehoslovaški poslanik Izerski. Sinoči je prispel iz Prage tudi jugoslo-venski poslanik Ljuba Nefiić. Na Bledu se nahaja mnogo angleških, francoskih in drugih novinarjev, poleg velikega Števila novinarjev Male antante. Vreme na Bledu je lepo.	j
Sefa Jugoslovanske narodne Sknp&lne
BEOGRAD, 17. (Izv.) V narodni skupščini je bil danes interpelacij s ki dan. Zanimanje ni bilo veliko. Skupščina je razpravljala o dveh interpelacijah da-vidovičevskega poslanca Agafconovića glede privatne vojne odškodnine Jugo-slovenskim državljanom in glede re-kvizicijskih priznanic za materijal, ki so ga Bolgari za časa okupacije rekvirirali. Prizadeti ministri so na interpelacijo odgovarjali, nakar je skupščina sprejela prost prehod na dnevni red.
Prihodnja seja se bo vršila jutri; na splošno presenečenje ne pridejo na dnevni red konvencije z Italijo, kakor •so vsi splošno pričakovali. Na dnevni red bodo prišle najbrž v soboto, če se bo seja sploh vršila. Nekateri poslanci so namreč naprosili skupščinskega predsednika Trifkoviča, naj bi se seja ne vršila, da bi lahko šli za pravoslavne binkoštne praznike na agitacijo. V takem slučaju bi se prihodnja seja, po jutrišnji, vršila šele v sredo. Kakor 'namigujejo vladni krogi, utegne biti to zadnja seja v tej seziji, ker bi bila skupščina odgodena s posebnim ukazom.	_
Pašić na Oeškem
KARLOVE VARY, 17. (Izv.) Nikola Pašić je 15. t. m. posetil predsednika republike dr. Masaryka; poset je tra jal 1 uro. Včeraj so sledili medsebojni rodbinski posetl
Pri Pašiču so že 12. t. m. izginili sledovi zlatenice, tako da sedaj lahko hodi na krajde izlete v bližnjo okolico držati pa se mora najstrožje diete.
Nova železniška proga v Banatu
BEOGRAD, 17. Otvorila se je v Banatu blizu rumunske meje železniška proga med NemaČko Crno in Klari j o
PravnopolltiSna pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo
LJUBLJANA, 17. Včeraj je bil podpisan pravnopolitični sporazum med Jugoslavijo In Avstrijo, ki bo obmejnim oblastim obeh di"žav olajšal delo v kolikor bo posegalo z ozemlja en: države na ozemlje druge.
Brimdovff pMirte'Hinjfl
za sestavo nove vlade
PARIZ, 17. Briand je sinoči sprejel mandat za sestavo nove vlade. Aovi-narjem je izjavil, da ni mogel odkloniti te naloge, ki ni nikakor lahka, kajti dežela se nahaja v hudih stiskah. Sestaviti hoče vlado, ki bo imela široki oporo v zbornici, kajti le na podlagi sporazuma med strankami bo mogoče rešiti državo iz sedanjega položaja.
Listi izražajo željo, naj bi so vladn kriza čimprej rešila. Briand bo skušal pritegniti v kombinacijo tudi Poinca-r6ja in Bokanowskega. Če bi njegovi prizadevanja ne bila uspešna, bo mandat dobil najbrž Herriot. Možno je pa tudi, da sestavi novo vlado Poincare, Barthou, De Monzie ali pa Tarideu.
Na prizadevanje Franklina Bouil-lona sta radikalska in radikaisko-so-cijalistična stranka sklenili, da bosta podpirali katerokoli vlado republikanske zveze, ki bo delovala na finančni obnovitvi države. Odklanjata pa vsako kombinacijo zaj takozvano sveto zvezo, ker bi taka zveza prepustila oblast manjšini
Listi obsojajo ta sklep radikalov. «Echo de Paris» piše: Verjetno je, da Herriot noče sodelovati v Briandovi vladi, izjavil pa je, da bi sprejel mandat za sestavo novega kabineta.
PARIZ, 17. Briand je včeraj pričel posvetovanja z raznimi politiki. Novinarjem je izjavil, da se je precej dolgo in prisrčno razgovarjal s Herriotom, Poincarfejem, Marinom in z drugimi člani socijalistične parlamentarne skupine. Nočem sestaviti take vlade, ki bi se prehitro znašla pred nepremostljivimi težavami; s tako vlado bi krizo le poostrili. Zato treba že sedaj priti na jasno v vseh stvareh.
PARIZ, 17, Zbornica je bila odgodena do torka.__
Ameriško posojilo nemškim industrijalcem
PARIZ, 17. Med ameriškimi bankirji in nemškimi kapitalisti se vrše pogajanja za posojilo nemškim kovinarskim velepodjetjem. V glavnih točkah je sporazum baje že dosežen. Posojilo bo znašalo 40 milijonov dolarjčv.
«Psihi£nl kongres* v Pariza
PARIZ, 17. Mednarodni psihični kongres je včeraj nadaljeval svoje delo in se je bavil zlasti z razmerjem človeške osebnosti do vesoljstva. Anglež Tord-ham je popisal novo napravo, neke vrste magnetno iglo, ki avtomatično za-beležuje podtalna vodovja in petrolejska ležišča._
Italijansko odlikovanje Pangalosa
ATENE, 17. Italijanski kralj je odlikoval državnega predsednika Pangalosa z velikim trakom reda sv. Mavrici j a in sv. Lazarja v znak svoje prijateljske naklonjenosti do njega samega in do Grške.
Sprementteo poljske ustave
VARŠAVA, 17. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, ki spreminja in izpopolnjuje ustavo iz leta 1921. Načrt določa, da bo redno zasedanje obeh .zbornic trajalo Štiri mesece; če v tem roku državni proračun še ne bi bil odobren, ga bo predsednik republike podaljšal z zakonskim odlokom.
Na predlog ministrskega sveta predsednik republike lahko razpusti obe zbornici. Proti zakonom, ki jih je parlament odobril, lahko izreče svoj veto; če parlament v drugič odobri brez iz-,premembe take zakone, jih mora priznati tudi predsednik republike.
Ko je sejm razpuščen ali odgođen in tekom presledkov med posameznimi zasedanji sme predsednik republike izdajati zakone, ki jih pa mora vlada predložiti parlamentu tekom 15 dni po sklicanju.
Sedanje zasedanje bo zaključeno še tekom prihodnjega meseca in parlament se bo spet sestal 1. januarja 1927.
Delovanje poljskega ministrskega sveta
VARŠAVA, 17. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, ki ratificira poljsko-romunsko garancijsko pogodbo, nadalje načrt za provizorično bilanco za julij, avgust in september, imenoval je za glavnega političnega ravnatelja v zunanjem ministrstvu Jakow-scega, poljskega poslaniškega svetnika "v Berlinu, ter dvignil obsedno stanje nad Pomorjansko.
Angleško-ruski spor
LONDON, 17. Po vesteh iz listov se zdi, da vlada ne smatra, da bi bil upravičen prelom diplomatskih odnošaje\ zavoljo pošiljatev ruskega denarja angleškemu delavstvu. Vendar pa bo vlada za bodoče razlikovala med diplomatskimi in trgovinskimi predstavnik? Rusije in bo poskrbela, da se sovjetsko trgovinske organizacije ne bodo uporabljale za boljševiiko propagande proti Angleški.
Efekti Baldwinovih govorov
LONDON, 17. Vodja rudarske zveze Cook je za/vrnil Baldwinov predlog, da se naj stavka neha na temelju podalj šanja delovnega časa.
Nova zračna proga v Rusiji
MOSKVA, 17. Zastopniki neke nemške družbe so dospeli v S^^^iL^ . , bivši Novonikolajevsk, da pripravijo novo zračno progo med Moskvo in Pekingom, ki bo del velike proge iz Londona preko Pariza v Peking.
Angleška trgovina nazaduje
LONDON, 17. Uvoz je znašal v maju 81,192.444 šterlingov in je padel za 25,067.185 napram^ uvozu v istem mesecu lanskega le'ta, izvoz je dosegel 45,763.971 Šterlingov in je nazadoval za 18,440.513 šterlingov.
Francoski mandati v Srednji Aziji
ŽENEVA, 17. Stalna kdffnisija za mandate se je danes na javni seji bavila s francoskim mandatom v Siriji. Višji komisar De Jouvenel je razložil položaj na Li-banskem, v Gebel Druzu, v državi Aloitov in v Siriji ter izjavil, da stremi Francoska za tem, da bi dosegla medsebojno sodo-lovanje teh držav in teh ljudstev, ki ne poznajo drugega razen svoje vere in nasilja. Francoska noče Sirije kolonizirati, temveč jo hoče organizirati in ji dati neodvisnost, da bo dežela vredna vstopa v Družbo narodo. De Jouvenel je nato predložil komisiji prijateljsko pogodbo med Angoro in francoskim višjim komisarjemj ki bo oddana Družbi narodov, Čim jo sprejme turška narodna skupščina.
Grška plačuje Turkom
ATENE, 17. Grška državna banka je plačala Turški 15 milijonov drahem za dohodke na turške lasti, ki jih je Grška zasedla po 1. 1922.
Španska je zadovoljna s pariškimi pogajanji
MADRID, 17. Vlada je čestitala španskemu odposlanstvu v Parizu, ker se mu je posrečilo že po prvih razgovorih spremeniti francosko stališče glede nekih važnih vprašanj, zlasti glede Abd el Krimove usode.
Letalec, ki se je izgubil
BUENOS AIRES, 17. Vlada je prosila vse bližnje države, naj bi ji takoj sporočile vse nabrane vesti o argentinskem letalcu d'Ugnanu, ki je hotel izr-iVršiti polet iz New-Yorka v Buenoe Aires in so ga zadnjič videli v nedeljo nad Caienneo (francoska Gujana).
Ali ste si naročili knjige „GORIŠKE KATICE"!
DRUŠTVA! ENA IZMED GLAVNIH NALOG VAŠEGA DELOVANJA JE SIRITI NAOBRAZBO MED LJUDSTVOM V VASEM KRAJU. DOLO0ITE TOVARIŠE IN TOVARI&ICE, KI NAJ NABIRAJO TE DNI 6LANE ZA GORI&KO MATICO, TAKO DA NE BO HlfiE V VASI VASI, KI BI NE BILA NAROČENA NA KNJIGE GORIŠKE MATICE.
11.
«EDINOST»
V Trsta, dno 18. junija iS2S.
Finančna kc.nirela nad Madžarsko
BUDIMPEŠTA, 17. Na včerajšnji seji narodne skupščine je poročal ministrski predsednik Bethlen o sklepih Družbe narodov v Ženevi. S prvim julijem bo dvignjena splošna finančna kontrola nad Madžarsko in bo obenem odpotoval tudi generalni komisar. Nadzorovanje bo prepuščeno dvema zaupnikoma, ki bosta vodila nadzorstvo sotoni zastopnika, ki bo stalno v Budimpešti. Družba narodov je sprejela sklep, da mora Madžarska v slučaju deficita, plačati posojilo oziroma zastaviti obligacije. Sklepi v Ženevi bodo mnogo pripomogli h konsolidaciji države. So-cijalnodemokratski poslanec Payer je trdil, da si vlada po krivici lasti ženevske sklepe kot svojo zaslugo. Poslanec Rupper je poudarjal, da faktična kontrola nad Madžarsko ni dvignjena. Za debato o Bethlenovem poročilu so prišle na dnevni red interpelacije.
Sprememba ▼ avstrijski vladi
DUNAJ, 17. Naučni minister Schnei-der je podal demisijo. Minister za socijalno skrbstvo Resch bo začasno vodil posle naučnega ministrstva.
DUNAJ, ' 17. Boj za šolsko reformo traja v vsej svoji divjosti dalje. Predvčerajšnjim je zborovalo vodstvo krščanske socijalne stranke. Minister prosvete dr. Schneider ni hotel k seji. Izjavil je, da se čuti osebno prizadetega radi napada dr. Rameka in da bo de-misijoniral. Poslanec Kunschak je na seji obširno zagovarjal sporazum s socijalisti, ki ga je sklenil dr. Schneider in pri katerem je sodeloval tudi Kunschak kot predsednik stranke za mesto Dunaj. Tudi on je izjavil, da bo odstopil kot podnačelnik stranke, vČe bo dobil nezaupnico
lija iz Italijanske socijalistične stranke in posebno o nameravanem atentatu na Mussolinija, ki ga je Cassinelli preprečil, kakor smo že včeraj poročali. Tisti atentator je bil neki vseučiliški dijak in je hotel ministrskega predsednika umoriti po njegovem povratku iz Libije. O svoji nameri je govoril s poslancem Cassinelli jem. Ta ga je hotel najprvo pripraviti do tega, da bi namero opustil, ko je pa videl, da ima opravek z duševno bolnim človekom, ga je naznanil neki visoki vladni osebnosti in ker ga niso mogli po Cassinel-lijevih navedbaii soditi kot zločinca, so ga zaprli v norišnico v Rimu, kjer je še sedaj. Da bi imel ta človek kakšne zarotniške zveze z drugimi ljudmi in zlasti s socijalistično stranko, ni po dosedanjih vesteh prav nič razvidno, pač pa so našli v njegovem stanovanju okrog 400 rokopisanih brošur, ki so pozivale na upor in na usmrtitev ministrskega predsednika. Glavni politični tajnik socijalistične stranke Vernocchi je objavil pismo na poslanca Cassinel-lija, ki navaja v obliki vprašanj vzroke za izključitev in ki ga je ta prejel še pred javno izključitvijo. Ti vzroki se nanašajo povsem na Cassinellijevo vedenje ob priliki Matteottijevega procesa v Chietiju. Očita mu, da se je za svoje pričevanje domenil s Farinacci-jem; da je imel tisti čas zveze še z drugimi fašistovskimi osebami; da je z objavami po listih vplival na potek procesa in dajal nekemu novinarju sramotilne in napadalne informacije o socialistični stranki in posameznih njenih voditeljih; in da je končno za vse to delo prejemal denarne vsote.
Na to pismo je bil Cassinelli že odgovoril, pa ni mogel zavrniti obdol-žitve, skušal jih je samo pojasniti. Kar
PREDAVANJE O KOLONIJAH
V soboto bo imel v dvorani tukajšnje trgovinske univerze prof. Armando Mau-gini že napovedano predavanje o Cire-naiki. Začetek ob 18.30.
iz urada PoL dr. „Edinost" v Trsta
«Mercttr» - Idrija: Nekam kasno ste s d
domislili. Vsekakor vložite prošnjo za pokojnino oz. odškodnino, kateri je priložiti notornostni akt.
Ta notornostni akt naj vsebuje natančen opis, kako se je nezgoda pripetila z res točnimi podatki. — Prošnjo je nasloviti na vojno ministrstvo v Rimu.
Tajništvo.
SPORT
SPOflTNO UDRUŽENJE Danes točno ob 20. uri plenarna seja vseh organov S. U. v naših prostorih. — Prisotni morajo biti vbL — Na podlagi sklepov O. S. V„ kateri bodo objavljeni v nedeljo, se prepoveduje rs turna tekma «Adria» - -S. K. «VaL» (bazena ln nogomet).
O. S. V.
«Tommaaeo» - «RocoI» 4£ (2:1)
Kakor so.-izjavili ponesrečenci in so Ugotovili tudi orožniki, ki so se pozneje podali na lice mesia, je nesrečo zakrivila plošča vodovodne napeljave za gasilce, k! radi slabega stanja ceste štrli iz tal. Kok> avtomobila je zadelo ob ostri rob plošče ln radi tega je pnevmatika počila.
Huda nezgoda kolesarja, 38-letni železničar Elio Stramucci, stanujoč v ulici Mirti št. 9, se je vračal sinoči okoli 20. ure s kolesom z Opčin v mesto. Ker se mu je mudilo in je cesta, dasi precej strma, lepa, je vozil precej naglo. Ko je dospel do ovinka nad kamnolomom Faccanoni, mu je privozil nasproti avtomobil, ki ga je vodil trgovec Attilij Barzilai, stanujoč v ul. Molin grande št. l skrivajo. 16. Stramucci je zapazil avtomobil, ko je i bilo že prepozno, da bi se mu ognil. Barzilai je sicer v kritičnem trenutku skušal naglo ustaviti, a kljub temu se je avto zaletel s tako silo v kolesarja, da je siromak odletel nar metrov daleč in obležal nezavesten. Pri padcu si je prebil črepinjo in zlomil levo roko. Nesrečni kolesar je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v obupnem stanju v kirurgični oddelek. G. Barzilai je bil pozneje zaslišan na
Obračamo se do naših predpofctavljenih oblasti, da nam v olajšanje nesreče, ki nas je zadela, izposlujejo pri vladi izdatno denarne podpore,
MIREN
Našo vas so obiskali v noči od torka na sredo svedrovci. Napravili so si bili krasen načrt. Dvigniti so hoteli zaklad in črez noč obogatetl. V bližnji hiši so vzeli lestvico, pristavili jo k zidu, plezali po lestvi, odprli okno in že so bili v prostorih mirenske davčne izterjevalnice. Takotf so se lotili dela. Navrtalt so blagajno v trikotu, vzdignili trikotno ploščo, zagrabili
z roko v blagajno in..... dobili so samo 35
lir. Tako jih je bilo sram, da se še sedaj
V glavnem parlamentarnem odboru
.......... J —J A " sej,
mesec po aretaciji tistega dijaka in ga
ministrstvu ni zmozna za razpravo. Ko . _____, ______^----M^i^ h«
V glavnem panamem^nein ounora ^ ^ atentat izjavlja Vernocchi, so socijalisti predlagali odgoditev sej, Cassinelli o njem govoril cel češ da vlada vsled krize v prosvetnem Qd' mu	. ...	----
je pozval, naj mu da dovoljenje, da se v zadevi obrne na pravosodnega ministra. Takšnega dovoljenja mu Ver-
je bil njihov predlog odklonjen, so socijalisti zapustili sejo.
Katoliške organizacije so priredile,	kot funkcijonar stranke seveda
protestna zborovanja proti dr. Schnei- ^ ^^	ker je hjlQ vge skupaJ
Cassinelli jeva osebna in stanovska zadeva (Cassinelli je, kakor smo že poročali, odvetnik), pač pa mu je rekel, da je storil prav, ko je dal prijeti človeka, ki bi z norim dejanjem lahko škodoval
derju in socialističnemu učnemu redu.
Politične vesti
CASSINELLIJEV SLUČAJ
Listi priobčujejo nove podatke o vzrokih za izključitev posl. Cassinel-
vsem.
NEVNE VESTI
Artur Lokar
Povodom nenadne smrte tega vrlega narodnjaka in človekoljuba smo prejeli še naslednje vrstice, ki pričajo, kako je bil pokojnik splošno ljubljen in spoštovan in kako se njegova smrt splošno čuti kot krut udarec usode:
«Težka potrtost, da ponekod zbeganost, se je polastila cele Ajdovščine ter premnogih krajev vipavske doline, ko so zaslišali črno vest o nenadni izgubi notarja Lokarja.
Vsem nam, ki smo ga poznali, nam je tako čudno, — težko pri srcu, da pač ne morejo in ne morejo izpod peresa običajne besede sožalja kot o priliki enega ali druge ga izmed nas; kajti zdi se nam, da stoji tu postava ter nam veleva s svojo dobrodušno, odklonilno gesto:
ZAPLEMBA »ISTARSKI RIJEČI*
Zadnja Številka «Istarske Riječi» je bila zopet zaplenjena. Včeraj popoldne so prišli organi javne varnosti v tiskarno, zasegli izvode in jih odpeljali z avtom.
ODPRAVNINE
URADNI-
ODPUŠČENIM KOM.,
Zavod «Cassa Depositi e Prestiti« vrži po zakonu plačevanje dosmrtnih podpor državnim uradnikom, ki so bili odpuščeni radi bolezni brez pravice do pokojnine; istotako izplačuje ta zavod podpore vdovam in sirotam. Zavod nudi vsem onim odpuščencem, ki imajo pravico do pokojnine, odpravnino, ako so bili vpisani pri njem vsaj šest let. Tudi osobje izpod bivše vlade, ki je bilo izenačeno, je plačevalo tozadevne prispevke, in sicer večinoma Že «Cemu takih \ od 1. 1920. dalje. Uprava zavoda se je po-
marnj? Veteran stopa k raportu pred i stavila na stališče, da se imajo računati najvišjega I oveljnika.» Da bi bil vsakemu ; kot prvi šele tisti prispevki, ki so bili
izmed nas tako lahek račun! Po potrtosti gotove vrste ljudi se sodi, katerim ljudem je izguba, ene ali druge osebnosti najtežja.
In po pokojnem Lokarju žalujejo naj-bednejši in podpore najbolj potrebni v solnčni vipavski dolini. Ker je bil dober kot kruh, zato je njegova roka delila brez pomišljanja, brez skrbi zase in brez razlike vsem potrebnim njim najpotrebnejše: živila, obleko, denar.
Dober je bil ranjki kot kruh in prijeten kot svetel solnčni žarek v temnici ujetnika. Ni bilo še tako Čemerne družbe, še tako razžaloščenih obrazov, katerih bi ne razveselila njegova neutrudna, segava beseda. Dež njegovega Vedrega optimizma je vedno brez prestanka namakal kali splošnega malodušja in gojil setev boljše bodočnosti.
Bil je pa tudi neuklonljiv in ni trpel na sebi nobene brzde kot samo vipavsko burjo, kateri ne more zajeziti poti noben jez. Njegovo narodno prepričanje je svetilo neprestano kot vzor drugim, nikdar za-strnjeno s plaščem oportunizma. V šest-desetletniku je vrel živ ogenj dvajsetletnega borca proti vsem krivicam.
S stisnjenimi ustnicami si ponavljamo mehanično tolažbo. Saj duh njegov še živi med nami v svetlem žarku njegove besede, dobrodelnosti, lovca, narodnjaka, vzor moža, pa si vendar ne moremo iztisniti iz sebe niti sapice hladilne tolažbe.
Zdi se nam kakor po svetlem blisku: Vse mračnejše, pustejše in ni je več tvoje svetle besede, da bi nam dala slutiti svetlejših zarij!»
* * *
Poslednja pot blagega rodoljuba
Včeraj popoldne ob 5. uri se je vršil pogreb pokojnika ob udeležbi večtisočglave množice ljudstva iz Ajdovščine in drugih tudi oddaljenih krajev. Tekom pogreba je bil prijazni trg odet v globoko žalost, pov-
vplačani od 1. julija 1923. dalje. V tem slučaju bi dobili taki uradniki novih pokrajin odpravnino Šele po prvi polovici 1. 1929. Proti takemu tolmačenju zakona pa so nastopila tudi politična oblastva novih pokrajin in zavod bo gotovo moral upoštevati prispevke od 1. 1920. dalje, tako da bodo imeli prizadeti že letos pravico do odpravnine.
PREPOVEDANO ZDRAVILO
Občinski zdravstveni urad naznanja, da je prefektura prepovedala prodajo blažila za živčno slabost «Lia», ki ga izdeluje nekakšen italijansko-amer. laboratorij«. Prefektura je odredila, da se ima to zdravilo zaseči. Proti prodjalcem se bo postopalo po zakonu. _
RAZPIS SLUŽBE ŽIVINOZDRAVNIKA
Razpisan je javni natečaj za konsor-cijalnega živinozdravnika senožeškega okraja (občine Senožeče, Hrenovica, Dolenja vas, Laze, Sinadole, Vreme in Famlje). Letna plača 8500 lir s petimi Štiriletnimi poviški za eno desetino plače, odškodnina za voznino 2500 lir in z draginjskimi do-kladami, kakor jih imajo državni uradi, in 10 lir na leto za vsako brezplačno zdravljenje preko stote glave živine.
Natečaj traja od 15. junija do 15. julija. Podrobnejše o pogojih najdejo prizadeti v uradnem listu «Osservatore TYiestino» od 17. t. m. na četrti strani.
Določila glede varnostnih agentov Izpod bivie vlade.
Izšel je kr. odlok od 17. januarja 1926, št. 596, s katerim se potrjuje pravilnik o zboru varnostnih agentov. 01. 522, ki se nanaša na agente izpod bivše vlade, pravi: «Osobje, izhajajoče iz prejšnje avstrijske policije, ki je bilo izenačeno z agenti javne varnosti v smislu čl. 7. in 9. kr. odloka od 15. julija 1923, št. 2014, in osobje iz reSke državne uprave, katerega položaj se ima
Nedeljska tekma «Tommaseo - «Rocol» je po kazala, da nudijo Jdnigodivuijske tekme včasih; kvesturi, kjer "je pojasnil, kako je prišlo lepii in kvalitativno boljši sport kot nekatere do nesreče. Po zaslišanju je bil zopet iz-prvodivizijske. *To«nmaae®» je Sel v boj z boljšimi pušCen na svobodo, iansami kljub temu, da si p moral pomagati s tremi rezervami Nikakor pa ne bi presenečal neodločen rezultat, ker je pokazal rocolski napad precejšen smisel za smotre no kombinacijo. Poleg smole v streljanju na goal ima «Rocol» na vesti en autogoal in eno zastreljano enajstmetrovko.
Pri «Tommaseu» se je odlikoval posebno mali vratar; obramba tierazpoložena, dober cente r-p hali in notranji napadalni trio. Pri «Rocolu» dober vratar, slabfta obramba, balfaka linija krije premalo točno, krila prepočasna, trio dober, a manjka iub na goaL
Žogo ima «Kocol», ki doseže takoj v prvih minutah prvi uspeh po levem krilu, in to vsled ne-sporazumljenja med nasprotnikovim vratarjem in «backom». «Rocol» vzdržuje lahko premoč dokler se «Tommaseo» ne zave in preide v napad. Odlikuje se vodja napada z dobrim startom na žogo. «Tommaseo» izenači po enajstmetrovki, ter kmalu potem doseže drugi goaL — V drugem polčasu se igra v ostrejšem tempu, vendar pa kavalinsko. Rocolski napad veže dobro, half i vedno na mestu. Diktirana enajstmetrovka ne prinese «Rocolu» za-željenefea uspeha, pač pa postavi «Tommaseo» rezultat kmalu na 3:1 in končno «Rocolov» back na 4:1 za «Tommaseo». Zadnji goal dneva pade za «RocoW proti koncu igre, ko polije na lepo
RasaŽo krila desna spojka žog o z glavo v mrežo, lonec boja najde Kocolce v napadu, ki hočejo izsiliti čim častnej«i rezultat.
Sodnik dober, a pedanten. lapeegledal je
Ear pogreikov, ki bi pa na kontni rezultat ne nele nobenega vpliva.	L.
«OI*or» - «Ma#dal«na» 4*1 (lit)
V nedeljo se je srečala v trenažni tekmi •Magdalena* s prvo četo «Obsora». »Magdalena* je nastopila z dvema rezervama, «Obzor» pa brez ftkilana. Kljub temu je bila tekma zelo zanimiva in nemalo nas je presenetila »Magdalena* z živo in nemalo nas je presenetila «Magdalena» z žilavo vztrajnostjo, s katero je kljubovala napadom «Obzora*. Temu je priča, da je prvi polčas končal z 1:1 in da je bila igra uravnovešena. V drugem polčasu je morala «M^^daWna» kloniti in se braniti, a vseeno ne moremo govoriti o stalnem zapretju «Magdalene* v njen kazenski prostor. S tem je podala »Magdalena* dokaz o svoji vrednosti in to naj ji bo v bodrilo.
sod so plapolale črne zastave. Po ganljivih ; urediti v smislu Čl. 21. kr. odloka-zakona
od 30. oktobra 1924, št. 1842, je izenačeno z osobjem zbora agentov javne varnosti v smislu 1. in 2. odstavka čl. 9. kr. odloka od 18. lebr. 1923, St. 440, razen nekaterih posebnih določb, ki se izdajo za to osobje.«
POZDRAVI VOJAKOV
Najlepše pozdrave pošiljamo slovenski lantje letnika 1906. iz Novare starišem, prijateljem, dekletom In znancem: Terčon Izidor (Nabrežina), Poles Franc (Klanec), Vaiovac Nikola (Cežarji), Babič Stanko, Kreševič Anton (Trst), Anton Rožac (Buzet), Bradetič Anton (Rovinj), Škrk Anton (Kontovel), Caharija Josip (Nabrežina), Cahariia Leonold.
žalostinkah, ki jih je zapel pevski zbor Z. P. D. pred hišo žalosti, se je počasi razvil veličasten sprevod.
Krenil je proti cerkvi, kjer je bila krsta blagoslovljena. Pevci so zopet zapeli, nakar je sprevod zavil na pokopališče. Medpotoma so z mnogih oken usipali na krsto cvetje. — Pogreba se je udeležil kdor je le mogel; celo delavci so prekinili delo in se medpotoma pridružili sprevodu. Na pokopališču sta govorila poslanec dr. Josip Wilfan in dr. Fornazarič. Oba govornika sta poudarjala, da je ljudstvo znalo ceniti vrline pokojnikove, njegov trdni narodni značaj, posebno pa njegovo dobrohotno in darežljivo srce.
Iz tržaikesa življenja
Avtomobilska nesreča na Greti. - štiri osebe ranjene
Predpreteklo noč okoli 1.30 se je pomikal iz mesta proti Greti javni avto št. 741168, ki ga je vodil 34-letni šofer Pasqua-le Cano, stanujoč v ul. S. Maurlzio št. 2,
in v katerem so sedeli trije prijatelji, in sicer: 32-letni natakar Fran Marini, stanujoč v ul. S. Maurizio št. 10, 33-letni natakar Arnaldo Dalla Francesca, stanujoč na Greti zgornji št. 235, in 39-letni gostilničar Cleto Doria, stanujoč v ulici Cesare Battisti št. 19. Trije prijatelji so bili najeli avto na trgu Borsa, da se popeljejo domov; ker je Dalla Francesca stanoval najbolj daleč, je šofer hotel prepeljati najprej njega domov.
Ko se je avto vzpenjal s precejšnjo brzino po strmi cesti, ki vodi na Greto, je nenadoma pačila pnevmatika na sprednjem kolesu. Radi tega je avto hipoma zavil v stran in se zaletel ob zid bližnje hiše. Sunek je bil tako silen, da se je avto ves polomil in razbil, posebno na sprednjem delu. Pri tem je seveda tudi potnikom huda predla; radi nenadnega sunka so popadali drug na drugega in butnili ob stene avtomobila, šofer Je pa zletel na cesto in se pri tem tako močno udaril v glavo, da je obležal nezavesten.
Kmalu potem je privozil mimo mesta nesreče neki drugi avto, s katerim so bili ponesrečenci prepeljani v mestno bolnišnico, kjer so dobili prvo pomoč. Vsi so bili več ali manj hudo poškodovani. Marini je bil ranjen na glavi in obrazu te* je imel zlomljeno levo roko nad zapestjem; Doria je zodobil številne poškodbe na raznih delih telesa in je imel razen tega izpahnjeno levo nogo; Dalla FJTan-cesca jo je izkupil z neznatnimi praskami na raznih delih telesa. Najhujše je bil zdelan šofer Cano, ki je zadobil hude poškodbe na raznih delih telesa, posebno na glavi, in je imel tudi pretresene možgane. Njega so sprejeli v kirurgični oddelek, dočim so bili ostali ponesrečenci na lastno željo oddani v domaČo nego.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Čre&njev izvozni trg v četrtek dne 17. t. m.
Bele cepljenke 1.60—2.00, črne Črešnje 0.50—1.50, zeleno stročje (najin) 0.80—1.30, grah 0.40—0.60, Šparglji 1.50—1.80, krompir 0.40—0.45.
Grešenj je bilo pripeljanih na -goriški izvozni trg okoli 350 q.
Trg s črešnjami jo pokazal danes precej slabo tendenco, ker je bilo blago mokro in pokvarjeno. Bilo je sicer precej povpraševanja po blagu za izvoz, toda blaga zdravega, nerazpokanega in trpežnega — primernega za izvoz pa ni bilo. Žveplarji ne kupujejo ker primanjkuje belih čre-Šenj.
Breskve, katerih pride na trg okoli 100 kg gredo po 4-5 lir, hruške (drobnice) v množini 150 kg so Šle po 1.50-2 liri kg.
Mnrvovo listje.
Cene na videmskem trgu so za listje nekoliko popustile.
Listje brez vej od 90-100. Listje z vejami od 50 naprej.
Svilodni trg ▼ čertrtek dne 17. junija 1926.
Na dan otvoritve goriškega trga ni bilo prinešeno še nikakega blaga na trg. Razvil se bo trg v Gorici šele po nedelji. Ne predvideva se pa prav posebno živahen tržni razvoj, ker so okoliščine, v katerih se mora trg v Gorici razvijati, silno neugodne:
1)	Mora vsak kmet plačati od voza do 10 lir. To bo marsikoga odvrnilo na druge bližnje trge.
2)	Mestno nadzorovalno osobje postopa precej brezobzirno z našimi kmeti prodajalci.
3)	Sistem mešetarjenja nekaterih pre-kupcev posebno pa žensk je tako nasilno vsiljiv, da odganja producenta.
4)	Sosednje vasi, posebno pa Miren, so organizirale svoje posebne svilodne trge ali pa si vsaj nabavile ceno.
Cene so bile na tržiščih, kjer trgi še poslujejo, okoli 25 lir kg.
Prodajalcem cigaretnih papirčkov
V sredo je stopil v veljavo kr. odlok, ki nalaga poseben davek na cigaretne papirčke. — Furlanska finančna intendanca pa nima moanentano na razpolago potrebnih kolkov ter zato sporoča da lahko vsi raz-prodajalci cigaretnih papirčkov in stročnic napravijo s posredovanjem finančnih stražnikov inventar v dveh primerkih Vsega blaga, ki še ni podvrženo novi taksi. Obvezati se pa morajo, da bodo takoj poskrbeli za prilepljenje kolekov, čim jih ,bodo imeli pristojni uradi na razpolago.
PLANINA PRI VIPAVI
- V noči od 14. na 15. t. m. je divjala pri nas strašna nevihta s točo, kakršne ne pomnijo ljudje že od 1. 1888. Padala je debela kot orehi z majhnimi presledki približno od 10.30 do 11. ure ponoči.
Vesti iz Istre
IZ HERPELJ
Šolska mladina herpeljske in klanške šole priredi v nedeljo 20. t. m. veselico v herpeljski šoli. Na sporedu so razni prizori, deklamacije in dve kratki igri. Poleg tega zapoje združen herpeljeko-klan-ski šolski zbor več krasnih pesmi. Starši, pridite, da s svojo navzočnostjo poplačate trud svojih otrok! Prireditev začne ob IG. in je vstopnine prosta. Vsakdo pa je na-prošen, da pokloni kak dar v poravnavo stroškov.
DAROVI
V počastitev spomina notarja A. Lokarja daruje dr. Pertot L 2o za Šolsko društvo.
Namesto Šopek cvetja na grob zlatemu Ivotu, daruje teta Koža pri Sv. Luciji L 25 Šol. društvu.
Jagodnik Fran - Reka, daruje L 10 za Šol. društvo. — Srčna hvala I
LISTNICA UREDNIŠTVA G. Ivan Turk in Marija Vodopivec: Vn-
•jlni pismi je uredništvo izročilo uradu Političnega društva «Edinost», kateri bo ukrenil potrebno.
Borzna poračiia«
Amsterdam 11.00, Belgija 80, Francija 79, London 134.50, New York 27.t>0, Španija 440, Švica 532, Atene 34.25, Berlin «50, Bukarešt 11.50, Praga 81.50, Ogrska 0.0385, Dunaj 390, Zagreb 48.80. Vojnoodškodninske obveznice 68.50.
MALI OGLASI
BERLITZ-SCHOOLVia ™re blanca2,'p°"k
prevodi v vseh jezikih. (905
GLASOVIR, koncerten, svetovno znane tovarne Bord, Pariz, an£le3ki mehanizem, tipke iz slonove kosti, se proda. Via Scussa 3, II., desno. 953
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edioo le «Glykol», ki ozdravi v najkrajšem Času. Cena steklenici L 7'20. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castcllanovich,
Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob).
9C0
PEKOVSKI pomočnik in učenec dobrih starišev se sprejmeta takoj v stalno službo. Miheij Anton, Knežak pri Št. Petru na Krasu.	932
DVA BRIVSKA pomočnika, starejšega in začetnika, sprejmem. Ajdovščina št. 61, M. P.	950
KAM pelješ te sode? Na Kozino. Grom k Furlanu, ki ima pristno istrsko vino po najnižjih cenah. 95fr
SMILAJGD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 [paralelna nlica Via deU'lstria).	926
Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani
vpisana zadruga z neomejeno zavezo
vabi k
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 27. junija 1926., ob 9. url v uradnih prostorih.
DNEVNI RED :
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelništva in nadzorništva.
______3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1925.
Vsi poljski sadeži so scefrani in zabiti j 4. Volitev načelništva in nadzorništva.
v zemljo. Voda je na mnogih krajih raz- 5. Slučajnosti.
orala njive in vinograde ter zasula travnike z blatom in zemljo. Mladike na trtah, ki so bile ravno v tem času v najbujnejši rašči, ker so radi mrzle in deževne spomladi precej zaostale v rasti, so domala yse prekleščene in zarod, ki je bil po večini že v cvetju, skoro ves odbit. Žalosten pogled na uničeno prirodo, edini up ubogega jemeta.
A da bi bila ta katastrofa edina, ki nas tare! Toda radi hude konkurence vin iz starih pokrajin, ki jo delajo razni goriški in drugi trgovci našim stalnim odjemalcem v okrajih Idrija in Cerkno, leži v naSih kleteh še danes nad 2000 hektolitrov neprodanega vina, in to kljub temu, da naša vina v dobroti ne zastajajo prav nič za vini Az drugih vipavskih občin. Pa
tudi cena od L 2.10 do L 2.30 ni nikakor pretirana.
(709)	NAČELNIŠTVO.
Opomba : Ako bi ob določeni uri ne bilo zbrano zadostno število članov, se bo vršil občni zbor eno uro pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom in bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov.
E b
arove za birmo
n
po ugodni ceni dobite v zlatarni^
ALBERT POVH
. Trst, Via G. Hazzini 46 «» .
^■laMmiMMmiiMHii MJ
PODLISTEK
JULES VERNE:
(ifc)
Skrivnostni otok
Reka je bila Se vedno pet do Sest Čevljev globoka in Šestdeset do sedemdeset Čevljev Široka. Inženir je zapazil mnogo pritokov, pa to so bili po veČini neplovni hudourniki. Gozd, katerega prvi del so nazvali Jukamarski gozd, se je spojil z gozdovjem Daljnega Zapada, kateremu niso videli konca. Nikjer niso odkrili človeških sledov, ne v notranjosti gozda, ne ob bregovih Hvale. Noben drvar ni tu sekal drevja, noben pijonir ni zaCrtaval znamenja v debla, ne prerezaval lian, ki so rastle od drevesa do drevesa. Ce so bili sploh kakSni brodolomniki na otoku, tedaj se niso oddaljili od obale, vsekakor pa bi bilo neumno Iskati jih v tem rastlinskem labirintu.
Zato je inženir silil naprej k zapadni obali otoka Lincolna, do koder so imeli po njegovi cenitvi Se kakih pet milj pota. Nadaljevali so pot po rečni strugi, in četudi ie bila vodna smer obrnjena proti
Franklinovi gori namesto proti zapadni obali, so vendar hoteli nadaljevati pot po vodi, dokler je bilo to mogoče. Na ta način so si prihranili mnogo truda in časa, zakaj skozi gosto §umo bi si bili morali s sekiro delati pot.
Pomoč plime je kmalu prenehala. Ali je nastopila že oseka, ali pa se je vpliv plimanja do tu gori že izgubil, vsekakor so morali prijeti za vesla. Nab ln Harbert sta sedla na veslarsko klop, Pencroff je vzel v roke krmilno veslo in vozili so se naprej.
Končno se je začela Suma v smeri Daljnega Zapada redčiti; 'drevesa niso bila tako go9ta, tupatam so stala posamič. V teh večjih vrzelih so bolje uspevala in so nudila zares krasen pogled.
Kako krasne vzorce je nudilo rastlinstvo na tej zemljepisni Širinil Strokov-njaSki rasti inoslovec bi bil samo po rastlinah določil Sirinsko stopinjo otoka Lincolna.
«Evo eukaliptov!» je vzkliknil Harbert.
In resnično, so bila ta ponosna drevesa zadnji velikani zunanjega tropičnega pasu, sorodniki eukaliptov v Avstraliji in Novi
Zelandiji, ki ležita v isti Širini kakor otok jačo.
Lincoln. Nekatera drevesa so presegala 200 čevljev v višino. Njih debla so merila spodaj dvajset čevljev v obsegu, a skorja, iz katere se je cedila diSeča smola, je bila pet palcev debela. Krasni in nenavadni so bili ti velikanski vzorci iz družine mir-tacej, ki obračajo svoje listje z robovi proti svetlobi ter puste na ta način solnčne žarke do tal.
Vznožje eukaliptov je bilo pokrito s sočno travo, a iz grmovja so frfotali celi roji kakor leteči rubini.
«To so drevesa! je vzkliknil Nab; toda ali so tudi koristna?»
—	Pah! je odgovoril Pencroff, z rastlinskimi velikani je tako kakor s človeškimi; niso za drugo, kakor da jih razka* zujejo na semnjih.
—	Tu se pa motite, Pencroff, ga je poučil Gedeon Spilett, eukaliptov les se rabi za fine mizarske izdelke.
—	Tudi spadajo ta drevesa v vrsto koristnih rastlin, kakor je na primer Indijska hruSka, granatno drevo, dalje «euge-nia cauliflora», iz katere se izdeluje prijetno vino; «u«ui-mirta» daje izvrstno oi-