Posamezne Hevttkct MBrada« Din —"75, •b nedeljah Din 1*—. .TABOR- Tuk do, »ra •mU)« ki pr jznifccrf, ob Ih. »ri n 4tew— Baeiodnpme dmo bar atn« 1 snet no po pošti 0 lP-> M ioe* 1—iste n D 18*—, dettstfim m okna OIN m Mm»« D»-u issanti po t)ug—%Wfc Matohi m pri mmi JlttOMt* ■AR®OR.JmSmm aS» MiA Naslov (ena današnje štev. Din 1“— TABOR Fosm StevfflMe nedeljah Državna nesocialnost Maribor, 30. marca. Sl. aprilom bo reduciranih v naši Pržavi — turli na pod roč,j u mariborske Oblasti — večjo število pomožnih uradnikov pri upravnih Oblastih, pri sodiščih ln. drugod. To so seveda, posledice šted-^l®- .Sedanji prosvetni minister Stj. Radič. jo dejal oudan v zagrebškem gleda-S(;Ui ko se jo pred predstavo Gogoljevega »Revizorja« dotaknil uradniškega vprašanja, da bi biilo'treba odpustiti še j^čje število uredništva. V nekaterih grogih jo zopet slišati^ da iiradmištvo ^Preveč žre«. Tako povdarjajo zlasti "nieeiki kmečki demagogi. kadar zaidejo ^ vasi. Odpuščati urad ni šiv«, a imeti ‘izborno upravo«, ki »brezhibno in biro« deluje, to je želje beograjskih in ,‘‘Krebških vladnih krogov. Zelju, ki bi '.•la upravičena, če ne Ibi bila nelzved-! hva. Kajti za brezhibno in hitro delo-’ anjo je potreben zadosten im s p o- 0 b e n uradniški aparat. Izkušnje pa rjta kažejo, da ®e pri redukciji ne pazi JR na zadostnost niti na appsobnoist. — dokler pri enih vratih mečejo r*cesto strankarsko neopredeljene ali Proti režimu opredeljene »odvisne« u-Jdnjike, pri dr upih vratih oboročkl Jpiemajo one, ki so zaznamovani s »|Catom režima. Pri na,s še vedno ni iz-Jrlučeno morilo pri uradniških name-^•Hvaih siposobnost. To velja zlasti za btk uJ>ravo- Dokler ni mogoče za- tega dejstva, je vso drugo prazna No dvomimo, da je treba še mar-jj. j® reducirati — ali v redukcijah mio-a’ tiis^em Zii izboljšanje. Tega pa da-j ne opazimo. b Nič novega ne povemo, če zapišemo, Hitu0 r^r^avnt uradniki v Jugoslaviji ve-^ . J,evež,i. Bilo bi odveč, če bi to ute-Vilr v'^i' ^a‘' Hr tolikokrat ngoto-flija, ličeči primeri, kako se postopa z 1^, '*}ik'L. Država, ki je sooinlpa tvorba, sa, laiko minlo socialnega čuta. Vzami-lju ’]a Pr. kronske vpokojcmce. Koliko ii vJ-j,,e> bi so v svojem življenju vestno Ln- , *Vn j® dolžnosti, prosjačijo za to, £ ni milost, temveč jam gre po pravici. m^.n° morejo doseči. Za kuj .ie vse cle-j s9 nOtu pokazali baš zadnji dnevi, ^'aiV6 clre'!rn'|lo nekoliko globlje v beo-^rupcijo. Toda za nekaj tisoč k, ,°9V. ki so s solzami v očeh dočakali IVoniZaiVo ’n ji dali takoj na razpolago 4>t-e~. močh ni denarja. Nesocialna so holt]^,t1:lanja uredništva, ki Pa tvorijo |'bači,nV'1® 7-a so. Kričeče nesoči jalen pa je kako sedaj odpuščajo reduciramo da- • Kar sredi meseca jim »porote, bdisl^ ®. koncem meseca odpuščeni Im 1. Pl a če. \r'Ka dne v mesecu ne dobe več hrndniikh'd tesni reducirane! je mnogo ,t® od j,,. v tn uradnic, kij so službovali ZavipTnflVr meomnl - Imele vsaj 6 tednov do dtuJ? , ’ da si po otlpovedi prp-re>. noč na* "mibo. Država pa jih kar J^tavi aw h' Po 6 ali 7 letih službe i Mesecu Kami kje vzeti prvega *** mih,';«enar zn stanovanje in h rimo 1 *r,,,ajjnp j vpraša. Če so mlade im fci'0 v deželi "n51e »za™do«. Saj fci v®č «ti-rv,J ^1er w. mo-rala ne jemlje Maribor, sreda 31. marca 1926. ffiiai ^?° PQ tudi nekateri redu ,r0(,',>lno! Lc-ti SO še v S_iim VM-'ki ®lužbl 'vi p.. • ,uil neznatno odpravnino, !* p,,,v J a socinlna dolžnost tuja. _ol‘last Bi morala biti vzor 'v re»uict Pa daje »lab. vzgled Pred sprejetjem proračuna Protestne izjave opozicije. BEOGRAD, 30. marca. Dane« dopoldan je bila proračunska debata zaključena. Nelkaj govornikov je še govorilo o sedanji davčni poliltiki. Opozicija (razen SDS) je predložila skupščini pred glasovanjem protest, v katerem izjavlja, da bo glasovala proti proračunu, ker preveč obremenjuje narod. Samostojni demokrati so navajali kot vzrok, da bodo glasovali proti proračunu, dejstvi, da je narod z davtki preobremenjen in v znak protesta proti šikannm napramr narodnim elementom, M so v državni službi. Predsednik je nato pričel z imenskim glasovanjem, ki se ob 13. Uri še ni končalo. Dr. Ramek v Pragi Proko Berlina je prišel avstrijski, kancler v Prago. PRAG, 30. marca. Danca dopoldan je prispel iz Berliha avstrijski zvezni kan-oetar dr. Ram ek. Na postaja so ga sprejeli zastopniki ciivilnih in vojuških oblasti, Dr. Šuma! ga je poatjraivil v imenu predsednika. Na postajo so prišli* tudi. general Hoppe, zunanji minister dr. Beneš in avstrijski’poslanik dr. Moreik. Zbrala se je velika množica ljudi, ki jo prirejala kanoelarju ovacije. Rnmek jo odšel v spremstvu dr. Beneša na Jlrad-čane. Zvišane leiarine Protest trgovskih krogov. BEOGRAD, 30. marcu Finančni minister je odredil, da se s 1. aprilom zviša ležarima za uvoženo blago za 100%. Trgovski krogi ge zgražajo nad tem in obljubljajo, da bodo vso trgovske zbornice ostro nastopile proti temu. Odločilni boi na šahovskem turnirju Dr. Vidmar na tretjem mestu. GE M E RING, 30. marca. Danes ob 9. url dopoldan se je pričel odločilni boj za prvenstvo na mietfnarodnem šahovskem turnirju. Z napetostjo se je.pričakoval o končnega izida partije Aljehin— Spielimann. Aljehin je pripel partije z damskim kmetom1, a Spitmann se elastično brani. Partija se opoldan še ni končala. Niemcovid je porazil Vayda. Ru-binstein Griinfelda. Vidmar Davidnoua, (dr. Vidmar mu jo vzel eno figuro in dva kmeta) s čimer mu je tretje mesto zasigurano. BORZA CCRIH (Avala), 30. marca. (Izvirno). Beograd 9.14, Pariš 17.82, London 2.'».2.’i, Newyork &19.2S, Milan 20.88, Berlin 123,6 Praga lb.386. Dunaj 73,26, Budapetst 0.007278, Bukarešta 2.15, Sofija 3.74. —j______i-L—^ n Leto: VII. — Številka: 72. ZIGOTO Smeh! a0?«3!™ Smeh! Kino Apolo Tek 121 Avarescu — novi moi v Romuni559 M, Dnevna kronika — Politični položaj. Notranji boli med Pašičein in Ljubo Jovanovičem niso prinesli doslej še nikake odločitve. Sigurno je le toliko, da je Ljuba Jovanovič močnejši kot je bil pokoju! Stojan Protrd. To je bilo pričakovati že takoj ira samem začetku te odprte borbe, ker dolgoletni Pašičev rival ne bi započel dvoboja, če ne bi imel zaledja v samem klubu. V koliko bo uspela intervencija Acc Stanojeviča, še ni mogoče reči. Pristaši Nikole Pašiča napovedujejo, da se bo Ljuba Jovanovič uklonil avtoriteti ministrskega predsednika, medtem ko prihajajo iz Zagreba trdovratno se vzdržujoče vesti, da še Pašič pripravlja na umik iz političnega življenja in da je računati s skorajšnjo odločilno vladno krizo. Vsi komentarji pa naglašajo, da bo radikalna stranka šla narazen, če ne bo mogla pomiriti nasprotujočih sil, ki rujejo v njenem skupščinskem klubu. Zakaj Ljuba Jovanovič nima v klubu In v stranki niti iz daleč tiste avtoritete, ki Jo ima Pašič, tako da se bodo drugi odcepili od njega. — V skupščini se nadaljuje debata o ekspozeju finančnega ministra. V javnosti sc mnogo razpravlja o naknadnih kreditih in amandmanih. Amandmani predvidevajo razne nove izdatke in nekatere spremembe v področju prosvetnega in trgovinskega ministrstva. Zanimivo Je, da se bodo morale bolnice v Sloveniji vzdrževati same, Vlada Hm bo dala zgolj 10 milijonov dinarjev subvencije; dalje bodo lahko pri nas nameščeni sodni uradniki, ki so doslej službovali v Srbiji pri sodlščili, katera so radi štedenja ukinili. — Ekspoze našega zunanjega ministra dr. Ninčiča Je izzval v inozemstvu živahne komentarje. Glede našega razmerja napram Italiji je nastopila še večja nejasnost in pariški listi pravijo, da bi moral dr. Nlnčie Jasno povedati, ali bo Jugo-slaviia držala s Francijo in Malo antanto, ali pa bo šla čez drn hi strn z Italijo. — Odgoditev skupščin«. Ka,kor poročajo iz Beograda^ h« Narodna stkupščina takoj po sprejetju proračuna odgodena. najhržo silo, ki — eo izbruhnejo na 'an »- rode neclo-gfleclue noijledlice. Caveant eonsulcs! dihalni stranki. Do prihodnjega skupščinskega zasedanja bomo — pravijo te informacije — stali pred jasnejšo situacijo. — Da, to ]e značilno! V času, ko se v naši' javnosti perejo razne umazane korupcijske aferč, ki so zadele visoke osebnosti in nam kažejo moralno močvirje beograjske družbe/je umrl v Beogradu kot tramvajski zavirač rezervni častnik — invalid Ivan Popovič. Kot Srb iz Boke Kotorske jc iz narodnega idealizma še za mladih nog odšel v Srbijo in postal trgovec. Ko je Avstrija 1. 1908. anektirala Bosno in Hercegovino, je Popovič pustil vse svoje imetje in družino ter Je krenil med četnike. V na to sledečih vojnah sc Je vojskoval tako hrabro, da Je bil odlikovan z dvema Karadjordjevlma zvezdama, z Belim orlom, z angleškim in romunskim redom. Postal je kapetan I. razreda. Ta borec — invalid ni mogel dobiti pri nas druge službe kot službo tramvajskega zavirača. Umrl je v revščini, kakor Je v revščini živel, zato, ker mu domovina ni bila molzna krava. Taki nacionalni ide« llisti stoje danes skromni in prezrti v ozadj"* napihujejo pa se mnoge brezvestne »veličine«, ki jim je višek vsega »zarada« in državni interes in nacionalno ime zgolj sredstvo do večje »zarade«. — Zanimivi pojavi med ruskimi emigranti. Pri nas so je že večkrat razpravljalo, kaj bo z niisikhpi emigrantil Mnogi so naši! na naših tleh primerno službo in so večinoma že sprejeli našo držav-ljanstvo. Le-ti se bodo med nami docela vdomačili in bodo z malimi izjemami naši do smrti. Zlasti med eni i granti v Ju-poslavljf jih je veliko ki še čakajo obnovitve ruskega carstva, kar bi jim o-mojročllo povratek v domovino. Vendar pa se tud! med njimi boljinbolj utrjuje dvom v izvedijiivoist testa načrta, ki nima stvarne podlmpte. Dolgo eakanjo in naravno hrepenenje po domovini je zaneslo v cmi.£rrantske vrat e pokrete, ki jih razdvajajo. Osnovna težnja teh po-kretov je: domovina. Vsii poikreti so za to, da so emigrant je vrnejo v domovino; foda nekateri so ne.srnhiivn!. drajjl pozitivni. Negativni trdo, da se je treba na vso ipoč boriti zoper boljševiike, k! ne Jim ^ Rusj'j‘1 že majejo tla. Ker pa je borba proti boljšoviiarmi dane« že prekoračila. višek in začenja upadati, je težko reči, kako hi se moigda s temi pospešiti, vrnitev v domovino. Pozitivni pravijo;' Rusija se na znotraj neprestano presnavlja. nastaja nova Rusija iu sledovi mmm Bodoči romunski ministrski predsednik? Romunski krni j je poveril sestavo vlade generalu Avarescu, nasprotniku Bratiama. Avarescu je bil že 1. 1920—21 ministrski predsednik. revolucijo se brišejo vedino bolj. Treba so je sprijazniti z noro Ruisdjo, ne glede na to, kdo jo na vladi. Glavno je; vrnit! so v domovino. To idejo širijo med pariškimi Rusi — in v Parizu jih je veliko — pisateljica Kuskova inPješelonov. —' Minule dni se jo vršil v Parizu diskusijski večer, ki. je bil jako buren. Nastopali so razni strujarji, ki bi. si bili kmalu skočili v lase. Vendar pa so izzvenela vsa Izvajanja v osnovni ton: hrepenenje po domovini. Monarhisti «o sicer* kričali: »PostrcJjajte socialiste.;, t j. one, ki so za povratek v Rusijo, na drugi strani pa so sami priznali, da je boj proti He-danjl vladi v Rusiji mogoč le v domovini. — Nag kovan denar. Koncem tega meseca bo prispela zadnja počiljaičv kovanega denarja, ki ara izdelujejo tvor-nice v Franciji in Belgiji. Jutri bo prispelo v Gruž 20 vagonov drobiža po 1 in 2 diiinarja. V finančnem ministrstvu pa razmišljujejo, da bi se dalo v promet tudi 10 in 25 parski novci, ki so jih radi prevelike notranje vrednosti odtegnili prometu. 25 parski novec predstavlja namreč večjo vrednost kakor sedanji dinarski in bo. predno pride v promet, nar vrtan. V mesecu juliju pa bo naročenih milijon zlatnikov, ki bodo predelani 1* avstrijskih zlatih kron. — Izučen mizar, Slovenec, ki že dolga leta dela v najsi o vite jši h tovarnah in mizarskih podjetjih, se želj naseliti! v kakem večjem kraju Slovenije. Ako k j« reflektiirajo na mizarskega mojstra Slovenca., naj se interesenti iz dotičnlh krajev obrnejo na Tajništvo SDS. Maribor Cankarjeva uilica 1. —• Slov. lovsko društvo — glavna podružnica Maribora — je tekom preteklo-pra tedna razposlalo na naslov vseh lov« »kih zakupnikov in lastnikov samostojnih lovišč, v kojih reviirjth »c nahajajo mali oziroma veliki petelini, dopis sledečo vsebine; »Dovoljujemo ali Vami javiti, da je glasom sklepa občnega zbora »Slovenskega< lovskega društva v Ljubljani« dovoljen odlstpel malih in velikih petelinov šele od 15. aprila dalje. — S/klep je htl storjen iz loveko-kultnmih oziiirov in ima namon ščititi najplemonU tejfio nnao divjačino pred uničenjem. — Proti lovcem, ki bi se tega »klopa no držali, bo postopalo »Slov, lovdko društvo v zmiislti svojih pravil.« — Omenjeni Sklep je vsekakor upravičen im utemeljen, Radi pozno nastopajoče »pomladi * »1 A BOR* ■iV Mariboru, due yi. iuJita zadnjih kfclli »e 3« žal dograjalo. <1® 'je plemeniti pereč začel žele okoli, začetka aprila ■abiinaltii 1 jubermiželjue ženice oko-l'i sebe, ko sra, »aken ni več ščitil pred smrtonosnim fttreloimi; raditeiga,'je nltoral pred koncerni svoje visoke .pesmi ®apu»ti -ti svoje družice, *fk!i’ so šele čaikale na, oplojenje. Posledic® niso Saost.ail-e: te plemenite perjaidii je vedno manj ih nevarnost pre ti da v kratikeni čaisiu popolno-^ ma izgine. "Dajmo torej petelinu Tisaj toliko odloga, dla zvrši »vojo rodbi irsko dolžnost im š&ifciano ga i« lastne volje, ne da bi bali k temini prisiljeni po zakonu^ vsatj do 15. aprila! — Justifikaci ja, v Cel ju. Krvnik Mau-hner je včeraj — ikakor smo na kratko že poročali — obesil bivšega .trgovca in jg«-etilničairia Hotlka. 'ki je ustrelil lansko leto v 'bližini. Brežic irfesarja, Kraljo&fc «mu oropal 13.130 Din in ga položil na železniško projjO. Ko so ®a'izsledili, se je delal blaznega, a ni nič pomagalo. Hotko je v zadnjih urah svojega življenja po polnoma otopel. Prenesli so ga na morišče in krvnik je tako dobro opravil svoje delo da je bil Hotko v 8 in pol minute mrtev. Krvava drama na vlaku. V brzi-vlaku, ki vozi iz Budimpešte v Tem«-Švar, »e je zgodil včeraj- žalosten dogo* dek. V Szolnoku je vstopil neki popotnik, ki je nosil v prtljagi železni drog. Njemu nasproti je sedel neki častnik 9 wvojo soprogo, ki je imela dojenčka na rokah. Ko te .je vlak Nekoliko nagnil, je padel železni dro> ' ^ ,r A I Ženska, ki je prekosila dosedanje umetnike v stradanju. Osemindvajset let. stara Amalija Ba-r a ji da iz Ruirgosa v Španiji ne uživa radi želodčnega prisada pet let nilkake hrane'n iti pijače. Pr,j živil jen jroči- svoj doživljaj. Jasno je. da tudi pripravljalni odbor šentiljskega vinskega sejijna ni mogel s , tein računati, da bo kak Avstrijec proti- iasno obstoječim zakonskim 'dolpčbani brez potnega lista mogel prckora-^Hi- naso mejb, najmanj pa je mogel računati s tem. da bi naše politične oblasti, ne da bi se .izpostavile nevarnosti disciplinarnega po-^toipanjp, ,mogle dovoliti prehod brez potnih listov., Zato, je bila dolžnost odbora in pred vsem tudi gospoda Žebot,i, ki sc sedaj izigra, va kot nekakega tutorja tega odbora, da bi bili pravočasno ukrenili vse potrebno pri na- Maribor, 30. marca, šem ministrstvu, da bi se bile dosegle olajšave. Vedno je stvar prirediteljev, da se za take stvari brigajo, ne pa stvar političnih oblasta Žebot se po svoji znani navadi, ki zasluži samo prezir,- zaganja seveda v vsako stvar, katero podvzame g. veliki župan in se je zagnal v svojem članku tudi v anketo o pDVzdigi tujskega prometa, katero je sklica! nedavno g. veliki župan. Ne pomisli pri tem, da je tako. informativno postopanje vedno potrebno, ako hoče uprava iti pravo pot. Zlasti je pa potrebno to še danes, ko ravno vsled zasluge Žebotovc stranke še vedno nimamo oblastne skupščine, katere naloga bi bila zlasti tudi, da razpravlja in sklepa o povzdigi tujskega prometa. Da bo pa tujski promet vedno vezan na nekatere zakonite predpise, o tem bi si moral biti Žebot, ki si na svojo učenost veliko domišlja, pač na jasnem. Toti, V katerem je članek pisan, odgovarja seveda prej vsemu drugemu, samo ne onim idealnim besedam, katere je Ista »Naša Straža«- naipisala o duševnem preporodu in drugih lepih stvareh. S surovostjo se še nikdar hi izvršil duševni preporod. S političnega stališča nam je čisto prav, da^ Žebot tako postopa, ker svojo stranko s svojini neresnim nastopom vedno bolj popolnoma diskriditlra. Saj nam je dobro znano, da danes vsako priporočilo, katero napiše gospod Žebot za kakega ministra, pomeni znamenje za negativno rešitev. Žal, da s tem tudi vedno bolj diskriditira slovensko ljudstvo. »Slovenčeva1' »kritika44 Trstenjakove razstave Ali je Trstenjak umeSnik ali ne Ljubljanski »Slovenec- ima v 5?^ J -njem «a»ui monopol na to. da objavi' slt> b/>rno. spletko proti kakemu kulturnemu dništ.v.u aili pojavni, ki ne gre.v njeyi mn-le-ta, storil ko j žalessuaf misilirtio nAmre-č v poildtičnenTi; siufolu. . .,. V Ca bi -Slovenca \ odlila vzvišena sikrk za u^o- umetnost-, in kulturo-— magnrni. .Ml PP-nataučueon1 invve&krai tntdapo!),-npii]. feledovanj-n oznd.ia.se pok^e«‘.-.da je bija »kritieiJost da govorimo z ua j^ novejšim njegovim uuDotnostniim r&ft: rcni<>Hi iz MairibOfa — »samo zastpr ^Vejali mam j ■ s-rečmo diekori ran, za jvaW.imi Pa nič. n:i>. Ne, za kaiterijn nedcaj ,ie>. ali kaka osebna užaljenost a.li iz zavisti.-po^ rojeua intriga. V ne del.iškem ; Sl0T.e-n.-gu« si je-nekdo., ki Cvirna kora jže, d'a -bi .-povedal,"kdo' je. ' prjAViščil'« Trstenjaka. Saj verno,:-Jcafko; so to .piše: Denimio, da je mlad niož-pni-šel -.tifl razstajvo. (o ima očala., jih bo bnisnjno zasadil tesneje k očnicam’ in —*■ g*Bjf-:«i ga, ‘ui^gemu Trstenjaku! • Saj je kritik že. pnžel y dvoraijo z nacae-nom1,. da Trstenjaka »obglavi«: To -vam* 3® teko kot- Če pride. Mansner na (sodno dvor^ee: žrfev je že. pripravljena, oin Ima le pravico, da ti,rja, jj|a,vo! Pravico od sodne oblasti; k-rjo neki pa je dal pravico ie-niti zaplotnoajku. da ohglavi Tnstenjalka^ Ali jo moz morda sam umetnik t Je-li t>am ui »Sloreneut v odgovor.1 <3re glas o marsioen): in če V;i tega ne veste, hi vedeli mi. Pa lrfi ne iwbiramo glaso^’. Pika- ■ v m Preganjanje naših šoliiikov. V »Slraži- ve- povedati posl. *—ak-. da se bodo iizvršile na mariborskih srednjih šolali nekatere osebne spremembe. Po-sebno prizadeta, bodo učiiteljiišča. Tako namera,vajo vpokojiti zaslužnega in' vsekd;a.r objektivnega — to priznava, ce- lo »Stražim« »-ak« — ravnatelja g. M.. Pirca, premestliti pa; agilnega kal tiar* nega delavca a. prof. dr. Maksa, Ko vačiča, Podobna usoda, bo zadela- baje g. prof. Kend1 o. Prihodnji dnevi boefope-kazali-, v koliikor so te i.nforini,aci.je točne. Če bo prosvetni minister res jajvršil to, ka.r ve povedatii’ klerikalni list, bo sigurno vzbudil v vseh naprednih krogih velik odpor. Sokolstvo bo enodlušno razumelo, da je preganjanj© njegovega prosvetnega voditelja naperjeno proti 03** mu in ne dvomimo, da bo na to primerno odgovorilo. Značilno je, da se kleri' kaloi talko zanimajo za osebno »reforun«« radičevcev in so o vsem tako ^Iobro }n" f o rani ra nit Sicer pa ee 'bo nudila- prilik®’ da bomo o stvari spregovorili. m Jugoslovanska Matica. V sredo dne t. im:. «e vrši seja v klubovi sobi restavracije Nar. d »m točno ob 8. zvečer. Prosim točne in polnoštevilna udeležbe. Predsednik. m! Mestno središče Saveza Trezven® Mladež! v Mariboru se g. Velikemu županu najtopleje zahvaljuje, da se jo o®* zval po\'ahilu in poslal zastopnika našo prvo Oblastno skupščino, ki f-e vršila dne 28. marca v Cuclju. — Od^0* Mestnega, središča STM. 'N' “ m Planinci! Opozajaimo vise ljubitelj* našega Pohorja, da je koča na Klopne^ vrhu stalno oskrbovana. Poti k1 n emu vrhu so sveže- markirane in jo stop jako olajšan. Kaikor doznavamo^bo za Veliko n oči odšla na Ivlopni vrh vecj® Skupina planincev, kateri se lahko P^' druži vsakdo, ki je željan razvedrila; ^ zdravi, prijetni naravi. m Karambol dveh avtomobilov. Na Tržaški cesti sta davi .trčila dva avtomobila-Nesreče ni ravno težjega značata, vendar P3’ je en avto poškodovan in ima zdrobljen3 bla-tobrano. Ko je prišel, na lice mesta stražnik, sta se oba ponesrečeno^ . zgo^rarjala droS na drugega In nifiče ni hotel biti kriv. Preiskava bo šele ugotovila povzročitelja sreče. m TiskoTine sa prijavo davka telesu M* delavcev ima na prodaj založba tiskarne d. d. v JnreičeTi ulici 4. To s kovine so uporabne le za večja P0*1' jetja. m Jugoslovanska Matica v Maribor* vljudno naproša narodno občinstvo, da T k** največjem številu pristopa k društvu. sečna članarina je tako minimalna (1 da jo lahko vsakdo pogreša. Narodna poi“ jetja in zavodi se naprošajo, da gredo pri ! biranju članarine društvenemu inkasantu ^ roko. Ker še je za leto 1925. pobirala ClaB*' razstavil -in pokazal, kaj zmore? Ne, nje-^Ova rm-na »kritika;' ne priča., da bi’imel umetniško roko. Alii pa je morda.Umetnostni kritik, ki mora hiti —-kakor dobro pfa-vii-Benedetto Croce v svoji »Estetiki- -^l^ongenjaHeu umetniku. 6e- je »SlOiifeueev« poročevalec re« . kritik, t^da j - mora. biti — seve-da tudi — še večji iU-thetnižki genij od Trstenjaka, ker ga Jocei- ile bi vzel. pod' mikroskop«. S črni je U1.0Ž (o iiK.k-mzaJ 1 f(a..j je napisal in a j videl? Na kolikih ra®s;tffvab si jo uril oko? Koliko. umetniških galerij r je-ob-^'•'■'Iva1) 1 Koliko literature prebral!.O tem ’8eiri,i,U, enakemu Trstenjaku, ne vemo ivic:;.He podpirati se noče-. JCer pa Trsi e-^njaik. pj g^nij. je plaee- ali genij ali, pa toliko kot Trstenjak a.li pa ničla, ignorant. , Da vi d i.m o: Tndi- našega Trstenjaka, bomo vzeli PO-d , »mikroskop in pa. ibomo obglavili, SkO je spMi inpel glavo in v njej dvo-S6(t),.*draTlJi oči, ko je bodil po šiiro-k&m sivetii.« Taiko je zapisal nedosrnani »Slovenčev« genij. Vprašalno: kaj je to W>'ikroškop? Ali s teni misli svoje stališče o umetnosti? Ali pa obstoji neko stališče, okus, načelo ali karsiibod-i že. ker \1*> tako absolutno zan&ljivo. kaikor mi-‘kroskop^lka. leča? V teni stavku je toliko nelogičnosti-in duše^-pe praznote, da hi eeuta.ni ne bi bilo žal-prostora — dali pieca.po<* •, ni-ikrosikop A-lj naš je bl«d-•nejši in objekliivnejši orl nazorov o u-metnosti-, od umetniškega okusa, od intuicije — mikroskop lopiikp in zdrave pameti je.^ Ze sedaj pa, lahko vprašamo pisca,'ali je »ploh prinesel g-lavo v dvorano? Kazinske stopnice niso brez vsakršne nevarnosti! Lahko bi analizirali tudi naslednji odstavek, če bi sc nam ljubilo talko be- sedno ..prekljanje. Pravi, da Trstenjak ne pozna, problemov. To je <)o neke mere res, vendar pa v uin^tno»ti ni problem vse. temi\;ee je lepota poglavitpa reč. Kubinitstični iin dadaisti čiri. eksperimenti so strahovito problematični, poln.i problemov — ali naj se poVaže človek, ki bo dejal, da so lepi! Pojeiru lepo ni matematičen, ni objektiven, ali toliko se že ujemamo, dw obstoji neka šjiroka meja ni ctrl grifem in lepim, da, lepota ^ailitova fizvesten sklad v posomežnib delih in da mk>ra vzbuditi v grleclalcu ali slušatelju neko realk č i j o, ki jo označujemo kot »občutje lepega«-. Pa čuta. zn barve nima Trstenjak! V Parizu mu je. kritiik umetnostne revije L’Anic Gailols«, ki je reproducira la nekatere Tršf on jakove sliik e — prvefra Slovenca.- ki je'bil uVpden v njen krop — priznal čut za barvo, v "^'eškoslov. re-iJjibliki je' pisal praški kritik o ravno istih slikah, ki jih »Slovenčev^ genij' d e vi je v nič. da se je uinetniikov ču t z a sveti oho najbolje izraall v nnotivih is Renepk-., ^razvaline antične lepote v Tti-mu je podal barvno tako, kakor bi hotel barve podariti nalašč radi tcira, r°rtT'*M sirarji— »zameiova- 'p 'tj kc Nwo<'1ti<' Politike dr. t. H. tiarla* pravi o beneških akvarelih: . . .mestoma je tehnika uprav bra-yi) r na. fco barva t.ečeR smelimi tokojo. je n a^ičen a. bogato s-est.o pn j e-y a. n a r.n vse]«] ar organski z ranč e-n a s predmetom. (Obširnejp jrlc.j Ta-hor- k dne 19. marca tl.) Seveda, pa. r a m praska kritika je glupa! Kaj Pa t*m vedo o umetnosti ? Moj Boc. v Mariboru kjer so ra.stave talko • redke, iinajo krtitiki dovolj čaisa^ da se res temeljito pripravijo na obglavljenje. ,V Mariboru, mestu ikongeul jal-nih in sul”^ genijalnih kritikov! A-lii Trstenjak -ifi . horribile dietu! — impresij oni st. Si***, hota! Moderen ni! In jdnvno je, kaj 0 ’ milostlva, moda? Kajti lepota, sama °-sebi ne velja več kot vijolica v Moda tvori lejioto! — Pa kaj še naš zaplotnjalkovič? Vsebine ni, da, v’-bi ne! Pa povej mi. bratec, kaj je na. lepega in boni: t.i pmedal, kdo si! L še zastor so to »like, za zastorom P» ni? TVsniino: naslikaš svojo impresi.i0. černi-b Benetk. Podaš jo tako. ka-koT * videl in občutil svoj motiv. Eno je 111 t-iv, drngo je tvoje lastno doživetje. ” : tje je n^ačin. kako ume ješ videno i« -V žlvljeno izraziti. Pa. če- >.j. to opravil združil vse troje vWklnd, kii pred*tfly slilko, kaj sedaj? Nekomu bo■ ugaJ1!. drugemu ne. Oisto nararv-no. Ali pa-S0^!,.^ lega, ki rtin ne ugaja, še znači do sl1--‘ m um-eitniišika? Potepi je najmodeTtie- t . V, .v ,u Jd ua.,|m^ru*-- ^ UimekM>«t — fotonom in rl-adai^ n-sploh we driipto, le nmetnofit n:i. I11 ' dar ima. kljub Tseni- ekftreraom' 11,11 n ost, n e elemente v sebi! Kaj naj b° ' zastorom' slike, ki l>redslavlja beM11 jem. umetnikov način-glediamja? ^ $ na je v leiioii Mmj. V obentjn. ''f k<* vzbudi nad sli-ko. Kdo drugi bi la. ]« T>odal motiv docela drugače. — T>a 111 ;ii umetnost Ibaš v .indflvidunlnem ok1''1 indrividualni produktivni intniei.i'^ ^q/ No* nazadnje nas snprageni.i Jlij ve, drt inra Tre-tenjak umetniški 1 glave, baje ni imel. je rekp1 Pa mn razjasni, učenjmk, kalko d ti nekdo umetniški čn(. tudi tebiji' «rlavc. ko slika, niumi? Ei, 'to »o »Jemil ' ^te- . No, pa končajmo; Bodimo eii 8 jd njaJcarn' na jajsnem. Prvo ‘ n:r. i e.\ >1 A tf D i! «. rina Sako pozno, so raznf mnenja, da so že plačali za leto 1926. Prihodnji teden se bo pobirala članarina za to leto in upamo, da ne bo med Slovenci nikogar, ki bi odklonil plačilo tako neznatnega prispevka v korist Jugoslovanski Matici. m Prva stanovanjska hiša, ki se po Tojni zgradi v Mariboru s prostovoljnimi Prispevikl najširše javnosti, bo glavni dobitek dolurodelne loterije »Doma mbogifoc. — Odibor je na svoji zadnji seji plenili, da naj se začne z gradnjo te hiše taikoj po Veliki noči. Občinstvo vabi-®l0. da po svojih močeh podpre to koristno akcijo in kupuje ter priporoča srečke. Va na tujo Uivijero in v tuja ■portska kopališča. Nasa. kopališča na :«*adrainu so že toMJco razvita im spopol-^.lena, da morejo zadovoljiti vsakega jizletniikii ki potuje za zabavo, in vsake-' 'S* bolnika.'ki potrebuje moralko ozračje, ►V cenah se dane.s lahko že kosamo z Inozemstvom, f- V svrho propagande in manifestacije naše. morje«.smo sklenil)!, da priredi-5?® ° Binkoštih. to je “2". in 24. maja v vriilcvenjci veliko narodno slavnost, na «a(cvo isinio povabil i mnoga naša narod-drusibva iz Primorja in gornjlih kra-.v: Hjinistrsitvo za promet je naprošeno 'apopuist ma vseh državnih Železni- cah a zn’ izletnike bodo pre-«krlbljeni še jj * • .pop^sfi (v hrani in stanovanju). ' ?z>nio za ciljem, da dvignemo zanima-ju pogilobiinfo ljubezen do našega za naš sinji Jadran. Naj tedaj ‘Vakd« -izkoristi binkoštne praznike in r^^no''vožnjo ter naj pohiti s svojimi J|r'.la.telji v Primorje, kjer bo našel v ,Kr^tniih morskih valovih ob peščeni o-u*” največji užitclk. Vabimo vsa. kul-_ rnn društva, da se zainteresirajo za vav.eden0 nikcijb ter da zahtevajo matan-n°Jša; po j asen i 1 a. Jugoslav.-eehoslov. Liga. j, ' 3? sploh,:uiiietnik- Pisec teh vrstic, io ' a tin občuti. pa mu. nactbstuje. V Pari-jJ’. ^ Pragi in drugod je bilo tudi ne-'! ljudi, ki so to priznali. Torej jen- ^'udje alii na i°ti način prismo-čev'- > Pf;nemara podkupljeni. Sloven-triiilk' ^ mn n^kaj »umetniškega jjr konce dira 1. ali zli op svojega nni- ^iti rv^'Ra Tnora kol umetnika obg-la-^'net < ' miariborske razsitave naprej ni V in ho šel brez glave po svetu. % i f je le, ali iima 'Slovenčev« Hi ”j,spl<>li še glavo? V tej spakedra-3« bore malo sledov o nji. flel jft vred1 n o ?> ti Trstenjakovih najširša diskusija, dreza se da ut stališč in okusa. Trsten jaka je to Sp3' ^®PO "raztrgati« in »Slovenec« #^j«W^riU »H njegov takratni stro-ik i)QV., TtoročevaHec .je v*a-j pokazal Iti ':*««*. no*H opredeljeno stališč« .Mani-netti je dejal o vsej antiki ^ l*li ° treba njene tVarij) . s-»'love sežgati, da ne hi abotno sta,i«x °'kllfin- Tudi to l>a jp 1)n". . ” je staliišee. v mio j ib očeh pr. iuVT?*o bedak, kdor trdi, da Snui, m-ir; K ^ ^5^° ni. bil umeitnik. Po-^ '»'rijetiinM'1 nmetniški krvnik, da y>hiH^e '^^nio ena. Večna, nesmrtna! trenutna 7 'Z‘ni 80 niinljivi. Moda, je i^eno j« jvpma, pristno jedro je ro j Tivtt • c?'Se- bo lirbvlvo3*® nw KaSet|ku-svoje poti it '?;Ško Vs»>'b'iin„St' ra?ly 0)1 fona n,met l^ku. To v n ,VrM -’11 JTlla stremljenji .. ado^tuje. Vse rim™ i« « :' Kinsai. 7,in«' *y^wije. vse dri k Tin riiinin-la n ^akta. Slovenčev« kri-® takt a 110 <>klUiSai De znanja in tudi ’ B. B. Kr&ro-tKanlne za vsakdanjo obleko •v. N* jL-J-B c Kljub temu, 'da še ne moremo trditi, da bodo ravno »kar.) . obleke« .prevladovale v letošnji poletni modi, je vendar sigurno, da bodo najbolj prikladni modeli letošnje mode ti, ki nam jih kaže naša slika. Jako važna je barva teli modetov, ki bo, kaksr vedno, zahtevala ravnanje po > modni barvi; torej svetlorujava. ki ie prepletena i drugimi barvami. Obleke, ki jih kaže slika, so prikladne za vsak čas in vreme, za potovanje in za poklic, torej, služijo, v času, ko je treba obrniti vsak novec, predno se ga izda, jako hvaližno. Iz ilvIJenla in sveta Kako ie sedaj v Rusiji. Milijon zapuStene dece Žalosina posledica slabih reform zakon* skega življenja. Ruski listi često razpravljajo o vprašanju zanemarjenih iin zapuščenih otrok, ki postaja vedno bolj. pereče im. ki je v novejši zgodovini osamel primer. Soivjetski tisk ceni število zapuščenih otrok na en milijon. Ti otroci so prava nadloga vse dežele; zbirajo se v krdela na železniških križiščih ali v Večjih mestih in tvorijo stalno in resno nevarnost za življenje im imetje prebivalstva. Kot -drastičen primer navajajo imni listi, da sc jc v Moskvi 200 otrok olbjjega spola vgnezdilo v kleteh neke 6 nadstropne hiše. Ko so jim hoteli zahra.niti dostop h tem, da bi odstranili stopnice, so zagrozili, da bodo, če se to res zgodi, zažgali hišo. Še v bed ne j šemi- položaju kot v Moskvi sc nahajajo .otroci v moskovski guberniji. V leiu 1924. so je v tej guberniji (izvzemši glavno mesto) izreklo 29.867 kazni nad nedoletmo mladino. Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da je samo 50% lastninskih deliktov, a $0% nrav-nostnih zločinov in najtežjih kriminalnih zločinov, kakor so požig, rop, uboj in umor. V Moskovski guberniji je bilo leta, .1924. kaznovanih (do 17 let starih) 27 radi roparskega umora. 4'28 radi požiga, 213 radi uibojev in umorov. 244 radi uravnostnih zločinov. Nerazumljivo pre-i-enetiljiva pa. je speoualna sta/bis.iika zločinov, ki so jih storili otrOci do desetega leta. L. 1924'. so otroci v tej naj-nežnejši dobi svojega življenja povzročili 96 požigov, 22 umorov in ubojev in 2.1 nravnostnih zločinov. Zapuščenost ruskih otrok je res pretresu.joča. To gorje pa ne izvira zgolj iz mnteri-jelne stiske, ki vlada v Rusiji, ali iz slabe admim is trati vrne n reditve, ali iz olmbo-žanja države, temveč predvsenv iz balj-.ševiških reform zakonskega in familijar-ne»a življenja ki dopušča, prosto ljubezen, a v resnici prepušča, otroke, ki bi morali hiti državna, in splošna lastnina, zločinstvu in stradanju ter opustaeemju po spolnih boleznih. • , , Tiidl iubllei IM letnica čokolade. Pred štirimi stoletji so Španci zanesli, čokolado v Evropo. V Ameriki so poznali čokolado že izza pamrtiiveka, a. v Mehiki so kakavova 'zrnca rabila kot denar. V domovini čokolade se je pripravljala ta slaščica na čisto svojevrsten način. Mešali so jo s koruzno moko im na to dodali še ohilo — popral Ta amies pa ni evropskemu želodcu nič preveč teknila. Bogataši), ki imajo pri vseh narodih -»boljše želodce«. .*) kanalu tudi v Mehiki spoznali, da bi lahko bila čokolada okusnejša. Zato so jo' jeli mešati z inedom;, sladkorjem, vanilijo, anizo .im z dišečim; cvetjem ter so jo uživali vročo. Ko so se Španci nastanili v Mehiki, so vrlo vzljubili to pijačo in zane»ljiivi viri vedo povedati, da so si celo duhovniki dali prinesti — ob dneh, ko je bilo hudo vroče — na oltar kozarec-tečne (pa ne s poprom1 prirejene) .čokolade. Čokolada se je nato kmalu razširila po Španija, im je odtod prodrla v Francijo. Prvič so jo pili na ženitnimi Ludvika XV. Billa je jako dra*a in malo kuharjev je bfilo, ki so jo znali pripraviti. Zdravniška fakulteta v Parizu je 1. 1661. javno potrdila da je čokolada zdrava, pijača. Slednjič se je ta mehikanslka slaščica tako razširila, da so se jeli. bogoslovci — v srečnih časih, ko ko imeli ljudfje dovolj časa za taka »vprašanja« — pričkati med sabo. je-li čokolada postna jed. ali net Nekateri so trdili, da. je čokolada nekaj takega, kot, vino in pivo. tako da jo lahiko pobožen kni.stjan pije oh vtsakemi ča-su- Tudi na sam veliki petek; drugi pa so trdili, da čokolada ni pijača marveč jed in da je ob i h dneh iie bi smeli Uživali. V francoskih mestih je ime! izprva neki Pavid CHialieuia iKkl.iuono pravico do Prodajanja čokolade. T> 36RI. je ta pravica potekla- in se je čokolada dobivala v vsaki trgovini r.a dokaj zmerno ceno. V 18. stoletju je bila že povsod domača. S pridom «o jo upOrahHja'li zoper drisko in' tudi v časilv ko je razsajala griža, .ie rabila kot zdravi Im a. pijača. Čepe, jc demisija mariborskemu Sp.irtu 'popolnoma' koristna?- nakar. je občni zbor demisijo soglasno sprejel. Nato se je prešlo k volitvam, pri katerih' je prodrl predlog delegata »Maribora«. Izvoljeni so bili za. predsednika ravnatelj g. Toma n. za tajnika g. P c h e i m, za blagajnika g. C o J n e r, (ki se je izpočetka proti vil), a za odbornika g. O se big. Po izvolitvi se je predsednik zahvali! za naklonjeno mu zaupanje in izjavi!, da' prevzame mesto kot nevtralna oseba in ne kot predsednik Maribor^«. Izjavil je tudi, da je s to konsolidacijo. nastopila v mariborskem športu nova era.Jd bo hitrih korakov vodila k uspehu, če se bodo vsi zavedali tega, da je šport samo eden in da ne more biti dvojen. Prosil jc tudi delegata LNP, naj obširno poroča v Ljubljani, da se dajo premostiti brez oseb* n>sti najtežje ovire, ki izgledajo sicer nepremagljive in da bi v korist splošnega športnega najpredka iskreno želeli, da se tudi v Ljubljani doseže Ureditev raztrganih in športu toli škodljivih razmer. Zahvalil se je še bivšemu odboru in delegatu LNP nakar ie bil občni zbor zaključen. “itra rešitev krize }e prav razveseljiva fr dokazuje; da športni duh pri nas vendar n! tako prežet z zavistjo in osebnostmi, kakoe v Ljubljani, kljub temu. da sta pri nas šc dve narodnosti. ' "-Q- t ISSK Maribor — nogometni od**k. Jutri v sredo dne 3-1. trm. se vrši ob 6. n.ri zvečer odhorova (seja v Narodtnem domu. — Načelnik. . : TSR Merkur. Jdt.ri v sredo dne 31. tm. se vnšii na, igrišču ISSK Maribor važni traLnimjj bazena 6ekcije. in sicer ob Mi uri. Članice, ki še nišo oddale slik, naj prinesejo po 3 '-sinke s seboj. Točna Udeležba dolžnost! Trener. ! Lawn tenis - odsek ISIK Maribor. Pornitvam vse člane, da se sigurno udele-obveznega sestanka sekcije v Grajski Meti, fci se vrši v sredo dme 31. tm. ob' 2Q. mri. Načelnik. Um /port Kriza v MOLNP reSena v :• Športni duh je premagal osebnosti. Maribor, 30. marca. Snoči se jc vršil pod vodst\om delegata LNP g. Bedjaniča izredni občni zbor Medklubskega odbora LNP. Odstopivši predsednik jc^ utemeljeval svoj odstop s tem, da na takratnem sestanku ni prišlo do nikakih za- ključkov, ampak so se samo prerekali. NI pa odstopil radi tega, ker je delegat ISSK Maribora zahteval, da se- vrši debata v slovenščini. Delegat ISSK Maribora k. ravnatelj Toma n pa je ugovarjal temu, češ, da jc izjava preveč klavrna in za resno instanco kot je M O premalo utemeljena. M O mora biti instanca, ki jo respektira vsak naraščajnik, član In fuhkcijonar, čes^r pa do danes M O ni nipsel doseči. Radi t*£a smatra, > A POLO KINO« predvaja prvovrstno veseloigro »Zigoto v ne> volji«. Film je res ena najboljših šaloiger la zasluži priznanje. V sedmih dolgih dejanjih' nant nudi vsebina obilo zdravega humorja Iff vzbuja salve smeha, ^-ij! j . >OSAJ8KT H?fOc. ^ predvaja lčras»n Velefilm »Bela sestra« ki ga je ofočinstvo ponovno zaželelo. •»» Kdor hoče vfldeti največji in vsebinsko? najgloblji film letošmje sezone naj sl ogled« lldejanski. tri ure trajajoči film. Vsaka kritika na temi mestu bi M3a odveč. Miklošičev spomenik v Ljutomeru Eden največ j ih' učanjatov. kar jih je rodila slovenska mati, je nedvomno dr. Pran Miklošič. K. razen nekaj ulic po naših mestih, ki »o po njem imenovane, še ta mož nima nobenega spomenika. V Radomerščaku pri Ljutomera še stoji njegova rojstna hiša, a kmalu ne bo nihče vedel, komu j« tekla zibel r lej hiši. V krogih' ljubljanske univerze se j* sprožila misel, da se vzida vsaj spominska plošča v njegovo rojstno hišo. Ljutomerski rojaki so so pa odločili, da se mu ob enem postavi vsaj skromen spomenik v Ljutomeru na Cerkvenem trgu, v bližini hiše. v kateri je preživljal e-troška leta. ko so se mu stariši semkaj preselili. Večji spomenik se prepušča be- li Ljubljani. Da se to izvrši, se je sestavil poseben odbor, v katerem imajo svoje zastopnike: ljubljanska univerza, Zgodovinske društvo v Maribora, poglavarstvo ljuto-. merskega sreza in traka, občina ljutomerska. Ta odbor se obrača « proftnjo n« vse rojake, ki vedo, kaj pomen ja ime Miklošič, da z radovoljnimi prispevki pomorfcjo postaviti Miklošiču spominsko ploščo in spomenik v Ljutomeru. — Oboje bi se imelo odkriti še letoSnje poletje. Stroški so preračunjeni na približno 25.000 Din. katera svota se bo pač dala zbrati brez posebnih težav. Prispevki se naj pošiljajo na županstvo v Ljutomeru ali na Zgodovinsko društvo ^ v Mariboru, kakor je lifr-mu bolj prilično. 1 zahvalo se sprejme tudi najmanjše darilo. Naša dolžnost je častiti spomin našift velikih kulturnih delavcev, ima pa, to tudi pobudo za mladino, da posnem* vzore naših velikih mož. Odbor za postavitev Miklošičevega tsomeniU ** Uniu««* Veliki župan mariborske obiasti je z odlokom E br. 1857/1 z dne 14. X. 1925 izdal strog nalog, da se v vsej oblasti dosledno fci radikalno izvede osnovna in temeljila akcija za zboljšanje in povzdigo radi povojnih razmer zaostale živinoreje. Opiraje sc na načelo, da Je plemenjak temelj, alfa in omega, začetek in konec vse živinoreje, se je potom občinskih predstojništev in potom orožni-štva odredil natančen popis in evidenca vseh bikov v okraju. Na podlagi teh podatkov, vsestransko preizkušenih poročil in ponovno prekontroliranih seznamov, se je letos zasnovalo in Izvedlo licencovanje. Ličencova-nje nam je torej dalo jasno sliko o plemenskem materijalu v okraju in nam je dalo tudi smernice za bodoče delo. Dana nam je bila možnost, da smo si ogledali in da smo ocenili živino iz vseh, tudi najbolj oddaljenih delov okraja. slovenjgraški okraj razmeroma zelo slaba — vendar je bila absolutno nekoliko boljša kakor lani. Licencovanje nikakor, ni pričalo o nekdanjem slovesu slovenjgraške marijadvor-ske goveje pasme, Samo par’posestnikov je ostalo zvestih tradiciji naše nekdanje slovite živinoreje. Za pogon prvovrstnih in drugovrstnili plemenjakov sd bili odlikovani in je bila priznana nagrada naslednjim posestnikonl: J. Parth iz št. Janža, Popič -VoSnik Iz Podgorja in FrancJLobe iz Slovenjgradca. (Bi-korejska zadruga v Slovenjgradcu.) Materijal ostalih posestnikov je bil v splošnem slabši in deloma celo zanikrn. Licencovanje je izvršila redna komisija; prisostvoval je tudi srezki poglavar V’i h e r, višji veterinar gospod Pirnat in odposlanec velikega župana g. ing. \V. e n_k o.. Letošnje licencovanje v sodnem okraju S1qt listične naravi, otožnotežkega in neživahnega značaja tukajšnjega prebivalstva je zanimanje za napredek na kmetijskem gospodarskem polju popolnoma izginilo, ko so izostale visoke državne podpore. Da bi se kaj napravilo iz lastnega nagiba, pa v tukajšnjem okolišu radi pomanjkanja ljubezni do rodne grude, do krajevnih krasot ožje domovine, radi pomanjkanja/smisla za lepoto in čare kmečkega življenja in nara,ve ni pričakovati. J. Levec iz Št. Janža, J. Blagotinšek šošt. okolice,’ J. Vrabič iz Št. Florjana, J. Tajnšek iz Št. Andraža in A. Primožič iz Šmartna na Paki. Potnino in deloma lepe nagrade so prejeli vsi ostali posestniki. Izredno ugoden rezultat licencovanja V šoštaujskem okraju je pripisati naravni inteligenci in živahnosti domačega ljudstva, ki stori vse za napredek in kaže posebno naglo razumevanje in stalno budno zanimanje* Zelo velike zasluge za napredek v živinoreji in v gospodarskem življenju Sploh gredo v šošanjskem okraju okrajnemu zastoptl in domači inteligenci, ki je v stalnem stiku z narodom in prireja daljše več mesečne tečaje za kmečko ljudstvo, kakor n. pr. v St. liju pri Velenju, Velenju, Šmartnu ob PaM itd. Izredno razumevanje za dobro gospo* darsko stvar kaže kakor vedno, naš načelnik okrajne" \ zastopa gospod Skaza, ki vspričo ut; ega rezultata licencovanja v0‘ tiral za nagrado posestnikom premirane »■' vine malodane 10.000 Din. Licencovanje se je ob splošni zadovoljil0' sti ljudstva zaključilo z bodrilnim zanosnlnt nagovorom g. sreskega poglavarja Vihe^4 in g. referenta Zupanca, ki je v imenu kega župana, izrazil javno pohvalo nad 5t' danjimi uspehi v živinoreji v šoštanjSk®11' okraju. Mnogi iu mnogi tujci prihajajo v naš okraj in se ne morejo načuditi krasotam naše planinske narave. Kako pa so razočarani, ko tozadevno ne najdejo nikakega odmeva v duši domačega prebivalstva, še manj pa pri inteligenci, ki Je večinoma utonila v povojnem materijalizinu in v malenkostni strankarski razcepljenosti. Zgubila je smisel za velike smotre, za duševnost prirode - in človeka in se je miselno in družabno vedno bolj odtujila od naroda. Samo sebični — nia-terijclni in-teresi dandanes še sem in tja družijo kmeta in našega inteligenta. — Redke so izjeme, ki so pa tembolj častne. Ta mentalnost se tudi jasno odseva v gospodarskem življenju našega podeželja. Ni več pobude in idealnega prizadevanja In kjer ni idealizma, tudi ni trajnega napredka in ne zadovoljstva. Samo kdor ljubi svoj ožji okoliš, bo v njem deloval z uspehom in bo vdahnil tudi svoji okolici ljubezen do dela in napredka, do svoje rodno grude in narave. Vsa čast onim redkim učiteljem in duhovnikom, ki vršijo to važno kulturno misijo v naših oddaljenih planinskih krajih brez posebnega priznanja in razumevanja v mostu. Njihovo delo je neprecenljivo in se izraža tudi v gospodarskem napredku. □□monennooo o □ anaauuuaac& Župančičeva „8eseda o Prešernu marib. mladini** se dobiva v posebnem ponatisa po 50 P kos v naši upravi. Kupujte in dajajte mladini in stvn! I nami JOCJL OLUI o o nnni n tr n nmflfl J VVN.vV"'* ^ Tako krasno se pere edino le z milom Licencovanje v Šoštanju je v primeri z li-cencovanjein v Slovenjgradcu poteklo zelo To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljito In istočasno blagodejno na vsako, tudi najfinejšo perilo. Uporabljajte samo to milo, kajti z njim prati je prava Igrača. VadiSa pa (udi, c3a se v vsakem tfeoEero Kesu nahaja zlatnik. Ako ga najdete, pomeni to z« Vos dvojno srečo l Za pomlad Od. 1. marca 1926 Reklamna prodaja KARO-tevljev vseh v** at 2 10% popusta garantirano neispremenjena priznano najboljša kvaliteta KRKO. Maribor, Koroška cesta 9. H se bode prodaialo v sredo in petek na Glavnem trgu. Ji i» »»I »fcjfeoljii dmmti iB«na»ihii nr»i J-▼ daja inform»fltj» a viam, poelma pa že » S hnQTBflin denarnih irroioV,trg+T- jnprjratnlb on»b Sars informacije >0 ^žaa, i»6rpn» io br*a «« »a»j» r Tut« Kurtiliifa ni. 11. EmW44 -orhUfu »VwaJtTnli>MhArw V vinotoku v Peklu za laJtersberSko opekarno se toči prvovrstno novo in staio vino po 8—14 Din Ob velikon. praznikih pri lepem vremem> vttni koncert. Za obilen obisk se priporoča Andrej Janžekovič. 614 Podpirajte Jugoslovansko Matico! Abonenti *e spreimeiO' od 1. april* naprej v (fontilni liloker.Vojainilka ul. 10. 619 Učenko ali učenca (trikolo) spreime takt*i rHitavracija Nr-rolni dem. 0«et. . «10 rte kovčke, kasete damske torbice, g^-maše, nahrbtniki irj jSlWj razne torbarske iz-delke v veliki izbiri priporoča Zrn lično opremi), sobico * Mektr raMvetliavo in postrežba se i*ie eolidnecrk najem aika. 380 Dia meselne. . ulov y apraTi. 611 Več lepih perzijskih preprog »< pečeni proda. Priložnostni nakup »amo Se 8 dpi. VpiaSati Grejeriiieva «1. »t. 12/11. levo 612 Aleksandrova cesta 13, Podpisana tvrdka naznanla cenj. odjemalcem, da je zafela z razpečavanjem svojega po monakovskem načinu varjenega Hiše ne žrebanje, praktična smaopomoA za mdnjo last nega doma. Pojasni h pri tMarslan*, gradbeni oddelek «16 Gospodične, prijeto* zana njosti, inteligentna in prijazna v občevanju, i boljlo izobroibo se sprejme kot stalna pomočnica pri tukajšnjem zdravnika. Nadaljaje informacije daje uprava „Tabora“. 606 predvojne kakovosti In najvljudntjt o-o vabi na obilna naročil* 613 SftfiM 14. "VF X H ff K ». V MarrfioVu, etn e 31. marca; 1926. Gospodarstvo. Fr. \Vernig, srezki ekonom- Licencovanje v srezu Slovenjgradec Slovenjgradec, koncem marca. Zelo jasno sliko o tukajšnili gospodarskih In narodno kulturnih razmerah našega podeželja nam ie pokazalo letošnje licencovanje. I. Licencovanje V' slovenjgraškem sodnem okraju se je vršilo dne 23. III. Dopoldne v Št. liju pod Turjakom, popoldne v Slovenjgradcu. Kljub najslabšemu zimskemu vremenu je bil letos prigon trikrat večji, kakor druga leta. Razstavilo sc je 94 nad eno leto starih bikov. Kakovost je bila v splošnem slaba — za venjgradec je pokazalo, da predvojno ugodno stanje tukajšnje govedoreje ni bilo povsem naravno, da večinoma ni temeljilo na gospodarski zavednosti, na ljubezni in smislu za napredno gospodarenje, ampak, da se je pretežno vzdrževalo potom visokih državnih podpor in potom uvoza tujega blaga. V tem zadnjem dejstvu se je v našem obmejnem srezu skrivala mogoče tudi nacijonalno politična tendenca. Reakcija vsled spremenjenih razmer in vsled skromnega pritoka drž. podpor ni Izostala. Radi izrazito materlja- zadovoljivo. Kljub temu, da slabo vreme n! popustilo, je bil prigon zelo visok. Razstavilo se je 50 nad eno leto starih bikov. Od teh so se razen deveterHi licencovali vsi. Blago je bilo prvovrstno, en komad lepši kakor drugi. Bilo je uprav veselje in užitek motriti razstavljene živali. Bil je tudi povsod vzoren red in se je vse delo lahko vršilo gladko in brez zaprek. Tozadevna zasluga gre pred vsem vestnemu orožništvu. Prve in druge nagrade v iznosu 500 in 400 za licencovane bike so dobili: