0 neposrednem in posrednem pouku v ljudski šoli. Pri konferenci razpravljal Anton Leban, nadučitelj v Komnu. Kdor dela brez premisleka, sužnjuje slučaju. Kdor ima pa vedno svoj smoter pred očmi, ravna načelno ali premišljeno. |olskega in učnega reda z dne 20. vel. srpana 1870. § 49. zahteva: »Kjer so v enem razredu učenci razne starosti in jih je zategadelj v razdelke razdeliti, naj učiteJj skrbi, da irnajo primerna opravila tudi tisti razdelki, katerih takrat ne poučuje. Dovoljeno je tudi stvar tako urediti, da se učenci ponavljaje vadijo v tem, kar jim je učitelj že razložil, ako se to pod učiteljevimi očmi takisto godi, da je baš na podporo posrednemu uku." Pri nas je večina šol enorazrednic. Učitelj mora torej uoence 6 — 12 letne starosti različnih zmožnosti razdeljene v oddelke poučevati istodobno v eni uč i 1 n ic i. V tem slučaju nastane potreba dvojnega pouka, to je neposrednega in posrednega poučevanja. Gotovo se ne da tajiti, da ima učitelj, ki posluje v taki ljudski šoli, težavnejso nalogo in službo mimo onega, ki poučuje tam, kjer nima šola oddelkov. — Biti mora jako spreten in vnet za svoj poklic, ker le tedaj bo tako delovanje v šoli uspešno. A uspeh pa še ni zagotovljen, ako je število otrok prav veliko. Dr. Lindner pravi o posrednem pouku: BEin solcher Unterricht ist allerdings nur ein Ausnahmszustand, zu welchem das Vorhandensein classenarmer Schulen insbesondere auf dem Lande drangt, und lafit sich vom rein didaktischen Standpunkte kerneswegs rechtfertigen, indem er gegen den schon von Comenius aufgestellten Grundsatz verstoBt, dass alle Schiiler einer Classe rnit demselben Gegenstande sich beschaftigen sollen." Žal, da ne rnoremo temu načelu ugoditi, zakaj za to bi trebalo povsod večrazrednic. Ker je pa znano, da so pri nas večinoma enorazrednice, zato je tukaj neobhodno potreben pouk v oddelkih. To je najtežavnejse na enorazrednioi, v kateri učitelj učiti hkrati učence treh oddelkov in to mora učence različnih let in različnega znanja. V takih slučajih je glavna stvar neposredni p o u k, ko namreč učitelj naravnost govori k učencem, ki imajo njegov govor ali učbo razuraeti in na njegova vprašanja odgovarjati. — Pri posrednem poučevanju raora imeti en oddelek kako tiho delo in tedaj ima kako nalogo rešiti brez uciteljeve pornooi. Čeprav pa je neposredni pouk učitelju glavna naloga, vendar si mora prihraniti še totiko časa in pozornosti, da nadzira tiho delajoči oddelek. Drugače oslabe moči in nastane nered. Velike pomembe je tedaj posrednji pouk, o katerem pravi dr. Lindner, da jo »diese Art des Schulunterrichtes nur ein trauriger Nothbehelf, denn erstens muss die Selbstbeschaftigung der einen Abtheilung durch gewisse vorbereitende Schritte des Lehrers eingeleitet und am Schlusse revidiert werden, wahrend dieser Zeit bleibt die andere Abtheilung unbeschaftigt, was nicht blofi ein Zeitverlust, sondern auch ein Element der Unordnung ist". V knjigi ,,Lehrplane und Erlauterungen fiir das Kiistenland" najdemo sicer na strani 389. nastopni pasus: ,,Ako so učenci razvršoeni v tri oddelke, naj učitelj en oddelek poučuje ustno, druga dva oddelka pa se med tetn bavita s tihimi vajami. Ker so trije oddolki, in se vsled tega vsakemu izmed njih prikrajša uoni oas, je učitelju dolžnost, da že poprej skrbi>o odbere in pripravi naloge za vsak oddelek in vsako poluro, da odkazovaje naloge izgubi k večerau 2—4 minute časa." — Nadalje pravi dr. Lindner: BZweitens wird die selbstbeschaftigte Abtheilung durch den direoten Unterricht der anderen, den sie rait anhoren muss', in erapfindlicher Weise gestort, was besonders bei geweckteren Schiilern der unteren Abtheilung der Pall ist, weil diese an den fiir sie neuen Mittheilungen des Lehrers ein urrvvillkiirliches Interesse nehmen. Endlich drittens ist die Thatigkeit des Lehrers beim Abtheilungsunterrichte getheilt, indem er sein Augenmerk auch den selbstbeschaftigten Schiilern zukehren muss." Da si raore otrok na podlagi neposrednega in posrednega pouka razširiti svoje znanje in obzorje in si s časom prisvojiti to, kar zahteva § 3. šolskega zakona z dne 14. vel. travna 1869, se morajo postaviti temu pouku nekaka navodila, po katerih naj učitelj ravna, da bodo šolski otroci postali to, kar zahteva namen ljudske šole, ki je označen v § 1. omenjenega zakona: »Ljudski šoli je naloga, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni; jim razvijati duševne moči; jih oskrbovati s potrebnimi znanostmi in zvedenostmi, cta se bodo lahko dalje izobraževali za življenje; jim postavljati pravo dno, da bodo enkrat prida ljudje in državljani." Držati se je tedaj pri neposrednem pouku nekaterih določenih načel, da ne mine dragi čas brez koristi in da se ne preleve tiha dela učencev v neko delavno brezposelnost. Tiho delajoči učenci morajo biti koristni saraodelavci. NajvažnejŠa teh načel so nastopna: 1.) Ucitelj srae neposredno poučevati le tedaj, ako je predmet, ki se iraa obravnavati, takšen, da se ne more koristno omejiti niti za spodnje oddelke, pa tudi ne razširiti za starejše učence. Mogoče je pri nekterih predmetih, da se jih vdeleže v s i o d d e 1 k i, ali pa naprežejo od druge strani vso pozornost učencev. Taki predmeti so: lepopisje, prirodoznanstvo, telovadba in petje. 2.) Tiho delo — posredni pouk — se mora vržiti, dočim učitelj poučuje neposredno iti pod njegovirn nadzorstvom. Potemtakem ne smejo vsi oddelki tiho delati istočasno, temveč se raora neposredno poučevati vsaj en oddelek. Ko delajo učenci na tihera, rnora paziti učiteljevo oko na to, da zares delajo, da tako onemogoči vsak nemir. Da bi se učil tiho delajoči oddelek na pamet, ni nasvetovati, ker učenci pri takein delu navadno šepeeejo. — Razvidno je iz tega, da raoraš vsak dan pripravljati in razpolagati gradivo za posredni pouk prav tako skrbno in prevdarno kakor za neposredni. — Pao ni treba omenjati, da se morajo naslanjati tihe vaje na ustni pouk ali da naj učence nanj pripravljajo. Pismene naloge odberi, če le moreš, za vse oddelke iz onega predmeta, ki ga učiš v isti uri; kadar se pa ne moreš ravnati po tem pravilu, tedaj odredi vaje tako, da učenci ponavljajo, kar so se prej učili pri ustnera pouku. Posamezne oddelke moraš pri tihih vajah nadzorovati, naloge pregledovati, oziroma popravljati. Seveda tega ne more vselej storiti niti najmarljivejši učitelj sam, zato storiš prav, ako veliš otrokom, naj si zaraene ploščice j-jli zvezke, da popravi drug drugemu nalogo. Tudi storiš dobro, ako se držiš 13. točke inštrukcije slavnega c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 28. sušca 1893. št. 310, ki pravi: »Vsaka vaja se mora ali takoj pregledati in popraviti, ako čas dopušča, ali pa šele pri prihodnjem neposrednem pouku. Gledati se mora, da je vaja primerno lepo pisana brez večih pogreškov, ki jih imajo učenci navadno sami, ali drug drugemu s pomočjo učitelja popravljati. To se lahko zgodi tudi pri posrednem pouku. Dokler se namree bavi učitelj z drugim oddelkom, piše učenec tega oddelka stavek na tablo, po katerem imajo učenci svoje izdelke popraviti, potera piše drugi učenec drugi stavek i. t.d. — Ako učitelj hoče, tudi nekaj preraeni, t. j. on lahko napiše izdelek na tablo, da otroci popravijo pogreške v svojih zvezkih, kakor so se prej naučili. 3.) Takisto ne srne biti naloga na tihem delajočemu oddelku čitanje ali glasno števanje. V tera slučaju se ne moreš prepričati o uspehu, in otroci, če so slabotni, se navadijo lahko pri tem jalovega ždenja, dočim oni, ki so živahnejšega temperamenta, kmalu najdejo priliko za nemir. Tudi ne bi se smel za tiho delo priporočiti lepopis kot krasopis. Pač ima biti vse pisanje krasnopisanje, vendar ima vladati pri tem drug namen, ki se nanaša na vsebino pisanega, jezikovo pravšnost in pravopisje. Največ greše otroci zoper pravopisje zato, ker napaono prepisujejo in se jim ni zadosti vtisnila besedna slika. Vsa druga pa je proti temu, če premišljeno prepisujejo iz berila. Pri takem postopanju se dela obenem tudi za pravopisni pouk kakor za jezikovne vaje najizdatnejše pri vsem poučevanju materinega jezika v Ijudski šoli. 4.) Reševanje računskih nalog utegne biti pri posrednera pouku najprimernejše, in v ta namen so zaradi praktičnih nalog Močnikove računice jako dobre; ravno tako vnerna Močnikov navod k pridnerau premišljevanju vsakega učitelja. Nadalje je za tiho delo priraerna tudiizvršba risb, sarao da se poprej stvar obravna. Niedergesass pravi: »Der Lehrer unterrichte z. B. die alteren (reiferen) Schiiler in Erdkunde oder Geschichte, wahrend eine Abbildung rnit der Nachbildung einer einfachen Zeichnung beschaftigt ist, welche der Lehrer an die Tafel hingezeichnet hatte; oder umgekehrt, der Lehrer lese rnit den Kleinern, wahrend die GroBeren flir sich eine Rechnungs- oder Stilaufgabe schriftlich ausflihren." Ker že tukaj govorim o začetnikih (,,Kleineren"), moram še omeniti, da mora učitelj ž njiini ravnati posebno previdno. Osobito moraš na to paziti pri tihih vajah — pri posrednem pouku — zakaj pomisliti raoraš, da jira je odmerjenih že tako raanj ur na dan nego starejšim učencem, in pa da jih eno in isto nepretrgano opravilo lahko dolgočasi ter jim omrzi šolo. Preudariti moraš tedaj dobro, kakšne vaje ti je dajati otrokom prvega šolskega leta, da dosežeš učno svrho. 5.) Med posrednim in neposrednira poukom ne sme biti prenehljaja. — Dela pri posrednem pouku so izvečine mehanicna, in otroci morajo dobivati potrebna pojasnila v neposrednem pouku. Jezikovni pouk se naslanja na berilo, zgodovina na zernljepisje itd. Tu je veliko polje za delavnega učitelja glede primernih nalog za tiho delo. S tem, da se prisloni posredni pouk na neposrednega, se dožene brezdvorano tudi napredek posrednega pouka. S to prislonitvijo se nadalje dožene, da se uoenci nirnajo več baviti z že izdelanirai nalogami in da zares napredujejo. Drugače bi se veselje le zadušilo in v šoli izzval nered. — 6.) Posrednemu pouku rnora. biti odločen čas, zakaj preveč škodi s tem, da se učenci naveličajo šole. Ta pouk ne sme torej trajati predolgo, nikakor ne črez eno uro. Za spodnje oddelke zadostuje pol ure, in prvenci morajo v prvih mesecih uživati več neposrednega pouka. Ure za posredni in neposredni pouk naj bodo razmerno razdeljene na posamezne dneve v tednu, in zato ne sinemo odločiti predraetu, kateremu je odmerjeno le malo ur na teden, dveh ur na isti dan, zakaj primerna menjava daje učencem veselje do dela. Iraenitnejšira in težjim predmetom odkaži prve ure v tednu, ko je duh še živahen in bolj sposoben za uk; zadnje ure prihrani pa za lažje predmete. Učni čas uravnajmo tako, da se bo neposredni pouk in vaje kolikor raogoče vrstile, ter skrajšajtno in pritrgajmo vaje z neposrednim ukom, kadar in koliko se da. Obravnavati je z vsemi učenci hkrati one predmete, ki se dado učiti istočasno na dveh ali več oddelkih enega razreda, denimo n. pr. pisanje, risanje, petje, nazorni nauk, branje, slovnica, računanje ploščin . . . Dober uspeh dosežeš le tedaj, če izdatno porabiš vsako uro bodisi za ustni pouk, bodisi za dopolnujoče vaje in če prav razdeliš čas ter razvrstiš in raenjaš predmete tako, da zbujajo zanimanje. Pri prvencih ne odmeri predmetu več ko pol ure. Kadar se razgovarjaš n. pr. z otroci pri jezikovnem uku v prvi polovici ure o kakem glasniku, daš lahko v drugi poluri pisati znak za ta glasnik. Ali pri nazornem uku: kadar razkažeš otrokom kak predmet in jih potem napeljuješ, da ga rišejo; pri raounstvu: kadar se imajo otroci vaditi, kako je pisati številko ali sestaviti številm obrazec, ko si jim razložil število. 7.) Treba, da se od učencev izdelane naloge strogo progledajo. Ne srae biti naloga izdelana, da bi jo dejal na stran ali izbrisal, raarveč se morajo taka dela v pribodnjih šolskih urah obravnavati in popraviti. Iz tega je razvidno, da imajo naloge pri posrednem pouku važno ulogo. Schwarz in Curtmann pravita glede teh : ,,Ohne Aufgaben wiirden die Schiiler nicht zur Selbstthatigkeit geweckt, der Lehrer wiirde sich nicht uberzeugen konnen, auf welchern Standpunkte der selbstandigen Thatigkeit die Scbliler stehen, er wurde die Liicken ibrcs Wissens nicht ausfiillen, die Irrthumer nicht berichtigen konnen." Dr. Lindner piše: nFiir den Abtheilungsunteiricht sind die Aufgaben geradezu unentbehrlich", a pazi naj se na to, »dass den Schiilern nicbts aufgegeben werde, \vas nicht innerhalb des Gesichtskreises liegt, und was bei der Wahl der Stoffe eine strenge Stufenfolge beachtet wurde." Nobeden dan brez črtice, pravi pedagoško pravilo, t. j. raladina naj se vadi pisati, ona naj po raalem veliko piše. Flattich piše: ,,Wenn man einem im Fechten allerlei Regeln gibt und lasst ihn nicht selbst Hand anlegen, so wird er niemals Fechten lernen. Ebenso geht es auch in allen anderen Dingen." Mladina naj tedaj mnogo piše; ona naj se vadi v spisju. Iz tega je fcudi nastalo geslo: »Vaja dela mojstra". — Pisne vaje so pa te-le: a) Prepisovanje. b) zapisovanje, c) narekovanje, č) popravljanje. Ad u) Pravopisa so je raoči naučiti le z ranogimi vajami. Prvo tako sredstvo je prepisovanje, ki se začnč takoj, ko znajo otroci pisati nekaj črk na tablice. Zato je prepisovanje glavna pravopisna vaja v prvem šolskem letu. Namen ti vaji je ta, da si otroci besedne slike jasno in trdno vtisnejo v spomin. Prepisuje se na različne načine: s šolske table, iz knjige, pisano, tiskano, po pameti i. t. d. Ad b) Zapisuje se po pameti vse to, kar so se otroci naueili v šolskem pouku. A treba je, da dobro razumejo, kar bodo zapisali. Zato naj pred zapisovanjem ponove še enkrat dotično tvarino. Težje besede naj prej črkujejo po paraeti, a more jih tudi učitelj ali kak učenec napisati na šolsko tablo. Ako med zapisovanjem kak učenec dvomi, kako bi se beseda prav zapisala, naj vpraša učitelja, da mu razloži. Zapisovanja se vadi v pravopisnem oziru najbolj na srednji stopnji. Semkaj sodi tudi zapisovanje po pameti naučene tvarine. Ta tvarina jim bodi popolnoraa znana po vsebini in obliki. Tudi tu naj še enkrat ustno ponavljajo, preden začno po parneti zapisovati. Večkrat utegnejo tako tvarino otroci sami narekovati in obenem zapisovati. — Ad c) Z narekovanjem more učitelj začeti takoj, ko so se učenci naučili nekaj glasnikov ; zlasti pa mu je mesto tedaj, ko znajo prepisovati nekaj besed. Na višji stopnji se prav primerno vadi v utrjevanje raznih slovniških in pravopisnih pravil. Pisanje po narekovanju je jako koristno za pravopisno svrho, a treba je pri tem ravnati prav previdno, zakaj tako zapisovanje je le vaja, da se ožive pravila, ne pa da bi si s tern prisvojili novih pravil. Tudi se z narekovanjem prepriča učitelj, če so učenci razumeli pravopisna pravila in če jih znajo prav uporabljati. Tvarino naj jemlje učitelj zlasti iz berila, katero pa je poprej dobro razložil, zakaj tudi tu velja, da se ne sme nič nerazumljivega. narekovati. Najboljša tvarina je realistična, potem pregovori, izreki, popisi, povesti. Narekuje naj učitelj vedno le v celih stavkih, da si otroci morejo tudi kaj zraven misliti. Ako je stavek predolg, naj ueitelj sprva pove v celoti, potera pa narekuje posamezne njegove dele. Narekovanje ne bodi predolgo, ker bi to utrudilo učence, da bi ne mogli slediti besedarn. Tudi ne prehitro ali prepočasno ne bodi narekovanje. S hitrirn narekovanjem si pokvarijo pisavo, s počasnim pa se navadijo nepazljivosti in lenobe. Držati se je srednje raere, da morejo tudi najslabši otroci slediti besedara učiteljevira. Ko je narekovanje končano, naj prebere vsak ucenec sam, kar je napisal, da takoj sam popravi rnožne napake. Pri vseh vajah in nalogah je treba popravljati napake. Učitelj stori dobro, ako se pri popravljanju drži Diesterwegovih pravil, in sicer: 1.) Glej, da zabraniš mladini napako delati. 2.) Glej z vztrajnostjo na natanjčnost in čistost pismenih vaj. 3.) Popravljaj skrbno naloge svojih otrok pa bodi pravičen v razsodbi. 4.) Zapisuj v beležnico glavne napake, si delaj opombe ter jih porabi pri mladini ob svojem času. — Pri tem izpoznaš napake, ki jih je napravila večina otrok; na te se pri poznejšem pouku posebno oziraj, pri oemer ti pornagajo učenci sami. Ad č) Popravljanje pravopisnih izdelkov je sploh najboljša pravopisna vaja. Ako bi se popravljanje zanemarjalo, bi se otroci priučili pogrešnerau pisanju, ki bi jim ostalo ves čas življenja. Kdor je napravil mnogo napak, naj prepiše nalogo še enkrat. 8.) Da bo pa samodelavnost sadonosna, mora učitelj premisli.ti, kako bo učence odločil v oddelke. Pri tern ne srae gledati samo na starost, ainpak tudi na zmožnost in izobraženost uoencev, ker le tako je mogočo uporabiti in razrejati učno tvarino na korist šoli. — Završujoč fca spis, si dovoljujem omeniti, da nikakor ne prisvajam svojemu skromnemu sestavku dovršenosti, ampak rad priznavam, da je le okostnica vsemu, kar se da o ti nalogi povedati. Dobro mi je tudi znan pregovor, ki pravi: Le vsi ljudje vse vedo !