Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik"
izhaja
■nesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40-— polletno Din 20— posamezna štev. Din i2- —
Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratom:
Din p
Pri 1 X objavi l/i str. 600 .	.	300
.	7« . 150
»	»	»	'/«	»	7 5
.	.	.	V«	.	37
50
X. letnik.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1927.
Štev. 2.
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil predvidevno v nedeljo dne 6. marca 1927.
Vse zadruge, ki hočejo staviti na občnem zboru
samostojne predloge, naj iste do 15. februarja 1927.
sporoče Zvezinemu načelstvu.	„ , ,
Odbor.
Naše društveno gibanje.
Vsaka organizacija je popolna šele tedaj, ko je zmožna voditi boj za zaščito stanovskih interesov na gospodarskem, stanovsko-političnem in kulturnem polju. Taka mora biti tudi obrtniška organizacija, če bo hotela na vseh poljih ščititi obrtniške interese.
Dokaj razvita je doslej v Sloveniji le obrtniška zadružna organizacija,- ki se je zlasti v zadnjih letih tako ojačila, da je pri zadnjih zborničnih volitvah krepko strnjena zlomila odporno silo, ki se ji je postavila nasproti. Ta zadružna organizacija je dobila svojo moč le radi tega, ker se je pričela po zadrugah buditi stanovska zavest, zlasti pa, da obrtništvo v svojih zadrugah ne opaža več v toliki meri zgolj prisilne organizacije, ki naj bi vršile le naloge, ki jih jim nalaga obrtni red, temveč se oklepa svojih organizacij kot zaščitnic svojih stanovskih interesov. Obrtništvo je namen zadrug napačno pojmovalo, vsled česar so tudi v resnici dolga desetletja le životarile in niso bile z.inožne nikake borbe. Bile so za obrtniško gibanje mrtve.
Zadruge pa imajo predvsem nalogo, da ščitijo gospodarske interese obrtništva.
Manjka nam pa še krepke društvene organizacije. Z malimi izjemami so zašla obstoječa obrtna društva v popolno mrtvilo, ali se pa njih delovanje križa z zadružnim delovanjem. Kljub mnogim naporom in poizkusom doslej ni bilo mogoče oživeti Zveze obrtnih društev, ki bi kot osrednja društvena organizacija usmerila.delovanje posameznih društev in dvignila naše društveno gibanje.
Krivda, da naša obrtna društva v svojem delovanju niso uspela, je v glavnem v tem, da si sami nismo bili na jasnem, kakšen namen in kakšen delokrog naj obrtna društva imajo. Smatrali smo obrtna
društva kot nekake pomožne korporacije, ki naj bi bile podrejene zadrugam.
Čim se je organizacija zadrug ojačila, smo začutili potrebo po novi vrsti organizacije, ki bi bila v svojem delovanju prostejša, kakor so pa naše zadruge, ki so vezane na določbe obrtnega reda, in gibč-nejša. Rabimo organizacijo, ki bo tvorila zaledje našemu zadružnemu pokretu in ki bo jačala stanovsko zavest in branila zadružno organizacijo pred napadi in pretresljaji, ki jih povzročajo zadružnemu gibanju, rekli bi, režimu nasprotujoče struje. Zato organizacija obrtnih društev ni nič manj važna od zadružne. Stremeti moramo torej za tem, da si v vsakem večjem kraju osnujemo obrtno društvo po .navodilih, ki jih daje za ljubljansko oblast Obrtniško društvo v Ljubljani'.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1927.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
1.	Vložitev napovedi.
a) Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi za leto 1927. poteče dne 31. januarja 1927. Do tega roka mora vsakdo, čigar dohodki so zavezani dohodnini, vložiti s kolkom za 5 Din opremljeno napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o osebnih davkih. Zaslužek telesnih delavcev (delavk) ni zavezan dohodnini; zato telesni delavci (delavke) niso zavezane vlagati dohodninskih napovedi.
b) Za r e n t n i n o. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Naopved je istotako zavezana taksi 5 Din.
Napovedi za rentnine ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1926. niso izpremenili, ako se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih ob-lastvih in davčnih uradih.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
II.	Prijave za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev (delavk) za leto 1927.
1.) Telesni delavci (delavke), ki opravljajo delo samostojno ali od delodajalca neodvisno (postreščki, dninarji, žagarji, ulični prodajalci raznih potrebščin in živil, čistiici čevljev in tem podobni), morajo predložiti brez posebnega poziva gornjo prijavo najkasneje do dne 31. januarja 1927. ter napovedati zaslužek, ki ga bodo po vsej priliki dosegli v letu 1927.
2.) V istem roku morajo vložiti prijavo delodajalci za svoje telesne delavce, če ne odvajajo davka z mesečnim ali četrtletnim seznamkom, in končno vsi zasebniki za svojo služinčad. V prijavah je .navesti za vsakega posameznega delavca zaslužek, ki ga bodo predvidoma v letu 1927. dosegli.
3.) Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, restavracijska in trgovska podjetja; slednja, ako kupčujejo «na debelo» ali«,na debelo in na drobno»), morajo opremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci pa, ki odvajajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi (vsi ostali delodajalci), pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja.
Delavci (delavke), ki niso dovršili(e) 18. leta, ali, ki so prekoračili(e) 65. leto starosti, niso zavezani davku od zaslužka telesnih delavcev. — Prijave po točkah 1. in 2. so zavezane taksi 5 Din.
III. Davek na poslovni promet.
1.) Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1926. ni dosegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne pro-fesije, ne glede na višino opravljenega prometa, so dolžni do dne 31. januarja 1927. vložiti predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv. — Napovedati je promet leta 1926. — Prijave za davek na poslovni promet so zavezane taksi 5 Din, ki se nalepi na prijavo.
2.) Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presegal v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkratu plačati odpadajoči en-odstotni davek na poslovni promet.
3.) Davkoplačevalci, ki so bili že v letu 1926. zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni predložiti prijavo in plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1926. do dne 30. januarja 1927.
IV. Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih.
Vsakdo, ki izplačuje službenih prejemkov na leto za eno osebo več nego 5000 Din, je dolžan, ako ta oseba ni zavezana davku na zaslužek telesnih delavcev, vložiti za odmero dohodnine naznanilo o izplačanih službenih prejemkih v letu 1926. do konca meseca januarja 1927.
Za to naznanilo ni plačati nikake takse.
V.	Razgrnitev predpisanih izkazov in prizivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1926., bodo predpisani izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca januarja 1927., kolikor niso bili davčni zavezanci opozorjeni na razgrnitev izven tega roka.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
VI.	Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1927. dospo v plačilo neposredni davki za I. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni, izterjati jih prisilno, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, in zaračunati poleg osemodstotnih zamudnih obresti še za opomin po eno paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka.
Naša zborovanja.
Obrtniški dan na Jesenicah.
Na inicijativo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je priredilo dne 6. j a n u a r j a 1.1. Obrtniško društvo na Jesenicah obrtniško zborovanje. Ker je bil društveni predsednik g. Ivan Gogala zadržan, je otvoril in vodil zborovanje g. Fran R a b i č, čevljarski mojster na Jesenicah.
Tajnik Zveze obrtnih zadrug g. 1. K a i s e r je poročal nato o šušmarstvu in ukrepih, ki so jih naše organizacije podvzcle. Podal je statistiko, ki kaže, da se je šušmarstvo vsled brezbrižnosti obrtnih oblasti razvilo tako, da resno ogroža obstoj upravičenega obrtnika. Državna uprava ne vidi v obrtu najvažnejše panoge našega gospodarstva in nosi v veliki meri krivdo, da hira obrt pod tako zvano gospodarsko krizo. Kakšna je gospodarska kriza naših merodajnih faktorjev, kaže dovolj jasno razpust Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Razpust zbornice se je izvršil vsled sklepa neke politične stranke in na večkratno intervencijo enega naših slovenskih politikov. Odlok o razpustu.zbornice ne navaja gospodarskih razlogov, ki bi upravičevali razpust. Naši gospodarski krogi proti takemu razpustu protestirajo. Ce bo pa ta krivičen razpust tudi v zadnji instanci uspel, tedaj bo pri ponovnih volitvah slovensko obrtništvo pokazalo, da svoje najvišje gospodarske korporacije ne bo žrtvovalo političnim spletkam in bo strnjeno sledilo le svojim stanovskim organizacijam.
O. I. Kaiser je obširno obrazložil še pomen državne Obrtne banke in koristi, ki jih bo imelo obrtništvo od tega obrtniškega denarnega zavoda, če si bo z zadostnim vpisom delnic z.asiguralo tudi podružnico v Ljubljani.
Po zborovanju je mnogo zborovalcev vpisalo delnice.
Isti dan popoldne se je vršil
redni občni zbor Zadruge krojačev in krojačic na Jesenicah.
Udeležilo se ga je nad vse pričakovanje veliko število zadružnih članov in članic. Zadružni načelnik g. Ivan Gogala je podal poročilo načelstva in blagajniško poročilo. Odboru se je podelil soglasno absolutorij.
Pri razpravi o proračunu za leto 1927. in določitvi zadružne doklade se je sklenilo, da se zviša zadružna doklada od dosedanjih 40 Din na 60 Din, zato pa dobijo vsi člani «Obrtni Vestnik«, za katerega se poravna naročnina iz zadružne doklade. Ta sklep naj bo našemu gorenjskemu obrtništvu v ponos, vsem zadrugam, ki doslej na stanovski tisk niso polagale dovolj važnosti, pa v vzpodbudo in posnemanje.
Dasi obstoja zadruga šele tri leta, vendar so se že v tem času pokazali lepi uspehi zadružnega delovanja. Urejeno je vajeništvo, jako lepe uspehe kažejo vajeniške preizkušnje, zadruga je energično nastopala proti šušmarjem in število istih dokaj oine-
jila. Uspešno zadružno delovanje je vzbudilo v obrtništvu stanovsko zavest in ponos, tako da je zadruga v najlepšem razvoju, kar je zasluga zlasti jako agilnega načelnika g. Ivana Gogale, a kljub temu, da zadružnemu načelstvu ne more odrekati nihče zaslug in požrtvovalnega dela, so se našli ljudje, ki so hoteli zahrbtno strmoglaviti sedanje načelstvo. Nekaj dni pred občnim zborom so prejemali člani kandidatno listo, povsem nasprotno dosedanjemu zadružnemu režimu. Razširjevalcem te kandidatne liste pa je manjkalo poguma in se ni moglo niti ugotoviti, kdo je na izpremembi celotnega zadružnega odbora zainteresiran, ker jih niso niti podpisali. Da jim je manjkalo poguma, je dokaz tudi to, da svoje kandidatne liste na občnem zboru niso zagovarjali niti jo niso pravilno predložili. Pač pa je bila z velikim odobravanjem izglasovana soglasno kandidatna lista, ki jo je občnemu zboru predložil zadružni odbor. V odboru so ostali z malimi izpremembami skoro vsi dosedanji odborniki. Z velikim odobravanjem in soglasno je bil ponovno izvoljen za zadružnega načelnika g. Ivan Gogala.
Le krepko naprej po začrtani poti!
Pri raznoterostih so se napravili še nekateri zadružnega poslovanja tičoči se sklepi, na kar je načelnik g. Gogala zaključil lepo uspeli občni zbor.
Obrtniško zborovanje v Tržiču.
V petek, dne 7. januarja t. 1. zvečer se je na inici-jativo Zveze obrtnih zadrug vršilo obrtniško zborovanje v Tržiču, katerega sta sklicali obrtna zadruga in čevljarska zadruga v Tržiču.
Zborovanje je otvoril načelnik Zadruge rokodelskih in sorodnih obrti g. A. Primožič, na kar je tajnik Zveze obrtnih zadrug g. I. Kaiser obširno poročal o šušmarstvu, razpustu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in državni Obrtni banki. Zborovanja sc je udeležilo tudi nekaj obrtnikov, ki so odobravali razpust zbornice, velika večina pa je z odobravanjem sprejela resolucijo proti razpustu zbornice in proti šušmarstvu.
Po zborovanju je nekaj udeležencev podpisalo delnice državne Obrtne banke.
Razveseljivo je dejstvo, da se obe zadrugi polagoma razvijata in obetata postati krepki zaščitnici tržiškega obrtništva. Nekaj' agilnih mož je na delu.
Občni zbor zadruge čevljarjev v Zagorju.
V nedeljo 9. januarja t. 1. se je vršil v Litiji občni zbor zadruge čevljarjev. Zadružni načelnik g. Ivan K r e n č i č je podal načelstveno in blagajniško poročilo. Odboru se je podelil absolutorij. Pri razpravi o proračunu za leto 1927. in določitvi zadružne doklade se je sklenilo, da ostane zadružna doklada kakor doslej. to je 15 Din za člane brez pomočnikov in 25 Din za člane s pomočniki. Proračun je bil tudi v vseh ostalih točkah soglasno odobren.
Tajnik Zveze obrtnih zadrug g. I. K a i s e r je poročal nato o državni Obrtni banki. Sklenilo se je, da kupi zadruga iz zadružne imovine šest delnic.
G. K a i s e r je predaval za tem na željo zadružnega načelstva o obrtnem redu in je v svojem govoru očrtal zlasti vzroke šušmarstva, raztolmačil je določbe obrtnega reda glede spVejemanja in odpuščanja vajencev, vajeniških in pomagalskih preizkušenj, dolžnosti članov do zadruge in pravic zadružnega načelstva. Zadružni načelnik g. Krenčič je nato zaključil občni zbor.
Na inicijativo Zveze obrtnih zadrug se bodo vršila v ljubljanski oblasti še naslednja zborovanja:
Dne 14. januarja zvečer v Novem mestu, 16. januarja v Kranju, Brežicah in v Krškem, 17. januarja zvečer v Trbovljah, 19. januarja zvečer pa v Domžalah. Po možnosti pa bo priredila zveza zborovanja tudi v drugih večjih krajih.
Gospodarski krogi o vprašanju Slavenske banke.
Na poziv predsednika Zveze industrijcev g. Dragotina Hribarja se je vršila dne 30. decembra 1926. ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Kranjske hranilnice konferenca predstavnikov naših vodilnih gospodarskih korporacij in organizacij, ki je stvarno in izčrpno razpravljala o vprašanju Slavenske banke. Na tej konferenci so bile zastopane sledeče korporacije: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS, Društvo bančnih zavodov, Zveza trgovskih gremijev, Društvo jugoslovenskih hranilnic. Zveza obrtnih zadrug in Zadružna zveza, vsi v Ljubljani. Razen tega so konferenci prisostvovali tudi zastopniki nekaterih denarnih zavodov ter zastopniki odbora upnikov.
Med vsemi udeleženci konference je vladalo soglasje v tem, da je treba složno in z vso odločnostjo delati na to, da se v interesu vlagateljev in drugih upnikov Slavenske banke omogoči mirna likvidacija tega zavoda. Konferenca je soglasno izrekla željo, da se postoječa dva odbora upnikov združita v enega samega, ki bo mogel nastopati z večjo odločnostjo in avtoriteto.
Med drugim se je na konferenci poudarjalo, da je potrebna vsa opreznost pri obravnavanju tega perečega gospodarskega vprašanja v našem dnevnem časopisju. Kot primer se je navedlo, da je neki časopis objavil številčne podatke o udeležbi slovenskih regulativnih hranilnic pri Slavenski banki. Odveč bi bilo posebej poudarjati, da je taka objava skrajno škodljiva ne samo zavodom, ki so pri Slavenski banki udeleženi, temveč tudi drugim zavodom, kjer ne more biti dvoma o tem, da je zaupanje v najširših krogih našega občinstva le preveč omajano. Polomi posameznih z.avodov v takem obsegu, kakor je primer Slavenske banke, so osobito nevarni zavodom, ki imajo svojo klijentelo med preprostim, zlasti kmečkim ljudstvom, kateremu je presoja mnogo težavnejša, nego inteligentnejšim slojem, na primer kupčij-skim, kajti dejstvo je, da preprost človek v svoji zmedi sploh nikomur več ne zaupa.
Vesti in poročila s konkretnimi podatki, pa naj bodo resnični ali neresnični, so vsled svoje konkretnosti posebno opasni, ker napravljajo na čitalce vtis točnosti in zanesljivosti. Tudi razni članki polemičnega značaja morejo stvari samo škodovati, nikakor ji pa ne koristiti.
Konferenca je soglasno sklenila:
Predstavniki gospodarskih korporacij in organizacij so na sestanku, ki se je vršil dne 30. decembra 1926. v sejni dvorani Kranjske hranilnice v Ljubljani, po vsestranski in izčrpni razpravi o vprašanju Slavenske banke, d. d., soglasno sklenili sledeče:
1.) Pozdravlja se namera gospoda ministra za trgovino in industrijo, da predloži narodni skupščini osnutek zakona o prisilni poravnavi z omejitvijo na denarne zavode,
ki so obvezani javnemu polaganju računov. Gospod minister za trgovino in industrijo se naproša, da uzakonitev takega osnutka kolikor mogoče pospeši.
2.) Poudarja se potreba, da se oba postoječa odbora upnikov Slavenske banke, d. d., združita v en sam odbor, ki bo mogel smotrenejše in z večjo avtoriteto zastopati interese vlagateljev in drugih upnikov.
3.) Deputacija predstavnikov gospodarskih korporacij in organizacij naj obišče gospoda ministra za trgovino in industrijo, gospoda ministra za finance in gospoda ministra za promet, da jih opozori na izredno važnost vprašanja Slavenske banke. Kraljeva vlada naj se naprosi, da uporabi vsa možna sredstva, da se odgovorni činitelji prisilijo k prispevanju v svrho sanacije ter da se na ta način v interesu težko prizadetih upnikov »omogoči pravilna likvidacija tega zavoda. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu naj se naprosi, da se naši akciji priključi in z nami sodeluje.
4.) Na dnevno časopisje naj se naslovi apel, da v interesu stvari o vprašanju Slavenske banke ne prinaša drugih poročil nego ona, ki jih prejme od upniških odborov, odnosno od pristojnih uradnih mest.
Ljubljana, dne 31. decembra 1926.
Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
D. Hribar s. r.	ing.	M.	Š u k 1 j e s. r.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Ivan Jelačin s. r., dr. F. Wi n d i s c h e r s. r., komisar zbornice.	tajnik.
Zbor Zveze gostilničarskih zadrug v mariborski oblasti.
Dne 11. januarja se je vršil v Narodnem domu občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v 'Celju pod vodstvom zveznega načelnika g. D. Bcrnardija. Navzočih je bilo 100 delegatov iz vse mariborske oblasti in je bilo od 25 včlanjenih obrtnih zadrug zastopanih 23. Manjkali so zastopniki ljutomerske in šoštanjske zadruge. Velikega župana je zastopal obrt-nozadružni nadzornik g. Založnik, zbornico za trgovino, obrt in industrijo pa g. dr. Pretnar.
Obširno in temeljito tajniško poročilo kaže marljivo delo načelstva in predvsem zveznega načelnika in tajnika g. Komaca. Protidraginjski zakon, gostilničarski zakon, zakon o zavarovanju delavcev, točilne takse, točenje lastnih vinskih pridelkov, občinske doklade, gostilničarsko šolstvo, taksni zakon, Obrtna banka, pivovarniški kartel, oddaja trošarine v zakup, vinska razstava, omejitev trgovinskih točilnic, tujski promet, vse to in še mnogo drugih vprašanj je Zveza obravnavala tekom zadnjega leta in je poleg tega še našla priliko, da je mnogo storila za poedine gostilničarje in se zanimala za vsak posamezen primer podeljene osebne ali krajevne pravice. Zveza je pristopila kot članica k Društvu mednarodnih hotelirjev. Minuli mesec je pristopila v Zvezo kot članica še zadnja gostilničarska zadruga iz mariborske oblasti (vojniška), tako da je sedaj v Zvezi včlanjenih vseh 23 zadrug te mariborske oblasti in razen tega še dve zadrugi (brežiška in sev.niška) iz ljubljanske oblasti. Včlanjene zadruge štejejo 2293 gostilničarjev.
Pravilno sta gg. Založnik in dr. Pretnar v svojih pozdravnih govorih naglašala, da je ta organizacija ena najpopolnejših in najdelavnejših, čemur je občni
zbor burno pritrjeval. Zveza izdaja lastno glasilo ^Gostilničarski list», ki se tiska v Celju in izhaja vsak mesec v 3000 izvodih. Glasilo se tiska najmanj na 16 straneh in je vzbudilo pozornost tudi že izven obrtniških krogov tako, da ima 420 neobrtnih naročnikov.
Denarnega prometa izkazuje Zveza v preteklem letu 268.762 Din 60 p. Proračun je odobren: izdatki
199.000 Din, dohodki 96.000 Din, primanjkljaja torej
103.000 Din, ki se bo kril z letno doklado po 45 Din od vsakega zadružnega člana.
Občni z,bor je odobril sklep načelstva glede pristopa Zveze kot ustanovne članice k Tujsko-prometni zvezi za mariborsko oblast s članarino 10.000 Din. Tudi je storil primerne sklepe radi udeležbe na vinski razstavi v Ptuju in glede sprejema gostilničarjev iz Avstrije, Budimpešte in Kolna, ki bodo obiskali ptujsko razstavo 15. t. m. ter Celje in Maribor.
Zborovanje je bilo mestoma zelo burno. Izkazalo se je, da so bile volitve načelstva pomotoma stavljene na dnevni red na podlagi svoječasno sklenjenih sprememb pravil, katere pa še nišo pravomočno odobrene.
Zbor je lep dokaz zavednosti gostilničarstva in njegovega zanimanja za organizacijo in zboljšanja gostilničarskega položaja, ki je prav gotovo zelo težaven. Zvezi se je posrečilo izvršiti v kratki dobi ogromna organizacijska dela med obrtništvom. Vsa slovenska javnost je lahko hvaležna neumornemu delu načelstva v tej smeri do zboljšanja gospodarskega položaja in povzdige ugleda našega gostilničarstva in hotelirstva tudi v inozemstvu.
Za red v prometni službi.
Prometni minister brigadni general Svctislav Mirosavljevič je ob priliki prevzema resorja za promet dostavil vsem zbornicam dopis sledeče vsebine:
«Ob prevzemu uprave resorta ministrstva za promet smatram poleg ostalega za svojo prvo dolžnost, da v najkrajšem času uvedem v splošnem red v prometno službo. Za izvedbo tega načela so osnovni pogoji: povzdiga avtoritete oblasti,vpeljava discipline pri osebju glede izvrševanja poslov in povzdiga morale pri celokupnem osebju. Izdal sem tozadevno že potrebne naredbe in upam, da bodo dosegle svoj uspeh. Da pa bi se pri tem prizadevanju dosegel čim izdatnejši uspeh, a na drugi strani, da bi se slabi nameščenci ne krili nadalje med dobrim osebjem ter da ne bi bilo dobro osebje po krivici na slabem glasu zaradi zlorabe slabega osebja, bom storil vse, kar bo v moji moči in bom na najenergičnejši način preganjal vsako zlorabo, dokler se mi ne posreči, vpeljati splošen red.
Zato se obračam na zbornico s prošnjo, da me tudi ona pri tem mojem prizadevanju podpira. Ta pomoč bi obstojala v tem, da sporoči moje želje vsem gospodarskim organizacijam svojih interesentov ter jih pozove, da vse nepravilnosti in zlorabe, kakršnega si bodi značaja, ki jih vrši kak nastavljenec v prometni službi, preko zbornice sporočijo mojemu ministrstvu. Da bi se mogle tozadevne pritožbe vzeti v pretres in z njimi doseči zaželjeni cilj, je potrebno, da so vsi podatki točni, precizni in konkretni ter da je točno naveden dan, kraj in predmet ter oseba ali instanca, proti kateri se pritožujejo. Za čim uspešnejšo preiskavo je treba navesti tudi priče, v kolikor
obstojajo. Preiskava sc bo v vsakem takem konkretnem primeru izvršila hitro ter se bo rezultat naznanil Zbornici za trgovino, obrt in industrijo.«
Minister sc nadeja, da bo taka podpora od strani gospodarskih krogov dosegla popoln uspeh.
Na podlagi gornjega poziva, je naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo prosila potom okrožnice Zvezo industrijcev, Zvezo! obrtnih zadrug in vse gremije, da ji čimprej sporočijo, ali in v koliko se čujcjo v krogu interesentov pritožbe proti postopanju posameznih železniških organov, odnosno železniške uprave na škodo gospodarskih krogov, da more zbornica izposlovati pri ministrstvu potrebno remeduro.
Pritožbe bi bilo razporediti: I. na pritožbe proti razmeram v potniškem prometu in II. v blagovnem, in sicer: a) glede trajanja prevoza, b) glede poškodb blaga pri prevozu, c) glede razlik v teži in primanjkljaju blaga, č) glede skladiščne službe, d) glede reklamacijske službe in povračila vozarin ter končno
III. glede dobav želez,niški upravi in izplačila pogodbenih vsot.
Brezdvomno bodo posamezniki in organizacije to priliko v interesu ureditve naše prometne mizerije dobro izkoristili. Seveda mora biti vsaka pritožba utemeljena, opremljena s točnimi podatki, ker je zbornica sicer niti ne bo mogla predložiti g. ministru, ki je z gornjim dopisom najlepše dokazal, da ima resno voljo sanirati prometno službo.
Dobave.
Vršile se bodo naslednje dobave, prodaje in ofertne licitacije:
Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 22. januarja 1927. ofertna licitacija glede dobave 800 ton strojnega peska in 4000 kg španskega trsja.
Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 24. januarja 1927. glede dobave 2900 kg raznih barv.
Pri upravi državnih monopolov v Beogradu dne 27. januarja 1927. glede dobave 1,700.000 komadov kartonskih škatlic za cigarete.
Pri upravi državnih monopolov v Beogradu dne 11. februarja 1927. ofertna licitacija glede dobave 33.100 kg žebljev.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Iz organizacij.
Zadruga urarjev, zlatarjev, pasarjev, optikov in graverjev za Slovenijo v Ljubljani obvešča svoje člane, da se vrši pomočniška preizkušnja za vajence tekom meseca februarja. Kandidati naj vlože svojeročno spisane prošnje na zadružno načelstvo najkesneje do dne 31. januarja, t. 1. Prošnji je priložiti: a) učno izpričevalo; b) izpričevalo obrtnonadaljevalne šole, da je prosilec vsaj zadovoljivo zadostil pouku te šole', in c) delavska izpričevala, če je prosilec že delal kot pomočnik. Obenem je poslati zadrugi takso za preizkušnjo v znesku 50 Bin. Dan in kraj preizkušnje se bosta potem pravočasno naznanila vsakemu kandidatu. — Načelstvo.
Strokovna zadruga koncesijoniranili elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja svoje članstvo, da se vrši
IV. redni občni zbor zadruge v nedeljo dne 30. januarja 1927. ob desetih dopoldne v mestni posvetovalnici na ljub-
ljanskem magistratu. Dolžnost vsakega posameznega člana je, da se občnega zbora brezpogojno udeleži, posebno še, ker so važne zadeve na dnevnem redu. Vsak član bo še posebej povabljen z vabilom, na katerem bo razviden podrobni dnevni red.
Strokovna zadruga koncesijoniranili elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani je prejela od Gradbene direkcije v Ljubljani dopis št. 9836 z nastopno vsebino: «Pri tuurad-nem poslovanju povodom kolavdacij električnih naprav se je opazilo, da kljub ponovnim naročilom koncesijonira-nim elektrotehnikom le-li še vedno montirajo materijal, ki ne odgovarja predpisom. Skrajni čas je, da se slični nedostatki odpravijo. Vsak koncesijoniran elektrotehnik mora biti dobro poučen o kakovosti elektrotehničnega materijala. Trgovci z elektrotehničnim materijalom ne bodo imeli na skladišču materijala slabe kakovosti, ako ga ne bodo mogli razpečavati zaradi zahteve koncesijo-niranih elektrotehnikov po dobri kakovosti. Iz načelnega stališča naj se kupuje le propisni enoten materijal, potem bodo električne instalacije dobre in trajne, njih montaža pa bo zaradi enotnosti materijala zelo poenostavljena. Predvsem se opozarja, da se mora uporabljati le propisni provodni materijal. Armirane cevi morajo odgovarjati točno § 49. predpisov za konstrukcijo in preizkušnjo instalacijskega materijala. V razvodnicah pri cevni instalaciji se morajo uporabljati le pripadajoče porcelanaste vložke. Razdelilci se morajo na zadnji strani zavarovati z okvirjem tako, da ne bodo mogli tuji predmeti priti med ploščo in zid. Okvirji naj bodo prahotesni. Nadalje se je tudi mnogokrat opazilo, da se je na prostem nad ali pod ometom montirala armirana ali nearmirana cev s šivom. Slična montaža je nedopustna, ker se zbira v takih pri- _ merih v ceveh kondenčna voda. Tako napeljavo se mora izvršiti le z vodotesno cevjo z vso pripadajočo armaturo. Pri hišnih instalacijah se priporoča montaža avtomatičnih varoval ter avtomatičnih stikal pri motorjih. Od 1. julija 1927. dalje pa se bo grajalo vsako instalacijo, ki ne bo izvršena s propisnim materijalom, odgovarjajočim predpisom za konstrukcijo in preizkus instalacijskega materijala, veljavnim od dne 1. julija 1923. Zlasti se opozarja na uporabo propisnih stikal (eno- ali dvopolnih), vtikal (eno-polnovarovani s patrono), okov, odnosno grl, z zaščito proti dotiku tokovodnih delov žarnične armature, tovarniško izdelanih provodnic za vlažne prostore, odnosno hleve, razdelilcev s privijali po § 9., točki c) (privijala, kakor Sigma, konus-privijala itd.) i. dr. Nadalje se morajo točno vpoštevati vsi predpisi glede ,ozemljenja in ničlje-nja‘ pri nizkonapetostnih napravah.» — Opozarjamo vse zadružne člane, da se ravnajo po gornjih navodilih.
Občni zbor Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Železnikih se je vršil dne 19. decembra 1926. v gostilni 1. Košmelj v Železnikih. Otvoril in vodil ga je zadružni načelnik g. Benedik, ki je podal načelniško poročilo, iz katerega sledi, da je štela zadruga koncem leta 67 članov. Dohodkov je imela zadruga 2169 Din 37 p, izdatkov pa 472 Din. V preteklem letu so se vršile štiri pomočniške preizkušnje. Vajeniške razstave v Škofji Loki, ki se je vršila od 29. junija do 11. julija 1926. se je udeležilo 11 vajencev. Zadruga vzdržuje delno tudi obrtnonadaljevalno šolo. Pri proračunu za leto 1927. se je določila doklada le za zvezo po 10 Din za člana. Vršile so se tudi volitve zadružnega načelništva in je bil izvoljen za načelnika gosp. Jakob Primožič, čevljarski mojster v Železnikih, za ped-liačelnika pa g. Ivan Jakolič, mi-zarski mojster v Železnikih. V odbor so bili izvoljeni gg.: Josip Demšar, usnjar; Martin Jensterle, mizar; Ignacij Mlakar, slikar; Anton Bertoncelj, kovač; Josip Markelj, čevljar; Franc Hafnar, kovač; Franc Zupanc,■čevljar; Josip Tavčar, čevljar; Lovro
Benedičič, čevljar. Za namestnike pa gg.: Peter Gartnar, pek; Ivan Benedičič, čevljar; Ivan Nastran, čevljar.
Vsem članom in članicam Zadruge krojačev in kroja-čie na Jesenicah. Zadružni občni zbor, ki se je vršil dne 6. januarja t. 1., je sklenil, da prejemajo vsi člani in vse članice «Obrtni Vestnilo brezplačno, oziroma da se bo naročnina krila iz zadružne doklade. S tem sklepom ste pokazali stanovsko zavest, stremljenje za napredkom in izobrazbo. Uredništvo «Obrtnega Vestnika» bo priobčevalo zlasti v rubriki «Iz organizacij» vsa poročila in okrožnice, ki jih bo pošiljalo zadružno načelstvo.
Po občnem zboru Zadruge krojačev in krojačic na Jesenicah. Minul je naš občni zbor, ki je bil velika manifestacija Vas vseh. Z nepričakovano veliko udeležbo ste takoj, že pred začetkom občnega zbora, hoteli povedati to, kar ste kesneje storili s tolikim navdušenjem. Odbor se Vam zahvaljuje, da ste v njegovo dosedanje delo polagali toliko zaupanja, dali pa ste mu obenem tudi težko nalogo, da mora biti odslej še borbenejši in delavnejši. Storili bomo svojo dolžnost in posvetili bomo naše moči procvitu zadruge. Pokazali ste, člani in članice, da se zavedate važnosti svoje stanovske organizacije in kljub tajni, zahrbtni protiagitaciji, ki je hotela uničiti lepe sadove dosedanjega dela, ste izglasovali, da moramo biti vsi člani zadruge tudi naročniki našega edinega stanovskega glasila, «Obrt-nega Vestnika>. Priborili smo si s tem, da bo delo odbora res omogočeno, ker bo vsak posamezni član redno poučen o vsem našem delu in bo mogel vedno sproti vsa ta dela ali odobravati ali pa načelstvu sporočiti napake. Tako bomo dosegli sporazum, kar doslej ni bilo mogoče. — Zadružno načelstvo bo redno v vsaki številki prinašalo poročila o delovanju zadruge, našli pa boste v našem glasilu vedno toliko potrebnega gradiva, da boste postali, kar želimo, našega glasila najboljši prijatelji. Zahvaljujoč se Vam vsem za ponovno izkazano zaupanje, zlasti pa našim tovarišicam, Vam kličemo: Le krepko naprej za pro-cvitom naše stanovske organizacije! — Za odbor: načelnik Ivan Gogala.
Pripravljalni pomočniški odbor v Mariboru. Dne 8. januarja 1927. se je vršil drugi družabni večer združenih pomočnikov v Mariboru, ki je bil izredno dobro obiskan. Zopet se je videlo, da društvo napreduje. Društvo se zahvaljuje vsem tistim, ki so počastili družabni večer s svojim obiskom. Ker pa imajo take prireditve namen, gojiti čut skupnosti in pa spoznavanje pomočnikov z gg. mojstri, prosi podpisani odbor gg. mojstre, da jih pri prihodnji prireditvi počastijo še v večjem številu kakor do sedaj. Želimo, da se snidemo večkrat tudi zaradi tega, da se skupno pogovorimo o mnogokaterih obrtniških težnjah. — Odbor.
Razno.
Obrtniški koledar za leto 1927. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ima v zalogi še Obrtniški koledar za leto 1927. Cena koledarja je s poštnino vred 12 Din. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči!
Vsem naročnikom «Obrtnoga Vcstnika», ki za leto 1926. še niso poravnali naročnine, je poslala uprava opomine, zaradi česar prosimo vse one naročnike, ki so z naročnino še v zaostanku, da jo takoj nakažejo. Prihodnji številki bo priložila uprava poštne položnice za poravnavo naročnine za leto 1927.
Uprava «Obrtniškega koledarja» v Ljubljani naproša vse, ki so prejeli «Obrtniški koledar», da takoj nakažejo na prejete koledarje odpadajoči znesek, ker mora uprava v najkrajšem času poravnati svoje obveznosti.
Obrtniški ples v Ljubljani. Obrtniško društvo v Ljubljani bo priredilo dne 12. februarja t. 1. v dvorani Kazine svoj prvi obrtniški ples, ki obeta biti prva večja obrtniška družabna prireditev.
Obrtno šolstvo v Hrastniku. Za zastopnika obrtnikov je bil izvoljen v šolski odbor obrtnonadaljevalne šole na sestanku vseh hrastniških obrtnikov g. Avgust Dolinšek, za njegovega namestnika pa g. Ferdinand Peklar, oba čevljarska mojstra. Funkcijska doba traja tri leta.
Krznarje in trgovce s kožami divjih živali opozarjamo na naslednje: Kožni sejem se bo začel 24. t. m. ob osmih zjutraj na prostoru Ljubljanskega velesejma. Tega dne se bo kupovalo in prodajalo na drobno, zlasti pa bo Lovska zadruga, oziroma «Divja koža» prevzemala od zamudnikov v komisijo kože vseh vrst v svrho kesnejše organizirane prodaje na dražbi. Dne 25. t. m. se bodo na velesejmu sortirale v komisijo izročene kože. Sprejemanje kož se brezpogojno zaključi tega dne ob dvanajstih. Dne 26. t. m. se bo vršil od osmih do desetih dopoldne ogled posameznih partij kož. Interesenti si morejo ogledati blago v tem času v paviljonu «J» na velesejmu. Ob desetih pa se bo pričela avkcija kož v sortiranih partijah in bo trajala do dvanajste ure. Dražba se ob treh popoldne nadaljuje in ob petih zaključi. Prihodnji dan, dne 27. t. m., bo obračun s kupci in se bodo oddajale kupljene, oziroma izdražene kože divjih živali. Letošnji kožni sejem bo bogato založen s kožami vseh vrst divjačine in bo tako nudil najboljšo priliko, da interesenti tu krijejo svoje potrebe.
Statistika v Sloveniji predpisane dohodnine za 1.192(5. V «Uradnem Iistu» z dne 13. t. m. je izšla statistika v Sloveniji predpisane dohodnine za leto 1926. Iz te statistike je razvidno, da je bilo leta 1926. v Sloveniji 31.200 dohodninskih zavezancev, ki so imeli skupaj 431,742.000 dinarjev čistih dohodkov. Od teli dohodkov dobi država na davku 20,480.285 Din, na 10%nem povišku 291.327 Din, na 15%nem povišku 420.386 Din, na edinstvenem državnem pribitku 17,907.072 Din, na 30%nem izrednem pribitku 11,729.721 Din; skupaj torej 50,828.791 Din, to je okroglo 50,830.000 Din ali v odstotkih izraženo 117 % od ocenjenih dohodkov. Predpis dohodnine poviškov in državnih pribitkov znaša: za mesto Ljubljano 13,074.000 Din ali 25'7 %, za avtonomna mesta Celje, Maribor, Ptuj 8,150.000 Din ali 16%, za Prekmurje 1,674.000 Din ali 3’3 %, za vso ostalo Slovenijo 27,932.000 Din ali 55 %, torej skupaj 50,830.000 Din, to je 100 % od celokupnega predpisa.
Opozorilo za obrtnike in prijatelje obrtništva. Opozarjamo, da se rok za vpis delnic Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zaključi nepreklicno 15. t. m. Za Slovenijo se vpisujejo delnice pri podružnicah Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri Ljubljanski kreditni banki, pri Gospodarski zadružni banki in njenih podružnicah ter pri Obrtni banki v Ljubljani. Opozarjamo obrtnike in prijatelje obrtništva, ki smejo po zakonu tudi postati delničarji te obrtniške ustanove, da termina za vpis ne zamudijo, ker se na poznejše prijave nikakor ne bo moglo več ozirati.
Novi kolki po 20 par. Z dnem 15. decembra 1926. so prišli v promet kolki po 20 par sedanje emisije na debelejšem in boljšem papirju kakor je bil dosedanji. Dosedanji kolki po 20 par na tanjšem in prozornem papirju pa ostanejo v veljavi, dokler bo kaj zaloge.
Sedem sejmov in razstav v prvem polletju 1927. Seznam sejmov in razstav, ki se bodo vršile v prvi polovici leta 1927. v raznih evropskih in izvenevropskih državah, je izdala Mednarodna trgovska zbornica v Parizu in je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Dospelost nekaterih perij odičnih taks.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
1.) Taksa na reklame. Dnej 15. januarja 1927. poteče rok za plačilo takse na reklamo v obliki napisanih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Če se taksa pravočasno ne plača, znaša kazen trikratno redno takso.
2.) Taksa na kupone ali dividende in na tantijeme. Od kuponov ali dividende in od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1 %. Takso je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
3.) Dopolnilno prenosno takso po tarifni postavki 12., pripombi 12., taksne tarife je za leto 1927., kolikor ne presega 500 Din, plačati v celotnem iznosu do dne 31. januarja 1927., ako pa taksa presega 500 Din, je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za leto 1927. Kdor ne plača te takse v določenem roku, plača poleg redne takse 8%ne zamudne obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
4.) Taksa za otvorjeno ali tekoče račune pri delniških družbah. Do dne 15. januarja 1927. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in takso po 20 Din za vsak račun prilepiti na seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso.
5.) Takso za pravico, da se točijo pijače (točilno takso po tarifni postavki 62.) je plačati za prvo polletje 1927. do dne 31. januarja 1927. Zakesnitev plačila se kaznuje s trikratno redno takso.
6.) Letno takso za biljarde za leto 1927. v znesku 200 Din je plačati do dne 15. januarja 1927., sicer se pobere kazen v izmeri trikratne redne takse.
Naročajte „Obrtni Vestnik44!
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najniije cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov LJUBLJANA
Mestni trg- St. 25.
Ustanovljeno leta 1839.
Največji izbor • •
Popravila
27—27 •• Najnižje cene I
Kreditno društvo
11 < >
11
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
7.) Takso na vozila (avtomobile, fijakerske in pnl-fijakerslte vozove) je plačati za leto 1927. v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1927., v ostalih krajih pa do konca meseca januarja 1927. Na navedena vozila se pobira taksa ne glede na to, ali se rabijo ali so uporabna. Za zamudna plačila se naloži lastniku kazen v izmeri trikratne redne takse.
8.) Letna taksa po tarifni postavki 214. za odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih v znesku 500 Din zapade v plačilo do dne 15. januarja 1927. Na zamudna plačila je zapretena globa v izmeri trikratne redne takse.
9.) Letno takso za žage po tarifni postavki 279. je plačati do dne 15. januarja 1927. Če kdo nadaljuje delo, preden je plačal to takso, se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
JAVNA ZAHVALA.
Ob tragični smrti mojega nepozabnega, soproga Jurija Nagliča, mizarskega mojstra v Zgornji Beli, izražam tem potom zavarovalni zadrugi «C r o a t i a», pri kateri je bil umrli šele leto dni zavarovan, javno zahvalo, ker mi je imenovana zavarovalnica najkulantneje izplačala zavarovalno vsoto.
V Zgornji Beli, dne 13. januarja 1927.
Frančiška Naglič s. r.
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
vsaka beseda 5u par. — i\aj manjši znesen 5 Din. — oglase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte hi razširjajte
edino strokovno glasilo »Obrtni Vestnik* I
Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.	18/26
Nova, velika
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Razglas.
Čevljarski vajenec, 16 let star, že več kakor eno leto v uku, želi svoje mesto pre-ineniti. Išče se tedaj čevljarski mojster v mestu Ljubljani ali tudi na deželi, ki bi maral dečka vzeti kot vajenca in mu dati hrano in posteljo proti primerni odškodnini. — Pismene ali ustne priglasc generalni varuh v Ljubljani, justična pni., soba št. 15, pritličje, na levo.
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg .Telefon štev. 115.
Premog in drva (tudi na obroke)
Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča
ANTONIJA ŠTOR, NOVI V0DMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Zlasti plačuje za vloge i roti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jan s vo za n se vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drueod, kei jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker ie denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
24 - 24
I J. GOREČ j
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
Športni predmeti
najbolje — najceneje!
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:	^	Cdl'f3l3!
Din 50,000.000-
Brežice
Skupne rezerve: okrog	Črnomelj
Din 10,000.000- A K™“'
Pppjjj	Brzojavni	naslov:
"	BANKA	LJUBLJANA
Podružnice:
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica
&
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
i#
«5?
|	Obrtna banka	1
|	o Ljubljani	|
,	<3?
Centrala:
Sl	Kongresni	trg št. 4	Sl
off	Podružnica:	Ljutomer	j?
«3?	«3?
Telefon št. 508	Telefon	št.	508	e«
Račun pri poštno-ček. zauodu u Ljubljani	^
čS	št.	12.051	«3?
«3?	<3*
«3|	Daje kredite o obrtne sorhe, pospe-	«3|
<3$	šuje ustanaoljanje obrtnih in indu-	<3?
strijskih podjetij, izoršuje use bančne	^|
transakcije najkulantneje. Vloge na	^
knjižice in na tekoči račun se obre-	^
«3|	stujejo kar najugodneje, uezane ologe	«3?
»3?	po dogoooru primerno niše. ■	o?
«3?	«3?
.3ff	Off
<3S«3?<3?.3ff<3S«3?0?t3S.3S<3?<3?d£t3?<3?t3?t3?.3*,3?<3?,3S
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju). 24-23
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 In 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.