Leto YII-. ¥ Celju, dne 28. novembra 1912, Št* 48, izhaja vsak Četrtek; »ko k t* prainlk, pa dan poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) le poSiljatl na naslov: -K ar od nI Ll»t" v Golfa. — Reklamacije »o poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje Štev. 1._ .Narodni List" ;a pol leta 9 E, »a Ht^ne n Ml' 4 Četrt leta 1 E. Za Ameriko is drage deleie na leto 6 K 60 vin. PtfOfeiift 10 plft&ja TA»roj. m PounMai itavllka Oglasi se raCunajo po IS vinarjev ena peti i Trata. — Pri večkratnih objavah ^aten popust P° dogovoru. Pristoj bice ta oglase je plaCevati pO polti na naslov: ar od ni _EUV T Coljo.,_ V Balkanska vojska Svetovne vojske ne bo. Spor se rodi na evropski konferenci, pogajanja se nadaljujejo, Mirovna Napetost ponehala. Zadnji teden je kriza med Avstriio in Srbijo dosegla vrhunec. Vodilni krogi naše države so se popolnoma udali nsmškim in madžarskim hujskačem, katerim se je šlo za ponižanje Srbije in s tem Jugoslovanstva. Neverjetne laži o srbskem postopanju z avstrijskim konzulom Prochasko v Prjzrenu so trobili v svet, lagali so celo, da so ga Srbi umorih. Tako so hoteli vzburkati avstrijsko javno mnenje proti Srbiji in Jugoslovanom. Seveda so si zaslužili s tem silno biamažo, zakaj kislih obratov morajo danes že priznavati, da ie konzul Prochaska popolnoma zdrav prišel iz Prizrena v Skoplje, kamor je naša vlada poslala avstrijskega uradnika Edla preiskovat Prochaskove zadeve. Š tem je bila odbita nevarna ost v avstrijsko srbskem sporu. Ostali sta še vprašanji Albanije in srbskega pristanišča. Ze se je zdelo, da izbruhne v par dneh vojska, tu pa je celo Avstrijo prestrašil glas: Rusija mobilizira ob avstrijski meji poldrugi miljon vojaštva. Da ste videli v tem hipu »navdušene« nemške in madžarske hujskače! Potuhnjeno so se plazili trepetajoč po ulicah in strahoma so v svojih listih spraševali: kakšen vzrok za božjo voljo pa ima Rusija, da bi začela z nami vojsko? To javkanje je trajalo par dni. A zdi se, da so se v teh par dneh tudi naši »modri« državniki streznili, zakaj minolj torek zvečer ie že prišel iz Dunaja glas: Avstrija ne bo Srbiji stavila ultimatuma, ampak bo z ureditvo obeh gori navedenih vprašanj počakala do splošne evropske konference, na kateri bo se poleg drugih balkanskih vprašanj tudi to rešilo. To ie isto stališče, katero le zavzemala Srbija že dolgo časa, namreč: ko bo med balkanskimi državami in Turčija sklenjen mir, takrat se pa pomenimo tudi z Evropo. Toda naši državniki so to stališče ves čas zavračali kot nesprejemljivo in so silili na vojsko s Srbijo. Sedal pa so pod pritiskom ruske mobilizacije in ker se niti Nemčija niti Italija nista preveč ogrevali zu vojsko, tudi naši nad vse pametni brodniki naše državne ladje sprejeli srbsko stališče. Z drugim besedami: naša diplomacija je doživela zopet no\ poraz. Človek bi lahko zapisal marsikatero pikro nu naslov teh državnikov. Toda sedajni trenutek ni za to primeren, kajti veseliti nas mora že dejstvo samo na sebi, da so se spametovali in v pravem trenutku še prišli na pravo pot. Seveda še ni rečeno, da je napetosti s tem konec. Mobilizira se v vseh državah, to je gotovo dejstvo. Vendar pa se tudi vse države, ki niso na Balkanu bogvekako interesirane, trudijo, da se doseže sporazumljenje. Celo Rusija sama, ki bi imela pač največ vzroka, da z zmagovito vojsko utrdi svoj vpliv in svojo moč, se ne navdušuje preveč z<* vojsko. Vse je danes osredotočeno v misli, da se imajo spori poravnati na evropski konjerenci, ki bo skli^ cana takoj, ko bo sklenjen mir med Turčijo in balkanskimi državami- Kako resen je bil zadnji teden položaj, kaže dejstvo, da je bil avstrijski prestolonaslednik te dni na obisku pri nemškem cesarju in da sta imela tudi šefa avstrijskega in nemškega generalnega štaba važna posvetovanja v Berolinu. Zdi se pa, da sta i prestolonaslednik i pl. Schemua dobila v Berolinu utis, da tam niso preveč pri volji 9e izpostavljati za avstrijske zahteve, kajti kmalu za tem je prišel že gori navedeni preobrat v avstrijskem stališču. Na drugi strani pa je baje poslal nemški cesar lastnoročno pismo ruskemu carju, v katerem se mu ponuja kot posredovale,p med Avstrijo in Rusijo. Italjansko javno mnenje je odločno proti Avstriji, In tako se je zgodilo, da je bila Avstrija zopet skoro čisto osamljena. Iz teh dejstev bi se morali naši državniki že enkrat naučiti, kam jih vodijo nemški in madžarski hujskači: od poraza do poraza. Ce si bodo vzeli to k srcu, kdo ve? Bolgari za srbske zahteve. Nemški in madžarski listi se na vse mogoče načine trudijo, svetu dokazati, da med balkanskimi državami samimi ni složnostl glede posameznih zahtev. Vse to je seveda le izmišljeno, le pobožna želja teh hujskačev. Kako trdno sklenjena ie balkanska zveza, je najboljše pokazal te dni članeK vladnega dnevnika bolgarske države »Blgariia«, v katerem se pravi med drugim: Razumni in daleko-gledni ljudje, zastopniki štirih držav, so pravočasno ln natančno napravili okvir za Svoje postopanje ln eventualne meje svojih nar^^jji. stremljenj. Ne bo minilo mnogo časa in dejansko se to dokaže. »Blga-rija« slika, kako bratsko so si pomagali bojujoči, da bi kar najprej osvobodili svoje rojake v nekdanji Turčiji, posebno pri pohodu na Solun, rodni kral prvih slovanskih učiteljev sv. Cirila in Metoda. To skupno nastopanje priča o popolni in trajni zvezi balkanskih držav. »Blgarija« se nadalje bavi s stališčem Avstro-Ogrske napram Srbiji v vprašanju srbskega pristanišča ob Adriji in pravi, da ie tam mnogo vojnih in trgovinskih pristanišč in da to ni zaprto morje, In kakor Črna gora spremeni Bar in Ulčin v vojno pristanišče, ne da bi s tem nastala nevarnost za Avstrijo, ravnotako ima tudi Srbija zakonito pravico, da si prdobi izhodišče k Adriji, kakor to odgovarja njenim interesom. Razume se, da v to svrho ni treba drugega, nego da pridejo tja Srbi kot zmagovalci nad sovražnim ozemljem. Ce bi velevlasti, ali en« Qd pjih hotela to zabraniti, bilo bi to v nasprotju z načelom, ki so ga zavzele začetkom vojne: ne vmešavati se v spor. Z ustvaritvijo avtonomije za Albanijo hočejo preprečiti izhodišče Srbije k Adrijj. Toda pri današnjih predpogojih naleti ustanovitev nezavisnc ali polnezavisne kneževine albanske na odločne, skoro nepremagljive težkoče. Albanija je etnogra-fični konglomerat brez mej. Bivajo tam raznoverski, razdeljeni in raznonarodni, nekulturni, drug proti drugemu se bojujoči ostanki starih Pelazgov, iz katerih se ne da ustvariti stvore, sposobne za urejeno državno življenje. In nikdar še ni bila Albanija samostojna država. Napraviti iz nje nekako kneževino pod protektoratom sultanovim ali kake druge velevlasti, bi pomenjalo, ne rešiti niti enega, z a vedno važnega vprašanja, temveč ustvariti novo ognjišče novih vednih sporpv na Balkanu, kar p<» ni v interesu evropskega miru- Vsled tega ie bolje, dati Srbiji izhodišče k Adriji. Tem prej si pridobi Avstrija prijateljstvo s Srbijo in morda tem večje bo zbližanje na narodno-gospodarskem poliu in cela - t I I II I M L balkanska zveza bo z večjim zaupanjem gledala na Avstrijo in srečno bo rešena sedanja kriza. Balkanska zveza sama se bojuje s sovražnikom in sam« bo diktirala pogoje miru. Za Avstrijo zadpšča, če se ji še pred sklepom miru priznajo, četudi ne nJem »življenjski interesi«, pač pa njene prednosti kot sosedinji. In naj $e zadovolji s tem uspehom — saj bo pridobljen brez žrtev, »BigarUa« konča sledeče. »Balkanska zveza stoji trdno na svojih pozicijah in njeno veliko zgodovinsko delo ho zmagalo!« In kal pravi SrbHa? Tq pove čisto kratko poročilo o seji srbskega ministrskega sveta dne 24. tm.: Danes popoldne se je pod predsedstvom kralja Petra vršila seja srbskega ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o avstrijskih zahtevah glede avtonomije Albanije iti vprašanja srbskih luk ob Jadranskem morju. Ministrski svet je sklenil ahvestiti avstrijsko vlado, da Srbija pred koncem balkanske vojne in brez privoljenja ostalih balkanskih držav ne more dati na avstrijsko noto nobenega končnega odgovora. Takoj ko bo sklenjen mir s Turčijo, se bo našla formula, ki bo zadovoljila tako Avstrijo kakor Srbijo. Albanci priznavajo srbsko vtado. Najhujši pope? za naše avstrijske državne modrijane bo pač dejstvo, da albanska plemena sam* z radostjo sprejemlrejo Srbe kot nove vladarje. Tako n. pr. Miriditi, znano katoliško pleme Albancev, ta, kutpre je Avstrija imela posebno skrb. Tako-le se glasi uradno poročilo: Srbska vojska, ki je prodirala proti Jadranskemu morju, ni naletela pri Mi-riditih, znanem katoliškem albanskem plemenu, na prav noben odpor. MirjditSki prvak Marko Kole se je izjavil nasproti komandantu srbske vojske, da Miriditi z radostjo sprejemljejo srbsko gospodai-stvo, v katerem oni zro osvoboditev kristjanov od nevernikov. Z raznih strani so jim že obečali osvoboditev, toda srbska vojska ie prva, ki jim je do-nesla svobodo. To svohodo Miriditi radi sprejmejo iz njenih rok in se bodo potrudili, da poplačajo i vdanostjo lepo postopanje srbske armade ž njimi. Miriditski voditelj je nadalje naglašal, da se bo vse pleme krepko zavzelo za to, da se v njihovi zemlji učvrsti srbski režim- Romunska in Bolgafgfca. In še en nov kameni se je zavalil na srcf naših avstrijskih diplomatov-modrijanov. Hoteli so zanesti razpor na Balkan in so hujskaU Romunijo proti Balkancem, češ tudi ti, Romunija, me>raš nekaj od te vojske imeti. Doseči so hoteli, da bi Romupci padli Bolgarom za hrbet. Toda tudi to vesele je bilo kratko. Dne 26. nov. piše bolgarski polvladni list »Mir« med drugim sledeče: Politika Romunske se obrača na drugo pot, ki jo Bolgarska pozdravlja. Romunska je stari neomajni prijatelj Bolgarske. Odločila se bo za politiko, ki bo to prijateljstvo še bou utrdilo, ne da bi bilo treba nasprotstva proti kaki drugi evropski Velesili. V močnem prijateljstvu bosta Bolgarska in Romunska igrali veliko vlogo ha Balkanu in bosta imeli močan vpliv na mednarodno politiko. Pogajanja ?a mir med Turki jn balkansko zvezo še vedno niso prišla v pravi tir. Prvotne pogoje balkanske zveste je Turčija odklonila in takoj so se boji na bojiščih nadaljevali. Vendar Turčija vidi svoj nevzdržljiv položaj. Zato je vlada dala vrhovnemu turškemu poveljniku Nazim paši jako dalekosežna pooblastila za sklepanje premirja. Baje se niu je tudi dovolilo nekoliko Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, ceue sprejema vloge na tekočem računu in jih obrestuje od 6. novembra 1912 po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. 514 20-15 NARODNI IDO M • ••••• obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. popustiti od turških zahtev. Menda bode že moral popuščati, ako noče, da bodo Bolgari v par dneh v Carigradu. Pogajanja se vršijo v bližini bojnih čri pri Čataldži. Kako daleč so pogajanja med tem že dospela, nam v trenutku, ko to pišemo, ni znano. Morda so že pretrgana in se boji nadaljujejo. Čuje se, da Avstrija hujska Turčijo, naj ne sprejme pogojev balkanske zveze. Turški sultan čisto zmešan. Neki berolinski list je poročal te dni iz Carigrada, da je sultan vsled dogodkov pred Carigradom skoro zblaznel; odkar sliši grmenje topov, je skoiu od samega strahu brezumen. Sultan je prosil Kiamil pašo za božjo voljo, da naj vse stori, da Bolgari ne pridejo v Carigrad in naj, če treba, preda celo Turčijo. Hotel je pobegniti v Bruso v Mali Aziji, toda Kiamil paša je to preprečil. Turkom v Drinopolju se godi slabo. Dne 23. tm. je posadka poskusila o-bupen izpad iz mesta. Vnela se je strašna bitka, v kateri so bili Turki poraženi in so se morali umakniti v trdnjavo. Dne 24. tm. je posadka z vso silo zopet ponovila izpad in sicer v smeri proti Kirk-Kilisi. Bolgari in Srbi so v pravem času zapazili turško nakano, pognali Turke nazaj v trdnjavo in jim prizadejali velikanske izgube. Položaj turške posadke je od dne do dne obupnejši. Vsak čas je pričakovati padca trdnjave. Srbska in bolgarska armada sta sklenili krog okrog Drinopolja tako tev no, da sta le še 1 km oddaljeni od mesta. Izpred Bitolja je odšla še ena srbska divizija pred Drinopolje na pomoč Bolgarom. Pri Čataldži so zadnje dni Turki in Bolgari ojačili svoje armade. Bolgari so dobili 7 svojih divizij izpred Soluna. Prepeljale so jih grške ladje. Tudi ena srbska divizija izpred Bitolja je odšla pred Čataldžo. Do večjih bojev na tem bojišču zadnji teden ni prišlo, to pa ravno vsled pogajanj za premirje. Pač pa Srbi dokončujejo svoje bojno delo. O veliki bitki pri Bitolju in o srbski zmagi smo poročali že zadnjič. Vest o srbski zmagi se je izkazala kot resnična, ne pa v polnem obsegu ona o ujetju cele turške armade. En del — kakih 10.000 mož — se je res udal, veliki del je pa prodrl na zahodu in se umaknil čez Ohrido v albanske ft'ore. En del je pri Florini (južno - izhodno od Bitolja) zadel ob grško armado in bil pobit. Srbi pa so zasledovali umikajoče se Turke proti Ohridi in pri Resni je prišlo zopet do hude bitke med Srbi in onim delom turške armade, kateremu je poveljeval bivši turški poslanik v Belgradu Fethi-paša. Srbi so ga potolkli in general Pethi paša sam je na bojišču umrl junaške smrti. Srbi so ga v Bitolju pokopali z vsemi vojaškimi častmi. O bitki pri Bitolju so se še uradno sporočile sledeče podrobnosti: Turki so imeli pri Bitolju zbrane tri kore voiakov. Na levem krilu je bil peti kor pod poveljstvom Džavid-paše, kateremu se je tudi posrečilo pobegniti. Džavid-paša se je pred bitko utaboril na terenu Gopeš v višinah nad 1000 metrov. Centruma je poveljeval vrhovni poveljnik Zekki-paša, desnemu krilu pa Fethi-paša. Bitka je bila strašna. Zlasti Džavid-paša je prizadejal Srbom velikanske izgube. Ko se je Srbom s pomočjo artilerije posrečilo zavzeti njegove pozicije, se je pričel strašen naval na centrum, katerega je srbska pehota popolnoma razbila in pognala v divji beg. Istočasno je bil pognan v beg tudi Fethi-paša. Bojna linija je bila dolga celih 50 kilometrov. Srbi so sedaj premestili svoje glavno taborišče iz Prilepa v BitolJ. Prestolonaslednik Aleksander, ki ie kakor pri Ku-manovem, tako tudi v bitki pri Bitolju vodil operacije, se izpostavlja nevarnostim in je izredno vplival na duh vojske, je 21. tm. odšel v Bitolj. Kraljevič je bil slovesno sprejet. V mestu so zvonili vsi zvonovi. Prebivalstvo ie pozdravljalo princa Kot osvoboditelja in obsipalo vojsko s cvetlicami. Obleganje Skadra se — kakor ono Drinopolja — nadaljuje. Poveljnik turške posadke, ki šteje 26.000 mož, je izjavil, da o predaji ni govora. Grška armada je po večini dovršila svojo nalogo. Le trdnjava Janina je še v turških rokah. Grški prestolonaslednik Konstantin, ki je bil te dni na predlog ministei-skega sveta imenovani za višjega generala, je bil po zavzetju Bitolja na obisku pri srbskem prestolonasledniku. Potopljene turške ladje. Bolgarske torpedovke so minoli teden hudo poškodovale turško križarko »Hamidie«, ki je še nedavno v bitki pri Čataldži z bombardiranjem z morja podpirala turško armado proti Bolgarom. Ladjo so morali zapeljati v Carigrajsko ladjedelnico. Zadnji del se je deloma potopil. Ena grška torpe-dovka je pa pred turško luko Ajvali ob maloazij-skem obrežju napadlo turško topničarko in jo taku poškodovala, da se je potopila. Zadnji teden so Grki zasedli tudi veliki turški otok Mitilene. Nadaljni potek dogodkov na Balkanu je popolnoma odvisen od tega, al hočejo Turki sprejeti mir, ki jim ga ponuja balkanska zveza ali ne. Usoda Turčije je brezdvomno zapečatena. Balkanski praznik. Grki so oklicali dan 10. novembra za balkanski praznik. To so sprejele tudi vse ostale države Balkanske zveze. Dne 10. novembra pred šestnajstimi stoletji je namreč kot prvi šel v Carigrad kot zmagovalec v imenu križa Konstantin Veliki, ko je premagal svojega nasprotnika proticesarja Maksencija. Vložnikom denarja v hranilnicah, posojilnicah in bankah. Gotovi brezvestni ljudje begajo ljudstvo, da je denar, naložen v hranilnicah, posojilnicah in bankah, v nevarnosti, ako izhruhne vojna. Tako beganje je vredno vse obsodbe in bo vsak denarni zavod z vso strogostjo ln brez pardona nastopil proti dotičniku, ki bi razširjal take vesti. Denarja, ki je naložen v hranilnicah, posojilnicah in bankah, ne more vzeti nihče in tndi vojskaVložniki naših denarnih zavodov naj torej nimajo nobenega strahu za svoj v teh zavodih naložen denar, kjer je docela varen, in naj se ne dado begati od onih ljudi, ki trosijo neosnovane vesti. Prosimo inteligentno občinstvo in strokovnjake, naj vplivajo pomirjevalno na ljudstvo, ki si dela občutno škodo z nepotrebnimi dvigi svojega denarja iz hranilnic, posojilnic in bank. Po mednarodnem pravu je zasebna in občinska lastnina tudi za časa vojne povsem nedotakljiva. Vsled tega je denar v hranilnicah, posojilnicah ln bankah docela varno naložen. ftajfe prireditve. Št. Jurij ob j. ž. V nedeljo 24. t. m. se je tukaj v gostilni g. Brežnika vršil ustanovni občni zbor ..Naprednega političnega in gospodarskega društva za Dramije, Št. Jurij trg in okolica, Ka-lobje in Št. Lovrenc". Ob tej priliki se je vrši o pol. zborovanje, katerega se je udeležilo blizu 100 odličnih domačinov-kmetovalcev in deloma tržanov. Zborovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora g. Blaž Urleb in mu tudi predsedoval. G. dr. Ant. Božič iz Celja je v daljšem stvarnem govoru razmotrival resni zunanjepolitični položaj^ možnost vojske, položaj v državnem in deželnem zboru te. gospodarsko krizo. G. Miloš Jarnovič iz Dramelj in za njim še g. dr. Božič sta razpravljala o šikanah davčnih oblasti pri predpisovanju osebnodohodninskega davka kmetom in se je med splošnim ogorčenjem zborovalcev proti postopanju davčnih oblasti soglasno sprejela sledeča rezoiucija: — „Na ustanovnem zboru Naprednega pol. in gosp. društva za občine Dramlie, Št. Jurij ob juž. žel. trg in okolica, Kalobje in Št. Lovrenc" zbrani kmetovalci odločno protestirajo proti neopravičenim preganjanjem od strani davčnih oblasti glede osebnodohodninskega davka ter zahtevajo, da se nalaganje tega davka na kmetovalce ž enkrat pravično uredi, ako se noče kmetovalcev, ki že itak vsled krize grozovito trpijo, popolnoma uničiti." — G dr. Jos. Zdclšek je nato govoril o krivicah, ki se nam Slovencem gode glede šol in v uradih. Posebej je ožigosal postopanje vlade glede slovenske gimnazije v Celju in glede nastavljanja trdih Nemcev za sodnike med Slovenci. Predlagal je sledečo rezolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: — „Zbrani kmetovalci zahtevajo, da se upošteva kulturne in gospodarske potreba slovenskega naroda; posebno zahtevajo, da se vprašanje slovenske gimnazije že enkrat v prilog Slovencem uredi v tem smislu, da se istočasno, ko se bo stavilo novo poslopje za nemško gimnazijo, dovoli in sezida popolna slovenska gimnazija v Celju. — Zborovalci protestirajo proti nastavljanju nemških uradnikov pri sodiščih in pri okrajnih glavarstvih na Južnem Štajerskem in zahtevajo, da se nastavljajo pri vseh državnih uradih na Južnem Štajerskem le uradniki slovenske narodnosti." — Urednik g. V. iSpindler je podal kratko sliko balkanske vojske, je orisal njene vzroke in njene cilje ter na kratko tudi zgodovino balkanskih narodov. Pozival je zborovalce, naj se učijo iz dogodkov na Balkanu, kaj se doseže z narodnim navdušenjem, z narodno samozavestjo in z narodno gospodarsko silo. Soglasno je bila sprejeta rezoiucija: — „Na javnem shodu v Št. Jurju ob j. ž. zbrani zborovalci se iskreno vesele zmag svojih slovanskih bratov na Balkanu za osvobojo slovanskega in krščanskega prebivalstva izpod turškega jarma. Želijo, da stopi naša država v prijateljske razmere z balkanskimi državami in jih naj ne ovira v njih3vemu razvoju. Obžalujejo, da se vodilni krogi države dajo voditi od nemških in madžarskih hujskačev proti sosedni državi Srbiji. Zahtevajo, da vlada da najprej nam Slovencem vse pravice, ki nam gredo, potem šele se naj zavzema za svobodo in samostojnost Albancev, ki niso podaniki naše države. Želijo, da se ohrani mir, zakaj vojska v današnjih časih bi pomenila gospodarski polom cele države. Ptujskemu „Šta-jercu", ki nas Slovence dolži veleizdajstva, izrekajo zborovalci svoje zaničevanje." — G. dr. Jos. Zdolšek je nato obrazložil pomen in namen društva, ki se danes snuje. Njegovo geslo je: v skupnosti je moč! Predlagal je sledeči odbor, ki je bil soglasno izvoljen: predsednik g. Jože Podgoršek (Vrbno), podpredsedniki gg. Blaž Urleb (Lokarje), Miloš Jarnovič (Dramije) in Anton Pinter (St. Jakob); odborniki gg.: Mart. Fidler (Sv. Primož), Tomaž Mastnak (Dramije), Miha Batajc (Stopče), Al Teržan (Bezovje), Jos. Čulek (Št. Juri) in dr. Jos. Zdolšek (Celje); namestniki gg.: Jaki,b Mikola (Stopče), Anton Grajžel (Kri-stanvrh), Fr. Soline (Dramije), Fr. Slomšek (Podgorje); pregledniki gg.: Ivan Oset-Goriški (Hruševec), Fr. Zdolšek, veleposestnik (Ander-burg), Franc Leskošek (Šibenik), in pregl. nam. g. Al. Ko&ir (Sv. Primož). — V daljših izvajanjih je še govoril g. dr. Janko Sernee iz Celja o potrebi šol, o potrebi slovenskega uradništva, o balkanski vojski in o Rdečem križu itd., ter je nato nabral med zborovalci 15 K 46 vin. za Rdeči križ. G. Jož. Podgoršek se je v lepih besedah zahvalil za izvolitev predsednikom društva, obljubil, da hoče delati za njegov in njegovih članov ter vsega prebivalstva procvit in napredek ter je pozival k skupnemu in složnemu delu. Po sklepnih besedah gg. dr. Božiča in dr. Zdolšeka je bilo to lepo, nad tri ure trajajoče zborovanje zaključeno. Pristopilo je še tisti večer blizu 50 članov k novemu društvu, kateremu želimo: brez ozira na levo in desno odločno naprej za stavljenimi cilji! Celje. V torek 26. t. m. zvečer nam je priredila „Zveza narodnih društev" v „Narodnem domu" krasen večer. Pred občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo gostilniške prostore, je govoril g. prof. dr. Ilešič iz Ljubljane o kraljeviču Marku v jugoslovanskih narodnih pesmih. Občinstvo je strme sledilo krasnim izvajanjem znanega učenjaka in govornika in burno pritrjevalo želji, naj bi g. dr. Ilešič se oglasil v Celju večkrat s prednvanji. — Isti večer je nabrala gdčna Marta Hrašovčeva 57 K za Rleči križ balkanskih držav. Zveza narodnih društev je priredila tninolo soboto in nedeljo predavanja o zgodovini Jugoslovanov in o narodnostnih ter gospodarskih razmerah V bivši evropski Turčiji. V Sevnici je ob krasni ude- ®/ ba y 2806,1:111/S Tovarniška znamka. ležbi predaval g. Miloš Štibler v soboto zvečer, v nedeljo popoldne pa pred stotinami ljudstva v St. Petru pod Sv. Gor. V Brežicah je v soboto zvečer predaval urednik g. Lešničar, v nedeljo pa na Bi-zeljskem, kjer se je trlo ljudstva. Zanimanje za dogodke na Balkanu med ljudstvom je veliko. 3z političnega sVcta. Štajerski deželni zbor. Namestnik grof C!ary bo tekom decembra še enkrat skusil pogajanja med Nemci in Slovenci za delazmožnost dež. zbora. Po Božiču bi bil potem dež. zbor sklican. Če ne bo delal, bo zasedanje zaključeno in sledi potem kmalu razpust. Državni zbor je 26. t. m. zopet začel s sejami. Ali bo mogel delati ali pa bode se obstruk-cija nadaljevala, ne ve danes nihče prav. V seji 26. t. m. se je razpravljalo o razredni loteriji, ki se bo uvedla namesto dozdanje male loterije. Wastian je vložil kilometer dolgo interpelacijo glede slovenskega pouka veronauka na nemški šoli v Razvanju pri Mariboru. Državni zbor je sprejel v seji 27. tm. postavo o razredni loteriji, ki bo počasi nadomestila malo loterijo. BrežifHi oKraj. Sevnica ob Savi. V nedeljo 24. t. m. zvečer so priredili tukajšnji pruski privandranci (kopitarji) v vNeuheimu" predavanje o balkanski vojni. Predaval je neki nemški nevednež iz Ljubljane. Bolgarskega carja Ferdinanda je predstavljal kot otročjega aevedneža. Proti koncu je tudi močno udrihal po Slovencih. Omenjenih večernic so se udeležili tudi bivši šarži pokojnega ,.fajerberja" in sicer: Jožef Flek, J. Livija, Matija Kozinc, Alojz Slatner, Anton Rižner in Franc Stopar. Rajhenburg. Posestniški sin Anton Raztoher iz Blance je pokradel postajenačelnikovi soprogi Razaliji Rajner 70 kokoši v vrednosti 200 K. Dne 19. t. m. so ga zasačili. KonjišKi oKraj. Iz Oplotnice. Dne 23. t. m. zjutraj so našli na cesti, katera pelje iz Oplotnice v Tepanje, na pol zmrzla dva hlapca g. Winterja iz Zreč. Popivali so v Oplotnici in proti 10. uri ponoči so se podali s težko naloženimi vozovi proti domu. Enega je alkohol hitro smuknil v cestni jarek, ko je Oplotnico zapustil, ali drugi je svoje težko breme prinesel še na oni kraj pobreške vasi in tam na sredi ceste obležal. Varujte se žganjal Iz Oplotnice. Dne 21. t. m. smo k zadnjemu počitku spremili g. Regoršeka, brata g. Jurija Regoršeka, nekdanjega posestnika kisle vode v Gaberku pri Rogatcu. Zanimiv je bil pogreb; ko se je mrtvaški sprevod pomikal proti čadram-skemu pokopališču, je morala č. duhovščina in tudi nosilci rakve do kolena po blatu gaziti. Ali bi se ne mogla ta cesta popraviti, ker je neiz-ogibljiva ? CeljsKi oKraj. Iz Celja. Dne 2. decembra se prične četrto zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča. Obravnavali se bodo sledeči slučaji: dne 2. decembra Matija Kocuvan, krojač v Planini, hudodelstvo požiga; dne 3. decembra Andrej Drevenšek, agent, hudodelstvu tatvine; dne 4. decembra Alojzij Bevc, potepuh, hudodelstvo tatvine, in Janez Zniderič, hudodelstvo uboja. Žalosten slučaj. Dne 23. t. m. je šel osemletni šolar Oton Vozlič z nekim drugim šolarjem v Srimčevo šnopsarijo v Celju, kjer sta si kupila in pila žganje. Tam je bil tudi neki delavec Juri Ratej, ki je kupil malemu Vozliču še 4 ča-šice žganja in ga z grožnjo, da ga bo pretepel, če jih ne izpije, prisilil, da jih ]e res izpil. Ko je deček nato prišel na prosto, se je na cesti takoj zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so konštatirali težko zastrnpljenjen z alkoholom. Surovino Rateja so zaprli. Celje. Gospe Adeli Dečko v Gaberjih je hlapec Fr. Koren pokradel zelenjave, perila in zlat prstan z briljantom v skupni vrednosti 300 K. Izročili so ga okrožni sodniji. Sestanek slovenskih trgoveev se vrši danes v četrtek, dne 28. novembra v gostilni pri „ Jelenu" v Celju. GLEDALIŠKA IGRA V CELJU in sicer v Na-rodnem domu se vrši, kakor smo že poročali, prihodnjo nedeljo. Kdor se hoče nasmejati, na] si pride točno ob pol 8. uri zvečer pogledat »Veleturista« Dolinarja in celo njegovo planinsko družbo. Zgubila se je žepna ura na potu v Gaberju. Kdor jo je našel, se prosi, da jo prinese g. Grilcu, mizarskemu mojstru v Gaberju. Poročil se je v nedeljo v Ljubljani gosp. Franc Kolenc, trgovec v Celju, z gdčno Berto Dimic. Bilo srečno! Iz Celja. (Drnštvo „Dijaška kuhinja"' je imelo v petek zvečer v posojilnični posvetovalnici svoj redni občni zbor. Predsednik g. Kožuh se je ob otvoritvi občnega zbora posebej spominjal vseh onih, že mrtvih dobrotnikov, ki so to dobrodelno ia za vzgojitev našega narodnega naraščaja tako važno društvo v minulih 25 letih njegovega obstoja rade volje podpirali. Iz tajniškega poročila posnamemo, da je imelo koncem lanskega šolskega leta (1911/12) hrano v „Dijaški kuhinji" 90 dijakov, povprečno po 45 na dan. Pri dovoljevanju hrane je bil odbor precej strog in je podpiral le pridne in potrebne dijake. Nameravalo se je proslaviti 25 letnico društvenega obstoja z večjo prireditvijo, a se je ta misel zaradi različnih težkoč opustila. — Iz blagajniškega poročila g. prof. Mravljaka je razvidno, da se je porabilo lansko leto za hrano dijakom 4431 K 84 vin. Premoženja ima sedaj društvo „Dijaška kuhinja" 15.914 K, torej za okroglo 500 K več. Hvaležno se je spominjal blagajnik umrlega rodoljuba Gorupa, ki je tudi za celjsko „Di.jaško kuhinjo" zapustil lepo ustanovo. Prejemki so se v primeri z lanskim letom znižali, a tudi za hrano se je vsled vpeljanega poldnevnega pouka, ki omogoča mnogim dijakom iz Savinjske doline irano in stanovanje doma, manj izdalo. Fond za „Dijaški dom" znaša sedaj 56 540 K 66 vin. — Pri volitvah je bil za predsednika znova izvoljen g. prof. Josip Kožuh, v odbor pa dr. Ernst Kalan, prof. Fr. Mravljak, prof Kardinar, dr. Jos. Sernec in dr. Janko Sernec. Pri slučajnostih so se sprejeli nekateri predlogi M. Stiblerja, naj bi tudi celjska „Dijaška kuhinja" po vzoru mariborske zvišala dohodke z dijaškimi prireditvami, in prav umesten predlog prof. Mateja Suhača, da bi naj dobivali tudi taki dijaki, katerih „Dijaška kuhinja" ne more podpirati, a imajo na stanovanjih nedostatno hrano, v ..Dijaški kuhinji" po zmerni ceni kosilo. Aškerčeva slavnost v Šmarju se vrši dne 8. dec. s pričetkom ob 5. uri pop. v Habjanovi dvorani. Nenavadno zanimanje je zavladalo za slavnost ne le v Šmarju samem, ampak po celem šmarskem in tudi po sosednih okrajih. Saj je pa tudi slavnost v Šmarju edina Aškerčeva slavnost na celem Štajerskem. In vendar je bil pokojni pesnik-velikan naš štajerski rojak in dostojno in spodobno moramo vsaj v enem kraju cele slovenske Štajerske proslaviti njegov spomin. Privlačna sila slavnosti bo slavnostni govor g. dr. Fr. Ilešiča iz Ljubljane, dalje mešani in moški zbori šentjurskega pevskega zbora ter bariton-solospeva dveh Aškerčevih uglasbenih pesmi. Celjska narodna godba, ki bo svirala, se pridno pripravlja. Domači šmarski diletantje bodo predstavljali Aškerčevo enodejanko: „Tujka". Drugi del slavnosti pa obsega med drugim bogat sre-čolov. Omenimo le, da bodo glavni dobitki: Aškerčev kip, Aškerčeve slike, krasno vezane Aškerčeve knjige itd. Slavnost bo nudila mnogo duševnega užitka v vsakem pogledu in ne bo navadna veselica, kakor se jih na stotine vrši vsako leto po Slovenskem, ampak se trudijo prireditelji, da bi dali slavnosti^večji kulturni pomen, da bo res dostojna proslatf&^našega velikega pokojnika— rojaka. t Za Bdeči križ balkanskih držav je nabrala gdčna Mar. Kregarjeva na Ponikvi ob juž. žel. v gostilni g. Ant. Ošlaka K 9. Kmetijska podružnica za Zadrečko dolino priredi v nedeljo, dne 1. dec. dvoje zborovanj in sicer ob 8. uri dopoldne pri Sv. Frančišku v šoli in ob 3. uri popoldne v Bočni v gostilni g. A. Žmavca p. d. Šek. Na obeh zborovanjih govori g, Peršuh, živinozdravnik iz Braslovč: „0 spolnih boleznih živine, njih zdravljenje ter najvažnejše dobočbe iz kužnega zakona". Gornjigrad. Za prekoračenje proračuna pri cesti v Solčavo je vlada nakazala gornjegraj-skemu okr. zastopu 33.200 K, 16.000 K pa plača is* ■v.i#■ ■ i a> .. o > o ca * M « £ — .2 a ss ca = o fM csj aj <~ > M N ZVEZNA TISKARNA V CELJU. K? _ " " ■ H Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celjn, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlae;alnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Lastna knjigoveznica. "S o o ® g? ** 2. % 3 er — -1 95 f" o tO • £5 PT IsD s TT5TTB B B B ■ B B ■ H B B i s a b Ugoden vir za nakupovanje daril za Miklavža je brez dvoma naša tvrdka. Velika zaloga raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaslic, perja in umetnih cvetlic. Tovarniške cene. 26 52-46 Velika zaloga primernih daril za Miklavža, Božič in Novo leto. — Božične, novoletne in priložnostne dopisnice v velikanski izberi. ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 M CELJE 53 Ring štev. 2 ? Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Pred tiskov 5 ne na platnu za šolo Jn dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira peršla in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojni obisk prosi j: Ant. Kocuvan, trgovec, Celje. OOOOffO OOOOOCW.M5W5M.M5* OOOOOO OOOC 0 1 Ivan Rebek •3 stavbeni tu umetni ključavničar, -I vodovodni instalater (Poljska ui. i4> se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, okeia, stopnic £er za vsa Konštrukcliska dela, štedilnike, vseh vrsi vodovode, vod. .$ niake, kopališča. Izdelujem močne premostite tehlnsce (Brncken- 'i wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. 5 £ Celje. Vse po dnevnih cenah. 105 48-37 Celje. | r. •$ CQOOQQGOiiCOClQOC"iQ OOOO&O&^&CiOGOO&OOOC' O C/ OOtfife Cf O iOOGGtSti Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMA Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-31 r Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega modnega volnenega blaga za obleke, bluze itd. — Krasne novosti za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojim Najstarejša narodna manufahturna trgovina Karol Ifanič Celje, Narodni dom. Na debelo in drobno! Točna in sol. postrežba! /Velika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih ; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po izjemno nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti 1 Vedno na novo: modni svileni In volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih ceiah. Krojači in šivilje dobivajo poseben popust I .J pegistrovana kreditna in stavbena zadrugr» z omejeno zavezo v GABERJU pi»i CE1JU po pet od sto sprejema hranilne vloge od vsakega, je £lan zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je Avstr. pošine hranilnice rači>n šiev. 54.366 Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefoa št. 48, Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. 12. ure XXX dopoldne. XXX Ap® Najfinejše vseh z>n&mK Zakaj M ne poskusili olajšati bolečin, če vas davi kašelj ali ste zasliženi, ko imamo vendar zanesljivo, ttčno sredstvo Thymomel Scillae iz lekarne Fragner v Pragi. Steklenico za 2 K 20 vin. dobite v vsaki lekarni. LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA ŠTAJERSKEM. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; se]mi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 2. dc.cembra v Ormoža*; v mestu Celje*. — Dne 3. decembra pri Sv. Tomaža**, okr. Ormož; ni Planini*, okr. Kozje; v Konjicah**, v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*. — Dne 4. decembra pri Sv. Barbari v Halozah**, okr. Ptuj; v Šmarju pri Jelšah**; v Ločah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Ptuju (sejem z rogato živino, konji in ščetinarji). — Dne 5. decembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). — Dne 6. decembra v Lu-čaaah**. okr. Arvež; v Cmareku*; v Polju**, okr. Kozje; v Sevnici**; v Vuzenici*.,, okr. Marenberg; v Rogatcu (s ščetinarji). Knjizeitaost in umetnost. Mariborski slovenski koledar za 1. 1913 je izdal g. Vilko Weixl, trgovec v Mariboru, Gosposka ul. 33. Koledar ima bogato vsebino, osobito glede narodcostnih razmer v Mariboru. Cena mu je 50 vin., po pošti 60 vin. Drobiž z bojišča. Domoljubje bolgarskega kmeta. Neki kmet z zofljske okolice, po imenu Stojno Petkov iz vasi Doljrii Lozen, služi kot domobranec v onem oddelku, ki straži žele»niyio progo Zofija - Plovdiv. Tukaj ni posebno težka služba in vojak ni v nevarnosti, da ga zadene nirška kroglja. Nekega dne mu pride na misel, da ta služba ni za njega, pa se javi pred svojim poveljnikom na raport z besedami: ,.Prosim, gospod stotnik, da me zapišete v 37. rezervni polk, ki gre te dni na turško mejo." Poveljnik mu pa odgovori: „Ne morem te pustiti. Takšni pogumni vojaki so koristni tudi v tej službi. A zakaj si pa pravzaprav želiš iti na mejo?" Nato odgovori Stojno Petkov: „JM si hočem zaslužiti ali križec na prsih, ali pa križ na grobu na bojnem polju!" To je vrl mož, ki zasluži, da se mu poinni ime. Besede očetove na grobu sina. Po bitki pri Kumanovem je bil pokopan dne 30. oktobra v Belgradu sin profesorja in bivšega ministra Ljubomira KOvačeviča. Bil je poveljnik mitraljeznega oddelka. Na belgrajskem pokopališču se je poslovil pri odprtem grobu oče od svojega rajnega sina s sledečimi besedami: ,.Dragi sinko, počij se zdaj, ko si izpolnil sveto dolžnost do domovine. Jaz Te ne objokujem, kajti Ti si umrl junaške smrti in si odkupil trpljenja mnogih vekov. Naj se sreča tvoj duh s carjema Dušanom in Lazarjem ter naj jima pove, da je Kosovo spet naše!" Vsi pri pogrebu navzoči so se razjokali pri tem slovesu blagega očeta od junaškega sina. Rajni je bil tajnik v ministrstvu zunanjih zadev v Belemgradu. Vrli oče, vrli sin! Zadnji dopisi. Vojna nevarnost glneva. Iz Belgrada se poroča, da tam vlada prepričanje, da se bo spor z Avstrijo mirno rešil. Srbski" vladni krogi so se začeli sprijaznjevati z ustanovitvo samostojne Albanije. Da je upanje na mirno rešitev, dokazuje tudi dejstvo, da je Srbija 60.000 mož na pomoč Bolgarom, Česar bi ne storila, če bi računala z vojsko v Avstrijo. t»ač pa Srbija in Rusija vztrajata pri srbski zahtevi na pristanišču ob Adriji. Turška vlada odpravila ustavo. Iz Carigrada se poroča, da je turški ministerski svet sklenil odpraviti ustavo, ker se baje iti izkazala za koristno. Z balkanskega bojiš&a. Sofija, 27. not. Turki zavlačujejo mirovna pogajanja. Zahtevajo celo Tracijo in avtonomijo za Albanijo in Macedonijo. Bolgari zavlačevanja ne bodo pripustili. Sofija, 27. nov. Bafles ob 3. uri popoldne je potekel za Turčijo termin, da sprejme pogoje balkanske zveze. Če jih ni sprejela, bodo združene armade z vso odločnostjo nadal evale vojsko proti Carigrada. Bolgari so se zadnje dni pred Čataldžo mrzlično pripravljali na zadnji naskok. Čuje se, da so Turki pogoje za premirje sprejeli in da se sedaj vrše pogajanja za mir. Cetlnje, 27. nov. Ministerski svet je pod predsedstvom kralja Nikole sklenil, z vso odločnostjo izvesti zavzetje Skadra. Kralj sam je prevzel vrhovno poveljstvo nad črnogorsko armado. General Vnkotič je imenovan za kraljevega po-niočaika. JfaSa narodna obramba. Na prodaj je v večjem tram na Spodnjem Štajerskem: Lepa vila v jako dobrem stana, posebno pripravna za penzijoniste; cena 24. 000 K; v tistem kraju več priprostih hiš, lepa lega, primerne cene; stavbišČa za hiše; posebno pripraven kraj za obrti in podjetja. — V večjem mestu na Spodnjem Štajerskem je na prodaj: več hiš, ki se kapitalu primerno obrestujejo. — V manjšem mestu na Spodnjem Štajerskem je naprodaj: hiša s pekovsko obrtjo, ki jako dobro uspeva, cena 56. 000 K. — V Gradcu je na prodaj lepa hiša v mirni ulici, cena primerna. — Za večje kraje na Spodnjem Štajerskem iščemo mesar j a, peka, krojača, ključavničarja in mizarja. — Pojasnila daje moška podružnica „BRANIBORA" v Celju. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja svoje podrnžnice, da se leto bliža že proti koncu, vsled tega naj pošljejo podružnice svoje prispevke, kakor članarino, podpore članov in druge darave vodstveni blagajni. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer - inserat ne priobči. - Sf !! 50© kron !! Vam plačam, če moj zatiralec koreninic ,Ria-mazilo" ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Ka3Chau, I. Postfach 12/237 (Ogrsko). 512 30-14 Naprodaj njen glasovir po nizki ceni. — Naslov se izve v upravništvu „Na-rodnega Lista". 655 Odda se v najem trgovina in gostilna v novo zgrajenem „ilaninskem domu" v Doliču tik okrajne ceste na najboljšem prostoru (tndi vsako posebej). Lokali so krasni in veliki. Zglasiti se je v šoli (pošta Mislinje.) 671 3-1 Prve vrste življenska zavarovalnica nudi vestnim in prizadevnim gospodom, ki zasigurajo uspeš ;o akvizi-torično sodelovanje, priliko, doseči dobro plačano mesto. Obširne ponudbe samo od resnih zanesljivih reflek-tantov pod „Ausserst Kon-kurrenzfahige Einrichtun-gen" na anončno ekspedicijo Ed. Braun, Wien I. Roten-turmstr. 9. 644 5-4 Prodam malo posestvo, '/4 ure od trga, 2'/2 orala zemlje, hiša, hlev, škedenj, lepe brajde. sadni vrt. na veselem kraju. 3000 kron. Franc Jager, Sv. Rozalija p. Sv. Jurij ob juž. žel. licenc«) ki ima veselje do mizarske obrti, sprejme takoj iosip Vričaj, mizarski mojster, Rajhenbnrg. 699 3-1 loterijske številke. Gradec, 23. novembra 1912: 14, 53, 74, 30, 72. Dunaj, „ „ 77, 81, 2, 43, 59. Častna Jaz podpisani Vincenc Jammk v Otiškemvrhu, obžalujem, da sem gospoda Janeza Verdnika v Meži svoj čas razžaliL, Otiškivrh, 14. novembra 1912. Tincenc JaHinik. 703 1 Mlad inteligenten *na-čajen trgovec v Trstu dobrostojee, zdrav, ugodne zunanjosti, se želi v svrho ženitve spoznati z gospodično od 18 — 25 let. Gospodična mora biti iz zelo dobre družine in imeti tudi premoženja Diskrecija z&jatoČfena. Samo resne ponudbe se naj pošljejo .........ftofll pod šifro „1 poste restante. Klobase, rižnate, krvave in mesene se dottjo V soboto in nedeljo v gostilni Lenčke Pleterski na Brega pti Celjn. ' ' Mium. mm® Najlepša luč je briketid luč, ki jo dajejo sobni briketid aparati. Od teh še imamo nekaj v zalogi in jih oddamo po jaho znižani ceni in tudi na obroke. Priporočamo nadaljt tudi raznovrstne druge acetilenove aparate in svetilke po najnižjih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Zahtevajte cenik. 661 Zastopniki se iščejo. 3-2 Fr. Zinauer, Sv. Jakob v SI. gor« Za mnogoštevilne izraze sočutja in sožalja za časa bolezni iu ob smrti nepozabnega soproga ozir. očeta, starega očeta ia tasta, gospoda Mihaela Tajnika častnega občana in bivšega mnogoletnega župana občine okolice Šoštanj itd. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa si štejemo v dolžnost, izreči prav toplo zahvalo slav. možkemu zbora Šaleške čitalnice za ganljivi žalostinki pri hiši žalosti in ob grobu, častiti duhovščini, čislanemu učiteljstvo, odbornikom občine okolice Šoštanj za korpo-rativno udeležbo, zastopnikom c. kr. uradov mesta Šoštanj in okoliških občin sa častno spremstvo pri pogrebu in sploh vsem, ki so prišli od blizu in daleč v mnogobrojnem številu spremit dragega pokojnika k večnemu počitku. Istotako bodi prav srčna zahvala vsem darovalcem prekrasnih veacev. V Družmirju p. Šoštanju, 25. nov. 1912. 702 i Žalujoči ostali. Hranilnica in posojilnica v st. Pavlu pri Preboldu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, naznanja, da se je zaradi velikega prometa sklenilo zavod razširiti in povišati obrestno mero za hranilne vl^ge a čistih 5 brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge se sprejemajo ob uradnih dneh t. j. vsako nedeljo dopoldne od vsacega, če je ud hranilnice ali ne. Naložen densr se izplača vsaki uradni dan brez odpovedi ali večje svote z maločasno odpovedjo. Št. Pavel pri Preboldu v Savinski dolini dne 25. novembra 1912. 700 21 Na&elstvo in nadzorstvo. Trsničarji, pozor!! Rožje Riparia portalis I. vrste za cepiti imam več tisoč naprodaj; kupim pa ali za rožje zamenjam več sto cepljenega trsja beline ali javorča in cepljene izabele. — Sim. Potočnik, posestnik, p. Žetale pri Rogatcu. 684 3-2 najmanje na dan, a tudi mnogo več si lahko zaslužijo, marljive, poštene trsebe, ki se hočejo pečati s prodajo raznovrstnih reči in ljudskim 690 zavarovanjem. Pojasnila daje 3-2 Zinauer & Ca., Sv. Jakob v SI. gor. 4 K erastos cc Trst I., 704 1 za ženske in Sflkno za moške obleke ladnje mode razpo&iljA Majserneje Jugoslov antika razpošiljalna R. Stermecki v Ceifu, Vzorci in cenik čez tisoč st/ari s slikami poštnine prosto.^ Gostilničarji, društva »so pozor! 3-2 Velik postranski zaslužek Vam donaša pa-tentovano sobno kegljižče s kroglo in pištolo; kegljišče je 150 cm dolgo in se lahko postavi na vsako mizo; igra se lahko 33 raznih iger, razvidnih iz priloženega navodila. Za zimo najbolj primerna zabava. Cena samo 40 K, plačljivo tudi v 3 — 4 obrokih. Edino zastopstvo za Spodnje Štajersko pri Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Zahtevajte cenik. Zastopniki se iščejo. Naprodaj Je lepo POSeStVO« hiša, gospodarsko poslopje, pol orala zemljišča, ne daleč od Celja. —Naslov: foslp Kramer, Ringstr. 6, Celje. 683 2-2 V najem se da takoj hiša zelo moderna, enonadstropna, s 7 sobami, 3 kletmi, lepim vrtom in hlevi. Zelo pripravna za trgovca. Zraven še lahko stanujejo drugi obrtniki ali pen-zijonisti. Hiša je v trgu tik cerkve in železniškv postaje Št. Jur ob juž. žel. — Naslov se izve v upravništvu tega lista. 687 3-2 Pozor! 676 8 Pozor! Priča & Kramar Graška cesta ki Cdj(! M Krožna cesta priporočata svojo bogato zalogo §§ vsakovrstnih igrač ter daril za || Miklavža po najnižjih cenah. Uve hiši na prodaj, 25 minut od mesta Celja; ena je nova hiša s pe-imi sobami, kuhinjo, kletjo, gostilniško koncesijo :n trafiko; pripravna je za trgovino; druga hiša e s tremi sobami, kuhinjo, dvemi kletmi, v dobrem stanju, z gospodarskim poslopjem, štirimi orali zemljišča v lepi ravnini in lepim sadovnim vrtom. Pojasnila daje: VrailC .»:<< »'V, j?« M< 'a - 1 Rastlinska destilacija „RA ECKI" »r, '<55? & Ivan Cater v Celju vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241 iu žganja. 42-38 Špe olj ali tete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. ——? Daš želodec slabo prebavlja; ne počutite se dobro Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in nčinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Ros i-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ——— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, o. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu", Praga, Mal& strani 203, vogel Nerudove ulice. MT* Pošilja se vsak dan "VI 1 cela steklenica K2-—, pol steklenice KI.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1'50, se pošlje mala steklenica, za E 2*80 se pošlje velika steklenica, za E 4'70 dve veliki steklenici, za E 8'-- štiri velike, za K 22'— Štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsk*) monarhije. Zaloga v l.karnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. 1860 'TPA-PM. UltTEPByprfis petr oš?* ® Dnevna proizvodnja tvorniee fc***1 60.000 parov. Edina glavna prodaja: Messtorff, Behn & Co., Dunaj I. — Dobivajo se vseh boljših, modernih trgovinah s čevlji. 685 10"2 TPEVrOilbHHKb Nepotvorjeno samo, če je na podplatu odtisnena letnica osnovanja 18HO z gornjim znamenjem 0 519 19-15 vedno le najboljšo in najcenejšo praliko z imenom »Slovenska Pratika" za katol. ljudstvo m- 37. letnik Varstv. znamka Sv. Jožef Založna tvrdka: KLEINMAVR & BAMBERG V LJUBLJANI. ^ malisno stupo, suhe gobe, wiisski kamen, med v satovju, satovje, V9Sek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno siamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse. deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate s«de ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Graška cesta 22. 554 52-12 Emil Brandeis = komisijska trgovina s hmeljem = Notumberk Mestna Iimeljarna št. 6. se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni. Reelna postrežba. f>i3 20-16 Kulantni pogoji. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Ceni zmerne Postrežba točna Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 50 del! 51-48 Na debelo! Na drobno! Edino pristno a to >> 189 44-40 varstveno znamko R^sierjeva voda za zobe najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev. CD CO > £= eo — = s_ ■S O « ns •— Cfl o t: - -g !M g ss 4 > » 03 ® ® J* Co — > 2 .SB. co »2 S ® CC o H 03 :> 09 03 O C S> _ o ? ££ "O « O > n) Za božične praznike čisto sveže rozine, grozdice, cvebe, mandelne, lešnike, orehe, kakor tudi citronat, cedri, pignoli, mak, sploh vse južno sveže sadje, priporoča po nizki ceni Ivan Ravnikar, Celje Graška cesta št. 21. Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k svojim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo tae v sodčkih in steklenicah. 47-43 Darujte za Narodni sklad! 1811»5SI1B8 BiniiiBi Največja trgovina in velikanska zaloga urf zlatnine, ■ Svoji k svojim srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. «8 51-46 7» SnfiinD in HDVIDCtirD poročne zlate prstane ter ženito- LQ AKH1IIB III llLi/bjilLK vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal. naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom iBBHBBSSaESIBBHBHBIIBBiaHHSSHl laja Južnoštajerska hranilnica v Celju |gj I 13 ^ Al ^nfivl n n flniMil m—i' 1 '' " _. .' . ' ' - v Narodnem domu. §§- o prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure * -O dopoldne in jih obrestuje po JHf 4 f/4 °/0 od dneva po vlogi do dni va dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni dav»k plačuje hranilnica suna ter ga ne odteguje vlfgsteljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vrant,ko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote i v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52 34 P* m -pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K. različnim učnim jzavodom in za nstanoviiev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in » kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K., hranilnico ustauovivšim okrajem izplačalo okol<> 45.000 K za dobrodelne nameni, skopo« tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi liranilne knjiž ce drugih, posoi.no U8-sovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovauje. J POSOJILNICA V CELJU H^SSm naznanja, da obrestuje VSC hf&IliLnC VlOge počenši s 1. januarjem 1913 po čistih od dneva vloge Q do dneva vzdiga. Obrestna mera od hipotečnih posojil brez poroštva bo od 1. januarja 1913 naprej 6^4°|0 in od posojil na vknjižbo in poroštvo 6VV Za načelstvo Posojilnice v Celju s Dr, Josip Sernec, načelnik. • -**i*"**»-«• ■■« mm* ■ 1 * * ■■■«