66. številka. 3 nć. "iH Izdanje za petek 4. jun^a 1897. (▼ Trsta, ▼ četrtek zvečer dne 3 junija 1897.) Tečaj XXII. „nnmoBrr" Uhaja po trikrat na teden v iestib i«, da a jih obtovktta, četrtkih 1« acbotah. Z jutranje izdanje ii-haje ob S. uri sjntrej, večerno pa ob 7. ari Točei;. — Obojno isdanje stene: Jedeh mesec . t. 1.—, isvec Avitrlje t. 1.50 »atiđ.Bi«cot. ..3.- , , . 4.&0 la pol leta ; . . S.— . t t »__ aa v« teto V • . . . .18.- Naraftalaa [• plačevati naprej ■« aarstka ftra*' prilik« iiriinln •• sprava aa V * ; iilra. Posamične Številke so dobivajo v pro dajalnioah tobaka v lratu po M ari. laven Trrta pa 4 nvc. EDINOST Oglati ae rajone po tarifa v petita; sc naslove a debelimi irkiei se plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstit. Poslana, osmrtnice in javne sahvale, do nafti oglasi itd.se raftnnajo po pogodbi Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništva alica Caserma it. 18. Vsako piamo mora biti frnnkovano, ker nefrankovana ae ne •prejemajo. Rokopisi se ne vračajo, Naročnino, reklamacije in oglase apra-jew« u p ravni it, vo ulioo Molino pio-eolo hSt. 3, II. nadat. Naročnino in oglaas je plačevati loco Trst. Odprte reklame eije ao proste poitnina. BI edinosti i« moe". Razmere na Primonkem. (Govor potil. dr. Lagit\ja, v seji zbornioe poslancev dne 13. maja 1897). (Dalje) Sicer pa se bode govorilo o tem povodom volitev. Med dragimi stvarmi, katerih ne bodem omenjal ta danes, ker hočem biti kratek, je zatr-jal nadalje gospod poslanec Rizzi, da v Puljn ni bilo nikake demonstracije zoper čitalnico, to hrvatsko društvo. GospSda moja! V tem sločaja se pobotam žnjim tako, da priznavam pošteno, da ima prav. Proti društva ni bilo jedne demonstracije, ampak jih je bilo veliko več. (Veselost.) Bilo je demon-stracij v mesecih avgusta in septembra minolega leta; take demonstracije se vršfe navadno takrat, kadar je kaka slavnost v čitalnici. Demonstracije so se ponavljale povodom zadnjih volitev in ti a dan volitve velespoštovanega poslanca dia. Rizzia je pičlo do demonstracije v taki obliki, da je bila čitaonica uprav obkoljena da 11. ure zvečer. (Čujte 1 Čajte!) Jaz nisem bil notri, dasi sem predsednik tega društva, ker sem previden v takih slučajih. Onega večera sem zaprl vrata svojega stanovanja ob pol o»mi uri; ne iz strahu — kakor bi ne utegnilo misliti — uprav tega večera nisem bil v strahu, saj bi se bil v tem slučaju odpeljal k svoji rodbini v Volosko, kakor tadi ni bi! ^navzoč spoštovani podestd, puljški, ampak zato, ker sem bil opozor jen od strani policije, da bi bilo dobro, da se ne pokažem na ulico. (Čajte! Čajte!) Dovolim si, gospdda noja, da se nekoliko besedami dotaknem druge točke predloga, ki zahteva, naj bi vlada proučila, da-li so bila zakonita in umestna mnogoštevilna aretovanja. Gospoda moja! Jaz eem zadnji, da bi na sploh hotel kaj očitati velezaslužnemu zboru orožnikov, ali, kakor v vsakem razredu prebivalstva, PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. je gotovo tndi v istem takih oseb, ki ne odgovarjajo popolnoma svoji dolžnosti. Uverjem sem — imen ne bodem navajal — da bi ne verjeli slučajev glede postopanja posamičnih orožnikov ali posamičnih orožniških postaj, kakoršnih slučajev smo doživeli v Istri pred tremi, dvema in jednim letom. Jaz se nisem pritožil radi istih privatnim potom, in se tudi ne pritožim, kajti, kar je bilo, je bilo. Toda nikdo mi ne more vzeti prepričanja, da je postajevodja Teuchert v sv. Lovreču zagrižen nasprotnik naie narodnosti, in da ni v stanu, da bi vsikdar vršil svojo službo tako, kakor bi bilo primerno zakonu in predpisom. Nikdo mi ne more vzeti prepričanja, da je vladi sveta dolžnost, da odstrani moža od tam, čim prej, tim bolje. Bilo je slučajev, gospdda moja, na škodo naši narodnosti, na škodo našim Ijadem, ko je rekel aiadnik politiške oblasti in celč poveljnik orožnikov: da ne more poseči vm^s, ker je italijanska množica premočna (Čujte! Čujte!), dogodila da bi se lahko kaka nesreča. Vsled tega „ne morem poseči vmes" odhajamo mi često, gospoda moja, s krvavimi glavami, zlasti iz nekaterih mest istrskih. Eakov povod je bil, kaka potreba, da je orožnik nastopil zoper posamičnega moža, ko je videl sam, da so se Ijadje vedli sicer povsem mirno, ker so prišli izključno le /a varstvo volilnim možem, da jih spremijo v Poreč f Tako se ne vrši dolžnost v takih slučajih« Orožnik naj bi bil postopal tako, kakor postopa v sličnih slučajih zoper italijansko množico, pustil naj bi bil moža, da ide dalje, in zgodilo bi se ne bilo absolutno ničesar. In kaki so bili nasledki take Šale? Obsodbe dne 7. t. m., obsodbe na jedno leto težke ječe (Čnjte! Čujte! na desni.), obsodbe na devet mesecev in najmanje šest mesecev tetke ječe; deset oseb je bilo obsojenih, ako se ne motim, in med 116 ROMAN. — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Svota, ki jo je imel plačati o zvrSetku janu-nuvarja, je bila posebno velika, in ko je cul mi-mogredočega višnjelega možička, mu je prišlo na misel, da nima niti solda, s katerim bi poplačal svoje dolge. Človek bi kar znoreli... Znova se je moral ponižati pred Rislerjem, izpostaviti se nevarnosti, da ga zavrne, in pripoznati, da je prelomil svojo besedo. Siromaku, premišljujočemu vse to, povečala je še strah nočna tema, ki očesu ne daje opravka, duhu ne razvedrenja, dočim ležeče telo v nerušenem miru dušo brez odpornosti izroča vsem strahovom in skrbera. Ch&be je vedno znova užigal svetilnico, jemal Časopis ter ga skušal citati, dasi brezuspešno, v veliko nevoljo dobri ženi svoji. Med tem je peklenski vidnjeii možiček, veseleči se svoje zlobnosti, hitel dalje, porogljivo sme-J6 se, da kje drugje zarožlja z mošnjo in verižico. Sedaj je bil v Rue des Vieilles Haudriettes, nad veliko tvornico, čije okna so bila temna, razven jednega zadej na vrtu. Dasi je bilo pozno po noči, Georges Fromont še ni šel spat. Sedel je pri kaminu, podpiral si glavo z rokama ter bil v tistem stanju globoke, tope zamiiljenosti, ki je lastna nesreči brez rešitve. Milil je na Sidonijo, na zlobno Sidonijo, ki je ta čas mirno spala v zgornjem nadstropju, med tem ko je bil on zaradi nje v nevarnosti, da izgubi pamet. Bila mu je nezvesta — o tem ni mogel dalje dvomiti — bila mu je nezvesta zaradi tou-Ionskega tenorista, tistega Cazabona, zvanega Ca-zaboni, katerega je bila gospa Dobsonova upeljala pri njej. Večkrat je Georges lepo prosil Sidonijo, naj ne sprejme več tega človeka, a ona se niti zmenila ni za to, ter je še danes, govoreča o plesu, katerega hoče prirediti v kratkem, povedala odločno, da je nihče ne more ovirati, da bi ne povabila svojega tenorista. „On je torej tvoj ljubimec!" je vskliknil Georges jezno ter jo sipo pogledal v oči. Ona ni zanikala tega, niti pogleda ni obrnila v stran, marveč mn je povedala mirno, zlobuo smehljaje se, da nihče nima pravice presojati ali cel6 ovirati njeno ravnanje; da je svobodna in svobodna hoče ostati in da se ne d& tiranizovati niti od njega niti od Rislerja. Jedno uro sta tako skupaj sedela v vozu za zagrnjenimi zagrinjali ter se prepirala, psovala, d&, skoro tepla. In tej ženski je on žrtvoval vse, imetje, čast, cel6 dražestno Klaro, ki je s svojim otrokom spala v sosednji sobi — popolno srečo, za katero maje bilo treba le iztegniti roko, katero pa je preziral zaradi te malopridnice!... In sedaj mu je odkrila, da ne ljubi več njega, ampak dragega... in on, Bi-romak, je vendar koprnel po njej L. s kdko ča-rovno pijačo mu je napolnila kupo ? istimi mož, kakor sem izvedel nepo-sredno po do godkn od nekega, ki ni imel najmanjega povoda, da bi govoril laž, med istimi mož, ki se je približal orožniku s prošnjo: Gospod, mi vas poznamo, pustite moža pri miru, in ga je potem mirno spremljal v prijateljskem pogovoru kakih deset minut. Ta mož, Ive Vilenik, je bil obsojen na 9 mesecev težke ječe. (Klici: Po krivem ?) Da, dasi je bil nedolžen, o tem sem prepričan. (Klici: Potem je gotovo resnica!) Gospdda moja. Te ljudi in one, ki so bili včeraj, aH danes, ali bodo morda obsojeni le le jutri, imajo na vesti politiške oblasti. Pojasnim to z malimi besedami. Velika množica, kmetje, ki so bili zbrani dne 16. marca, so prišli tjakaj — ponavljam to — le zato, da bi eventuvelno branili volilne može iz okolice, torej svoje ljudi. Volilni možje niso hoteli iti sami. Toda ti volilni možje so se dan popred obrnili do politične oblasti v Poreču, do namestni-štva in do ministerstva s prošnjo, da bi se ukrenilo potrebno, da bodo volilul možje dne 16. marca mogli bivati v mestu Poreču povsem nenadle-govani. In niso se obrnili le s tako prošnjo do politiške oblasti, ampak prosili so tudi izrecno na okrajnem glavarstvu, da bi pravočasno dobili odgovor, toda niso dobili nikake rešitve. (Čujte! Čujte! na desni.) (Pride še.) /^Bts Laškim „katolikom"! .Slovenec* od dne 24. m. m. je priobčil nastopni, iz Gorioe došli mu odgovorna adreso „Ami ca" ki ,Eco": Ker italijanski ,L' Amico' napada tudi naš list, ker smo se v borbi mej italijanskimi in slovenskimi katoliškimi listi postavili na stran Slovencev, v pojasnilo priobčujemo nastopen dopis, ki Hud upor je kipel v njem, ko je Georges planil s svojega stola ter z mrzlično naglostjo pri* čel hoditi po sobi. Njegovi koraki so odmevali v lihem poslopju kakor koraki utelešene nespečnosti. O n a pa je spala tu gori... spala s pravico brezsrčne in brezvestne svoje nravi... ali pa je morda mislila na svojega Cazabonija? Ko mu je to prišlo na misel, lotila se ga je blazna želja, da bi stekel po stopnicah gori, vzbudil Rislerja, mu povedal vse ter uničil sebe in njo. Varani soprog je bil res preveč priprost! zakaj ni bolje pazil nanjo? Saj je bila vendar dovolj lepa in slaba, da je opravičevala sleherno oprezno naredbo. Med tem, ko se je mučil s tem baš tako mučnim kakor nerodovitnim premišljevanjem, se je začni najedenkrat skozi vršenje vetra svareči klic višnjelega možička: aDan plačila!... dan plačila!" Nesrečnik! v svoji jezi ni več mislil na to in vendar je že dolgo v skrbeh zrl nasproti temu groznemu prvemu januvarju. Kolikokrat je že rekel sam pri sebi med jednim sestankom in drugim, ko se je njegov duh, za nekaj časa obrnivši se od Sidonije, bavil s kupčijo : ,Ta dan vse podere na kop!" Toda, kakor vsakdo, ki živi v blazni pijanosti, se je pogovarjal malodušno, da je prepozno, kaj popraviti, in čedalje hitreje je hitel po poti pogube, samo da bi pozabil, da bi se omamil. (Pride še.) naj zgodovinsko pojasni konrtikt mej „Primorskim listom* na jedni in mej „Amico" in „Eco" na dragi strani. Povod temu konfliktu je bil Šent Peterski shod, na katerem se je zatrdilo v splošno zado-voljnost, da ni mej obema, upamo bivšima si rankama slovenskima na Goriškem več nikako bUtvene diference glede na postopanje v narodnem vpraša-njn. Na tem shodu su si vodite.ji obeh strank, t. j. „Sočine" in .Primorskega list.i*, podali roke v skupno delovanje z* interese teptanega naroda slovenskega. To priliko je tukoj porabil ,Eco* in se nastopno izrazil : „Ne mislimo govoriti o pomenn ouega shoda, ampak povemo samo, da je bilo o tej priliki tam ljudstva obeh strank, v kateri so se do sedaj delili Siovenci naše dežele, in da sta stranki one a dne sklenili pomirje — za danes javljamo samo dejstvo". »Primorski list" je odgovoril na to, da je pozabila „Ecow povedati, da je državni poslanec dr. Gregorčič v šolskem, cerkvenem iu soc jalnom vprašanju govoril na podlagi skupnega pastirskega lista avstr. škofov, in potem pravi: „Eco* ne ve povidati o združenju obeh strank, terjan a m indirektno hoče očitati, da se smo izneverili katoliškim načelom. Da, „Eoo", jedini smo v narodnih težnjah, ker so in hodo o sedanjih razmerah h desetletja pravične. Verska načela pa zagovarja naš list ravno tako odločno in jih bo zagovarjal, kakor prej. Kdo se je pa v resnici izneveril katoliškim načelom, o tem naj si vest izpraša aEcoa. Vsaki uarod ima pravico do obstoja, turej tudi Slovenci. V državnem zakoniku so nam razun te dovoljene še druge pravice, — da, dovoljena in sajamčena nam je tudi jednakopravnost z drugimi narodi. Nn, žalost pa, da so te pravice jednakoprav-nosti ie na papirju. Za slednjo pravico se moramo navadno še le dolgo boriti, prodno se nam prizna, kar je pa v mnogem slučaju ravno nasprotno. Koliko pravic se nam še dan za dnem prav tepta z nogami! Kako spoštovanje uživa uaft slovenski jezik, bodi si v družabnem, bodi si v uradnem oziru po mestih, kjer bivajo Slovenci v velikem številu?! Kako se prezirajo naše opnHSene zahteve glede na ljudske šole po mestih. Kako se prezira, bodi si Slovenec ali pa slovenski jezik, po višjih in često tudi nižjih c. kr. uradih, kjer so skoro izključno nastavljeni Je ita-januki uradniki 1 Kako o^tro se pazi ua vsaki najmanjši korak Slovenca, in se ga vodi nekako ua vrvici malone celo v zasebnem življenju, med tem, ko imajo Italijani svobodne roke; pri nas se pazi na vsako besedo, bodi si po časnikih ali na shodih, ali celo na ulici, med tem ko je svoboduo Italijanom govoriti in se izjavljati, kakor iu kolikor se jim sljubi. Za Italijane večinoma ne obstoja policija — pač pa iona malone vsak Slovenec v me9tu lastnega policaja. Kxj ne, to ni nikaka jednakopravnost 1 Dolgo časa je naše ljudstvo mirno gledalo to, a polagoma se je jelo razgrevati in terjati svoje pravice. Da govorim piibližno z besedami „katoliškega „L' Ami-ca'f govorečega o dolžnostih vernega Italijana: „Našega ljudstva sveta dolžnost je, pobijati vse, kar bi znalo škoditi veri, toda sveta dolžnost je tudi, da se upre napadom besnih Italijanov — irredentovcev, progressistov in sploh vseh, ki mu kratć pravice in mu jih teptajo v blato*. Da, to je dolžnost slednjega pravega narodnjaka, jednako lajika, kakor duhovna! .Linzer Quartalschrift", katero navaja „Amico" v obrambo svojih načel in programa, piše: •Ako razumemo pod nacijonalizmom pametno in redno ljubezen, nagnenje do svojega naroda, more katoliški duhoven, da, o u mora celo biti narodnega čutenja. Duhovnik je pravi sin naroda, rojen iz uaroda, vzgojen iu olikan t narodnem jeziku. Kakor duhovnik živi sredi med narodom, tako mora biti njegov prijatelj in svetovalecc. Zato je on dolžan ljubiti lastni narod in delovati za njegov blagor; on mora misliti, čutiti in delovati v narodnem duhu*. To je dovolj jasno. (Zvršetek pride.) DOPISI. Dunaj. (Razmere med visokošolci). [Izv. dop.J (Zu'šetek.) Naj že jedenkr&t skupaj povdarim one tri točke, ki se mi zde z i .Slovenijo" in nje preporod posebno vnžne: vvauske svoje tovariše, zhsti u j se uče od čeških akademikov pravega dijaškega gibanja. Mogočno zanlnpolaj torej zastava „Slovenije" in združi skoro p od sabo vse slovenske visoko-Šolce, bogate in revne, stavejse in mlajše, bre* ozira privatnega mišljenja. Izgiue naj kleti separatizem, izginejo vsa omizja in klubi izven področja „Slovenije". Jedino jedincato zavetišče in ognjišče, jedina šola za pravo narodno delo bodi sloveuskim akademikom dična .Slovenija*. Pod njen prapor, s katerega se blesti krilato geslo: vse za narod in slobodo! pobiti vsaki slovenski visokošoleo, ki imaš le šo količkaj narodnega čustva v sebi I Vi, ki ste že členi „Slovenije", vstra-jajte; vi pa, ki še niste, pristopite skoro v njeno kolo in v društvu se mora potem zvršiti prevrat na dobro stran v vseh ozirih. Veselilo nas bo nekoč vse, ako ste kaj doprinesli k preporodu, k povzdigi »Slovenije"; veselilo nas bo, ako ste po svojih močeh pripomogli, da je zavzela ono Častno mesto, kakorsno mora zavzemati kakor glavno društvo slovenskih visokošolcev, kakor društvo prihodnjih narodnih delavcev, kakor društvo, v katerem naj poteče zibel boljših dnij za nad narod. S sladko zavestjo boste megli rekati še v poznih letih: quorum pars fui. — Vsakemu pa, ki bi gojil i za naprej separatistične težnje in ne-le sam ne vstopil v krog „Slovenije", temveč še drngez besedo in dejanjem odtegoval društvu, temu naj se izreče naše pomilovauje in obžalovanje, da ne rabimo hujšega izraza. Tak akademik naj se ne smatra več slovenskim akademikom. Konečno še dve besedi dičnim „Slovenijanom", sedanjim starešinam društva. Nepozabite „Slovenije* nikdar 1 Spomnite se je o priliki s kakim denarnim zneskom, saj veste predobro, kako se je moralo in se še mora društvo boriti z gmotnimi ueprilikami. Spomnite se „Slovenije" vzlasti vi, ki ste ji Še morda kaj na dolgu. Če bi vsi nekdanji členi poravnali svoj zaostali dolg, prineslo bi to diuštvu okolo 200 gold. Ta svota bi se priložila glavnici ali pa porabila v nabavo prepotrebnega harmonija, kar bi posebno pospešilo ustanovitev zaželjeuega pevskega zbora in sploh olajšalo pevske vaje mej členi. To bi bile v obče skromne misli o poglavitnih nedostatkih v „Sloveniji", kako bi se dali ti odpraviti in na kak^način bi se sploh povzdignilo društveno življenje. Zdeio se bo morda temu ali onemu, da so razmere mej slovenskimi visokošolci slikane prečrnimi bojami. Toda pomisliti je, da treba nevarno rano izrezati z vsemi razrastki, ako naj se sploh misli na ozdravljenje; tako se je moralo zamahniti s sekiro prav na korenine različnih ran, ki razjedajo telo „Slovenije". Sploh pa bi še tega ne bilo treba pripomniti, ker smo narisali razmere tako, kakeršne so v resnici iu nismo pretiravali nobene stvari. Ako te vrste vendarle nagno kakega slovenskega visokošolca — kar upamo —, da vstopi v „Slovenijo", ali pripravijo kakega bivšega člena, da poravna svoj dolg ali sicer društvu dopošlje kakov denaren znesek, potem je v obilni meri dosežen njih namen. Pregovor pravi: iz srca v srce ! Srčno čustvo in resnična ljubezen do „Slovenije" je narekovala te besede, da bi pač, kakor so privrele iz srca, tudi našle pot v srca društvenih udov, akademikov Neslovenijanov, iu bivših členov ter vodile obilo vspeha na vseh straneh. T. Poiitiške vesti. V TRUTU, duu 3. junija 18*7. Državni zbor. Consummatum est! Dovršeno je! To je: prav za prav ni dovršenega ničesar! Saj zbornica poslancev niti ni zapričela svojega delovanja, a delo, ki ni bilo zapričeto, tudi ne more biti dovršeno. Le nekaj je dovršenega, temeljito dovršenega: dokaz namreč, da najveći nasprotniki avstrijske ustave so oni in isti nemški liberalci, ki so jo zasnovali 1 Mi smo vedeli sicer že davno, toda oni, ki niso še vedeli ali niso ho- teli verjeli tega, so dobili sedaj ja en dok parolo skrajno drznostjo ia nesrauiaostjo; uprizarjali so Škandalov, katerih se mora sramovati pošten Avstrijec, napenjali so struno......in v č e r a j j e p o S i l a struna I Grof Badeni je zaključil včeraj najneplodnejšo, najn^častnejšo dosedanjih sesij ! Dolgo se je ugibata sem in tja, da-li naj se samo odlože posvetovanja, ali pa naj se zasedanje zaključi. Slednjič se je vlada odločila za zaključenje I To pa gotovo iz tehtnih razlogov. Ako bi se bila posvetovauja le odložila, trajala bi imuniteta poslancev še nadalje, kar bi obstrukcijonisti izkoristili do dobrega za najstrastneje agitacije in ščuva nje ne le zoper Slovane, ampak vsako avtoriteto sploh. Po določilih ustave nima sodnik pravice do proganjanja poslanca med zasedanjem, ako ne dovoli v to parlament. Kakor hitro pa je zaključeno zasedanje, pr eneha imuniteta, ta privilegij, spojen z mandatom. Tako ne bodo že morali malo brzdati nuinška gospoda. Včerajš.ija usodna seja je trajala le kakih 10 minut. Pivi je dobil beselo načelnik poljskega kluba J a w o r s k i za nastopn« izjavo v imenu vse večine: Ker ni mogoče vspešno parlamentarno delovanje, vsled česar je v nevarnosti parlamentarizem, je veČina tega menenja, da je odveč nadaljevanje razprav, ter vztvaja na načelih, označenih v adr -snem načrtu: pripoznanjo pravic kraljestev in dežel, jednakopravnosti vseh narodov, gojenja verskega čuta in narodnega združenja vseh razredov prebivalstva". Mej čitanjem te izjave se je zbralo okolo Jaworskega poslancev vseh strank. Po dovršenem Čitanju su levičarji ropotali, ua desnici pa so odobravali burno. A ko se je ogla«il za besedo ministerski predsednik grof Badeni, hitelo je vse v njega bližino. Vrišč je bil tolik, da se ni moglo prav razumeti, kaj govori, vsled tega so mislili Nemci (ali pa so se le delali tako ? !), da govori žaljivo za nemške poslance. To jim je bdo v povod, da so kričali: „Vi ste krivi! Proč z Badenijem 1 Doli z vlado 1" Izjava grofa Badenija se je glasila: „V imeuu vlade konštati^jem živo oožalovaje očitno dejstvo, da se zbornica, po dogodkih, ki so se vršili nekaj časa sem v teh prostorih, nasilno ovira v vršenju ustavnega delovanja, vsled česar je tek javnih stvanj naletel ua zapreke, škodljive drža vuemu interesu, uasprotne jasnim določilom ustave. Zburuica se gotovo ne more odtegniti spoznanju, da je v veliki nevarnosti javno življenje po nadaljevanju takih nastopov, izpodkopavajočih podlago parlamentariškim ustanovom. Da se temu stori kraj, to zabteva državna potreba. Vlada, ki ima vedno pred očmi spolnjevanje svojih državnih nalog v zbornici in izven iste, je prepričana, da je v soglasju z veliko večino zbornice; na drugi strani se pa tudi zavedi odgovornosti iu smatra za svojo dolžnost, da zabranjuje oškodovanje državnega interesa, ki mora prihajati na vsaki način iz oviranja parlamentariškega delovanja. Po najvišem naloga proglašam zaključeno XII. sesijo državnega zbora". Ta izjava je ostro naperjeua zoper obstruk-cijoniste. To so tudi občutili ti poslednji, kajti neprenehoma so segali govorniku v besedo. Čuti je bilo raznih vsklikov srda in strasti. — Ko je vrisč potiho 1 nekidiko, je spregovoril še par bese l podpredsednic A b r a h a m o v i č. Zbornica je vzkliknila trikrat.ii „živio" cesarju in razšli so se ob splošnem razburjenju. Tako se je z ik!ju i!a ta sesija kakor žalo sten sp menik neiasko nestrpnosti : po silnih boj'h zoper ju za uj-avai takvoj te države ! An.š.ivera je trdna, da zmagajo čim prej oni, ki so za naravni razvoj na podlagi jednake pravice in jed nake svobod« /.a vse! 1 K položaju. Djdegli so, kar so želeli: zaustavljen je mehanizem parlaineata. Nemci morejo biti zadovoljui. Ali pa morda ne? Ali pa si morda vendar niso želeli takega zaključka ? Tudi to je možno, da, cel6 jako verjetno. Najbrže je opravičena misel, da so se nadejali,' da tega zaseda oja ne zaključi — ministerski predsednik grof Badeni! 1 Ali se niso nadejati morda, da skupine na desni ne bodo tako kompaktne ob zaključku, kakor je povedano toii i sra^ito, toli jasno in določno,, v izjavi poslanca Javorskega?! Morda je bilanca teh bojev jako drugačna, nego je stalo v proračunu obstrukcijonistov 11 Najbrže je tako. Tako sodimo tudi po manifestu, ki so ga ravnokar izdali nemškoliberalc' do svojih volilcev. Spis je veliko hladneji, nego bi bil človek pričakoval. To vam zveni bolj kakor opravičevanje, nego pa toženje. Izgovarjajo se, da oni niso krivi, da je prišlo tako. Krivi da so oni, ki so izdali jezikovne naredbe. Trdijo, da so le zato tirali obstrukcijo, da opravičijo svoje tožbe, da branijo svoja prava. Čudna prava morajo biti to, katera se dajo zagovarjati le po zlorabljanju in kompromitiranju parlamentarizma. Po takem »ta to dva pojma, ki se izključujeta drug druzega: prava Nemcev in parlamentarno načelo ! I In je tako: takozvana prava Nemcev se ne dajo zagovarjati mi podlagi naše ustave! Ta takozvana prava so le požeJjenje po nadvladju. Nadvladje jedne narodnosti pa je nezakonito, in zato ga ni možno braniti pomočjo zakona, ampak le pomočjo nasilja. Sltanka s takim programom ne sme imeti bodočnosti v Avstriji* Zato morejo skrbeti vsi oni, ki se bore za pravico. Sinoči je bil banket v slovo v hotelu „Continental", na katerem so bile zastopane vse stranke na desnici. Na banketu je bilo mnogo navdušenih govorov. Povdarjala sta sle vzajemnost med Slo-vaui in soglasje v večini. Banket je bil jako animiran in je traja! do 11. ure zvečer. Z desne strani ŠiO-j vuii tr in; uokar zaključene m UU^UUUlijli muogo lepih besed. Redkokedaj se je toliko in tako odločuo povdarjaia jednakopravnoit vseh narodov. Zadnji čas pa bi bil, da bi videli tudi potrebno odločnost za praktično izvršenje tega lepega načela. Drža /ni zbor se otvori zopet na jesen z novim prestoinim govorom. Takrat se izvoli tudi novo predsedniotvo. Med tem časom hoče baje vlada zopet poskusiti, da bi spravila Nemce in Cehe. Odkrito bodi povedano, da stavimo mi le malo nade v vsa taka pogajanja. Tu ne pomagajo ni lepi nasveti, ni prijazne besede. Nemce morejo ozdraviti od njih domišljije le dejanja odločnosti od strani Slovanov. Vsako dobrotno nagovarjanje smatrajo Nemci le za slabost — in to je le oije v ogenj njih nestrpnosti. Papež in otok Kreta. Rimski list ,La Voce della Veriti*1 reproducira brzojav iz • Le Temps" o izjavi svetega očeta o viprejemanju kardinalov. Lev XIII. se je pritoževal na opombe evropskih časopisov proti njemu in pravi, da ou je hotel le mir. Ker je ponudil svoje posredovanje, podtikati se mu hočejo politične namere. „V ostalem", pravi papež, .kako bi mogle vsprejeti vlasti naš predlog, ker so odklonile predlog sultanov, da se odstopi Kreta sveti stolici?* Na začudenje kardinala radi te okolnosti, katera mu je bila povse neznana, ga je papež prepričal, da mu je Sultan hotel odstopiti Kreto, da Cerkev razpolaga ondi po svoji volji, ali vlasti so se protivile temu, ker so hotele proglasiti otok avtonomnim. Različne vesti. 0 aferi Nabergojevi piše .Obzor" med drugim: ,Kar se stvari same tiče, ponavljamo, kar smo o tem že rekli prilično: mi razlikujemo politično od pravnega vprašanja. Mesto je v moralnem in v političnem poglelu grešilo zločinom, da ni šerifi-ci;alo izvolitve Nabergoja; toda v pravnem ni prestopilo svoje dolžnosti ter mora biti prav, ak<"> zbor verificira ali ne verificira volitve. Recimo — knr je seveda težko — da dunajsko sodišče odbije ,-riziv tržaškega mesta, kaj potem? Zamore-li koteiu gosp 1 Nabergoj v zbor-nic-j ? Ne, ker je jedino mestni zbor pozvan potrditi njega izvolitev. Ako ga pak ne verificira, potem ne zoamo, kako se obustavi izvršenje negativnega zaključka. Zato je tud: ta atvar podobna drugim.....komedijam. Mesto obustavljanja vse stvari bilo bi iiajtiolje, da se razpiše nova volitev in da s« da z nov«, prilika slovenskemu ljnd stvu, da še jedenkrat izvoli gosp. Nabergoja in tem načinom stori konec zamotani zadevi.' (Kaj pa potem, ko bi mestni zbor zopet ne potrdil izvolitve ? „Obzor" naj ne pozabi, da živimo v nenavadnih odnošajih, nenavadnih po vsej Evropi, odnošajih, o katerih uiti ne more imeti pravega pojma oni, ki jih ne vidi od bliza. Op. ured.) Himen. Gospod Ferdo Starec, učitelj v Barkovljab, se je poročil danes zjutraj z gospodi-čino A n t o u i j o Pertotovo. Bito srečno ! Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda je daroval g. Janko Šab Ke:' je sedaj v bližnjih S*no*©Čah iiH,tavljon -«kr. zdravnik, je preskrbljeno letoviš^nikom z vso komodi teto. Za Marijo udovo Kermavnerievo je nabral Matjanov Lojze 10 gl. 80 nč. in so darovali: Mankoč, Toroš in Fuksov ,T< ž« po ftO nč.,; Jakob Spetič, N. N, Jože Gabrovšek, Brezimeusky in Kaufevec po 25 nč.; Matevž Čebula, Metjanov Lojze, J. J., Petrič, Torjan, Nebojsega, Eržen, Hočevar, Tone Ckazab in Čelai po 20 n<\ : Ivan Kraujc, Mihelič Anton, Kari Krajner in Siafar po 10 nč.; Blaž Stopnr, Josip Behar, Ivan Žgajner, Josip Kern, Peter Juri, Matevž Vnetm^r, Andrej Bajic, Janez Bizjak, Vincenc Beker, J. Spetič, P. Reneo, E. Novak, Matevž B-.ne, K. Steiger, M. Spetič, Juže Kuhelj, T. Iutihar, Anton Zalar, A. Spetič, A. Glavič. S. Klemene, Blaž Majc-n, J* Zikrajšek, Breskvar, Semič, Ribič, Josip Ko!, Hafner, Ahčin, Brovniški, Ž*ur, Padersič, GregoriČ A. Jernejčič, F. Jernejčič. Ti desehi, Krušič in Fitjfnr po 10 nč. ; P. Bizjak, P. Žedko, A. Bo*tigar J. Grošelj in Filipič po B nč.; Zbona 60 nč.; Kavčič in Kosovelj po 30 nvč. S .upaj 10 gld, 60 nč. Gornjo svoto sta nabrala: Metjanov Lojze in Brezimeusky. Lovcev Franc-lj 20 nč. Na 2. izrednem zborovanji društva .Triglav ' v Gradcu, dne 31. m. m. se je volil sledeči odbor: Pietednik: med. Rado Frlau, podpreds : iur. M. Ivančič, tajnik: iur. Janko Mencinger, blag.: med. Fran Čeh, knjižničar: phil. Janko Koštiil, gospoda'-: iur. Pavel Gla^er, oilb. nam.: iur. S!. Krmavhar, preglednika: phil. Ivan Arnejc, med. Pravoslav Pertot, častni sod : m^d. Ernest Dereaui, iur. B. Mulej, iur. Fr. Oavatič, med. M. Papež, med. Jernej Piki. Mad]ari zoper Nemce. Da Madjari tudi Nemcev ne ljubijo nič bolj nego Slovane, to je stara stvar. Posebno proganjajo od nekdaj nemška gle« dališča po raznih ogerskih mestih. V Budimpešti so že pred par leti popolnoma u iušili nemške predstave, dasi živi tam morda več Nemcev — po krvi in rodu — nego pa pristnih Madjarov. V noveji čas se je še pomnožila agitacija proti vsemu, kar je nemškega. Sedaj hočejo proganjati tudi takozvane cafčs chantauts, v katerih nastopajo razni volkssangerji; žugajo z bojkotom vsem onim kavarnam, v katerih leže nemški listi in pripravljajo agitacijo, da se izključijo vsi nemški novinarji iz društva novinarjev. A stvar je tem interesantneja, ker se pripravlja ravno sedaj, ko ima nemški cesar priti na ogerska tla! — A interesantna, poučna in značilna je tudi zato, ker to agitacijo tirajo — zavezniki naših Nemcev proti Slovanom, sosebno pa židovsko liberalnih Nemcev, onih N« mcev, ki ravuo sedaj netijo po vseh nemških gričih kresove narodnega fanatizma i adi — jezikovnih naredeb. Na ogerskem pa puščajo molćć, da jim Madjar tlači rojake, da jim proganja narodnost in jezik, da jim bije v obraz samimi zasramovauji. Kako to: aa tej strani tolika narodna občutljivost, na oni strani pa uprav turški fatalizem, samozataje-vanje do — sramote?! Ali ni, da bi človek moral misliti, da so v Avstriji .sveta prava Net«cevw le široka krinka, pod katero se vrši borba za oni in isti — židovski interes, ki je ideutičen z interes* vladajočega zistema na Ogerskem. To je pravo onečeščanje narodne ideje; kedaj pridejo vendar Nemci do spoznanja, da pobirajo le kostanj is žrjavice — za mednarodno židovstvo. Voda Beauforl - Spontin iz vrelca v Neudorf-u pri Karlovih varih je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 naravnega ogljenčevega kislica. Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje Siegfried Hochwald TRST - Via Giotto - TRST. Domotožj« — huda rtfi. Domotožje je huda, neznosna, ?9e ovire pozabljajoča nuka. ftdor je prebiva) vedno in vedno le v milem domačem kraju, vedno v krogu domačih svojcev, kjer pozna vae navade, kjer zamore kramljati v svojem materinem jeziku, tisti občuti naznansko praznoto v svojem srcu, če g a zanese usoda nakrat daleč proč iz iz domovine v tujino. Tako strašno domotožje so občutili Poljaki ko so bili prestavljeni \z Galicije v češko Prago k 91. pespolku. Vsaka stotnija je d-obila pred meseci tri do štiri može. Toda šumno meščansko življenje, češka govorica, češki klarinet in boben nikakor ni ugajal Poljakom. Neutešljivo so hrepeneli domov in le domov, klaverni tihi in redko besedni so bili Poljaki infanteristi, četudi so se trudili bratje Čehi, da bi jih razvedrili. Vse zaman, ko je bila v 91. cegimentn pomladanska vizitacija, katero je izvrševal brigadir, ter k^kor običajno, povpraševal vojake, kake želje ima kdo, Btopiii so nakrat vsi poljski vojaki iz vrst ter so prosili brigadirja, naj jih pošlje zopet domov, k domačemu polka, zakaj v Pragi da jim je strašno — dolg Čas. Brigadir jim je obljubil in tako bodo Poljaki zopet kmalu doma — mej rojaki, veseli in živi. „SI. N.w Car v Rimu? Krakovski „Czas', sicer ne posebno zanesljiv, kar se tiče ruskih dvorcih zadev, poroča, da potaje car meseca oktobra v Rim, da obišče kralja Humberta in sv. Očeta. Diplomatiški dvoboj. Iz Cetinja se poroča, da se v Črnogorski stolici mnogo govori o dvoboju med francoskim ministerskim rezidentom Dezprćjem in avstrijskim min. rez. vitez Kucinskyjem. Povod dvoboju so baje zopet — ženske. Gospa Deprš je srečala gospo Kucinskyjevo na sprehajališču in jo prijazno pozdravila; poslednja pa ne samo da jej ni ozdiavila, marveč obrnila se je naravnost proč od nje v stran. Na to je Deprć opomnila naglasom: „no lepa nemška stvarica to!" Kr.cinska je povedala to svojemu možu, ki se je Čutil žaljenega in je napovedal francozu dvoboj, ki bi se bil tudi izvršil, da ni posegel vmes sam knez Nikola in pripomnil nasprotnikoma, da so na črnogorski zemlji dvoboji zakonito prepovedani. Radi te izjave sta se nasprotnika oziroma njiju soprogi zopet sprijaznili. — Ta nesrečna narodna mržnja! Ali pa je bilo povod žaljenju morda brez drugega, nego antipatije med Nemci in Francozi? Nemiki Salamandar. Te dni, l«b je bival Ga-ribaldi vclikonemške ideje, Schdnerer, v Pragi, „ribali" so jdgri germanskega odrešeuika, temu na čast „einen donnernden Salamander. Kaj vse se je govorilo na tem ultraprmkem komersu, menda tudi smelo govoriti v prilog Velikonemčiji in v nečast Avstriji, je razvidno iz penečih govorov pojedinih jogrov do sobratov ta in onkraj črno-žoltih kolov. Schonerer je v dolgem govoru črtal svoj program neizprosnega boja proti židovstvu, slovanstvu in — rimljanstvu v Avstriji. Seveda, ako bi se avstrijski Slovan tako navduševal za vtliko slovansko idejo, kakor se navdušuje za svojo ta German, prišel bi najbrže skokoma pod ključ. Res zlato svododo uživa v Avstriji ta nemški „Salamander". (Moramo povedati svojim čitateljem, kaj da je ta „Salamander". To je star običaj nemških dijakov. Ob slovesnih prilikah se zbirajo okolo mize, drgnejo v krogu z vrčki, bobnajo žajimi po mizi, in — pojo po navadi vedno žejnih grl. Ko so spraznili na jeden dušek, spuste vsi kkratu vrčke ua mizo, da je čuti mogočen „romp". To je Salamander, ki so ga ribali tudi slavnemu Schonererju na čast. Op. ured.) Velika glava nemikega cesarja. 1.60 m. visoka bode glava cesarja Viljelma I. na kipu, katerega postavi Nemčija v mesto Koblenc v slavo Blavoega združitelja Nemčije. Misel združitve vseh 36 pruskih knježevm v jedno je zares tako ogromna, 4a zasluži 1.60 m. velike glave i i brona. Kako veliko glavo pak še stoprav dobode slavni B i s-marck, ki k onim 36 knježevioam hoče pridružiti še več drugih, danes še ne pridraženih?? Župnik Kneipp. „Vaterland" poroča iz Woris-hofna, da je stauje župnika še vedno zelo slabo in vzbuja resne skrbi. Slabosti se množe iu bolniku se je jelo že mešati. Čudno! Ali župniku ni več mogla rešiti zdravje njegova slavna metoda, s katero je stotisočem že rešil drago življenje ? Morda je pa ob skrbi za druge preveč pozabljal samega sebe. Criapi V stiskah. Starega grešnika čakajo nenda hudi dnevi. Te dni dospe komori prošnja za dovoljenje, da se zoper Crispia uvede sodna preiskava; med tem mu gre imetje na — boben. Prodajajo mu na dražbi pohištvo in tndi darila, ki jih je bil prejel od kralja iu od Italijanov, bi-vajočih v inozemstvu. Crispi da je v velikih denarnih stiskah. Hči mu je hudo bolna. Tako se godi staremn grešniku, ki je uprav po tiranski gospodaril po Italiji. Sie transit gtoria mundi! Prišel je dan plačila tudi njemu; vse se plačuje na svetu. Dobrodelni Sultan. Sultan je baje odredil, da se vsakemu turškemn vojaku zadnje grško-turške vojne plača letna penzija 1800 pij astro v. Morda je že re«, da je odredil Sultan, toda odrediti je jedno, plačati pa drugo. Turka krstili so te dni v Grobniku pri Reki. Hasana, ki je prestopil v rimsko-katoliško vero, krstil je župnik Juretič in ves Grobnik je bil v zastavah ob tej priliki. Hasann naj bi sledili Se vsi drugi Turki, potem bi Turčija vsaj na časten način nehala svoj obstanek v Evropi. Fotografija v barvah. Neki Franzoz je rešil baje neverojetni problem fotografovanja v barvah. Vsled te iznajdbe bi se dalo fotografovati vse stvari v njihovi naravni podobi, kakor jih vidimo z svojimi očmi. Genijalni iznsfjšitelj pa da ni mislil prvotno na fotografijo, marveč je želel le krasno cvetje zemske prirode obraniti v nespremenjeni lepoti. Ko se mu je posrečilo, mislil je dalje in po načinu vseh velikih duhov, izumil je več, nego je za prvi hip hotel — fotografijo v barvah. Iznajdba napravlja veliko senzacijo v merodajnih krogih. Ta mesec baje da pride na dan popis onih kemičnih tpkočin, ki se bodo rabile v tej tajnostni proceduri. Svet napreduje zares: prej Rtintgenovi Žarki, zdaj še fotografija v barvah, a s pripomočjo obeh teh iznajdb mogoče bode zares fotografovati živo človeško srce — kakoršne koli barve. Pariški bazar pred komoro. Nesreća pariškega bazara prišla je pred komoro, kjer se vsa stvar prav lepo smatra „za nesrečo vsled neprevid- * nosti". Požar da je navstai vsled tega, ker je o nalivanju cinematografa z ćtrom svetil delavec s — prosto užigalko. — Po strogem menenju političnega presojevalca, pa da je to samo na sebi bilo atentat na človeško življenje, da se kdo bliža ć trn »prosto užigalko. No, v Parizu se da vse lepo potlačit', kar bi utegnilo vzbujati sum sovražtva med političnimi strankami -- prav kakor pred 1. 1870! Narodno-gospodarske stvari. Gospodinjske šole. Pod tem zaglavjem pni naša „Slov. List" v svoji 29. številki notico, v kateri poroča, da je stvar o slovenskem gospodinjstvu v Ljubljani zbudila splošno pozornost in zanimanje, ter da prijatelji naroda zapričnć delo. Ako se ne motimo, rinaša tudi tržaška „Slovenka", torej list za ženske težnje, nadaljujoči spis iz peresa „Tinice", v katerem se dotika pisateljica nujnih potreb v ženskem gospodinjstvu. Stvar kakor se vidi, vzbuja zares splošno pozornostt in zanimanje, kakor vzbuja isto marsikaka dobra ,stvar" mej Slovenci. Toda med pozornostjo in vzbujanjem„pa faktičnim vresničenjem kake koristne ideje je zlasti v nas Slovencih mnogokrat nedogleden propad. Naj pogosteje do poslednjega niti ne pride in se navadno zadovoljujemo z lepimi nasveti o „dobri stvari", s katerimi traktiramo radi drug drugega tako dolgo, da je vse lepo zaspalo in se pozabilo. Mi smo se svojimi idejami malo podobni žarkom zimskega solnca, ki se skriva z i oblake, komaj da je malce posijalo. — V Ljubljaui se govori že precej dolgo o ustanovitvi gospodinjske j'.šole in dobre volje nikoli ne manjka za t". Toda nekaj je vedno, kar zavira izvršitev ideje : zdaj je sposobni primeren prostor, katerega ni; zdaj je učilno osobje, katerega zopet ni — in druge take potrebne stvari, katerih zopet ni. Istina pa je, da je vse drugo zares tu, a da je k o r a j ž a ona stvar, katere v resnici ni. „Slov. ListM pravi : kaj pa druga mesta?. Ej, viaj še v Ljubljani ni ničesar, ki je središče domovine 1 Najprvo nuj bela Ljubljana stopi z dejanjem na svetlo, ne samo z zanimanjem, potem jej bodo iz vestno sledila ne samo druga mesta, marveč tudi dežela. Kajti ne samo mesto tudi dežela je potrebna gospodinjskih šol. To izkušnjo imamo iz življenja in sicer tak:), da bi si tudi vtem oziru morali zakrivati srama lice pred drudimi inteligentnimi narodi. Kadar — in želeti je, da s? vsen fi.24—5.26. — Kž™ jesen 6.86 6 88. Kom*« juni 18W?. a.70' 8.72 Hfinaioa noTA od 78 kil. f. 8.25—8.30 od 79 kilo. 8 80 8 36 o ! 80 kil f. 8.40—8-45, od 81. kil. f. 8 45 8 60 , o t) S? •tli. fof. —.--.—. InčiMPu 6' —8'— pn ui 5-76- 6 20 . rtv t. Nartf nirftn' h! ulkor for. 11.60 do —■—. Novi po f. i 1.70. Pienioa: aredne ponudbe, malo povpraševanja. Prodaja neznatna, trg stalđta Cene 10 n<5. dražje. Rž 15—20 novS. dražje. Vreme: lepo. Pi Celi kontinget za juni je razprodan, tedaj do 1/7 ncmcgo&e naznaniti cene. Kvartet bode skoraj gotovo zakijučon. H&7ro. Kava Bunto« gooil ubrana za juni 46.— ™ oktober 4725 Mirno■________ baniRj»m.m aoriiA 3. junija TČerni danes Driavui lio** » papirju . . 101-95 102.— _ „ * srebru .... J 02— 102.10 ATstriisV«. re»U t zlatu . . . 122.80 1*3.20 t kronah . . . 99.90 100.90 Kreditna akoije ......864.— 365.26 London 10 W.......119.46 119.60 NupoUr.; . .... *».62 9.521/, mark . 11.78 11.73 <00 Ifi ■ 46.42V, 46.40 Udano podpisani usoja si naznaniti, da je prevzel od gospoda Josipa Goljevšččka vodstvo že več let obstoječega hotela „Obelisk" na Opčinah za sezono pričenšo v soboto dne 5. junija t. 1. Na razpolago je 40 sob čisto na novo opravljenih z vsemi potrebami, dvorana za koncerte in obed, novo napravljeni park, senčnati vrt, italijanska in nemška kuhinja, plzensko pivo, izvrstna tu in inozemska vina, vozovi za izlete, kopelji, telefon in kegljišče v hiši. Hotel je odprt vse leto. Točna postrežba in cene zmerne. Za prijazni obisk prosi udaiii Anton Schein, vodja. _ Zdravljenje krvi Čaj „T I s o 6e r n I cvet' (Mlllnfiorl). Cisti kri ter je izmtno Brodstvo proti onim slučajem, 6e pe6e t želodcu, kakor proti slabemu probavljanju ia hemoroidam. Jedon omot za ozdravljanje, stoji 50 n6, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg. I« Lastnik ktmsorcij lista .Edinost'. Izdavatelj in odjjovorm urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trslu.