30. Številko. I HiMIrtl, i invk, I. htavvji XL1X. leto. .STovcmH Karod' vdja *lfnM!anl na iiotn relo Ic to naprej pol leta m fetrt leta m na mesec m dostavljen: ah#rV • K 24-— • m » a «i * v npravnMm pre'emanr čete leto naprej • t . . K 22-— pol teta » ..... 11-— četrt leta „ 5-50 na mesec „ X- % 1-90 Doffe! naf se fnJHkirajo. Rokopis! se ne vre Urcslaiatvo: HnaHova ulica šu 9 (v prObcja levo,) tetofon it 34« Iskala Inseraii veljafo: Latuualaya p*at veta aa aaarat ao ti vin., za dvakrat pO 14 vin., za trilera t aH voflMrt »• 15 «©*. Paffo fts cabvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vtu. Ppi re^Jik laser«*?*)) po dogovoru. Upiavnistvu naj ae poŠt)«;* ■aa^eaiae. laMiiM^e, teeratl i. t d, to Je aaminlaMrviie ar»mL ttevflaa raSfa 10 vlsarfev. Na p Bamella brez istodobne apestatve mmfrnfae ae ne ozira. Š%. as. „Slovcnaki Ka»đB velja *?0 poitls za AvstaaOgrsko: « za t^eincTjaj celo teto skupaj naprej • K 25*— pol leta četrt leta na mesec 13-— 6-50 250 celo leto naprej • * . IC 33*— za Ameriko tn «rse druge dežele • celo leto naprej .-•-,-> X 35.— Vprašanjem ffede laserafov ce naj priloži za odjavor 4o*7sn?ca «11 znamka« PjrrsvatSrvc (spodaj, dvorSCe levo), HasiZova a£sa &t* 5, tcle.oa atSS* AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 7. februarja. (Kor. urad.) Uradito se razglaša: Položai je povsod: neizpre- mer/en. N? mestaft načelnika generalnega štaba pL Iiofcr, fml. SO URADNO POROČILO. B«?roiin, 7. februarja. (Kor. ur.) VVofffor urad poroča: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. o • Položaj v Albaniji Nase čete se nahajajo še ob reki [šop. ter čakajo, da bo urejena zanosiva etapna službi. Vojaški krofi menijo, da je malo verjetno, da b! prišlo pred Dračem do večjih bojev. Italijanski listi poročata da so se spopadle ob reki Išmi avstrijske :dstraže s srbskimi izvidnitni oddelki. Praska je končala s tem, da so se Srbi umaknili. N'eue Freie Predse t miobčuje razgovor z znanim albanskim prva-kom Prenk Bib Dodo, ki je izjavil, d a so Albanci avstrijske čete navdu-šeno pozdravili in da se iim hočejo, tako katoliki kakor muslimani, pridružiti v boju za osvoboditev od en-te in njenega hlapca Esad paše. ki razpolaga le s kakimi 2000 plačanimi pristaši. Crnogorci v Draču. Idea Nazionale« poroča: V : je prispelo 2000 Črnogorcev s 3 generali in 14 drugimi častniki. Italijani zapuste Drač. Perseveranza* poroča, da je ilijanski ministrski svet sklenil, da alijanski vojaki Iz Drača odpokličejo, Valono pa bodo branili dva armadna zbora in prostovoljci. Srbski prestolonaslednik na Krni. Krf, 6. februarja. (Kor. urad.) »nce Ha vas. Uradno se poroča. alkanu. da je prispel srbski prestolonaslednik Aleksander na krovu francoske torpedovke iz Albanije na Krf. PRICETEK FRANCOSKO - ANGLEŠKE OfENZIVE V MAKEDONIJI? Milan, 7. februarja. (Kor. urad.) »Corriere della sem« javlja iz Soluna: Razven gibanja čet, ki je povzročilo že praske ob srbsko - bolgarsko - gr^ki meji, je opazovati v zadnjem času zopet prodiralne kretnje malih francoskih in angleških kolon. Neki angleški oddelek je od-§d iz najsprednejše solunske obrambne črte, pa je moral vso noč čakati, ker so se grške oblasti obotavljale, mu dovoliti prehod. Francoske častniške patrulje pohajajo po solunskem distriktu. Vsiljuje se vtisk, da hočejo Francozi in Angleži sami pričeti z ofenzivo, ker se sovražniki ne ganejo. »Secolo« poroča iz Soluna: Od Dojrana sem je slišati močno grmenje topev. Iz Aten pa objavljajo berolinski listi poročilo, ki pravi, da so vesti o koncentraciji močnih francosko-an-gleških čet v Solunu znatno pretirane. Res je marveč, da primanjkuje vojaštva in vojnega materiiala. Pri Solunu je zbranih komaj 170.000 do !c\ooo rnož. Ze cele tedne ni bilo nobenih novih transportov. Utrdila m primanjkuje zlasti težkih tonov. Zatrjevanje, da je Solun nedobitna trdnjava, je pravljica. Napad? na Solun se ponavljajo. Italijanski listi poročajo: V zadnjih dneh SO sovražni zrakoplovi zopet narađii Solun. Ubitih je bilo 20 oseb, ranjenih pa 64. Napadi se vsak dan ponavljala Atene, 7. februarja. (Agencr Tia-vas.) Iz dobro podučenega vin se čaje, da je bilo pri zadnjem n adu Zeppelina na Solun uničenega 4 !aga v vrednosti treh milijonov fra - kov. Z zavarovalnino je pokritih *amo 100.000 frankov. Več angleških zavarovalnic je svojim zastopnikom naročilo, naj prevzamejo vsako za- LIS VEK. Francoski spisal E. O a b o r i a n. (Dalje.) O. ta je vse priznal! Ta je priznal umor? je strme vzkliknil Lecoq. Preiskovalni sodnik se je neko-leko odvrnil od Lecoqa, ker se mu je zdelo neprimerno, da si dovoljuje preprost detektiv, izprašati uradnika z zlatim ovratnikom. Odgovoril je pa vendar- »Umora Guespin sicer ni priznal, a da stoji stvar zanj jako slabo, o tem ni dvoma. Ribiči so preiskali reko. Grofovega trupla sicer niso našli — najbrž ga je voda odnesla — a našli so v parku drugi brezpetnik in sredi reke, točno pod mostom, so našli suknjič rz slabega blaga; ta suknjič je precej krvav.« »Ali je to Guespinov suknjič?« sta hkrati vprašala Plantat in Lecoo. »Brez dvoma. Vsi posli so to potrdili in tadl Ouespin r.t more tega tajiti. A tudi to le ni vse!t Preiskovalni sodnik gospod Da>-iiini je globoko zaiei sapo. da bi se J medtem veselil silne radovednosti očeta Plantatn, ter sele c>z nel^nj trenotkov nadaljeval svoje pripovedovani. »Kar sem povedal, še ni vse! Poslušajte: Na najdenem suknjiču je večja luknja: nekaj sukna ie iztrganega; tista suknena krpa, ki smo jo našli v rokah umorjene grofice, se popolnoma vjema z luknjo v suknjiču. Na. kaj pravite? Ali ni to popoln dokaz?« Plantat je bil ves zmeden in je molče povesil glavo, detektiv Lecoq pa se je nasmehnil in zašepetal tako tiho, da ga je razumel le Plantat. »Tehtno dokazilo — pa saj sva to vedela naprej. Grofica je imela v rokah krpo, ki so jo morilci nalašč v roko stisnili.« Preiskovalni sodnik je smatral svoje dek) za končano. Naročil je Plantatu in detektivu, naj se naslednji dan oglasita pri njem v uradu in odšel je z zavestjo, da je dosegel velik uspeh. VIII. V rrajščinski biljardni sobi je bil zdravnik doktor Geudron končal svoje preiskovanje in si je ravno umival roke, ko sta vstopila Plantat in detektiv. »A, vidva*« je rekel. »Kje je pa preiskovalni sodnik?« *T* je že odpotoval« varovanje proti vojnim škodam. Samo tekom dveh dni je brlo sklenjenih za več kakor pet milijonov frankov zavarovanj. Bolgarske utrdbe ob grški maji. Budimpešta, 7. februarja. »Csti Ujsag« javlja: Bolgari mrzlično utrjujejo svoje pozicije ob grški meji. Med Strum^co in Petričem so postavili težke baterije, Skoplje. Veles in Ištip so postala važna vojaška križišča. Trinajst podkupljenih bolgarskih poslancev. Iz Sofije poročajo: Sodišče je lafetevalo od sobranja, da mu izroči 13 poslancev Gena lijeve stranke, ki so bili od nekega francoskega agenta podkupljeni. Zadeva se nahaja sedaj v imunitetnem odseku sobranja. GRŠKA NE DcnOBrLIZlRA. Iz Aten poročajo: Vesti, da je sklenila grška vlada delno mobilizacijo armade, so neresnične. Dopusti, 0 katerih se je poročalo, so le začasni. Vladno glasilo »Neon Astv« piše: Grška ne more demobilizirati. Odločena je sicer, ostati nevtralna, toda pripravljena mora biti za >\»c slučaje. Predno 1 alkansko vprašanje ne bo ratre-šeno, ne more v!a ta prevzeti odgovornosti za demobilizacijo grške armade. Novi grški vpoklici. Atene, 7. februarja. (Agence ria-vas.) Kralj je podpisal ukaz, s katerim se kličefo pod zastave vsi Grki letnikov 1892. do 1914.. ki se mude v inozemstvu in so se odtegnili vojaški dolžnosti. Izvzeti so tisti, ki žive na Ruskem, v Turčiji, v Bolgariji ali na Romunskem. Grki zapuščajo Itafiio. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča: V zadnjem času prihajajo iz Italije številni tam naseljeni grški trgovci ter ostajajo v švid. NOV GRŠKI KABINET? »Fcho de Pariš-- poroča iz Aten: Ministrstvo Skuludis bo demisijoni-ralo. Na krmilo pride »kabinet ak-tivn^ti« pod predsedstvom ministra Rhalisa ali Gunarisa. Romunska oporicfja hoče biti pasivna. Iz Bukarešte poročajo: Člani unijonHtične federacije so imeli te Zdravnik se je zganil in poznalo se mu je na obrazu, da mu je ta vest neprijetna. »A jaz moram ž njim govoriti; Čim prej, tem bolje. Zakaj, mogoče je, da se motim.« Plantat in detektiv sta se Čudila zdravnikovi vznemirjenosti. Prvi je rekel: »Dovolite mi. da vas adaj jaz ravno to vprašam, kar ste prej vi mene vprašali: Kaj vam pa je?« »Na to vam morem le ravao tako odgovoriti, kakor ste vi meni odgovorili na tako vprašanje, namreč: Nič posebnega mi ni in zdaj mi je že bolje.« »Mislim, da sem uganil, kaj vas Je razburilo,« se je oflaml Lecoq. »Pri preiskovanju ste dognali, da je grofica umrla že vsled prveca za-bodljaja in da so morilci šele potem, ko je bila že mrtva, takarekoč razmesariK. »Kako ste pa to ufaafli?« se je začudil zdravnik. »To ni samo moja zastara. Z gospodom Plantatom sva racmllijevala, na kak način se je, todeC po najdenih sledovih, mogel zgoditi umor m »latila avaf kako ae Je z grofico zgodilo.« »Da, da, zdaj aa moadifrm va-ffii prejinMi baaed. Ugasili zla raa-4** PrvrlCaa seta. «a le dni sejo, na kateri sta izjavila Fili-pescu in Jonescu, da mora opozicija vsied dejanskega političnega položaja svojo intervencijonistično akcijo brzdati. Bratianu ni hotel v pravem trenutku poslušati nasvete opozicije, danes je prilika zamujena. Za konsekvence je odgovorna vlada. Konferenca je nato sklenila, da ne prične v parlamentu nikake nove akcije glede romunske zunanje politike in da se bo zaenkrat držala pasivno. Vzroki pasivncsii. Dnevnik »Opirja^ v Jassy je izvedel, da je pasivnost romunskih intervencijonistov posledica posebnega dogovora med opozi :ijo in ministrskim predsednikom Bratianon. Romunija naj čaka pripravljena ii oborožena na d 'godke, ki se pripravijo za spomlad. Takrat bo tudi zanjo bila ura od'očitve Inler- vencijonisti s> privolili v kompromis tudi radi te^ra, da preprečijo Biatianov odstop i:i or.ci^or.očijo 3-rstop kabineta Maj »res v u - teargj !-lf man. Novo romunsko posojilo. Berolinski »Tageblatt« javlja iz Haaga: Po poročilih iz Rima, namerava Romunija najeti novo posojilo 84 milijonov funtov štcrlingov, da bi bila na vse eventualnosti tudi finan-cijalno pripravljena. Zbližanje med Romunijo In Boi-arijo? Kakor poročalo preko Kopenhagena, ve »Novoje Vremja« povedati, da sta se Tornunija in Bolgarija v zadnjem času pomembno zbližali. Izmenjava misli med Bratianom in Radoslavovom je položaj znatno razbistrila. A' mnogih važnih točkah je prišlo do popolnega sporazuma. Ti ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 5. februarja, V Suganski dolini manjši boji med Roncegnom in Dorcegnom. Sovražnik Je bf vržen nazaj in je pustil nekaj vjetnikov v naših rokah. V tolminskem odseku je napadel sovražnik ob zori dne 4. februarja naše pozicije pri Sv. Mariji. Čeprav je gosta megla onemogočila sodelovanje artiljerije, je bil sovražnik s pomočjo takoj došlih rezerv z občutnimi izgubami odbit. Na višinah Pcdgore, severo - zapadno Gorice, je poskusil sovražnik v noči na 4. februarja dvakrat približati se našim pozicijam. Pri drugem napadu so napravile naše čete protinapad, pognale sovražnika v beg in mu odvzele nekaj vjetnikov. Popis dogodkov pri Tolminu je enostransko popačen. Omenjeni napad dne 4. februarja zjutraj na Sveto Marijo more biti identičen samo s podjetjem ene naših patrulj. Naša patrulja je zajurišala od sovražnika zasedeno kopo, severo - vzhodno Svete Marije in je pripeljala s seboj enega oficirja in 6 mož italijanskega pešpolka št. 66. Ostanek posadke je bil pobit. Podjetje je podpirala tudi neka druga patrulja in vjela 7 mož. Izguba na naši strani znaša 9 lahko ranjenih. Protinapada s strani so-vražnika ni bilo. 6. februarja. Razen artiljerijskih akcij ni bilo vzdolž vse fronte nikakih pomembnih dogodkov. Ita!!jani izgubili tri četrtine milijona vojakov. »Ziiricher Zeitung« poroča, da cenijo v Italiji dosedanje izgube po osemmesečni vojni na okroglo tri četrtine milijona. Ena četrtina je mrtvih. Italijansko ljudstvo je radi ogromnih izgub vse zbegano in obupano. Slavospev italijanskemu broćovju. »Idea Nazionale« opisuje delovanje italijanskega brodevja na Adriji in pravi, da je to delovanje tako izredno, da je enako veliki dobljeni bitki. Ob najtežjih razmerah je moralo skrbeti najpoprej za oskrbo srbske Armade v Albaniji, potem pa za prevoz stotisočev srbskih vojakov in beguncev v Italijo in na Krf. Samo požrtvovalnosti in izbornernu vodstvu se je zahvaliti, da je bro-dovje rešilo svojo nalogo in obenem dosegjo da mu sovražna mornarica ne more škodovati (!). fica že tri ure mrtva, ko so ji bili pri-zadejani še drugi udarci.« Zdravnik je stopil k biljardu in je odgrnil rjuho z grofičine glave, dočim se je^ Plantat, držeč svetilko, postavil na drugo stran biljarda.« »Grofica Tremord,« je pojasnil ztiravnik, »je zadobila osem sunkov z bodalom, a samo eden je bil smrt-nonevaren. Bodalo je bilo kake tri centimetre široko in vsaj petindvajset centimetrov dolgo. Vse druge rane, na rokah, na vratu, na prsih in na plečih so lahke in vse kaže, da so bile te rane storjene najmanj dve uri po grofičini smrti.« »Dobro,« je rekel Lecoc in si vsako rano skrbno ogledal. »Poudarjam pa#« je dejal zdravnik, »da vse tc samo domnevam in da to ni neovržno dokazano. Znaki, iz katerih sem zajel to mnenje, namreč niso popolnoma zanesljivi. Le to je čisto gotovo, da so vse rane razen ene bile grofici že po njeni smrt! prizadete.« Zdravnik je truplo zopet zagrnil in Plantat Je postavil svetHko na mizo, dočim je detektiv naglih korakov nekajkrat prehodil biljankio sobo in si mel roke. »Torej — čujta mole mnenje,« )a končno izpragovoril detektiv. »Sodim, da je grofica sedela za mizo in bila nagnjena n«! čal, ko Jo je mo-Jfltec o4 z*dt) aafcocfel in sicer s tako J silo, da je z obrazom udarila ob mizo in se pač hudo, a ne opasno poškodovala. Kadar bo dan, si bomo še to in ono ogledali, zdi se mi pa, da je stvar že precej jasna, dasi me nekaj še vedno vznemirja.« »Torej je treba, da pridemo jutri zjutraj zopet semkaj.« »Kadar vam je ugodno.« »In čim boste končali, pojdemo k preiskovalnemu sodniku v Cor-beil. Za danes smo opravili. Ali se vrnete še danes v Pariz, gospod Lecoq?« »Ne! Oddal sem svoj kovčeg v mali gostilni ob cesti in mislim tam prenočiti*« »A »Pri zvestem grenadirju«! Tam ne bo posebno ugodno. Prenočite raje pri meni. Grcdoč na moj dom, vzameva lahko vaš kovčeg. Pri večerji se lahko še o tem in onem pomeniva.« Lecoq je s hvaležnim priklonom pokazal, da je zadovoljen s Planta-tovhn predlogom. »Tudi vi, gospod doktor, morate z nama. Morate, morate, in nikar se nič ne branite. Ce pa hočete na vsak način Se nocoj v Corbeil priti, vas spremiva po večerji.« Zdravnik se Je vdal in dai Je Plantat kot mirovni sodnik zapečatil vaa vrata, ao aa vai trite odpra-vfi aa pol. Gospodstvo aa Jadranskem morju. Sanjali so Italijani, da kar čez noč zagospodujejo na Jadranskem morju, ali takoj prve dni vojne jim je pokazalo naše brodovje, kako bo z gospodstvom na Jadran, morju. Sedaj italijanski listi tožijo radi tež-koč na morju, vidijo močno avstrijsko obal in strah jih navdaja, ker prihajajo vedno bolj do prepričanja, da ostane italijansko gospodstvo na Jadranskem morju le prazen sen. — »Italia« opisuje strahovito moč avstrijskih pozicij v Adriji, katere ne more streti vse italijansko brodovje, tudi ne ob sopomoči francoskih in angleških torpednih skupin. Te avstrijske pozicije pa so sedaj še oja-čene z novimi pridobljenimi oporišči na balkanski obali. Mornariški veščak lista »L* Oeuvre« pravi, da obstreljevanje San Vita je sramota za brodovje četverozveze. To obstreljevanje jasno dokazuje, da gospoduje na Adriji Avstro - Ogrska navzlic 19 vojnim mesecem. »Obramba domovinskih tal pred vsem.« »Corriere deila sera« piše: Ita-fija je odklonila zahtevo, da naj posije del svojih čet, kolikor jih ima odveč, v Albanijo, Makedonijo ali Egipt, ker vse Italijanske čete se morajo spravi ti k Soči. Ni mogoče, odtegniti 200.000 mož z italijanske fronte, kajti obramba domovinskih tal Je mnogo važnejša, kakor pa Drač, Sueški kanal, L o v č e n ali ves Balkan. Va-fona je res ogrožena, ali storjeno je vse, kar treba, v svrho uspešne obrambe Valone, na kako drugo akcijo pa Italija ne more misliti. — S tem se napovedujejo novi ljuti boji ob Soči. Poročajo pa tudi. da ententa zahteva, kljub ponovnim odklonitvam, prav energično od Italije, da se mora udeležiti vojne tudi izven dežele. Valono ali Solun se jej stavi na razpolago. Kakor hoče, zahteva pa se takojšnje sopomoči z močnimi bojnimi silami. Ali Italijani pravijo, da kakor hitro oni oslabe svoje pozicije proti Avstriji, bo avstrijska armada prodrla skozi italijanske črte. Zapadno Sv. Lucije so že mogle avstrijske čete podaljšati lok tolminskega mostišča, ali lahko s! je misliti, da so sposobne in pripravljene še za večje in pomembnejše Čine. Zopet nov! vpoklici? Vodstva vseh italijanskih sredah šol so dobila nalog, da moralo biti šolska poslopja pripravljena za vojaštvo. Iz tega se da sklepati, da se izvrše v Italiji zopet novi vpo^ klici. Razpoloženje v Italiji. Da je prebivalstvo spoznalo žalosten pobožaj, v katerem se nahaja država, so pripomogli v obilni meri vojaški dopusti o božičnih praznikih in novem letu. Ti vojaki so izjavljali soglasno, da je avstrijska fronta neomajna. Razpoloženie je najobupnej-še med kmetskim ljudstvom in ko so odhajali vojaki iz Romanije in Fmi-fjje zopet na fronto, so morale oblasti poklicati čete na pomoč, da nI prišlo do uporov in demonstracij proti vojni. Zlasti se obrača jeza italijanskega ljudstva proti Angliji, ki je baje zahtevala Sicilijo v zastavo za svoje predujme. Prijatelji vojne so po večini taki ljudje, ki sami ne gredo na bojišč .-. delajo pa imenitne kupčije in velike aobfčke. Taki ljudje, republikanci in prijatelji Francije, hočejo tudi napoved vojne Nemčiji. — Nasproti takemu rnzpoloze-nju je ministrstvo v velikih skrbeh, zato pa zbonre dan "a dan. ne ve pa. kai naj bi se sklenilo, da bi se obdržal kabinet in bi se položaj obrnil na bolje. Italijanski ministrski svet. Italijanski ministrski svet je v večurni seji sklenil med drugim iz-premeniti določbe glede škode, nastale vsled sovražnega bombarde-menta in eventualne odškodnine. Ali je bilo bombardiranje po mednarodnem pravu dopustno ali ne, odloča vladni komisar. Med justič-nim ministrom Orlandom in ministrskim predsednikom Salandro je prišlo do napetosti, zato je tudi Orlan-do odpotoval iz Rima, ko se ie Sa-landra vrnil tja. Vojna stranka proti Salandri. »Secolo« želi, da bi izstopila fz kabineta samo dva člana, in sicer naučni minister Grippo in zakladni minister Carcano, češ, da ta dva sta zgrešila svojo naučno in socijalno politiko, pravi vzrok sovraštva proti tema dvema ministroma pa je ta, da se ju smatra za prikrita pristaša Gio-littija. Polemike vojne stranke proti Salandrovim izvajanjem postajajo vedno llutejša nekateri listi vojne stranke odrekajo v imenu štirih glavnih skupin vojne stranke Salandri pravico, da bi se odmaknil od majskega programa. Pariški listi pišejo, da je padec Salandre za sedaj nemogoč. Giolittijevi pristaši so hoteli ogorčenje ljudstva proti Angliji porabiti za to, da strmoglavijo ministra Orlanda in Barzilaja. Anglija pa je spoznala nevarnost ministrske krize v Italiji, vslM česar se je pre-voznina znižala. Salandra ne opusti nobene prilike, da ne bi poudarjal popolne solidarnosti kabineta. Nezaupanje v posamezne ministre bi povzročilo takoj demisijo vsega kabineta. AIHotti iz Drača odpoklican. Italijanski poslanik Allioti je bil odpoklican. Mesto njega je bil imenovan bivši njegov ataše Renato Pianccnt ni za zastopnika Italije v Oraču. MANJŠI BOJI NA RUSKI FRONTI. Berolln. 7. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Vzhodno bojišče. V noči na 6* t. m. od nas vzeto pozicijo ruskih poljskih straž na vzhodnem bregu Szczare ob žeiezni-cl Paranovlči-LIahoviči so brezuspešno napadali. Sovražnik se ie moral z velikimi izgubami umakniti. Jugozapadno od Vidsija nam ie padlo neko rusko leta!o, čegar vod;a je bil Izgubil orientacijo, nepoškodovano v roke. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKI VOJNI PLEN. Beroiin. 7. februarja (Kor. ur) Kakor se toroča z mer«.da:nf strani zraša vojni plen. ki se i.ahaja v notranjosti Nemčije: 1.429 9/1 vojnih vjetnikov, 97\)3 top.v. 7700 nunicij-skih in drugih voz. 1.300.000 pušk in 3000 strojnih pušk. Te številke zaostajajo daleč za resnico, ker je bilo od vjetnikov mnogo prepeljanih v avstro-ogrska vjetniška taborišča, od topov mnogo uničenih na bojiščih ali pa jih vporabljajo čete proti sovražniku. RUSKO URADNO POROČILO. 4. februarja. V okolici Pla-kenena, vzhodno od ceste iz Mitave. so deli naših poizvedovalcev raz- Zaradno bo!sče, NEMŠKO URADNO POROČILO Beroiin, 7. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Ljuti artiljerijski boji med kanalom La Bassče in Arras ter južno od Somme. Sovražnik ?e zadnje dni živahno obstreljeval mesto Lcis. V Argonlh so Francozi razstr ili in zasedli na višini 235 (la Vi»!e -noric) severovzhodno od La Chaladc neko vdrtino. pa so bili s protisunkom Iz nje takoj pregnani. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 4. februarja popoldne. Čez noč nobenega posebnegi dogodka razen iz Vogezov, kjer artiljerija na obeh straneh živahno delovala ob Braunkopfu. v dolini Fechte in pri Altmattu, severnozapadno od Metzerala. 4. februarja zvečer. Dan je bil razmeroma miren. Naša težka artrjerija je streljala na neko pehotno kolono in na sovražne oddelke, ki so korakali v Rove. Obstreljevanje nemških naprav v Champagni (okolica Tahura in Mont Tetu), v Argonih (odsek La Harazee) in v Lotaringiji (na fronti Nomenv-Mor-ville). Z ostalih front ni poročati ničesar važnega 5. februarja popoldne. Cez noč nobenega pomembnega dogodka. 5. februarja zvečer. Med Soissonsom in Reimsom je obstreljevala naša artiljerija mostišče Voui-zel. Vzeli smo pod svoj ogenj neko korakajočo kolo.tc vzhodno od St. Soupleta. V Champagni so poškodovale naše baterije sovražne naprave severno od St. Tomasa. Pri Hante Chevauches smo zasedli severni rob neke nemške vdrtine, nastale vsled razstrelitve neke mine. V Lotaringiji delovanje naše artiljerije v okolici Coincourta in Domevra. Bojvzraku. Proti pol 12. dopoldne se Je vršil v okolici Frieseja DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Minister Barzilai Je imel iti v Parmo, kjer je napovedal svoj velik politični gov .-, ali sedaj je izjavil, da ne gre nikamor, dokler ne pride v Rim francoski ministrski predsednik Briand. Za izvedbo ideje Italijansko-francosko - angleške parlamentarič-ne združitve se trudi francoski poslanec Marcel Cachin v Rimu. Son-nino mu je odgovoril, da ima pomisleke in da ne želi, da bi bila italijanska vlada kako vezana na tako združitev. Poslanec Soderini nastopa proti Angliji v »Giornale d* Itaha«, rekoč, da angleško - egiptovska vlada ne pripoznava libijskih podanikov Italije za take, daje pa polno vrednost papirjem, katere je izdal veliki senus s pečatom »zmagoslavna nemška vlada«. i pršili z ročnimi granatami Nemce ter se brez izgub vrnili. Južno od lkskila je poskusil sovražnik tekom noCi dela ob Dvini, nas ogenj ga je pa prepodil. Na poizvedovalnem poletu severno od Naroškega jezera so naša letala, silno obstreljevana od sovražne artiljerije, metala bombe na sovražne črte in tre», ki so ga zapazila na poti v Vrđsii. Vrnila so se iz ognja težkih in lahkih topov nepoškodovana. Južno od Pubna so uporabljali Avstrijci, da zavrnejo neki napad, aparate, ki so metali 30 do 40 m daleč ogenj. Važen ruski ministrski svet. Iz Petrograda poročajo, da se |e vršil 4. t. m. prvi ministrski svet pod vodstvom novega ministrskega predsednika. Po'očilo se je, da se skliče dum« 23. februarja. Ravnatelj urada za ruske državne dolgove Cbaritorov je iz zdravstvenh ozirov odstopil. Polivanov. Preko Švedske poročajo, da je dobil car zadnji čas mnogo spomenic, ki jih je izročil, ker je bil Go-remvkin bolar vojnemu ministru Polivanovu. Ta je spodkopal tudi Ooremvk'novo stališče vedno boli in bolj. Zatrjuje se, da bo imenovan Polivanov za ministrskega predsednika, če hi se Stirmer izkazal, da ni kos svojim nalogam. Polivanov bo potem nekaki diktator. bol v zraku med letalskim sergean-tom Ouvnemerjem in nekim nemškem letalcem. Ouvnemer je sovražno letalo med Asseviilersom in lierbe-courtom zažgal. To je peto sovražno letalo, katero ie Guvnemer strmoglavil. Belgijsko poročilo. 4. februarja. Obojestransko obstreljevanje, zlasti v središču belgijske fronte. Nas"a artiljerija je razpršila številne skupine delavcev. 5. februarja. Noč je potekla precej mirno. Danes ni poročati ničesar posebnega, razen o obojestranskem navadnem delovanju artiljerije. PRED NOVO FRANCOSKO-ANGLEŠKO OFENZIVO. »Vossische Ztg.« poroča z zapadne fronte: Zdi se, da pripravljajo Francozi in Angleži novo ofenzivo. To se da sklepati iz živahnejšega napadanja na celi fronti v Artoisu in na francoskem Flandrskem, iz neprestanega obstre!jevanja Lensa in drugih krajev za fronto, iz večje delavnosti letalcev in iz nemira, ki ga ie opažati pri Angležih. NOV ENTENTNI VOJNI SVET. Iz Lugana poročajo 7. t. m.: Francoski poslanec Marcel Cachin je dospel včeraj v Rim, da dobi pritrdilo italijanskih parlamentarcev za mednarodni odborni parlament, ki naj zboruje v Parizu. »Secolo« pravi, da bodo v tem parlamentu zastopane Francoska, Anglija in Italija, vsaka od 25 senatorjev in poslancev. Namen tega parlamenta je ožje združenje in ložji sporazum med zavezniki ter predposvetovanja o skupnih interesih teh treh dežel, ne da bi se storili obvezni sklepi. Francoska« duša entente. V »Journalu« zahteva Charles Humbert za Francosko vrhovno vodstvo akcij zaveznikov ter pravi, da ima Francoska, ki je do sedaj storila in trpela več, kakor vsi drugi, dolžnost govoriti Jasno in razločno. Stvar Francoske danes ni več, dajati moštvo, kar pa je Francoski nemogoče, lahko store Rusija, Anglija in Italija. Francoska se mora povzpetl vsled svojih dolgih vojnih izkušenj, vsled svojih tehničnih pri- pomočkov m svoje inteligence tako visoko, da bo duša in možgani koalicije Hudo delo bo še. rredno bo strt strašni sovražnik in to delo se ne bo rešilo samo. Velikanskim sredstvom zaveznikov je treba enotnega vodstva in enotne izrabe, kar je mogofe, če se ugodi francoskim zahtevam. Zavezniki naj se nauče videti v Francoski ono, kar viiij>. v njej sovražili: Centralo vb, katere pogin je uričenje vseli, katere zmaga s pomočjo drugih, pa ie za vse triumf. Vojna v Kamerunu. Reuter poroča iz Madrida uradno: 900 Nemcev in 1400 domačinov je prestopilo iz Kameruna v špansko Guinejo, kjer so jih razorožili in internirali. WoIffov urad pripominja k temu, da se je hrabrim braniteljem po poldrugoletnem boju posrečilo vsaj uiti iz zanjke sovražnikov ter prestopiti na nevtralna tla. Španska vlada skrbi priznanja vredno za begunce in internirane vojake. Boji na morju. VELIKA NEMŠKA OFENZIVA V BALTIŠKEM MORJU? »Journal des Debato« opozarja, da je posneti iz gotovih dogodkov, da nameravajo Nemci izvršiti v Vzhodnem morju sunek. Zavarovalni zavodi zaradi tega nočejo obnoviti pogodb s skandinavsk:mi paroplov-nimi družbami. Daily Mail« poroča iz Christianije, da je srečal švedski parnik »Svea« štiri nemške vojne ladje v Skagerraku. Tudi v pristanišču v Kielu je baje opažati živahno delovanje. Mnogo čet in municije so spravili tja. V Parizu se boje resno velike nemške akcije v okolici Rige. da prisiHjo na ta način ruske čete ob voliuski in besarabski fronti, da se umaknejo. Potopljeni parnik!. Iz Londona poročajo, da je bil angleški parnik »Charehill« s 4583 tonami na poti iz Novega Jorka v Mavre potopljen. Posadko je rešil neki španski parnik. Angleški parnik »BaIgownie« se je potopil; 1 častnik je utonil. Uničeni nemški zrakoplov. London, 6. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Javno mnenje odobrava nastop ribiškega parnika »King Steffen«, ki se je branil vzeti na krov moštvo ponesrečenega nemškega zrakoplova. Zal je nastop Nemcev v tej vojni učil zaveznike, da se besedam Nemcev ne sme verjeti, niti ne sme računati na to, da se bodo Nemci ravnali po načelih človečnosti če bi bil ribiški parnik z devetimi mož posadke vzel na krov skoraj 30 dobro oboroženih mož. bi bilo upravičeno pričakovati, da bodo ponesrečenci premagali rešilce in parnik odpeliali kot pomorski vojni plen v Nemčijo. Obžalovanja vreden rnak te pomorske vojne je, da se bo-»e ladie poskusiti rešititev preostalih, ki so v odprtih čolnih izpostavljeni ker se je bati, da so to vabe nemških podmorskih Čolnov, ki le čakajo na to, da potope ladje, ki skušajo oonesrečence. rešiti. Iz Londona prihaja v Christia-nijo naknadno poročilo, da je bilo od ponesrečenega zrakoplova »L. 1°.« rešenih devet mož. O nadaljnjih 13 Nemcih, ki jih »King Steffen« ni vzel na krov, ni znanega še ničesar. Domnevajo na. ker je bilo morje mirno, da je bilo mogoče tudi te rešiti. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 6. februarja. Fronta v Iraku. Nobene izpremembe. — Kavkaska fronta. Odbili smo sovražne napade na naše postojanke prednjih straž v raznih oddelkih. — Dardanelska fronta. Naše vojno letalo, katero je vodil poročnik Kronhauss, je zasledovalo neki angleški dvokrovnik ter ga obstreljevalo, tako da je padel med Imbro-som in Kabatepe v morje. Dve kri-žarki sta obstreljevali Tekeburnu in okolico Sediibara. umaknili pa sta se vsled protiognja naših anatolskih baterij, ko sta oddali 30 strelov. Dne 3. februarja sta oddali dve sovražni vojni ladji 40 strelov na dva obrežna kraja na severu in na Jugu pristanišča v čantarlihu in v odseku Berga-ma. nista pa napravili škode. Rusko poročilo Iz Kavkazije. 4. februarja. Naše čete so sovražnika nadalje zasledovale kljub slabim potom, skalam, soteskam in snežnim zametom. Angleško poročilo Iz Mezopotamije. 2. februarja (neuradno). Deževni čas Je potekel. Blato se suši. Pomožni zbor Je v dobrem stanu ter se nahaja sedaj v taborišču. Vreme se da primerjati z zimo 1914 na Francoskem. Čete so imele posebne težkoče v nižini, kjer so bile izpostavljene na 2000 vardov (1800 m) ognju pušk. dokler so prodirale. Sedaj, odkar je prodiranje ustavljeno, so razmere podobne onim na Francoskem. Boji se omejujejo na praske in artiljerijski ogenj. Pri Kut-el-Amari. »Baseler Nachrichten« poročajo, da je glasom uradnih angleških poročil pri Kut-el-Amari padlo do sedaj 18 polkovnih poveljnikov. Japonski podmorski čolni v Sueškem prekopu. Iz Ženeve poročajo, da ie dospelo 11 japonskih podmorskih čolnov v Sueški prekop ter se bodo udeležili obrambe. Poveljnik podmorskih čolnov je neki japonski admiral. Resna napetost msd Ameriko In Hsntfljo. Kriza se le ublažita? Berlinski listi poročajo, da so prispele iz \Vashingtona vesti, ki dajo upatf, da bo mogoče rešiti krizo prijateljskim potom. Vse je odvisno od ameriške vlade. Nemčija je storila, kar je mogla; več se od nje ne more zahtevati, ker bi se sicer morala odreči svojemu važnemu orožju — podmorskim čolnom. Predsednik \Vilson se vrne dne 10. februarja v \Vasbingion in kmalu nato je pričakovati končne od-čitve. Zadnja nemška nota v zadevi afere »Lusitanije« je v glavnem mišljena kot podlaga za sporazum. Če Amerika ne bo odgovorila na nemške predloge ali če bo ostala na svojem prvotnem stališču, potem se oogaianja sploh ne bodo več nadaljevala. Pred vsem hoče spoznati Nemčija s to svojo noto cilj ameriškega pritiska na Nemčijo z notami. Nemški drž. podtajnik zunanjega urada Zimmermann se je izrazil napram nekemu poročevalcu, da so novi nemški predlogi vsekakor podlaga za končni sporazum. Kljub temu je položaj še vedno resen, ker Nemčija ni pripravljena še bolj popustiti in ker noče priznati, da je vojna podmorskih čolnov protipostav-na. Zimmermann se je izjavil, da ne razume nastopa Amerike. Po njegovem mnenju ne sme skušati Amerika Nemčije ponižati in ne sme zahtevati, da bi Nemčija sama priznala, da je bil slučaj »Lusitanije* proti mednarodnemu pravu. Nemčija orožja podmorskih čolnov ne more dati iz rok. Opetovano je Zimmermann izjavil, da Nemčija ne more ničesar več storiti, če hočejo Zedi-njene države prelomiti odnošaje. Najbolj obžalovati pa je, da sploh ni tehtnega vzroka za tak prelom. Nemčija in Zedinjene države nimata nasprotujočih si interesov. Nasprotno upa Nemčija, da se bo po vojni medsebojna trgovina živahno razvila. To je sedaj zelo dvomljivo: kljub temu pa Nemčija ne more iti deli. Iz noftsa ohlopnlako. Ledena burja je dimila suhi sncir .. Mi smo se stisnili kot ježi v naše kožuhe, ker vleklo jc preklicano skoz« slabo zaprte strelne line. Lokomotiva oklopnega vlak je sopihala po precejšnji vzpetini, da so kolesa škripala in cvilila, kot bi nas nalašč hotela izdati sovražniku, češ, kaj pa nas gonite po takem mrazu in nevihti! Zdajpazdaj se je vsul dež isker in iskric iz odrezanega dimni« ka nizke lokomotive in se izgubil v Črni noči. Natanko sem jih videl vsakokrat, če je kurjač nalagal na ogenj in se jezil natihoma, da toliko nalaga, ker — izdajo nas lahko ... Sedeli smo na tesnem v oklepnem vozu, na odprtih zabojih municije, in kimali enakomerno s skoki, ki Jih napravi voz, ko zadenejo kolesa na stik dveh relsov. V notranjščini voza je vladala jeruzalemska tema. Niti male cigarete si ne sme človek zapaliti, da bi si krajšal čas. Videl nisem niti svojega soseda, ki je pošteno tiščal v moja rebra, da bi ali ukradel malo moje telesne gor-kote ali mi celo žrtvoval nekoliko svoje. Mogoče je oboje, ker fant jih ima na debelo za ušesi, pa je sicer korenin*. Jaz sem z zobmi pritrka-val po taktu koles In sanjal, kako lepo bi bilo, če bi se takole peljal po Sorskem polju, vsaj že tja proti Viž-marjem.., »Halo!« — »Halo!« S prednjega voza me kliče komandant po govorilni cevi. Vzdignem se in nastavim uho na cev. Vojna z Rusijo. 30. štev, .SLOVENSKI NAROD', dne 8- februarji i»i6 Stran 3. »Vsak na sVoje mesto, podvojena pazljivost, strojne puške pripravljene za strel!« »»Takoj, gospod nadporočnik!«« Leno se vzdignejo črne postave, nekatere seveda šele potem, ko so dobile pošten sunek pod rebra, in odpirajo linice toliko, da pomaže cev puške skozi; mašinisti že repetirajo strojne puške, tako, da končno lahko javim v prednji voz, da smo pripravljeni. Oster veter, ki nam puha skozi line v obraz, nas kmalu zdrami. Zgoraj v gorovju slišim močno pokanje in regljanje, spodaj v dolini pade le sempatja kak strel. Tem ži-vahneje se pa vzdigavajo na vseh koncih rakete in čarobno razsvetljujejo pozno noč. Naš vlak leze kot polž, prekoračili smo že naše infanterijske pozicije in žične barikade so že precej daleč za našim hrbtom. Sedaj se pravi biti oprezen, ker sovražnik nam lahko za petami prestriže pot in potem — addio mondo! Par krog-ijic slišim pritrčati proti telesu našega oklopnjača, katere pa ta seveda odbije, kot oni vitez v pravljici. Najbrže niso niti sovražnikove, ampak od naših lastnih postojank, ker sumljivega ni ne videti, ne slišati. Kar zaslišim signal malega zvončka s prednjega voza: »S polno paro nazaj?« In potem: »Stoj!« »Kal pa je zopet?« Skočim izpod voza (ker edina vratica so na trebuhu voza) in hitim gledat. Med tem že vlečeta dva naša vojaka ranjenca, ki se je bil privlekel doli z gorovja in iskal na progi rešitve Našel jo je sicer." zahvali pa se lahko našemu opazovalcu pri sprednji liniji, ker ta mu je rešil življenje dvakrat. Ranjenec nam pojasni tudi celo situacijo. Kot vedno! Zgoraj je poskušal sovražnik rrodreti našo Iinilo in napasti naše v dolini za hrbtom. Kot ponavadi, se ?e seveda temeljito zmotil... Dan' se že. Regljanje pušk je potihnilo, treba se nam je podvizati, da pridemo še pred dnevom. Da vo-zarjenje po dnevi ni posebno prijetno, smo že parkrat poskusili, a odnesli še vedno zdravo kozo, dasi so granate cvrčale in nam svirale celo pot v onih modernih disharmoniČnih tonih Strojevodja javi, da ima še za poldrugo uro vode. Ne preostaja dru-^eea. ubrišemo jo s polno paro nazaj na našo postajo. Hvala Bogu! Pred seboj že vidim kuharja, ki mi prinaša skodelico vTočega kadečega se čaja. To se bo prileglo! ... Pod H. ustavi patrulja vlak. Za vraga, kaj pa jim zopet ni všeč! Pogledam skozi lino in vidim, da dela nadporočnik grozno kisel obraz. Morda bo vredno, da grem še jaz poslušat. Ko se izkobacam, mi pride nadporočnik že nasproti. »Si slišal?« »»Ne! Kaj paj je groznega?«« »Nič! Pri kilometru XY je proza kakih dvesto metrov razrušena.« »»Da bi jih.. .1« Počasi smo jo odkurili z našim .znim vitezom še pol kilometra naprej in se skrili kot ježi v tunelu. Pač poniževalno za tebe, ti naš jekleni junak, ki jadraš sicer tako samozavestno in prezirajoče proti woji'm sovražnikom. In kadar raz-esniš in se razljutiš, kadar pihaš in bljuješ kot razdražen tur, da se trese zemlja in pokajo skale, kdo se more meriti s teboj, nepremagljivim? In vendar! Kakoršen tudi si, močan in silen, tudi ti imaš nasprotnika, kojemu ni*i kos, koji uniči v trenotku jo moč in potepta tvojo silo v h, da postaneš tih in krotak, kot liut pes, priklenjen na, akoravno težko verigo. Kdo je ta močnejši sovrag? To so granate, ki prifrče namenjeno, ali še večkrat po nedolžnem na progo, polomijo in porušijo relse in prage, zapro, oziroma pretrgalo pot ekienemu vlaku, da se umakne kot bojazljivec v bližnje pripravno skrivališče. Konec Je sedaj njegovemu samopašnemu pohodu, razorožen leži, in ponižan, podlegel je in prosi pomoči!... V tunelu imamo čas premišljevati pomilovanja vredno situacijo, ker na delo ni misliti v jasnem dnevu pred nočjo. Nadporočnik odpošlje brzojavko našim kuharjem, naj nam s trezl-no pripeljejo kosilo. Če smo že zazidani v tunelu, čemu bi še stradali! Med tem se je spravilo moštvo polnit s kanglami vodne kotle lokomotive. V bližnjem studencu se zajema voda. Kako delo je to, si je lahko misliti. Okoli tristo posod so nanosili, da je bilo za čez noč. Nadporočnik mi Je pokazal dve brzojavki: »Progo do jutra aa vsak način popraviti!« Smejal se Je in vtaknil papir v žep. »Morati Je Jako vporaben glagol v drugi in tretji osebi, le v prvi je včasih pošten nepridiprav! »Bomo videli najprvo. Če bo šlo!« Sedaj pa najprej žlico v roke, ker kuharji s trezino so že srečno tukaj. Bravo! Imenitno! Cmoki s ko-misa, pečeno meso, črna kava! Kristjan ali pogan, več si želeti ni moči!! Kazne poliMčne vrti. -= Nova politična organizacija češkega naroda. Kakor smo že poročali, se je ustanovila na Češkem nova enotna napredna stranka »narodna stranka« (strana narodni), ki bo združila dosedanje samostojne politične organizacije staro-češke, mladočeške in realistične stranke, katere kot take prenehajo eksistirati. Nova narodna stranka si v kratkem izvoli svoj izvrševalni odbor Narodna stranka sklene istočasno najožjo koalicijo s češko narodnosocijalno stranko tako, da bo v vseh splošnih narodnih političnih kulturnih in gospodarskih vprašanjih odločeval skupni eksekutivni odbor, ki bo odločeval na podlagi principa večine. Tej koaliciji se pridruži najbrž tudi državnopravno - napredna (stato-pravno pokrokova) stranka, s katero pa pogajanja še niso končana. Ostale češke politične organizacije: agrarna in socijalnodemokratična, ki ohranite kot zastopnici predvsem stanovskih interesov, svojo popolno samostojnost, in pa klerikalna, ki je na Češkem Ie neznatno razvita, se bodo v važnih narodnih vprašanjih pridružile ožji koaliciji tako, da je enotno postopanje češkega naroda v vseh velikih vprašanjih sedan:ega in bližnjega časa zasigurano. To združenje in enostavljenje politične organizacije češkega naroda se izvrši zaenkrat le na Češkem, vršijo pa se tudi že pogajanja s pob't'čnimi strankami v obeh ost.Vib č^kih de^ehh. na Moravskem In Sleziji. — Kakor znano, se je mladojeska stranka 7e razdružila. V nedeljo ii je sledila tudi do^edania staroceška stranka. = Enotni po!?sM narodni odbor. Pogajanja med predsednikom »Poljskega kluba« vitezom Bonskim in predsednikom po^kega ^Narodnega odbora« .lavorskim so se uspešno končala. Dosežen je popolen sporazum v vprašanju enotne reprezentance poljskeea naroda. V -*Na rodni odbor« vstopijo tudi socijalni demo-kratje, nacijonalni dem^kratie CVse-poljaki) in vzhodnogališki konservativci. Sporaznm je dosežen tudi 5 Stapinskeera skupino poljske ljudske stranke. Posebne zasluge za združenje poljskih strank sta si stekla biv§? zunanji minister grof Oolucho\vIvedel sem, da neke žene, katerih možje so v vojni, ne drže zakonske zvestobe. V dokazanih slučajih bom imena takih žena izročil javnosti. — Rosenon. stotnik.« — Nato je isti list priobčil sledeči adrovor: »Javno posvarilo v št. 17 tega lista je vzbudilo pozornost vsega ženstva v našem mestu. Zakaj naj bomo samo me ženske v dokazanih s .ičaiih postavljene na sramotni oder? Prosimo pristojno mesto, naj svojo grožnjo raztegne v dokazanih ?-; i a nh tudi na moške. — Več žena vpoklicanih vojakov^ * Proti denuncljantstvu. »Pzien-nik Poznanskl« poroča: Začetkom Tw^jre Je bilo v vzhodnji Prusiji aretiranih več poljskih duhovnikov, a o že v najkrajšem času izpuščeni iz zapora, ker se je izkazala njihova popolna nedolžnost. Pristojni škof je vpraš« 1 za vzroke, iz katerih so bili dotični duhovniki aretirani in je zdaj dobil od zapovedujočih generalov II.. XVI!. in X. kora odgovor, da praskava proti dotičnim duhovnikom ni imela prav nikakega uspeha. Dotični generali so duhovnikom irrekli svoje obžalovanje, da so bili aretirani in izrecno izjavili, da so se aretacije zgodile na podlagi brezvestnih dei: unci jaci j. Obenem so podrejena poveljstva dobila ukaz, rostopari proti takim denuncijantom z največjo strogostjo. *|Žffanje na Nemškem,.t v seH nemškega drza.vncga~*zbora dne 14. januarja je poslanec Simon izrekel svoje ogorčenje, da je bilo v letu I915./16. dano centrali za špirit 4^.000 ton rži, da je iz nje napravila žganje. 45.000 ton, to je 900.000 centov rži. Če bi se bila ta rž po 82% zmlela, se bilo dobilo 729.000 centov ržene moke in 171.000 centov otrobi. To bi se bilo izplačalo. Na nemškem dobi vsaka oseba na teden 1200 gramov moke ali primerno mnogo kruha. Zgorajšnja množina irvoke bi bila torej zadostovala za 375.000 ljudi za eno tega, torej skoro za polovico vsega prebivalstva v Nemčiji. Z otrobi bi se bilo več kakor 16.000 prašičev, težkih po 15 kilogramov, zredilo na 120 kg in bi ti prašiči dali 1,040.000 kilogramov masti, ki je menda tudi na Nemškem nujnejše potrebna, kakor žganje. *|Noye tjrgovlnske razmere po -o*:;?.i Preci sedanjo vojno je Nemčija izvažala največji del svojih indu-strijalnih izdelkov na Francosko, na Angleško, v Rusijo in v angleške kolonije, zlasti v Kanado. Angleška se že zdaj pripravlja, da bi Nemčiji po vojni onemogočila izvoz v angleške kolonije in v Anglijo. Zavarovati hoče z brezobzirnimi sredstvi svojo produkcijo, svojo trgovino in svoje brodarstvo proti nemški konkurenci. V varstvo produkcije hoče izdati stroge zakone gleda patentov in nemških proizvodov, m med drugim hoče določiti, da mora biti na vsakem izdelku, vpeljanem iz Nemčije, napis >iMade m Germania« (narejeno na Ner-iškern) in na vsakem izdelku iz nase monarkije »Made in Austria-ITiingarvc (narejeno v Avstro - Ogrski). Dalje hoče določiti izjemno r^odne tarife za angleške izdelke, ki se izvažajo v kolonije in v države, ki so v sedanji vojni njene zaveznice. Tudi hoče le izjemoma dovoliti, ca bodo smele nemške ladje prihajati v nekatere, natančno določene angleške pristane. * Konac sultane Abdaia Aztea. Samomor turškega prestolonaslednika vzbuja spomin na strašni konec njegovega očeta sultana Abdula Azl« za. Za njegovega vladanja je Turčija zašla v take raamrre, da so bile de-monstradle in izgred! vsakdanji dogodki. Vsled teh denionstraeij je prišlo na krmilo novo ministrstvo, ki Je imelo na svoji strani oficirje in duhovnike in to ministrstvo je v dogovoru z drugmii vplivnimi možmi sklenilo, odstraniti sultana, r!đina te* žava pri tem je bila ta, da je bil za-povednfk straž v sultanovi palači sultanov sin Jussnf Izzedin. Ravno tega svojega sina je bil sultan določil za svojega naslednika, dasi je po turški postavi določeno, da sledi vsakemu sultanu vedno najstarejši član rodbine in bi imeli trije sultanovi bratje prednost pred sultanovim sinom. Kako vlogo je igral Jussuf Izzedin, ki si je zdaj sam končal življenje, pri umoru svojega očeta, to ni bilo mkoJi točno pojasnjeno. Toda dva odlična turška državnika, dobro podučena o takratnih dogodkih, sta o tem umoru povedala uglednemu časnikarju sledeče: Ko je bilo sklenjeno, odstraniti sultana Abdula Azi-za, je šal vojni minister k zapoved-niku sultanove straže, princu Jussu-fu Izzedinu. Ta je po svoji službi jamčil za očetovo življenje in za očetovo varnost, vendar so ga kratko pozvali, naj izda svojega lastnega očeta in pomaga odstraniti vladarja, ki je hotel baŠ njemu zagotoviti krono. Vojni minister je princu rekel: Pomagaj, da pahnemo očeta s prestola: če tako storiš, mu rešiš življenje. — Z druge strani se je trdilo, da so zarotniki obljubili Jussufu Izzedinu. da postane sam sultan, če pomaga očeta strmoglaviti, a koliko je na tem resnice, se ne ve. Res je pa, da se pod poveljstvom princa Jussu-fa Izzedina stoječa garda ni nič ustavljala, ko ie ena divizija pod poveljstvom Redi! paše obkolila sultanovo palačo in ko je Sulcjman paša šel v palačo in do sultana ter mu naznanil, da je odstavljen. Sultan je v jezi zgrabil S^lejman pašo za vrat in ga s pestjo bil po obrazu, a v tistem trenotku so zadevne!: lepoti pred palačo došlih vojnih ladij in sultan se je vdal, ker je spoznal, da ima vojaštvo in mornarico proti sebi. Sultana in njegovo družino so še t:sto noč prepeljali v drugo palačo. Tretji dan so našli sultana mrtvega s prerezanimi žilami. Ali si je sam končal življenje, a*i je bil umorjen, to se pač ne bo nikoli izvedelo. Abdula Aziza najJmbša žena Duneva je svojega brata Hasana pregovorila, da je vdrl v sejo ministrskega sveta in tam umoril vojnega mimstra. S Hasanom so naredili kratek nroces in £?• ovesi:i. sultanovu ženo Dunevo so zaprli, a umrla je že čez nekaj dni. Zdai si je končal življenje Jussuf Izzedin, poveljnik sultanove garde pri tisti tragediji. Še vedno se govori, da je za /lakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že rad tega najugodnejši čas. ker dob-" vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. Bolnfttaci v prsih Je treba hitro pregnati. Po izkušnjah vemo, da prsa po nastopu bolečin izgube svojo gibljivost, kar povzroča zopet težko dihanje in zadržuje redni pritok kisika v kri. Vsega tega se lahko ogneaio, ako masiramo prsa ia pleča s FefleTjevtm bolečine blaiečlm rastlinskim esenčnim fluidom z zn. Elzafiuid. Masaže ne odstranijo samo bolečine, temveč zvišajo tudi delazmožnost pljuč, ker skrbe za živahnejši obtok krvi. Za te masaže uporabljajte staroizkušeni, pristni preparat, Pellerjev Elzafiuid, 12 steklenic franko samo 6 kron. Pristnega dobite le pri lekarnarju E. V. i-e!ier. Stubica. Elzatrg Hrvatsko. Obenem lahko naročite Feller-jeve milo odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko Elzakroglice, kadar trpite na zagatenju, zapeki in želodčnih slabostih, da jih imate takoj pri rokah. 6 Škatljic stane franko 4 K 40 vin. V nobeni družini naj ne manjka teh izbornih domaČih sredstev. One čitatelje, ki trpe na kurjih očesih, opozarjamo na izboren Elza-preparat na Fellerjev turistovski obliž a 1 in 2 kroni. (eb) alko naročite w_m in to nemudoma storite, 1 srettto rgntm ntetm kriia 1 dtfcttii fct 3° o inii. snft ii leta 1880 1 aaitoi lir 4° p ajgfc lip, ii 1. 1884 mmm 12 žrrtifl! m\t leto, glavni dotitki 535*000 L dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku 99 4.C00 frankov popolncma zastcnl. Pojasofle ia Igralni načrt roallfa brezplačno Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana. lisaefni obrok za vseh pet srečk n. fttttnlh listov S'IHO 5 kron. Izborno me Je obneslo za v* Jake v vojak.1 in aploli ca van-kefa kot najboljše bol oblažajoče mazanje pri prea|»J«nja. ranmuMrmn. eihtn. influenci, prsa!, vratni ia bolesti T hrbtu Dr R. b ter-J a idro-LinimenUs JSSiT. Sidrs-Paia-Ezsil'ar. Steklenica kron - 30. 1 40. IW Pobira ta ▼ lekarna* sil direkiao jO ▼ Dr Richtrr ja lekarni Ti „Pri zlatem leva", * Pragu, 1., Elizabetna cesta 5. Daevso raspoe!]ja»je. hbih, ■jg?ag?PaEg^.a3»gfiwti>»^ --""SiTM* Hiša štev. 30. z 2 njivama in lepim sadnim vrtom ▼ MoŽah pri Smlednika na Gorenjskem se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Posestvo je pripravno za rokocMca ali trgovca. — Ogleda sc labko na licu mesta. — Ponudbe na lastnika : Ifjli« Hrovat, k. u. k. Lagerspital, Knitteifeid. 471 v I iS 13 priporoča J* I I — C. kr. priv. splošna prometna hanka, podružnica Ljubljana, prejo J. C. Mayer. Stanje denarnih vlo^ dne 31. januarja 1916 102,031.218 K. Danalnj list obsega 4 str; ni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Vam Ha?arn, nkn Vaša knrfa *6e«9t bra-d?tr!te, obffižaacl v 3 dneh brez bolečin nc izginejo s korenino vred z Rla bai-%zmomm Lonček z garancijskim pismonn 1 H:, 3 lončki K 9.-50, 6 lončkov K 4 50. Sezaeasr, Koslca (IC&aaa)! Postfach S2 2, Ggraka. ;842 rvice iz papirja izdeluje in najcenejše dobavlja „Silvia" mehanična tovarna ra izdelovanje silvalina in vrvarskega blaga, d.-užba z. o. s.. Novć Benatky na Češkem. Snpim po visolsl c-ssi kostanJOT orehov leseno? Ponudbe s ceno in množino (kolHco vagonov) je poslati tvrdki: J. Psc|s©?r2?k- Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (K&Iizej). •: Na ponudbe brez cene se ne ozira. :i A VIII 115/14/56 446 Oklic. Prostovoljna sodna dražba zemljišča \lož. Št. 394 davčne občine i>t. VH nad Ljubljano obstoječega iz hiše Št. 78. v Št. Vidu z vrtom, kletjo in vodniakom se določa na dan 9. februarja 1916 ob 9. eri dcp. na licu mesta v Št. Vidu, štev. 78. Dražbeno izkupilo je vplačati v roke sodnije. C. Sr. oKr. sođif E2 v LiaSilIanl cđl RIL dne 2S. januarja 1916. Pszer! Pozor! fCo^ ~'Z- v r-J*e '-ISL? JlT^m pripravna za prodajalno, n?o£aa voz ia kolesa!'. kupujejo se konji za klanje po zmernih cenah. 468 Iv. t¥!apinšek. tre s ar, — Oliace pri Lfnbljast. se sprejme v trgovino Iv. Bonača v Ljubljani. 473 kg praške cm lati......K f, prekajen. karć Ia praške salam! ....... ft poliske salami.....f, „ krakovskih Ratnih salami „ f9 mortadella salami . . „ pariških salami ... „ debrečinskih salami „ klobas (Jetmice) + m m r, tirolskih salami . . . „ brenšviških salami . . „ gothaških salami . . „ jezičnih klobas • • • „ mesenice...... preka?ene?a govejega fezika „ Praške suhe klobase (Rnackwurst) 24/25 kosov = 1 kg 4-50 1 par draždansk. tečnih klobasic K —*55 razpošilja po povzetju v poŠt. zavojih i 5 kg Izvoz praskln gniati, M, Kohn, 393 praga - Žižkov, Bavličkova ulica 16. i. • • »» • ■ »» • • »> nap • • »> • . • m 7*60 7-60 6 — 6 60 7- 40 7*20 7*20 7*20 72f3 6-50 5-00 8*20 8- 20 S-20 5-80 brez sredstev, želi slutho na kakšni graščini za oskrbnika in lovca. Zmožen treh deželnih jezikov : slovenskega, nemškega in italijanskega. — Prosim resnih ponudb na „zvestebo ia značaj/445" na upr. »Slov. Nar.c Sprejme sa 459 le pnra moč, za bluze v trajno delo. iMiLS'i, Lissai|-f3 ulica M. I se proda 314 u KreKeuski ulici it. 19. Kupim rabljen, pa še dober apii mM sli (Papirschneidemaschine). Kdor želi prodati, naj mi blagovoli sporočiti. — Mihael &a!fo£kar9 Fod&rdb ob Bači, Primorsko. 463 S3 3»«»a^*35«. m 421 i i --Hi a t - 'i d m z večletno prakso zeis iT?eS"Sa. Ponudbe na cpravniStvo »Slovenskega Naroda« pod „knjigovodkinla/431". 5 sob, kuhinja, kleti, velik vrt, njiva, travnik, sadno drevje, v prijaznem trgu ob glavni cesti, 5 nvnut od železniške postaje na Sp. Štajerskem 472 Naslov pove upravnfšt .Slovenskega Naroda". sprejme trgovina s meš. blagom. Ivan V. Runer, Sv. Križ pošta Kostanjevica, Dolenjsko. 390 Za man«?aktorno esrjrcs irgcv'na sc išče zanesljivega ^ SPI w?-#&> ¥1 M đk t-' ' •' f m I Natan?^eje se poizve rrsnččVfl Na prodaj! 448 Na prodaj! ■ M f. dvema obrtoma in nekaj stanovanj, z gozdom in njivami, ob glavni cesti, pripravne za stavbišča. Proda se vse skupaj ali vsako posebej. Več se izve v Sp. Šiški štev. 22. „pri zvezdi". Sprejmem ~M : troovsko liiii: ki je zmožna samostojno voditi po« druznio ter 458 lil llLvliv 9nđ. Elsbscher, UM tro. Sodhlni Bavaikar-Mflllar javljata globoko potrti žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, daje njun iskreno-Ijubljeni sin, brat, vnuk, nečak in bratranec, gospod Ivan Ravnikar bivSi knjigovodja pri tvrdki Alte v Zagreta dne