DEMOKRACIJA
Leto VII.- Štev. 14
Trst - Gorica 10. aprila 1953
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3? Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Slaba usluga
„Times"-ov dopisnik ' predlaga izmenjavo prebivalstva in ukinitev manjšinskih pravic
Koti poročajo italijanske agencije in časopisi, je vodilni in ugledni londonski dnevnik »Times« prve dni tega tedna objavil dopis iz Trsta, v katerem se je njegov tukajšnji dopisnik obširno razpisal o tržaškem vprašanju in prišel do zaključka, da je edina rešitev tržaškega vprašanja v izmenjavi prebivalstva in nato v ukinitvi manjšinskih pravic za vse pripadnike druge narodnosti, ki bi hoteli še nadalje ostati v državi, kateri bi pripadel kraj njihovega bivališča Dobesedno se glasi njegov predlod v prevodu takole:
»In zato je bilo v Trstu postavljeno mnenje, da je končna rešitev v izmenjavi prebivalstva, ki bi bila prostovoljna in plemenito finansirana iz mednarodnih fondov. Nato bi obe stranki pristali na načelo, po katerem tisti, ki bi ostali na mestu, ne bi bili več deležni manjšinskih pravic ne glede na njihovo poreklo. To bi bila kruta rešitev, toda morda edina, ki bi lahko zagotovila trajen mir na tem področju.«
Ker pa je »Times« nekakšno poluradno glasilo britanskega zunanjega ministrstvd in vedo, da nikdar ne objavlja vesti, ki bi ne bile v namenih ali težnjah britanske zunanje politike, so vprašali tudi britansko zunanje ministrstvo, kaj misli o stvari. Kakor pravi Ansa, je glasnik zunanjega ministrstva odgovoril, da vsebuje članek sicer osebne zaključke, do katerih je prišel dopisnik »Times«-a po lastni pobudi, potem ko je ugotovil, da je »etničn'a« rešitev neizvedljiva. »Velika Britanija se ni nikdar navduševala za take rešitve.... Toda popolnoma logično je, da ne bi nasprotovala, če bi s sporazumom med Beogradom in Rimom uresničili to, kar je predvidel dopisnik „Times”-a.<( To so besede, ki jih dopisnik lista »Giornale di Trieste« polaga v usta zastopniku britanskega zunanjega ministrstva.
Italijanski iredentistični tisk je seveda v en glas pozdravil članek v »Times«-u kot »objektiven« prikaz resnice. Dopisniku zamerijo le, da je povedal tudi to, da uživajo Italijani v Jugoslaviji zelo široko kulturno enakopravnost, da imajo svoje šole, gledališča, tisk in knjige. Prav tako poudarja dopisnik tudi, da Jugoslavija ne vrši nobene narodnostne diskriminacije med tistimi, ki sprejmejo komunistični »čredo«. S tem je povedal pač to, kar smo mi že nekajkrat podčrtali: Titov režim ne preganja Italijanov, tako kot bi to radi dokazali italijanski iredentisti, temveč protikomuniste, pa naj bodo to Italijani, Slovenci ali Hrvati.
Prav tako je iz nadaljevanja članka razvidno, da je v Trstu prav narobe: tu ni niti sledu o kakšni demokratični vzajemnosti, temveč zapostavljajo Slovence enostavno zato, ker so Slovenci, pa naj imajo eno ali drugo politično prepričanje. Tudi to smo v našem listu že nekajkrat ugotovili in o-čitali. Toda dopisnik »Times«-a to opravičuje s strahom, ki ga čuti 50 milijonov Italijanov pred tem. da bi dalo par desettisočem Slovencev večje kulturne pravice! To mu dokazuje almanah (najbrž kakšen koledar) neke slovenske »katoliške organizacije«, ki ga je videl na mizi v predsobi celovškega nadškofa, in v katerem je objavljena slika Trsta, pod njo pa napis: »Pristanišče je okno v svet«. Težjega dokaza in opravičila za strah: ki ga izziva ta majhen slovenski narod res ni mogel najti....
Ko nato še ugotovi, da je medsebojno nezaupanje med Italijani in Slovenci v Trstu tako, da ga ni mogoče premostiti (tu ga prav nič ne moti množično sodelovanje pripadnikov obeh narodnosti v političnih skupinah, ki so pri zadnjih volitvah dobile nič manj kakor 42 odstotkov glasov!), prihaja dotični dopisnik najuglednejšega lista ene prvih demokratičnih držav do zaključka, da bi bilo treba vzeti v roke nož, zarezati mejo in nato prekladati živo meso z ene strani na drugo! Kaj Hitler in njegova preseljevanja, to je že pozabljeno! Kaj listina o človečanskih pravicah, na kateri se tudi britanski podpis še ni dobro posušil! Kdor se ne bi poslužil » plemenito finansirane « možnosti, ki je objavljena v »Ti-mes«-ovih stolpcih, ta bi moral izgubiti pravico na svoj jezik, na rodnost, in vse, kar mu je najsvetejše.
Naš kmet bi preprosto dejal: Sa-kramensko kosmato vest mora i-meti tisti, ki je vse to napisal!
Kremeljska presenečenja
Orjak brez glave. To je po smrti ščev, Mikojan, Saburov in Pervu- i šal Bulganin, ki je izven Malenko-
Stalina Sovjetska zveza Stalin, polbog svetovnega komunizma, je mogočno prerastel ostale boljševiške veličine. Njegova z o-gromnim propagandnim strojem u-metno napihnjena popularnost verjetno ne pozna primera v svetovni zgodovini in prav zaradi tega so nastale z njegovo smrtjo vrzeli, ki bodo postavile komunistične prvake vsega sveta na usodno preizkušnjo. Po Marxu in Engelsu, Leninu in Stalinu je povsem neverjetno, da bi se v petem komunističnem pokolenju našel človek, ki bi se lahko upravičeno uvrstil v red gornje četvorice.
Demokratični, svobodni svet postavlja v življenje tudi nadpovprečne ljudi. Diktature, ki proizvajajo svoje lastne spačke po tesnih modelih ideološke omejenosti, razpolagajo zgolj z vešče zd-resira-nimi roboti brez genialnih zamisli. To je tudi prvo maščevanje pri-rodnih zakonov nad diktaturami.
In vendar bo morala sovjetska diktatura zopet najti svojo glavo. Ljudstvo bi sicer prav dobro izhajalo tudi brez vrhunskega samo-pašnika, ali častihlepje in oblasti-željnost kremeljskih nasilnikov nujno zahtevata novega firerja in du-čeja, ker tako rešitev nakazuje tudi sam nasilniški ustroj vladavine. Se nikoli v zgodovini ni bilo absolutistične velesile, ki bi jo za daljšo dobo vladala skupina nepriljubljenih spletkarjev, ki bi vedrili in oblačili za kulisami državne samo-pašnosti. Za take primere se je moglo zgoditi samo dvoje: ali je nasilniško carstvo propadlo ali pa se je vrinil na površje nov vodja, najmočnejši med močnimi.
Celo kratka zgodovina 36-letne boljševiške vladavine nakazuje tipični primer za tak razvoj. Ko je 1. 1924 Lenin nenadoma umrl, ni bilo nespornega naslednika. Sicer je Lenin nedvoumno izbral moža, ki naj bi nadaljeval z upravljanjem njegove zapuščine, vendar so se stvari zasukale drugače. Niti Trocki, niti Zinovjev, niti Kamenjev in mmogii drugi komunistični poglavarji,- katerih imena so komunistični zaslužkarji po vsem svetu izgovarjali z največjo spoštljivost jo, se niso dokopali do oblasti. V tistih časih malo znani in malo pomembni tajnik stranke, Stalin, avtobusa ni zamudil in se je s svojo mojstrsko hladnokrvnostjo in preračunljivostjo vrinil na samo konico boljševiške velesile s popolnim iztrebljenjem vseh svojih o-sebnih tekmecev
Nekdanji vesmogočni »Politbiro« so, kakor je znano, v preteklem oktobru na 19. partijskem kongresu razpustili in ga nadomestili novo ustanovo z imenom »Prezidij centralnega komiteja stranke«. Temu prezidiju avtomatično pripadn-jo ministrski predsednik in podpredsedniki vlade Sovjetske zveze, v tem času torej Malenkov, Berja, Molotov, Bulganin in Kaganovič. Tej vodilni petorici se pridružuje druga garnitura: Vorošilov, Kru-
hin. Kot kandidatni namestniki pa|vega okolja. Ta nekdanji poglavar
sovjetske tajne policije nosi ime »partijskega maršala«. L. 1941 je bil imenovan za člana Vojnega sveta zahodnega bojišča in povišan v čin generalnega lajtnanta. čeprav ni nikdar služil v vojski. Dejansko je to edini sovjetski maršal, ki zavzema vodilno vlogo v sovjetski politiki.
Podobno kakor Bulganin je tudi Lavrentij Pavlovič Berja »maršal Sovjetske zveze«, čeprav tudi on ni nikdar sprožil vojaške puške. Vsekakor pa je kot dolgoletni vrhovni načelnik sovjetske tajne policije odgovoren za več človeških življenj kakor vsi maršali in generali ostalega sveta skupaj. V prisilnih taboriščih ječi' nad 12 milijonov jetnikov in verjetno je prav zaradi teh »zaslug« prejel naziv »heroja socialističnega dela«. Niti en sam človek vseh 210 milijonov prebivalcev Sovjetije ne more trditi, da bi bil varen pred tem velikim mojstrom ■ sovjetske inkvizicije. Sedaj, ko je Berja imenovan tudi še za notranjega ministra, razpolaga ta človek z neomejeno o-blastjo nad vsem sovjetskim življenjem in nad vsemi satelitskim,’ državljani. Pred njim niso varni komunisti in njihovi sopotniki po vsem svetu.
Prav zato je slavohlepni Malenkov že od nekdaj vzdrževal nai-(Konec na 3. strani)
še: Svernik, Ponomarenko, Melnik in Baguirov.
Od teh štirinajstih mogotcev so za zahodni svet štirje nepopisani listi: Baguirov, Melnik, Pervuhin in Saburov. To je mladi dvigajoči se zarodek boljševiške hierarhije. Zanimivo je vsekakor, da je od stare pravoverne garde ostala komaj še trojica: zunanji minister Molotov, maršal Vorošilov in Stalinov svak Kaganovič. To jasno kaže, da je s Stalinom zatonila prva doba praktičnega boljševizma. To stanje potrjuje tudi osamljenost 70-letnega Molotova. Vse okoliščine bi govorile za to, da bi moral na mesto ministrskega predsednika po zaslugah najstarejši Stalinov sodelavec, ki je poleg tega to mesto že zavzemal od 1. 1932 do 1939. Ce so načelnega »njetmoža« Molotova vendar le postavili na mesto zunanjega ministra, se je to zgodilo ne zaradi tega, da bi mu zajamčili določeno oblast, pač pa zgolj zaradi njegovih sposobnosti. Malenkov in Berja nista bila nikdar v tujini in sama priznavata, da se na umetnosti sodobne diplomacije prav malo razumeta. Za njiju je Molotov veliki stari mojster, ki daleč prednjači pred Višinskim. Dejansko sta bila potisnjena v senco tudi ostala stara gardista Vorošilov in Kaganovič.
Med petdesetletnike spada mar-
ležka kriza francoske KP
Pariz, velika noč 1953.
Od 11. novembra 1950 dalje, ko je sovjetski specialist za možganska obolenja, Davidenkov, z letalom odpeljal generalnega tajnika FKP, Mauricea Thoreza, na zdravljenje v Moskvo, se je med francoskimi komunističnimi prvaki pričela divja tekma za njegovo nasledstvo.
Orjaški rudarski sin iz severne Francije je veljal med množičnimi komunisti kot neovrgljivi vodja »največje stranke v državi«. Da je ob prihodu Hitlerjevih tolp v Francijo 1. 1940 dezertiral iz vojske in se zatekel v Rusijo, mu je prav tako malo škodilo, kakor dejstvo, da ga vrhunski poglavarji FKP niso brezpogojno priznavali za francoskega Stalina.
Kakor je znano, ;e »velikega Mauricea «začasno nadomestil prvi podtajnik stranke, mali zajetni slaščičar, južnjak Jaccques Duclos. Ta izbira pa mnogim prvakom ni bila všeč. Bivši kovinarski delavec in poznejši letalski minister, Charles Tillon, je pričel vneto spletkariti. Stvari .so zavzele tako resne oblike, da je moral Laurent Casanova, nekakšna siva eminenca francoskega komunizma, nujno v Moskvo in na Krim, da bolnega generalnega tajnika opozori na resne nevarnosti, ki razdvajajo stranko na dve sprti grupaciji.
Ze pozimi. 1. 1950-51 so razprtije
Ožipiteo tržaškega pprašania
Naj nas velikonočno razpoloženje za svet, kako naj odgovori Sovje-
ne vara. Tržaško vprašanje bo prišlo na dnevni red prej, kot na splošno mislimo! .Italijani to že čutijo. Ameriški tisk govori tudi o tem, da bi še pred junijem moglo priti do razgovora o avstrijski pogodbi in naposled o Trstu.
V kratkem pridejo namreč med velesilami na vrsto: i) razpravljanja o azijskih vprašanjih. 2) raz-govoTi o avstrijski mirovni pogodbi, 3) nemško vprašanje in 4) vprašanje gospodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Pogajanja o premirju na Koreji bodo že v teku tega meseca prišla v odločilno fazo. Takoj za tem pride na vrsto razgovor o Avstriji in v tej zvezi slutijo Italijani ne brez strahu, da bi Sovjeti mogli priti z zahtevo po izvršitvi mirovne pogodbe glede Trsta. Italijani pravijo sicer, da vedo že vnaprej, kaj bodo Američani odgovorili Rusom (da je pogodba glede Trsta neiz-vršljiva in da se tržaško vprašanje mora ločiti od avstrijskega). Ce pa bi Italijani radi Američanom svetovali odgovor, ki naj bi ga ti po italijanskih željah dali Rusom, ali to že tudi pomeni, da bodo Američani res tako tudi odgovorili? Fo-ster Dulles po našem mnenju ni padel tako nizko, da bi prireditelje nemirov 8. marca 1953 vprašal
tom v tem primeru.
Iz članka o Trstu, ki ga je za velikonočno številko lista »Corrie-re della Sera« napisal Egisto Corradi (ki z Enzom Grazzinijem deli vlogo podpihovalca tržaškega vprašanja), vidimo, da se izza tega italijanskega nasveta krije slaba vest. Položaj, ki je nastal v Trstu, pravi Corradi, po lanskih londonskih razgovorih ni tak, d^ bi zadovoljeval pristaše povratka Trsta pod Italijo.
Londonski sporazum je po Cor-radiju v nekih bistvenih točkah nepopoln in protisloven. V njem stoji namreč, da mora italijanski uslužbenec, ki vodi upravo področja A, uradovati s pristankom poveljstva področja. Zato se Corradi vprašuje, kaj ta pristanek pomeni. Kaj pa naj se zgodi v primeru, da se italijanski uradnik ne strinja s poveljstvom področja? Odgovor more biti samo ta: Da se brez pristanka poveljnika področja ne more odločiti in izvršiti ničesar, pa naj bi to bile naredbe ali odredbe ali pa imenovanja. Tak primer se je zgodil n. pr. pri imenovanju šefa oddelka za javna dela.
Po drugi strani pa ugotavlja Corradi, da je od časa londonskih dogovorov nastopil v Trstu preve-
Kmetijska politika p Jugoslauiji
Zadnje dni preteklega meseca je vzbudila veliko pozornost vest, da so v Beogradu izdali novo uredbo »O imovinskih odnosih in reorganizaciji kmečkih zadrug«, po kateri bodo v bodoče urejali imovin-ske odnose v jugoslovanskih kmečkih delovnih zadrugah ali, kakor jih naši kmetje imenujejo, »kolhozih«. Predvsem je pomembno, da prinaša uredba predpise za način vstopa in izstopa iz kmečkih delovnih zadrug in vsi komentarji jugoslovanskega tiska poudarjajo, da je članstvo v kmečkih delovnih zadrugah s tem končno postavljeno na popolnoma prostovoljno o-snovo.
Se bolj značilen je članek, ki ga je ob tej priliki objavil v »Borbi« podpredsednik republike, Edvard Kardelj. Tudi, on ugotavlja, da pomenijo vsi ti ukrepi »liberalizacijo jugoslovanskega kmetijstva, oziroma odstranitev administrativnih u-krepov, kakor je bilo to doslej storjeno že v industriji in v drugih gospodarskih panogah z uved-
In ne bi se motil.
Vprašamo se samo, kaj bi rekli Angleži, če bi »Times« predlagal ureditev vprašanja Severne Irske na temelju predloga njegovega tržaškega dopisnika. Mislimo, da bi takega predlagatelja Angleži upravičeno kamenjali.
bo .novega gospodarskega sistema«. K temu dodaja še, da je v prihodnje potrebno, »da se kmetijstvo osvobodi vseh elementov administrativnega upravljanja in da se njegov razvoj prepusti svobodnemu tekmovanju gospodarskih sil«.
Kdor to prebere, bi dejal, da je jugoslovanska agrarna politika dejansko krenila na nova pota in da je priznanju popolnega poloma administrativnega načrtovanja v industriji zdaj sledilo priznanje katastrofalno nesrečne agrarne politike, ki je svoječasno hrane polno Jugoslavijo uspela pretvoriti v državo, kateri grozi vsako drugo leto lakota. Toda če si pazljivo ogledamo Kardeljev članek, bomo takoj ugotovili, da ni vse tako jasno, kakor izgleda na prvi pogled.
Po vseh izkušnjah, ki so jih doslej že razni komunizmi doživeli v gospodarstvu, nam -namreč izgleda kaj neverjetno, »da svoboda tekmovanja gospodarskih sil v kmetijstvu jamči, da bodo socialistične sile vplivale na smer in tempo razvoja v kmetijstvu«, kakor to ‘rdi Kardelj. Kako naj bi vodilno vplivale baš tiste sile, katerim očita sam Kardelj »parazitizem«? Na naraven način to seveda ne bo šlo in zato se tudi Kardelj v svojih napovedih zopet zateka k »administrativnim ukrepom«, ki jih v drugih odstavkih istega članka prav ognjevito obsoja! Tako pravi-
da bo »ta vpliv (namreč vpliv socialističnih sil v kmetijstvu) poja-čan ne samo z družbenim planom, temveč tudi s politiko cen in davkov, zlasti pa s krediti in kmetijskimi investicijami. Krediti, ki jih bodo v glavnem dajali kmetijskemu zadružništvu, bodo' prispevali h krepitvi socialističnega sektorja v kmetijstvu«. Malo dalje obeta Kardelj zadrugam tudi posebno »tehnično pomoč«. Vse to pa podeljuje seveda država in tako bodo tudi v bodoče »nezadružniki« močneje obdavčeni, ne bodo dobivali posojil, strojev, umetnih gnojil itd In ko vidimo, da si upa Kardelj pri vsem tem trditi, da bodo na ta na čin »te zadruge postavljene na popolnoma enakopravno gospodarsko osnovo z vsemi drugimi kmetijskimi proizvajalci« in da »ne bodo imele nobenih gospodarskih privilegijev«, potem bi lahko za te njegove trditve uporabili besedo, ki ne bi bila lepa, in za nekoga, k hoče biti državnik, niti malo častna.
Sicer so pa komunistični režimi menda že naučili svet, da je treba dobro razlikovati med tem, kar pišejo, in tem, kar delajo. Tudi ob začetku ustanavliania kmečkih za drug so obljubili, da bo po treh letih lahko vsakdo izstopil. Ko so se pa začeli javliati prvi kandida ti za izstop in so oblastniki videli (Konec na 3. strani)
lik birokratizem. Vendar po čigavi krivdi? Saj morajo uvoz in izvoz med Trstom in inozemstvom zaradi zaščite italijanske valute podrediti odobrenju iz Rima! Celo najenostavnejše pošiljke zdravil v Jugoslavijo (in pogostoma gre za bol nike, ki nujno potrebujejo ta zdra vila) so podvržene odobrenju Italijanske banke in kontroli carinskih oblastev, dočim smo prej tako dovoljenje mogli dobiti v dveh lirah. Ta komplikacija tržaških prometnih možnosti kot posledica Ion donskih zaključkov in prihod italijanske uprave na področje A gotovo ne moreta povečati ugleda I-talije in podpirati želje po povratku italijanske oblasti v Trst! Corradi ugotavlja celo, da je uvedba italijanske uprave na tržaško področje ustvarila možnost primerjave italijanskega birokratizma s še nepozabljenim avstrijskim birokratizmom in z nedavnim ekspeditivnim birokratizmom britsko - ameriške vojne uprave, vse na škodo italijanskega sistema.
Od preteklega decembra, pravi Corradi, so ustavili dela zidave novih stanovanj, in ljudje tožijo za onimi časi, ko je Haroldson na tem polju pokazal (dodajmo takoj Italijanom v korist) mnogo več žila-vosti in sposobnosti. Tudi promet s področjem B je z italijanske strani v tolikšni meri otežen, da so zaradi vmešavanja Italijanske banke nastale naravnost nemogoče po-r sledice. Corradi omenja primer zabave združenja italijanskih planincev in italijanskih invalidov v Trstu, kjer so italijanska finančna o-blastva tudi za italijanska pričakovanja uradovala v popolnoma neugodnem pravcu. Zaradi tega je zavladala zaskrbljenost v iredentističnih krogih. Ti so se zavzeli za odstranitev teh motenj, ki služijo bajč edinole podpihovanju tržaškega indipendčntizma. Za to sta se zavzela celo »Socialistična stranka Julijske Benečije« in tajnik tržaške demokristjanske stranke. »Tržačan« profesor Redento Romano.
Skratka, pravi Corradi,' Trst ni prav nič zadovoljen z uspehom londonskih zaključkov.
Čeprav se prav nič ne strinjamo s takim istovetenjem italijanskega stališča o Trstu in pravega mišlje-nia Tržačanov, izgleda vendarle da Corradi tokrat ni -na krivi poti. Posledica ali uspeh italiianske u-prave na upravnem in finančnem rodročiu je po priznaniu samih I-taliianov negativen. Od italiian skega vmešavanja imata tržaško gospodarstvo in niegov promet ■neposrednim zaledjem samo škodo. Posledica takega novega stania ie ustvaritev čisto nemogoče atmosfere zaviranja gospodarske deiavno-
Zadnji čas ie torej, da spričo novih sprememb, ki bodo nastale posaianii o avstriiski mirovni pogodbi, te negativne strani italijanskega vmešavania v tržaške prilike budno in dosledno držimo pred očmi!
postale tako očite, da so se zahteve po vrnitvi Thoreza ponavljale ne samo v domačem krogu -tovarišev, pač pa tudi v komunističnem tisku. Prav zato so se tudi vrstile ves ta čas vesti, da se Thorez vrača. Samo glavno glasilo FKP, »L’Humanite«. je to vest ponovilo dvaindvajsetkrat. Stvari so se še bolj zaostrile, ko so namestnika generalnega tajnika Duclosa oblasti aretirale v trenutku, ko je nadziral delo protiridgwayskih demonstracij na pariških ulicah. Pri tem so pri raznih hišnih preiskavah o-blasti zaplenile ogromne količine propagandnega in kompromitirujo-čega gradiva, kar je seveda Duclo-su in celotni stranki prineslo nepopravljivo škodo.
Pred dvema letoma in pol je Thorez .zapustil stranko s pet milijoni volivcev in takrat si nobena francoska vlada ni upala,- dotakniti se strankinih prvakov. Pri zadnjih policijskih racijah pa so zaporna povelja kar letela in komunistične množice so na te ukrepe odgovorile s platoničnimi protesti.
Zaton FKP morda najbolje ilustrirajo številke. L. 1947 je FKP imela en milijon plačujočih članov, ob koncu 1. 1952 se je to število skrčilo na 375.000. Naklada glavne* ga glasila FKP »LHumanite« se je znižala od 900.000 na 200.000, Pri tem so nekateri listi z veliko naklado, kakor n. pr. »Ce Soir« in »LAction« ter nekateri manj pomembni, sploh prenehali z izhajanjem.
Tudi bilanca za 1. 1952 prikazuje stanje, ki močno diši po konkurau. Letni izdatki brez upoštevanja -najemnin za poslopja in lokale ter za vzdrževanje partijskih sedežev in zaslužkarjev so se razdelili takole:
7 milijard rfankov za tisk, 8 milijard za plakate in letake, 4 milijarde pa za brošure. Skupno torej 19 milijard Frankov. Dohodki pa so se razdelili takole: članarina 1 milijardo 300 milijonov frankov, 50 milijonov naročnine, 200 milijonov prispevki parlamentarcev in tri milijarde 500 milijonov frankov izkupiček za komunistični tisk. Primanjkljaj torej skoro 14 milijard frankov. Tega je moral pokriti seveda Kremelj.
Danes je FKP le še bedna senca nekdanje veličine, močno shujšana, notranje razkosana in ba n k ro terska. V tej zvezi je treba ocenjevati tudi izključitev starih partijskih prvakov, posebno Andreja Martyja in Charlesa Tillona, ki sta v dolgih desetletjih zbrala orjaško število privržencev in to število znatno prekaša število Duclosevih pristašev. Nepristranski opazovalci sodijo, da bosta imenovana izobčenca potegnila za seboj nekaj sto tisoč komunističnih volivcev.
Ce bi bila FKP neodvisna iran-coska stranka, bi moral JacqueS Duclos že pred leti v likvidacijo, Kremlju pa je očitno mnogo bolj godil »rdeči slaščičar«, brezpogojni služabnik moskovskih usmerjevalcev, kakor pa mnogo samostojnejši Marty, Billoux in Lecoeur. Duclos je po zatrdilih komunističnega tiska ob Stalinovemu pogrebu ponovno prejel kremeljski blagoslov. Vsekakor pa se je obvezal, da bo pri prihodnjih občinskih volitvah v Parizu spravil število komunističnih volivcev na nekdanjo višino, seveda pod pogojem, da ga bo podpiral Thorez.
Malenkov, Molotov ali Suslov, ki je odgovoren za komunistično delovanje na Zahodu, se takim pogojem seveda ne morejo odreči v trenutku ,ko na lastni koži doživljajo, kaj pomeni izguba božanstva in kakšen polom taka izguba lahko povzroči med komunističnimi množicami. Za Francijo je Thorez v resnici neke vrste francoski Stalin. To je pokazala proslava njegove petdesetletnice 30. aprila 1950, ki je potekala točno po vzorih moskovskih parad.
Če bo kljub čudežnim učinkom sovjetske medicine vračajoči se Thorez z zgolj svojo prisotnostjo izboljšal 30-meseeno deficitarno obdobje FKP, pa je veliko vprašanje. Zastopnica sovjetske medicinske znanosti, ki ga bo spremljala na povratku, bo po zatrdilih komunističnega tiska morala paziti na to, da bo bolnik čimmanj govoril, čimmanj čital, se čimmanj razburjal in čimmanj spal.
Misel, poslati človeka v takem stanju na dolgo in naporno pot in pri tem riskirati morebitno »muče-niško smrt«, je v resnici vredna Stalinovih kremeljskih naslednikov.
Da pa francoski Stalin še dolgo ni -ruski Stalin, bodo dokazali prihodnji tedni in meseci.
VESTI z GORIŠKEGA
Upedba carine na potrošnjo
Dr. Birsa za uvedbo posebne avtonomije. Podžupan Potenzio v protislovju
V	sredo .zvečer 1. aprila je gori-ški občinski svet po dolgem razpravljanju, ki je trajalo štiri ure in pol, odobril splošni seznam predmetov, ki so podvrženi carini, povišek carine na nekatere predmete, kot na primer na vino, ter uvedbo sistema dogovorjenega plačevanja carine (»in abbonamento«), in sicer za trgovce na drobno. Tu prihajajo v poštev tudi kakav, čokolada, perutnina, kunci, parfumi, milo, kožuhi itd.
Opozicija se je vneto borila proti uvedbi nove carinske tarife, ker je mesto že itak v težkem gospodarskem položaju. Naša svetovalca, gg. dr. Birsa in Bratuž, sta prikazala občinskemu svetu vso neumestnost uvedbe nove carine, saj bi to le povečalo nezadovoljstvo med občani.
Dr. Birsa je nato še s tehtnimi besedami obrazložil umestnost u-vedbe posebne deželne avtonomije, ki jo ustava že predvideva, ker bi le s pomočjo in na podlagi take avtonomije mogli spraviti našo deželo iz gospodarske zagate in preprečiti še hujši gospodarski polom ter odpraviti obubožanost širokih mas delavskega ljudstva.
Z zakonom v rokah je dr. Birsa prikazal ugodnosti, ki jih uliva Sardinija, kjer je posebna avtonomija v veljavi. Občinski svet je pazljivo sledil njegovim izvajanjem.
Ugodnosti, ki jih uživa avtonomna Sardinija na gospodarskem polju, je »Demokracija« že prikazala pred par 'tedni, zato jih ne bomo tu še enkrat naštevali.
Dr. Birsa je upravičeno omenil, da bi i uvedbo posebne avtonomije lahko nastali tudi pogoji, ki bi nudili možnost za boljše in ugodnejše gospodarske stike s Slovenijo, saj se še vsi spominjamo tistih zlatih časov, ko so bile ceste iZ Vipave, Banjšic, Soške doline (n iz Brd polne vozov, ki so Gorici donašali življenje in blaginjo. Da-nes pa vemo vsi, kakšna črna beda obdaja mesto.
Podžupan dr. Poterzio (potomec nekdanjih Podvršičev iz Soške doline), ki je seji predsedoval, se je zaradi tega lepega nastopa dr. Birse, še bolj pa zaradi njegovih utemeljenih izvajanj, močno razgrel. Da bi dr. Birsova izvajanja pobil, ni razumel več, kaj govori in je zato padel v očitno protislovje, e-jal je, da je treba enkrat za vselej končati z basnijo, da je Gorica Živela od zaledja, saj je šele Italija dvignila zaledje iz stoletne zanemarjenosti in ga gospodarsko o-živila. Tu se je dr. Poterzio ugriznil v jezik, ker vsi vemo, da so prav demokrščani tisti, ki stalno trdijo, da je z odvzemom sloven-
skega zaledja, ki ga je mirovna pogodba priznala Jugoslaviji, Gorica obubožala!
Ce bi veljala dr. Poterziova trditev, da je namreč slovensko zaledje imelo koristi in uživalo blaginjo zaradi Gorice, bi to mesto danes, ko mu ni več treba »podpirati« zaledja, moralo shajati mnogo bolje kot nekdaj! V resnici pa shaja mnogo slabše!
Nato je dr. Poterzio v njegovem nepremišljenem zaletu začel pobijati trditev ,da živi mesto v težkem gospodarskem položaju, ni pa prikazal nobenega dejstva, ki bi njegovo čudno trditev podprlo.
Pri tej priliki moramo dr. Po-terzia zopet opozoriti na dejstvo, da imamo samo v Gorici nad dva tisoč brezposelnih, visoko število meničnih protestov in trgovskih stečajev (»fallimenti«) in stalno pritoževanje vseh sindikalnih organizacij, gospodarskih krogov ter političnih skupin in organizacij, da je gospodarski položaj slab in nevzdržen, če ne pridemo kmalu do kakšnega izhoda.
Le za dr. Poterzia, ki ni vedel, kako pobijati zdrave in pametne predloge naših svetovalcev, je v
Gorici vse rožasto, čeprav na isti seji 1. aprila v dolgem govoru, ki je trajat poldrugo uro, prikazoval težak finančni položaj goriške občine, katera mora nujno uvesti nove carine, če hoče, da ji vlada še naprej priskoči na pomoč ,za kritje visokega primanjkljaja.
Zato ga je dr. Birsa zavrnil s sledečimi besedami: »Pojdite med reveže v razne .betole’, da slišite njihove pritožbe, pojdite med strgane, bose in lačne, pa boste vide-
li,	kje je pomanjkanje doma!«
Iz tega, kar se je dogodilo na seji v sredo 1. aprila, lahko izvajamo, da demokrščanom in njihovim zaveznikom pravzaprav ni za to, da se gospodarski položaj na Goriškem popravi. Saj oni jasno vidijo in razumejo, da so v posebni avtonomiji dani vsi pogoji za odpravo gospodarskih težkoč, toda ta posebna avtonomija ne more mimo Slovencev v Italiji brez njihove zaščite! Zaščita Slovencev v Italiji in spoštovanje njihovih pravic pa ne gresta po godu demokrščanom!
Pa bo vendar moralo priti do posebne deželne avtonomije, če bo G-^ica hotela živetiJ
Agrarna reforma v Italiji
Po uradnih podatkih je bilo v okviru agrarne reforme do 31. dec-1952 razlaščenih 584.000 ha zemlja.
V	to število niso vključene razlastitve na Siciliji, kjer deluje posebna avtonomna komisija.
Od omenjene razlaščene zemlje so razdelili komaj 151.485 ha med 34.977 kmečkih družin. Vsaki družini so nakazali približno 4,3 ha zemlje. Skoro 16 milijard je vlada nakazala za nakup raznih kmečkih strojev, živine in za izboljšanje poslopij in zemljišč, ki so jih razdelili 'med nove samostojne male kmete.
Profesorji in učitelji suplenti
Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo izdalo odredbo od 14. marca 1953 z navodili za imenovanje in sprejem profesorjev in učiteljev v službo suplentov za šolsko leto 1953-54. Odredba je na ogled pri šolskem skrbništvu.
Vozni listki za upokojence
Državni upokojenci morajo nasloviti prošnjo za vozno knjižic^ potom krajevnih oblasti naravnost na ministrstvo v Rim. Obnovitev voznih listkov pa dosežejo kar pri krajevni oblasti. (Šolsko skrbništvo za šolnike).
BBSS33P
Demokrščani na Goriškem v zadregi. Izpitne komisije za slovenske šole v Gorici. Okradli so kakih sto dijakov na velikonočnem izletu
Potem ko je še senat na burni seji odobril novi volilni zakon in je opozicija kazala, da bo hudo nastopila proti predsedniku Ruiniju, kateremu je očitala, da je ravnal svojevoljno in zapisnik senatne seje pretvoril v prid vladni večini, je predsednik republike Einaudi razpustil senat, ki bi moral končati svojo poslovno dobo šele prihodnje leto. Vlada je nato razpisala poslanske in senatorske volitve za 7. junija t. 1.
Stranke se mrzlično pripravljajo na volitve, vendar v neki negotovosti, ker vidijo v novem zakonu, ki velja le za poslansko zbornico in ne tudi za senat, marsikaj nejasnega. Prav ta zakon je baje spravil v veliko zadrego go-riške demokristjane, ki se bojijo, da ne dobijo niti poslanskega niti senatorskega mesta. Volilno okrožje obsega namreč kar tri pokrajine, namreč Gorico, Videm in Bel-luno. Za to okrožje je predpisanih petnajst poslanskih mest. Zaradi o-stre volilne borbe in strankarske tekme kaže, da dobijo dober del glasov, oddanih za demokristjane,
Namakanje polja
Nekatere vasi na Goriškem so po svoji sestavini posebno občutljive ra sušo.
To se opazi že v normalnih ča-Siti, še bolj pa, ko nastopi tako dolgo obdobje suhega vremena, brez kapljice dežja, kot je n. pr. prav to pomlad, ko že skozi tri mesece ne dežuje.
V	takih primerih so izgledi naših kmetij kaj žalostni. To še posebno na kraških tleh, ki ne obdržijo nobene ylage. V Sovodnjah je suša vedno precej občutena, še posebno pa letos.
Proti tej vremenski nepriliki se človek lahiko s primernimi pripravami uspešno bori, vsekakor laže kot pred nalivi in poplavami. Po nekaterih občinah imajo posebne »reševalne« škropilnice, ki dejansko rešijo letne pridelke, ko grozi suša. Se v Tržiču oziroma okolici imajo šestnajst takih naprav, ki u-spešno kljubujejo vedno večji vročini.
Tudi naše občine bi morale na zadružni osnovi priti do takih velikih naprav, da bi naše kmetije ne propadale. Občinske uprave bi se morale poslužiti zakonskih olajšav za nakup sodobnih velikih namakalnih priprav. Posameznim kmetom je to teže storiti, ker 30 stroški razmeroma veliki in ker gre za naprave, ki ne prihajajo v poštev vsak dan v letu. Koliko lepega denarja bi bili lahko že prislužili, če bi to pomlad lahko po mili volji uporabljali umetni dež!
SOVODNJE
Sele iz italijanskega tiska smo izvedeli, da je naše županstvo nakupilo nekaj D’Annunzijevih knjig! Cemu pa? In komu naj služijo italijanske knjige tega razuzdanega lahkoživca? Tako se trati denar,
ko nimamo niti najmanjše potrebe italijanskih knjig, še najmanj pa D’Annunzijevih! Radovedni smo, kako bosta v zadevi pisala morski dnevnik« in »Soča«!
»Pri-
Pitl „D8SIM|jll|3t“ niii ..zlonamernost"
»Soča« od 4. t. m. se huduje n^d »Demokracijo«, ker je napisaja, da bi oBSinski svet iz Sovodenj’ (Jej kupuje blago pri tvr<Jk'i Luccheji) moral nabaviti razne predmete |u-di pri kaicem Slovencu in mu tako nuditi kaj zaslužka. »Soča« (rdi, da je bilo blago vendar naročeno »pri slovenski tvrdki Luketič, katere lastnik je doma celo iz Sovodenj«.	1 .
Iter pa naša javnost pozna v Gorici samo tvrdko f^ucchesi, katere lastnik jp tudi $jjio neki (.ucehesi in tako dalje, prosimo »Sočo«, naj nam odkrije, kje ima tvrdka Lu-kežič svoj sedež in kakšne znake slovenstva izkazujeta tako tvrdka kakor njen lastnik, pa bomo rade volje popravili našo zmoto, če se izkaže, da smo bili v zmoti!
Izbrali so svobodo
Skupina 8 jugoslovanskih jadralcev, ki so se udeležili zadnjih o-limpijskih iger, se ni več vrnila v domovino. Odšli so v Kanado, kjer nameravajo začeti novo življenje.
stečaj za učlteljsiia mesta
Natečaja za dvajset učiteljskih mest na italijanskih šolah na Goriškem se je udeležilo tudi nekaj slovenskih učiteljev. Lepo število teh so pismeno vajo izdelali z u-spehom in so pripiiščeni k ustnim izpitom!
Želimo dober uspeh!
le pokrajini Videm in i^elluno. Ko-jninf^rfljisti pa bi še nadalje ohranili fepatorsko mesto za Goriško.
Poleg tega vladni precejšnje nezadovoljstvo med Demokristjani na Goriškem, ki nimajo take osebnosti, ki bi se povzpela nad povprečno raven politične zgrajenosti, in se v zadnjih časih pojavljajo med njimi vedno ostrejša nesoglasja v marsičem, tudi strogo osebnega značaja.
*	* *
Vsekakor skušajo ti goriški demokristjani vplivati na volivce s poznim zanimanjem za brezposelne. Tako so prav te dni dosegli dvanajst milijonov lir za štiri nova središča dela, ki naj zaposlijo nekaj sto potrebnih delavcev.
* * *
Lov na slovenske glasove pa precej spretno, hkrati pa tudi naivno, vodijo tudi kominformisti. »Delo« od 21. marca poroča namreč, da je neki kominformovski poslanec dosegel, da je šesta komisija poslanske zbornice v Rimu pri določevanju smernic za šolske izpite priznala slovenskim šolam na Goriškem iste pravice, kot jih imajo nemške šole v Poadižju.
Bistvene novosti ni pri stvari pravzaprav nobene, ker so izpiti bili že prejšnja leta po tem načelu.
Največjo uslugo Slovencem sploh in slovenski šoli še posebej bi kominformisti storili, če bi svoje o-troke pošiljali v slovenske šole, ne pa v italijanske! Le tako bi jim slovenska javnost utegnila nekaj verjeti!
« • •
Za velikonočne, praznike je priročna lo v Italijo izredno veliko število tujcev. !fako je prišlo v Rim tudi kakiji sto dijakov- Kp BS so se ti dijaki nekega jut^g zbudili, sp ugotovili, da so jih ponoči ne spanci okradli. Pokradji so jih celo o-blačila.
Vsekakor so tatovi lepo polastili svojo domovino pred temi tujimi dijaki!...
Razpoložljiva učiteljska mesta
Do 15. maja je določen rok, v katerem učitelji lafiko prosijo za premestitev na drugo mesto, in sicer v eno samo pokrajino, toda za več mest v isti pokrajini. Na Goriškem je razpoložljivih okrog 00 mest. Pojasnila dajeta šolsko skrbništvo in didaktično ravnateljstvo.
PleSivo
Tudi pri nas smo imeli letos večerno šolo za odrasle.
Udeležba je bila povsem zadovoljiva, in tudi uspeh zelo povo-ljen. Kot zaključek je učiteljica organizirala za nedeljo 20. marca skupen izlet. Vsi smo učiteljici hvaležni za njen trud in tudi šolski oblasti, ki je poskrbela za tečaj, in želimo, da bi ta bil tudi prihodnje leto.
*	* *
Pri nas je umrl 90-letni Franc Skočaj.
V	Snežečah v Brdih pa je umrl France Kaučič, katerega hčerka ie tukaj poročena z Mirotom Gradnikom.
V	Medani je umrla pa Ivana To-roš pc>r. Simči?> mati pašega organista.
Tukaj živečim prizadetim družinam naše sožalje!
Preveč domačih nalog
»Kriza italijanske šole«, o kateri se je zadnje čase bavilo krajevno časopisje, je bila na dnevnem redu tudi v italijanskem senatu.
Senator Merzagora je prosil prosvetnega ministra, naj znižajo učni program, ki preobremenjuje o-troke, ki so vezani v šoli in doma neprestano, in nimajo časa, da bi prišli do prepotrebnega kratkega razvedrila.
* Zamenjava bankovcev
Zadnji rok za zamenjavo vsel} zavezniških AM bankovcev in starih italijanskih bankovcev za 50 in 100 lir poteče nepreklicno 14. aprila. t. 1. Do tega dne zamenjuje o-menjene bankovce državna banka (Banca d’Italia).
Diši jim po naši zemlji
Zadnje dni je bil v kraju Monte-catini v Italiji mednarodni kongres visokošolcev; na katerega so seveda povabili tudi jugoslovanske, kot to predvidevajo pravila združenja.
Le goriškim laškim visokošolcem to ni šlo po volji, zato so kongresu poslali protestno brzojavko, »ker so na kongres povabili tudi Jugoslovane, in ker so jugoslovanskemu delegatu ploskali, ko je na kongresu izrazil hinavsko željo po zbližajnu med dvema državama, medtem ko Italijani v coni B in Istri trpijo pod krvoločnim pritiskom. Sporazum bi bil mogoč — pravijo laški .goliardi’ — le po vrnitvi italijanskega ozemlja in deportirancev (odpeljanih v maju 1945).'«
Izliv goriških italijanskih visokošolcev je dokaz sovraštva proti vsemu, kar je jugoslovanskega in nima kaj opraviti z režimom, ki trenutno tam vlada. Diši jim po slovanski zemlji, da bi jih redila, in po slovanskem ljudstvu, ki naj bi jim služilo v sužnosti in trpljenju! Kar se pa odpeljanih Italijanov tiče, menimo, da bi morala I-talija prva vrniti tiste tisoče Jugoslovanov, ki jih je odpeljala in pobila, nato bodo lahko govorili goriški italijanski visokošolci o svojih!...
K voj
Od 4. do 11 .maja bodo šli služit vojaški rok mladeniči, rojeni v letu 1931, ki še niso bili klicani. Kdor ima pravico do odpusta, dopusta ali poznejšega vpoklica, mora vložiti tozadevno prošnjo do 15. aprila.
Ustanovitev zadruge za streljanje proti toči
V	nedeljo 12. .t. m. bo v Krminu v občinski hiši ob 10. uri sestanek vinogradnikov z namenom, da bi ustanovili konzorcij za streljanje proti toči. Poleg ravnatelja Kmetijskega nadzorništva iz Gorice, g. M. Marsana, se sestanka udeleži tudi prof. Rui iz Verone, ki je izkušen strokovnjak v stvari. Priporočamo našim ljudem, da se za’ stvar zanimajo in da se sestanka polnoštevilno udeležijo.
Uvoz živine
Energični vladni ukrepi za zaščito domače živine so že pokazali uspešne posledice: cena goveji živini in sploh klavni živini se ie zvišala za približno 50 lir na kg.
K temu zvišanju cene je verjet-
no najbolj pripomogla visoka carina na uvoženo živino. Vlada je namreč določila, da bo vsaj do konca aprila carina znašala 15 odstotkov vrednosti vse za zakol u-vožene živine. Tako n. pr.: če je krava vredna 200.000 lir, bo uvodnik moral plačati 30.000 lir carine.
Suša in njene posledice
Zakadi suše, ki postaja od dne do dne bolj škodljiva, občutijo živinorejci veliko pomanjkanje krme. Cena senu je že dosegla 5.000 lir za kvintal.
Tudi vrtnarina na trgu je že dosegla rekordne cene, ki jih le ma-
lo	kdo več zmore!
Poletni urnih trgovin
S prvim aprilom je začel veljati poletni urnik v vseh trgovinah in prodajalnah. V glavnem bodo po tem urniku odpirali pol ure prej zjutraj in nekaj pozneje popoldne. Mesnice bodo ob ponedeljkih zaprte.
Do 15. t. m. je v Gorici, v Mazzinijevi ulici 19, soba 17, izstavljen na javni Ogled imenik poljedelcev ,ki iporajo plačevati kmetijske prispevke (»cpniributi unifi-cati«) za leta JJ51, 1952 in 1953.
Okrožnica za telovadne učitelje
Pri šolskem skrbništvu v Gorici je na ogled posebna okrožnica za imenovanje in podeljevanje mesta telovadnega učitelja za leto 1953-5£. Zanima seveda učitelje, ki nimajo stalne namestitve (»non di ruolo«).
Rok za prošnje poteče 30.-aprila.
Npv zdravnlb
Na padovanski univerzi je pretekli mesec promoviral za doktorja medicine g. 'Ivo Komjanc iz znane Komjanqeve družine v Stever-janu. Novemu zdravniku čestitamo in mu želimo obilo uspeha v novem poklicu!
ZAHVALA
Podpisani Albert Gabrovec iz Steverjana se najlepše zahvaljujem Kmeteko-delavski zvezi, ppv-skemu zboru in večinskim občinskim svetovalcem za prijazni poslovilen večer, ki so mi ga priredili ob priliki mojega odhoda v Avstralijo, ter jim zagotavljam, da naših lepih Brd in prekrasne Slovenije ne bom nikoli pozabil!
Steverjan, 31. marca 1953.
Albert Gabrovec
IZ SLOVENITE I
NOVA ZAČASNA CARINSKA TARIFA
Zvezni izvršni svet preučuje novo uredbo o začasni carinski tari-C| Po tej uredbi bi bilo prosto plačevanja carine vse blago, ki prihaja v darilnih paketih, če ne presega zneska lO.OpO din.
POSEVKI V VOJVODINI
Avtonomna pokrajina Vojvodina ima 513.344 ha zemlje posejane z žitaricami. Ti posevki so tako razdeljeni: državni sektor 37.659 ha; zadružni 204.819 ha, privatni pa 270.765 ha. Prevladuje torej še vedno privatni sektor.
Ti posevki predstavljajo samo površino, ki je bija posejana preteklo jesen. Pomladansko setev pa čaka se približno 98Q.OOO ha orne zemlje.
JUGOSLOVANSKA GOZDOVI
Čezmerno sekanje gozda v povojnih letih je skrčilo normalno količino lesa na 3/5 ali 60 odstotkov. To nenačrtno sekanje je tudi povzročilo, da je komaj 277 milijonov kubičnih metrov ali 38 odst. vsega gozdnega bogastva tako zrelega, da bi prišlo v poštev za posek v naslednjih dvajsetih letih.
V	povojnem petletnem povpreč-ku je bilo posekanega okrog 82 milijonov 200.000 kubičnih metrov lesa, kar predstavlja skoro dveletni prirastek gozda.
SOLE V OKRAJU LJUBLJANA - OKOLICA
S preureditvijo upravne razdelitve Slovenije je okraj Ljubljana -okolica dobil še 49 osnovnih šol 'n 11 gimnazij, tako da ima sedaj la okraj 118 osnovnih šol in 17 gimnazij. V načrtu je pa gradnja še novih šolskih poslopij in modernizacija nekaterih starejših stavb.
'Za tekoče leto je za ta okraj določeno 115,143.000 din samo za gradnjo novih šolskih poslopij.
KOLIKO STANE »SLOVENSKI POROCEVALEC« Po uradnih podatkih uprave, »Slovenskega poročevalca« stane u-pravo vsaka številka tega lista 7,11 din, fo je 1,J1 din več kot stane v prodajalnah. Zaradi tega ima u-prava dnevno 71.000 din izgube, kar deloma krije z oglasi, večji del pa z državnimi prispevki. Država velikodušno pomaga ‘ temu glasilu, ki zvesto podpira njene težnje in širi uradno vladno mnenje med ljudstvom.
ti tudi vzgoji strežnega osebja, da be tujec ob vljudni postrežbi in brez nadležnega opazovanja in zasledovanja tajne policije lahko užival nebeško lepoto narave, ki ga obdaja.
Ce bodo dali turizmu res pravo obliko, bo postal gotovo za jugoslovansko gospodarstvo vir lepih in stalnih dohodkov.
ZA RAZVOJ TURIZMA NA TOLMINSKEM
Ker je zanimanje za naravne lepote Tolminske vedno večje ne le v Jugoslaviji, ampak tudi v tujini, so oblasti sklenile, pospešiti razvoj turizma v tistih krajih. Povečali in modernizirali so hotele po lepših centrih Tolminske: v Trenti in Soči so zgradili modem hotel z dvema podružnicama, v Bovcu so trije hoteli ,v Tolminu so povečali dosedanje hotele, v Idriji so razširili mestno kavarno. Na Vojskem nameravajo zgraditi planinsko-smu-čarski dom, na planini pod Mangartom pa manjši planinski hotel, ilz Kanomlje bo peljala na Vojsko nova žičnica osebnega in tovornega prometa. V Bovcu, Tolminu in Idriji bodo zgradili moderne kopalne bazene.
Za turistično sezono nameravajo odpreti za turiste cesto iz Rajbla čez Predel na Bovško in urediti prevoz osebnih avtomobilov skozi predor Podbrdo-Bohinjska Bistrica, da bi tako olajšali pot turistom, ki bi iz Tolminske radi šli naravnost na Gorenjsko.
Veliko skrb nameravajo posveti-
ZELEZNISKl MOST
V	AJBl PRI KANALU OB SOCI Zaradi razvoja tranzitnega prometa Avstrija - Trpi po Bohinjski železnici so jugoslovanske oblasti sklenile obnoviti železniški most čez Sočo pri kanalu. Ta most je bil namreč med vtjjno Ijombardi-ran in so ga po vojni zavezniki zasilno popravili, tako da so lahko vozili po njem z zelo omejenci hitrostjo.' Ker se zlasti blagovni promet po tej progi veča iž dneva v dan, so se odločili za gradnjo novega mostu. Stroški bodo gotovo presegali dosedanje nakazilo ifO milijonov din.
NESREČE PRI DELU
V	Slovenji je število nesreč pri delu zelo visoko. To predvsem zaradi nizke tehnične ravni; >>število industrijskega delavstva je pomnožilo predvsem kmečko prebivalstvo.... Mnogi so šele v tovarni, ko so nastopili službo, prvič videli tovarniške stroje«. Deloma so krive tudi zastarele strojne naprave in druge tehnične pomanjkljivosti.
N leto znaša število poškodb pri delu v Sloveniji 250.000, kar povzroča približno 28 milijard din zgube. »Lani v prvi polovici leta je bilo 2.26 odst. zaposlenih delavcev žrte v razni h nesreč.« V treh letih je bilo 107.096 delavcev poškodovanih; smrtno se jih je ponesrečilo 1825.
Padec Bizanca
na veliko noč pred 500 leti
Ko je i. 1451 devetnajstletni Menmed 11. »Osvajalec« zasedel turski prestol, so se vsi njegovi načrti osredotočili v en sam cilj: uničenje bizantinskega cesarstva, ki se je takrat skrčilo na glavno mesto Carigrad z najbližjo okolico. Niti Bospor ni več v celoti pripadal Bizantincem. Tu na pol poti proti evropski strani Bospora je( Mehmed zgradil »rumelijske utrdbe«.
Sredi marca 1453 je Mehmed s svojo vojsko pričel obkoljevati takrat najmogočnejšo trdnjavo sve-la. Carigrad leži kot proti zahodu odprti kot z odrezano konico ni) kopnem jeziku med Marmarskim morjem na jugu in »sladkim vodovjem Evrope«, na Zlatem rogu, na severovzhodu. V Zlatem rogu je ibila zasidrana mornarica. Tudi kopni jezik na oni strani Zlatega roga, mestni del Galata, je bil .vključen v trdnjavo m zavarovan .z močnim obzidjem. Za njim visoko ležeči mestni del Pera in predmestja azijskega dela Bospora .Chrysopolis (današnji Skader) in 'Chalkedon (današnji Kadikoy) niso spadala v trdnjavski pas. Carigrad pa ni bil .zavajovan z močnim obzidjem samo vzdolž obale Mar-/rnarskega morja, pap pa se je rgz-itezalo dvojno trdnjavsko pbzjdje ttudj proti evropskemu zaledju, po-jačano z globokimi jarki in strelskimi stolpi.
7. aprila, na velikonočni torek, točno pred pet sto leti je pričelo pod osebnim poveljstvom sultana •obleganje Carigrada. Kopica braniteljev je bila zelo skromna. Ne<-štetokrat je bilo mesto oblegano v teku zgodovine po Germanih, Slovanih, Avarih, Normanih in samih Turkih, nihče pa si ga1 ni osvojil-Samo enkrat je prešlo v tpje roke
1.	12Q4, ko so »latinski vitezi« nasprotniku sami odprli mestna vrata.
V	tem času so Franki iznašli strelni top. Mehmed II. je imel pri sebi nemške vlivalce topov in ti topovi so odločili usodo bizantinskega cesarstva. Bizantinci namreč niso imeli česa postaviti nasproti novi vojni iznajdbi.
Kljub temu sp sp Tiipki z močnimi izgubami dolgo mučili z obleganjem in napadi na mesto. Ko je njihovo brodovje poskušalo prodreti -v Zlati rog, ki so ga Bizantinci zaprli z močnimi verigami se je 20. maja razvila pomorska bitka, . v kateri so bili Bizantinci zmagovalci. Turki so se umaknili in prenesli svoje brodovje za o-brambnim zidom Galate po suhem v Zlati rog. Tako so pričeli obstreljevati mesto s treh strani in ker niso imeli za tako obrambo branitelji zadostnih moči na razpolago, je postala usoda mesta zapečatena.
Zvečer 28. maja je patriarh vseh »pravovernih kristjanov« v svečanem ornatu v cerkvi sv. Sofije (»Hagia Sophia«) daroval službo božjo. Obleganci so dobro vedeli, da bo naslednje jutro pričel zadnji odločilni naskok na mestno obzidje. V veličastnem božjem hramu so se zbrali vsi najvišji dosto-
janstveniki s cesarjem Konstantinom XI. na čelu.
Naslednje jutro so janičarji naskočili obrambno zidovje na najšibkejšem mestu na zahodu. Konstantin XI. je padel na bojišču in Mehmed II. se je vselil v cesarsko palačo. Štiriindvajset ur po zadnji krščanski službi božji v cerkvi sv. Sofije je v tem najveličastnejšem krščanskem domu zadonel slavospev Alahu. Mesto je bilo po padcu tri dni izročeno milosti in nemilosti .turških vojaških tolp, ki so povzročile neprimerno večjo škodo kot dolgotrajno oblegovanje. Neprecenljive umetnine so bile za vedno uničene. Benečani in Genov-čani so utrpeli milijonske škode na nakopičenem blagu.
Tako je padla zadnja trdnjava krščanstva na vzhodu. Bizanc je zapustil za seboj bogato dediščino. Sami Osmani so postali pravi njegovi dediči:	politično, kulturno,
ideološko. Se pol stoletja kasneje so pod Selimom I. vladali ozemljem, katerih gospodarji so bili Bizantinci v času svojega največjega razmaha. Od Donave čez Egipt vse do Severne Afrike je segala njihova oblast. Osmani so bili tako v upravi, vojni umetnosti, v financah, gospodarstvi} in mojstrski diplomaciji pa tudi v ponosnem poslanstvu vredni učenci Bizanca.
Medteh} je tudi osmansko cesarstvo ligasnijd; 4fWU»s$i Turki zavračajo očitke, da bi bili ideološki nasledniki osmanskega cesarstva.
Vsekakor pa bizantinska kultura pred pet sto . leti ni ugasnila. Nasprotno je dosegla še večji razmah. Razpršeni grški umetniki in učenjaki so v času humanizma in re-j nesanse obdarovali zahod .z umetnostjo, znanjem, državništvom in posebno še s pravnimi nauki. Vse to še živi pri nas dalje.
V	samem bizantinskem cesarstvu pod osmansko oblastjo je ta kultura uspevala dalje in se celo razvijala. Nezlomljiva sila bizantinske kulture se kaže že v tem, da so narodi, ki ji pripadajo (Grki, Srbi, Bolgari, Romuni, Rusi in U-krajinci), v svojem duhovnem stremljenju, v načinu svojega življenja, v šegah in navadah mnogo bolj med seboj povezani, kakor pa narodi ostale Evrope.
Morda bi bilo za zgodovinarja in politika vredno raziskovati, kaj so od bizantinskih izročil, svojskosti in upanj pobrali boljševiški mogotci v Kremlju, da bi na ta način svojo oblast nad bizantinskimi narodi utrdili in svojo zavoje-valnost preko njih razširili. Moskva je po padcu Bizanca kot »tretji Rim« prevzela bizantinsko dediščino.
Danes, po pet sto letih, se rdeča Moskva še vedno rada ponaša kot ■nositsljicg tiizantjrisjcega nasledstva. Izrablja ga zato, da bi razdvojenost med Zahodom in Vzhodom še bplj poglobila in po p)pž-nosti tudi utrdila za vse večne čase.
Dogodki, o katerih „Deio“ molči
'Prezidij Narodnega sobranja v Sofiji je dne 13. iebruarja potrdil »Zakon o urejevanju bivanja bolgarskih državljanov v tujini«.
»Bolgarski državljani, ki brez dovoljenja pristojnih oblasti zapustijo državo, in bolgarski državljani, vključno pripadniki vojske, ki zapustijo državo z oblastnim dovoljenjem, pa se ne vrnejo, ko je pretekel uradni rok njihovega bivanja v tujini-, se smatrajo za veleizdajalce in se kaznujejo s smrtjo. Osebe, vključno bližnji sorodniki izdajalcev, ki so vedele za priprave k takemu zločinu in niso tega pravočasno javile oblastem, se kaznujejo z zaporno kaznijo od pet do deset let in z globo do deset tisoč levov. Ostali člani družine izdajalca, ki so z njim skupno živeli ali jih je izdajalec v času svojega zločina vzdrževal, izgubijo vse državljanske pravice in del njihovega premoženja zapleni država. Poleg tega se proti tem osebam izrečejo naslednje kazni: deportacija na prisilno delo, prisilni odgon v prevzgojna taborišča ali izgon na prisilno bivanje. Zakon se nanaša na vse državljane Ljudske republike Bolgarije ne glede na to, kdaj so ti državljani zapustili državo.«
S takim pravosodjem se ni mogel kosati niti pokojni Hitler, ki je komunističnim oblastnežem tako pogostokrat poslužil kot vzor pri njihovem zatiranju človeške svobode in človeškega dostojanstva. Ta zakon pa v resnici zgovorno priča, da so tako imenovane ljudske republike eno sgipo kphčentrapijsloo taborišče, v katerem tvegaš življenje, Še si ga drzneš zapustiti.
Kremeljska presenečenja
(Nadaljevanje s 1. strani)
tesnejše prijateljske zveze s poglavarjem NKVD. Vprašanje je samo, če bodo ti medeni tedni trajali tudi v bodoče. Ce bi ze izpruhnii dvoboj za Stalinovo nasledstvo, potem smatrajo dobro poučeni poznavalci sovjetskih razmer, da bosta ta dvoboj bojevala Malenkov in Berja.
Taka je približno bežna slika Stalinovih dedičev. Dobrih pet tednov po smrti »očeta socializma« se že kažejo očitni znaki tihega prerekanja o zapuščini. Ves svet so presenetili v zadnjih tednih nenavadni dogodki, ki so se vrstili drug za drugim in tako vsak zase, kakor v celoti, postavili na glavo mnoge diplomatične zamisli svobodnega sveta.
Ncivi kremeljski nasledniki so najprej razglasili amnestijo za vse, mladostnike pod 18 let starosti, za moške .nad 55 let in za žene nad 50 let starosti, za noseče žene, za-matere, ki imajo otroke izpod 10 let starosti in tudi za tiste pripornike, katerih kazen ni bila odmerjena nad 5 let zapora. Že vse o-stale zmanjšuje amnestija kazen za polovico. Amnestije ni bilo v Sovjetiji nad dvajset let.
Tej senzaciji je tegnp sledila druga: Cu En - lajev pristanek na načelo prostovoljne repatriacije ranjenih in bojijifi ujetnikov na Ko? reji. Ta pobuda naj bi bila uvod za zaključek vojne na Koreji.
Tprnn se je pridružila sovjetska ppbuda zg sklicanje skuppe zavezniška konference v Karlinu za ure-
ditev obmejnega letalskega prometa v Nemčiji. Ta konferenca naj bi se po sovjetskih propagandnih poročilih razširila na vprašanje zedinjenja Nemčije in celo na sklen,-tev mirovne pogodbe z Avstrijo.
Sovjetski zunanji minister Molotov je še pred tem ponudil svoji' spravljive usluge za osvoboditev angleških in francoskih civilnih o-sebnosti v. Severni Koreji.
In končno je na veliki petek u-darila iz Moskve najsenzacionalnej-vest povojne dobe, da so v Sov-jetiji izpustili na svobodo zdravnike, ki so jih obdolžili kot morilce, češ da so jih po nedolžnem zaprli po krivdi prejšnjega ministra za državno varnost, Abakumova.
Ta zadnja vest potrjuje mnenja tistih, ki so predvidevali, da se Stalinovo nasledstvo ne bo uvelja-
zveze v
XX.
V	(lurgeiji nadaljevanju smo oprali, kako je (pid Sklicana prva Balkanska konferenca in kako so prišli cjo zaključka, dq je treba ustanoviti balkansko carinsko unij o. Danes nadaljujemo z opisom dela v drugih odborih.
Balkanske konference
Pravni odbor se je pečal z vprašanjem državljanstva in svobodnega gibanja delovne sile po ozemlju vseh balkanskih držav Prav tako je poseben odbor obravnaval prometno politiko in načrte balkanskih držav od cest in železnic pa tja do poštnih, brzojavnih, telefonskih in letalskih zvez. V vsem so soglašali in na zaključnem plenarnem zborovanju tega zasedanja, ki je bilo 13. oktobra v starem Apolonovem svetišču v Delfi-ju, kjer se je v četrtem stoletju pred Kristusom sestajala starogrška delfijsko-termopilska Amfiktio-nija, ki je družila 12 rodov, so odmevale vzpodbudne izjave. Konferenca je pozvala balkanske narode, naj pozabijo na stare razprtije ter naj krenejo na pot sodelovanja in združitve.
Videti je bilo, da bo seme rodilo zaželen sad. Ustanovljeno je bilo stalno tajništvo, odbor in skupščina gibanja za balkansko federaci-
GQSPQDARSTVO|
SADNO DREVJE
I zalego zimskega pedica, to je oni
V eni zadnjih številk smo pisali črv, ki žre listje. Drugi, še bolj ne-
•o predcvetnem škropljenju sadnega drevja proti raznim boleznim in škodljivcem.
To bi bilo škropljenje z raznimi mineralnimi olji ali z »Miscodri-nom«, »Nebdendrinom« itd. Kdor je s temi sredstvi ob pravem času in pravilno škropil, naj bo prepričan, da poškropljenega drevja ne bodo napadle razne uši. Kdor ta-keg škropljenja ni opravil, mora sedaj stalno nadzorovati sadno drevje in če opazi, da sp isto na-padlp razne uši, bo iste uničil s škropljenjem. Za to prihajajo v poštev n. pr.: brezdušni Tiogamma (»Tiogamma inodoro«) 100-150 gr; na hektoliter vode; Toxfit 50-100 gr na 100 1 vode; in še sama druga sredstva na podlagi D.D.T., katerih uporabna količina je razvidna na zavitkih. Vsa ta sredstva uničujejo uši na tri načine, in sicer bodisi z vdihovanjem, z žrenjem poškropljenega listja ali s samim o-škropljenjem uši. So pa uši, ki najprej listje zavijejo in se v notranjosti jjoskrijejo. Take vrste uši bomo Uspešno uničili samo na ta način, da napadene vejice pomočimo v raztopino zgoraj opisanih sredstev. Šo še nadaljnja važna škropljenja sadnega drevja sedaj po cvetenju, poudarjamo: po ocve-tenju, ker med cvetenjem vesten kmetovalec ne bo škropil, da bi ne uničeval čebelic, k'i se tam pasejo in ki so za oploditev sadja nenadomestljive.
CESNJE. Dva sta škodljivca, ki ju moramo odslej uničevati. Takoj po ocvetenju moramo češnje škropiti s pol odstotno raztopino mo' dre galice in apna, ki ji dodamo 300-500 gr svinčenega ali aluminijevega arzenata, da s tem uničimo
varen škodljivec češnje, je tako i-menovana češnjeva muha, ki povzroča črvivost sadja in jo vsi kmetovalci predobro poznajo. Proti temu škodljivcu moramo škropiti takoj, brž ko češnje pričenjajo rudečiti. In sicer bomo škropili z enim od sredstev na podlagi D. D.T., kakor n. pr.: Gesarol v količini 1 odst., brezdušni Tiogamma 100-150 gr na 100 1 vode, itd. Pomnite, da so sredstva na podlagi D.D.T. toplokrvnim živalim in seveda tudi ljudem neškodljiva.
Pomnite:	kmetje, škropimo če
šnje proti češnjevi muhi, da ne bomo imeli črvivih češenj, ki se ne morejo prodajati. V nasprotnem primeru je bolje, da drevje posekamo, ker si tako vsaj prihranimo delo.
C as je, da bi pristojna pblastva primorala kmetovalce, boriti se proti češnjevi muhi!
JABLANE, HRUŠKE in SLIVE papada črv, ki se v sadu izrodi iz jajčka, ki ga je v sad izlegel poseben metuljček. Tako sadje odpade že takoj po ocvetenju.
Drugi škodljivec je tako imenovani jabolčni ali hruškin molj. Je to tudi metuljček, ki izleže na sad, ko je že za oreh debel, jajček, iz katerega se izleže ličinka, ki se zarije v sad in tam razpada pečki-šče. Takemu sadju pravimo, da je »črvivo«. Ta molj ima dve do tri generacije.
Boj proti tema dvema škodljivcema je za oba enak. Takoj po o-cvetenju poškropimo drevesa s 1/2-3/4 odstotno brozgo modre galice in apna, ki ji dodamo še 300-50 gr svinčenega arzenata na 100 1 vode. Tako škropljenje ponovimo še dvakrat v presledkih po tri tedne.
.... M, :	"I"
jo. Druga konferenca je bila sklicana v Carigrad zopet oktobra leta 1931. Tu so bili sprejeli Ž£ konkretnejši sklepi. Komisija za gospodarske odnošaje balkanskih držav je obravnavala vprašanje zaščite žitaric in tobaka, dveh najvažnejših balkanskih pridelkov, ki ju je gospodarska kriza močno prizadela, Sklenili so, da ustanovijo Balkansko zbornico za trgovino in industrijo, da uredijo vprašanje kredita in da organizirajo Balkansko banko. Leto 1932 je prineslo še bolj obetajoče rezultate. V aprilu so se sestali zastopniki bolgarskih, jugoslovanskih in romunskih kmetijskih zadrug. Staro srbsko -bolgarsko, odnosno zdaj jugoslo-vansko-bolgarsko sovraštvo je vidno kopnelo. Na tretjem zasedanju Balkanske konference v Bukarešti so sprejeli načrt političnega balkanskega pakta, ki je proglasil vojno za nezakonito. Predvidel je sistem mirnega reševanja sporov in medsebojne pomoči v primeru napada. Posebna stalna komisija naj bi reševala manjšinska vprašanja. Sodelovanje balkanskih držav je na ta način dobilo osnutek otipljive pravne osnove.
Tako so se vztrajno prepletale številne niti, ki so se skupno tkale v mrežo, ki naj svetu dokaže, da so tudi balkanske države sposobne v popolnem soglasju in na osnovi enakopravnosti reševati vsa vprašanja balkanskega sožitja, pa naj bo na gospodarskem ali političnem področju. Na konferenci v Solunu je bil nato sprejet načrt carinske unije balkanskih držav, sistem zdravniških in veterinarskih konvencij, načrt za intelektualno sodelovanje, načrt Balkanske kmetijske zbornice. Sprejeli so še sklepe glede zakonodaje ter izdelan je bil načrt vsebalkapske organizacije kmetijskih zadrug in kmetijskega kredita-
Balkanske konference niso bile uradni medvladni forum in niso imele uradnega značaja. Vkljub temu pa so bile na njih zastopane vlade vseh balkanskih držav in prav tako tudi njihovi parlamenti. Mnogi sprejeti zaključki so bili tudi uresničeni. Balkanska zbornica za trgovino in industrijo je pričela delovati leta 1931 v Carigradu leta 1-933 pa je bil v Bolgariji odprt Balkanski tobačni urad in nastala je Balkanska zdravniška zveza. V teku so bile priprave za balkansko poštno zvezo.
Balkanska antanta HJ34-40
Toda naraščajoča mednarodna ne gotovost je vzbudila v nekaterih balkanskih državah željo, da se ne zadovoljijo s čakanjem, da hi hi}g uresničena splošna in popojna balkanska- združitev, od katere jih je ločila še dolga pot. Smatrale so, da so potrebne tudi takojšnje, čeprav bolj omejene, toda zato obvezne in točno določene medsebojne garancije in zavezništva. Se predno so balkanske konference prenehale, so štiri balkanske države: Romunija, Jugoslavija, Turčija in Grčija 9. februarja 1934. leta Atenah sklenile poseben sporazum o medsebojnem jamstvu mejč obrambi, ki mu je proti koncu oktobra, na konferenci v Ankari, sledila ustanovitev Balkanske an fante.
Balkanska antanta je bi|a formah organizirana politična zvg-za štirih držav s točno določenim stnotrom. Njeni organi so bili: stalni svet, iti so ga tvorili zunanji ministri štirih držav podpisnic, in posvetovalni odbor gospodarskih strokovnjakov. ‘Stalni svet se je moral sestati vsaj dvakrat Jetop in za sprejem sklepov je bila potrebna soglasnost; gospodarski odbor pa je moral skrbeti za koordinacijo gospodarske politike držav - članic. Jasno je bilo, da je bil glavni namen novega pakta o-hranitev »statusa quo« na Balkanu. V tem je bila moč, a obenem tudi slabost Balkanske antante. Albanije iz obzirnosti do Italije niso povabili k pristopu, Bolgarija pa se ni hotela pridružiti, ker se ni hotela odreči možnosti po mirnem uveljavljanju svojih zahtev za korekturo mej, do česar je imela pravico na osnovi pogodbe Društva narodov.
Kljub temu pa je Bolgarija še dolgo časa ostala do svojih sosed popolnoma korektna. Posebno z Jugoslavijo se je razmerje stalno izboljševalo in največjo zaslugo za to je imel kralj Aleksander Kara-džorževič, ki je bil eden glavnih tvorcev Balkanske antante. Obiskal je bolgarskega kralja Borisa v Varni in Kemala Atatiirka v Carigradu ter je tako prav pri vrhovih polagal mostove za medsebojno zbližanje. Septembra 1933 mu je kralj Boris vrnil obisk v Beogradu, kjer je bil tudi s strani prebivalstva prisrčno sprejet. Razumljivo je, da ta velika aktivnost ni bila prav tistim, ki niso hoteli, da bi se Balkan združil in uredil Jugoslavija in Romunija, ki sta bili obenem tudi članici Male antante, v kateri je bila tudi Češkoslovaška, sta namreč kot zvezni člen povezali obe ti dve organizaciji in solidna Balkanska antanta, povezana z Malo antanto, bi lahko predstavljala pomembno oviro za uresničenje nacističnih in fašističnih načrotv v tem prostoru. To je bilo pa prav tisto, kar je hotela doseči zahodna demokracija, in za kar se je posebno ognjevito in u-spešno zavzemal tedanji francoski zunanji minister Louis Barthou, ki je v ta namen tudi osebno obiskal prestolnice prizadetih držav. Za tiste, ki so bili proti temu, za kar sta se trudila ta dva moža. torej, ni moglo biti srečnejšega primera kakor marsejski atentat, v katerem sta 9. oktobra 1934 istočasno podlegla kralj Aleksander m Louis Barthou.
Papanastasious, so bile Balkanske kopference, katerih duša je bil, dokončno pokopane. Po solunskem sestanku leta 1933 ni bilo več nobenega pomembnegg zborpvanja, na katerem bi se zbrali zastopniki narodov vseh balkanskih držav.
Balkanska antanta — brez Bolgarije in Albanije — je medtem uspešno zaživela in delovala. Red ni sestanki zunanjih ministrov so omogočali reševanje skupnih vprašanj. Grčija je leta 1936 podčrtala, da zveza balkanskih držav ni naperjena proti Italiji. Toda to ni preprečilo, da se ne bi balkanske države v abesinski vojni odločno postavile ob stran Velike Britanije, ne oziraje se na gospodarsko škodo, ki jim jo je povzročilo izvajanje gospodarskih sankcij. Na kon ferenci v Montreuxu so leta 1936 skupno podprle Turčijo pri njeni zahtevi po reviziji določil o Bo-sporu in Dardanelah. Istega leta so sprejele tudi letalsko konvencijo. Njihove Narodne banke so na posebni konferenci (leta 1936) skle nile, naj se pri vsaki narodni banki 'ustanovi poseben odsek za pre učevanje gospodarskega položaja in finančnih vprašanj na Balkanu Prvega marca 1937 je stopila v ve ljavo na blejski konferenci spre jeta konvencija o znižanju medse bojnih poštnih tarif, v načrtu je bila tudi uvedba skupnih znamk ter Romunija in Jugoslavija sta se sporazumeli o zgraditvi mostu čez Donavo pri Turn Severinu.
To je samo nekaj konkretnih dej stev iz množice problemov, ki jih je stalni svet Balkanske antante obravnaval in reševal leta 1936. U stanovljena je bila tudi novinar ska Balkanska antanta (1936).
(Dalje prihodnjič)
Tako dejanska tvorca Balkanske antante nista osebno dočakala njenega podpisa. Toda tvorba, ki sta jo pomagala ustvariti, je uspešno prestala prvo preizkušnjo. Prav na zasedanju Društva narodov, ki je obravnavalo soodgovornost nekaterih držav za njun umor, so članice Balkanske antantp solidarno z Ma-
lo	antanto nastopile proti novemu francoskemu zunanjemu ministru Lavalu, ki je poskušal vse zakfiti. Zaradi volje večine članic Društva narodov seveda niso mogle prodreti s svojimi zahtevami, toda skupnost je bila tu. Bolgarija se je počasi, a vztrajno začela odmikati na nemško-ifalijansko stran. Ko je leta 1936 padel kot žrtev atentata še
SOLSKA PRIREDITEV
Slovenske srednje in strokovne šole v Trstu priredijo v soboto
11. aprila ob 2Q.30 in y nedeljo
12. aprila ob lt>.30 akadepjijo. jša sporedu je petje, ritmične vaje in narodni '1 •}. — Vstopnice dobite od četrtka 9- aprila dalje v pisarnah šol, ki sodelujejo.
Vloga učitelja u Sloveniji
»Slovenski poročevalec« toži, da današnji učitelj ne predstavlja več tiste sile na vasi kot med dvema svetovnima vojnama.
Nobenega zanimanja ni več za poglobitev y gospodarske in druž bepe prilike krhja sapiega ali o-trok, s katerimi živi.
»Učiteljstvo na dežeb je dpne^ razcepljeno na več prijožnostn ' udejstvovanj, v tem delu pa morda manj sistematičnosti ip naliz, kot pred osvoboditvijo.«
Obremenjenost učitelja v šoli je. danes gotovo večja kot pred vojno saj se je število učiteljev znižalo glede predvojnega stanja skoraj za 32 odstotkov.
Pri popisovanju prebivalstva le ta 1931 je bilo 36 odstotkov popi sovalcev učiteljev, leta 1948 pa komaj 15 odst. Vse kaže, da se bo pri letošnjem popisu ta odstotek še znižal.
Ob veselih in žalostnih prilikah spomnite se revnega slovenskega otroka in podpirajte SLOVENKO DOBRODELNO DRUŠTVO!
lp brez težkih ip celo usodnih medsebojnih obračunavanj. Abaku-rnov je že pred časom padel v nemilost pri Malenkovu in se pridružil vojaškim krogom, ki so ob delitvi zapuščine ostali brez deleža. Zaenkrat je Malenkov Abakumova prehitel, kaj bodo k temu -pripomnili Vdiaški kifigi, bodo pokazali morda že prihodnji tedni. Tudi v Sovjetiji se zna ponoviti nekdanji generalski upor proti Hitlerju....
Zglo je verjetno, da se bo poplava kremeljskih presenečenj nadaljevala tako na notranjem kakor na zunanjem političnem poprišču. Prav lahko se zgodi, da bomo doživeli nelcako obnovitev NEP (»Nove ekonomske politike«), ki jo je uvedel i. 1922 Lenin in jo je Stalin 1- 1925 pokopal. Diktatorske zadrege pogostokrat segajo po ventilih, da ob kritičnih trenutkih sprostijo notranje pritiske. Take prehodne ventilacije kaj rade zapeljujejo lahkoverne ljudi, v katerih vzbujajo upapje, da se komunizem pričenja liberalizirati in zato v bistvu pravzaprav ni tako velika nesreča. Tudi o jugoslovanskem komunizmu še v zadnjem času pojavljajo taka zablodna optimistična upanja.
Vse take in podobne varljive na-de pa so — na žalost — norost. Poglejmo si samo zadnjo sovjetsko amnestijo. Od te so izključeni vs, politični priporniki, kar pomeni, da Sovjetiji sedi vsak sedemnajsti prebivalec .vštevši starčke in dojenčke, v koncentracijskem taborišču. Za komunistični sistem, kakršnega koli tzpovedanja, človek ne šteje nič, tako v teoriji kakor v praksi, pač pa predstavlja zgolj koristen kolešček orjaškega državnega in partijskega stroja. Ta stroj brezobzirno uničuje vse, kar se kot kolešček ne udinja njegovemu obratovanju. Ta stroj v rokah nasilnika obratuje lahko z raznimi brzinami, humanizirati pa ga ni mogoče, ker je pač samo stroj. Resnično liberaliziranje bi moralo iz koleščka zopet ustvariti človeka. To pa bi pomenilo konec komunističnega državnega stroja tako v Kremlju, kakor joovsod tam, kjer komunistični stroj hratuje. Tudi Hitler se je v zadregi pobotal s Stalinom in trenutno celo ustavil svoj stroj antikomunizma. Za koliko časa?...
Zaenkrat vemo praktično sapo to, da udarjajo preko Železne zavese povsem novi zvoki v zunanji svet. Naravno je, da obstojajo in morajo obstojati dvomi, če ti zvoki prinašajo novo politično preusmeritev kremeljskih mogotcev, lili obnavljajo stara propagandna zavajanja v novih oblikah.
Najvišja zapoved v ten) trenujku je, da ?! svobodni svet čimprej zajamči gotovost, kakšne vrste so te nenavadne krerpe}]sk;e melodije.
To pa se bo zgodilo le z resnimi ip praktičnimi preizkusi novih pobud z Vzhoda.
Kmetijska politika
v Jugoslaviji
(Nadaljevanje s 1. strani)
da se jim zna ves »socialistični sektor na vaši« podreti, so začeli vse take ljudi preganjati kot »saboterje«.
’ Kardejjev članek je več kot dovolj jasen, da opravičuje nakazane dvome in sume- Najverjetneje je namreč, da je inozemstvo naveličano nepotrebnega podpiranja prej bogate Jugoslavije zahtevalo nekatere ukrepe, ki naj omogočijo, da se i»veča kmetijska proizvodnja, da se bo država vsaj sama prehranila. Režim je zdaj tej zahtevi na papirju ugodil. Toda zaenkrat samo na papirju in še to v zelo dvoumni obliki. Komunistični oblastniki se namreč predobro zavedajo, kaj bi pomenila zopetna osamosvojitev jugoslovanskih kmetov.
Zato se nam ne zdi verjetno, da bi kaj takega zavestno in prostovoljno dopustili.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Demokristjani in Slovenci
Ce listamo italijanske časopise, takoj opazimo, da spadajo listi strank, ki so na vladi, in posebno demokrščanske stranke, med naj-odločnejše netilce narodne mržnje in sovraštva do vsega, kar je slovenskega in jugoslovanskega.
Da pustimo ob strani misinov-sko časopisje, ki ne bo nikoli pozabilo, kako so Jugoslovani obračunali z njihovim pokojnim duče-jem, se vprašamo, kako ,to, da demokristjani nimajo razumevanja do nas.
Obsoditi pa moramo posebno pisanje tukajšnjih listov »La Prora« in »Vita Nuova« ter žal tudi zadržanje samega tržaškega škofa do Slovencev. Imenovani listi so postali zadnji mesec kar divji samo zato, ker je Titu uspelo priti v London.
Neki Bologna piše v listu »La Prora« o »mednarodno priznanem italijanstvu« vsega Svobodnega o-zemlja, dalje o vsem, kar je moralo pretrpeti italijanstvo Istre pod jugoslovanskimi oblastrri, ter o ndkih »višjih pravnih In moralnih principih skupne krščanske 0-mike«, v imenu katerih bi morale vtelesile takoj dati Italiji vse, kar vpraša,
Dragi g. Bologna, če pustimo ob strani to, kar tudi vi dobro veste, namreč dejstvo, da je Trst otok v slovenskem morju, katerega morate prepotovati vsakokrat, ko greste na izlet v Tržič ali kam dalje, dovolite nam, da vas vprašamo: ali ste kdaj vi, ali glasila vaše stranke, ali »Vita Nuova« (»giornale cattolico!«) omenili in obsodili naše petindvajsetletno trpljenje pod italijansko oblastjo, za katerega smo bili deležni najbolj sistematičnega raznarodovanja, ki ste ga o-pravljali na vseh poljih, tako na političnem, kulturnem, gospodarskem in verskem polju? Na katere »moralne principe« naj se svet o-zre, ali morda na tiste, s katerimi so bili napojeni vaši proglasi na primorske Slovence ob zasedbi naše zemlje? Glede sramotnega žiga (»bollo d’infamia«(, ki naj bi si ga Jugoslavija pridobila po vojni, pa nam povejte, kdo ga je imel prej, Italija ali Jugoslavija? Zal moramo priznati, da je sedanji komunistični režim v Jugoslaviji zelo škodi) nam primorskim Slovencem; žal je jugoslovanski komunizem I-taliji služil v toliko, da je lahko napadala nemoteno vse, kar je jugoslovanskega ali »balkanskega« — kot se italijanski listi z zaničevanjem izražajo. Vendar pa je treba ugotoviti, da nosijo v resnici ta sramotni žig tisti, ki nam tu v Trstu, v katerem naj bi vladali svoboda in demokracija, kratijo najosnovnejše pravice, ki sta: ljubiti svoj jezik in častiti Boga v domačem jeziku! Ne, saj je nemogoče, vam bo rekel tujec-protestant, saj
katoliška Cerkev skrbi za misijone, saj izučijo misijonarje celo v najtežjem kitajskem narečju samo zato, da lahko pridejo v stik z narodom in da razširjajo katoliško vero! Poglejmo v Trstu: za vsako mašo moramo beračiti na škofiji, za procesijo sv. Rešnjega Telesa po tržaških ulicah pa je bilo prepovedano slovenskim vernikom peti v slovenščini, da ne bi tržaške ulice spremenile svoje italijansko lice! In ko so tudi tržaški Slovenci hoteli imeti božično polnočnico, so se morali zadovoljiti s polnočnico ob 9. uri zvečer, in še to na posredovanje nadrejenih cerkvenih krogov.
Gospodje, ali so to »moralni principi skupne krščanske omike«? A-li v našem primeru delate na tem, da pretrgate tisto vez, ki brati črnca z belim in rumenim človekom? Ali ni torej res, da so v Trstu ljudje, ki niso kos svojim nalogam,
in ki zlorabljajo svoj položaj?
Pred kratkim sem slišal pridigo duhovnika, v kateri se je ta vprašal, kaj pomaga, da jmamo krščanski nauk po šolah, če sliši otrok, ko pride domov, pohujšljive politične pogovore odraslih, ki nedolžno mladino navajajo k narodnostni mržnji? To pomislite gospodje, to je gola resnica! Se je čas, da popravite zgrešeno, še je čas, da rešite svoj ugled pred javnostjo.
J. V.
flelilionocne pomilostitve
Vojaški guverner in conski poveljnik, generalmajor sir John Winterton, je ob priliki velikonočnih praznikov po stari navadi, po kateri ZVU pomilosti obsojene kaznjence, v kolikor to opravičujejo okolnosti, pomilostil približno trideset cseb, ki so jih obsodila krajevna sodišča.
Nov zvonik v Dolini
Gradnja novega zvonika dobro napreduje.
Domačini z veseljem in zanimanjem slede temu vsakodnevnemu napredku in si redno ogedujejo potek dela. Delavci pod vodstvom podjetnika g. Vinkota Glavine iz Boljunca ,pridno in veselo delajo. Ce bo šlo tako naprej, bodo dolinski zvonovi za praznik sv. Urha v avgustu že zapeli z novega stolpa.
Po 35. - letih bo končno Dolina imela. zcpet primeren zvonik. Postavljen je na prejšnje temelje in bo gotovo lepši in večji kot prejšnji, katerega je strela podrla točno pred petintridesetimi leti. Imel bo 34,70 m višine.
V	vseh teh dolgih letih ni bilo mogoče uresničiti tihih ponosnih želj Dolinčanov, ki bi radi imeli lep, dostojen stolp pri farni cerkvi. Sedanji g. župnik je znal ubrati pravo pot in je dosegel pri oblasteh sredstva, ki so bila potrebna za to veliko delo.
Nabrežinci za naše pravice
30. marca in 7. aprila sta bili zadnji redni seji pomladanskega zasedanja devinsko - nabrežinske-ga občinskega sveta. Na dnevnem Tedu so bile važne zadeve upravnega in političnega značaja.
Obč. svet se je v glavnem bavii s predlogom resolucije na ZVU glede imenovanja področnega predsednika in podpredsednika, ki sta jo v:ožila svetovalca dr. Skerk in Golja za List.' slovenske skupnosti. Resolucija se opira na veljavno zakonodajo pri zahtevi uvedbe volitev za področnega predsednika in podpredsednika ter člane področnega upravnega odbora; dotlej pa naj se na ta mesta postavljajo domačini, vešči obeh tukajšnjih jezikov, za podpredsednika pa naj se imenuje Slovenec.
Zupan se je s predlogom strinjal, obžaloval pa je, da tega ni bilo mogoče uresničiti 1. 1945, ko so bili za to dani ugodni pogoji, ker se tedaj »naša voditelji« s tem niso strinjali. Izrekel je tudi pomislek glede predlaganega sistema volitev za mesta v področnem predsedstvu in želel, da bi se za vso stvar začele zanimati tudi o-stale občinske uprave našega področja.
Nato je obč. svet na predlog ko-minformista A. Slavca soglasno sklenil, naj pozove župan Terčon na skupen sestanek zastopstva o-stalih občinskih uprav, ki naj bi sestavili resolucijo, katero bi nat<9 vložili skupno ali ločeno. Ta sestanek bo v nedeljo 12. aprila. Občinski svet pa je zavrnil predlog ko-minformističnega svetov. A. Slavca o združitvi obeh področij STO-ja, češ da bi to pomenilo izročitev
Brezposelnost na Proseku
Najkritičnejši čas za brezposelne, to je zimski čas, je že za nami, vprašanje brezposelnosti je pa še vedno aktualno.
Priznati moramo, da se je zadnje čase nekaj izboljšalo z odločnim nastopom domačih delavcev, ki so izsilili od mestnega delavskega urada, da je podjetje, ki gradi stanovanjski blok za begunce, odslovilo tujce in sprejelo na delo brezposelne domačine.
Delovanje omenjenega podjetja, ki je ne glede na predpise zaposlilo izključno nedomačine, ki niso imeli niti delavske knjižice, je bilo groba kršitev vseh zakonov. Treba bi bilo urediti tudi drugod najemanje delavcev, da bi se domačini upravičeno ne pritoževali nad pristranskim delovanjem delavskega urada, ki dostikrat ne nosi odgovornosti za nepravilne namestitve.
Kljub temu, da je bilo v tem primeru na Proseku zadoščeno pravici, je še vedno veliko domačinov brezposelnih. Občinska skrb za brezposelne je nezadostna. Treba bi bilo odpreti nova središča za delo, da bi vsaj najbolj prizadeti dobili kolikor toliko stalno delo.
Pravično bi tudi bilo, da bi pri namestitvah upoštevali dejansko stanje družin in delo ter zaslužek razdelili bolj socialno. Današnj* kriteriji namestitve so namreč v mnogih primerih prava ironija »krščanskega« socialnega nauka. Pri nas nihče ne upošteva važnega či-nitelja pri nameščanju, kot je socialna šibkost delavca! Ce ima nekatere predpisane pogoje, dobi zaposlitev, pa čeprav ima tudi drugi vir dohodkov, od katerega ba prav lahko živel. V tovarnah so dosti-
krat nameščeni sinovi in hčere dobro stoječih kmetov, ki bi lahko živeli na svojem posestvu. Koliko je uradnikov in uslužbencev, ki imajo njihovi starši ali zakonski drug donosno obrt! Podobnih primerov je nešteto, kot je nešteto število nezaposlenih, ki so socialno res ogroženi.
Vse to pa ni važno za upravo, ki odloča o predpisih nameščanja!
Pozor pped holopadsbim hpoščem!
Obveščamo naše kmetovalce na novo nevarnost, ki jih bo verjetno poleg letošnje suše hudo prizadela, če ne bodo pravočasno napravili potrebne korake.
Na naših poljih, zlasti pa na krompiriščih se je pojavil koloradski hrošč.
Svetujemo zato kmetovalcem, naj se obrnejo po nasvete na področno Kmetijsko nadzorništvo in takoj začnejo z zatiranjem te nevarne golazni.
SLOV. DOBROD. DRUŠTVO v Trstu priredi 1. maja izlet, na Staro goro v Benečiji.
Vpisovanja na sedežu društva v Machiavellijevi ulici 22-11. -tel. 62-75.
Potujemo z udobnim avtobusom.
Bpadnja ljudskih hiš
Oddelek ZVU za javna dela je bil pooblaščen za nakup zemljišč v dolnji Carboli (prej lastnina OMMSA) in je odobril načrte za gradnjo dveh stavbnih skupin s skupno 14 hišami (218 stanovanji) za skupni znesek 500 milijonov lir.
cone B Italiji dn kršitev mirovne pogodbe. Prosti predlogu so glasovali si svetovalci SDZ in Liste slovenske skupnosti, za predlog pa sta se izjavila samo kominformistu Slavec in Gratton.
Občinski svet je obravnaval še vrsto upravnih zadev.
Pri volitvah članov volilne komisije so bili izvoljeni svetovalci Floridan, Colja, Gratton in D. Le-giša, za namestnike pa I. Terčon, Pahor," dr. Skerk in Slavec-Vizin-tin.
Občinski svet je po sklepu zem-ljeknjižnega sodnika odobril vse prodajne pogodbe jusarskih zemljišč v Vižovljah in Sesljanu. V bodoče bo morala take pogodbe sklepati občina, ker sodišče ne priznava jusarskih komisarjev, ki jih jp svojčas imenovalo področno predsedstvo.
Obč. svet se je bavil tudi s spremembami gradbenega pravilnika.
Na predlog svet. Floridana so sprejeli sklep, naj zaprosi občina pri ZVU za fond 3,200.000 lir za izboljšanje stare in nabavo nove šolske opreme.
Obravnavali so tudi vrsto drugih vprašanj v zvezi z javnimi de-
li	*' davčnimi dajatvami.
Letos bo tržaški velesejem od 25. junija do 12. julija. Na letošnjem velesejmu bo II. Mednarodna razstava kave, ki se je bo udeležilo
11	držav. Veliko zanimanje vlada tudi za Razstavo lesa. Francoske, italijanske, belgijske, avstrijske, nemške in luksemburške železnice so doslej priznale znaten popust za potovanja na tržaški velesejem.
Tudi domača občinska uprava je velikodušno prispevala svoj del. Sklenila je, nabaviti lepo moderno električno uro za novi zvonik. Občinska uprava je s tem sklepom nekako obnovila staro navado, po kateri je v Dolini skrbela za javno uro srenjska uprava.
Tako bo torej Dolina imela poleg lepe župnijske prosvetne dvoranice tudi lep zvonik, kjer bo u-brano pel največji zvon tržaškega podeželja.
Podrobnosti o dolinskem zvoniku in njegovi zgodovini pa objavimo prihodnjič.
Paladin se spet oglsSa
Na 'kratki seji tržaškega občinskega sveta 7. aprila so obravnavali razna javna dela in kmalu začeli razpravo proračuna mestnega podjetja Acegata na tajni seji.
Vendar tudi topot ni bila seja brez posebne zanimivosti zaradi u-vodnega izpada »socialdemokratskega« svetovalca Paladina.
Ta se je hudoval zaradi izvajanj našega obč. svetovalca, dr. J. Agne-letta, ki je na prejšnji seji pokazal v pravilni luči neresnost obč. svetovalcev tako imenovane večine, prav posebno pa še pripadnikov samozvane »Socialistične stranke Julijske krajine«, ki izgubijo razsodnost, brž ko čujejo ime Slovenec! Paladin je zahteval, naj njegova izvajanja o fojbah in slovenski ter balkanski kolektivni krivdi zanje vnesejo na zapisnik, da bo točno dognana »razlika med samozvano demokratičnostjo slovenskih voditeljev v Trstu, i odrekajo pravico samoodločbe ljudstva tako i-menovanega Svobodnega tržaškega ozemlja, in demokratičnim socializmom onih, ki zagovarjajo spoštovanje človečanskih pravic, ki jih je sprejela Organizacija združenih narodov«.
O lepih Paladinovih besedah, po katerih se pa tržaški iredentisti v ničemer ne ravnajo, pa ob drugi priliki.
NOVICE z VIDEMKSEGA
Stare navade izflinjajo
Naše stare velikonočne navade se od leta do leta izgubljajo, zlasti v večjih vaseh po dolinah na škodo krščanskega velikonočega razpoloženja.
Na cvetno nedeljo nesejo otroci v cerkev, v naročju ali pa z ob-ramnico, ,v snope povezane oljčne in lovorjeve veje. Nobena družina ne ostane brez »ojke«, s katero bodo »požegnali« njive in travnike na »viljo« sv. Treh kraljev in na veliko soboto, kropili mrliče in jo žgali pred hišo, kadar bo »huda lira« in bo strah za točo.
Kako vse drugače je bilo do leta 1933! Do tedaj so »pri fari« slovesno peli »passio« v slovenskem jeziku. Na cvetno nedeljo so bile po podružnicah samo zgodnje maše, ker so potem duhovniki in verniki tekli »k fari« pet »passio«. Po padcu fašizma so v nekaterih vaseh, kjer je slovenski duhovnik, zopet vpeljali petje »passia«, pred mašo, v slovenskem jeziku, kar zvabi v dotično cerkev tudi ljudi iz sosednjih vasi. To pa je veliko krivoverstvo in pohujšanje za preobčutljiva ušesa nacionalističnih farizejev, ki redno vsako'leto'dvignejo velik hrup protestov po časopisju :n povzročajo nadležne oblastne preiskave.
Veliki teden je želo važen, zlasti za otroke, ki se mučijo s tesanjem in nastavljanjem orodja za ropotanje na veliki četrtek in veliki petek. Vsak »puobič«, ki komaj shodi, hoče imeti svoj »laskotac« ali »klopotač« ali »drljevko«. Ce ne more sam, bo jokal, dokler mu je ne bo izdelal oče ali starejši bratec. Najbolj ponosen je tisti, ki izdela lepši »klopotač«, glasnejšo »drljevko«. V tej velikotedenski o-brtl je, zlasti v hribih, prava tekma med otroki. Brihtnejši si znajo izdelati velike ropotalne stroje, da jih morajo na hrbtu prenašati, in katerih ropotanje odmeva po vsej dolini. Na veliki četrtek in petek, opoldne in zvečer, se zberejo vsi otroci na sredi vasi ali pred cerkvijo, kjer nastane tako peklensko ropotanje, da se ti ježijo lasje! Ker se živina po hlevih plaši in jih gospodarji lovijo proč, se ti spravijo na zvonik ali na hribček nad vasjo. kjer strašijo »razbuojnike, ki so Jezusa križali«, dokler niso popolnoma upehani.
Kadar na veliki četrtek zjutraj zvoni »s lori o« ali »Jezusu po duši«, v nekaterih vaseh vsi otroci
tečejo k studencu se umivat in med umivanjem molijo:
»Cista uodica, čista rosjica: presveta Trojica očistite mojo dušjico in moje telud, ki je tako gardud.«
Prav tako delajo, ko zvoni »glo-rio« na veliko soboto. V nekaterih vaseh zahodne Benečije, ko zvoni »glorio«, mečejo čez glavo za hrbet kamne. Cim dalje odleti kamen, tem dalje bodo stale kače :n druge strupene živali.
Gospodinja so zelo zaposlene na veliki četrtek in petek, ker morajo temeljito pomesti vse hišne prostore, »ogribati pode« in »ofrigati« vso hišno posodo, tako da .bo v hiši vse snažno za velikonočni praznik. Zlasti na veliki petek v nekaterih vaseh znesejo »na luht in na sonce« ves »gvant«, kar ga je po omarah.
Največ časa morajo zamuditi za »speč žegnanco«, ki ni navadni vsakdanji kruh, ampak »obejen kruh z lepo armenj farbo«. Posebno skrb morajo posvetiti »golobicam« s »pirhom« na hrbtu in »oj-ko« v kljunu, na katere otroci čakajo že leto dni.
Na veliko soboto zjutraj se otroci zberejo okrog ognja pred cerkvijo. Po blagoslovu ognja si vsakdo prižge gobo, ki jo je prinesel s seboj, jo natakne na palico in vrteč isto po zraku teče domov s tem blagoslovljenim ognjem prižigat o-genj na domačem ognjišču.
Popoldne, ob določeni uri, si gospodinje nabašejo v primerno, čedno in z belim prtom pogrnjeno »pletenico«, »žegnance«, otročje »golobice« in »piruhe«; na vrh denejo še vršiček blagoslovljene »ojke« in vse nesejo v cerkev ali v določeno hišo. Seveda jih spremljajo tudi otročiči, ki nikakor ne morejo odvrniti pogleda od toliko zaželenih »golobic«. Seveda bi se iih otroci lotili takoj po blagoslovu. ampak mama jim na vso moč dokazuje, da ne smejo jesti »golobic« in »žegnancev« do naslednjega jutra, ko bodo zmolili »rožar«.
Koliko slin pretočijo . otroci na velikonočno soboto, kjer se matere še drže te stare navade!
Nastopi velikonočno jutro in po v&eh hišah, po molitvi, režejo »že-gnanca«; vse hiše diše po »obujenim kruhu«.
Pri darovanju velikonočne sv. maše nekdo v cerkvi intonira 'sto in stoletno velikonočno pesem:
»Jezus je od smerti vstau od njega britke martre: zato se veselimo inoj Boga hvalimo. Alleluja!« itd.,
ki jo poje vsa cerkev. Skoda, da je ta stara in lepa pesem izginila iz cerkva, kjer so laški duhovniki. Po maši se otrokom ne mudi domov, saj so se že zgodaj najedli do sitega »žegnance« in »piruhov». Pred cerkvijo postavijo »piruh« ob zid in začne tekma za »piruhe«. Od dveh ali treh metrov daljave merijo s kovinasto liro (nekdaj pa-lanko) na piruh. Kdor zadene v piruh, dobi piruh in denar, če ne pa dobi lastnik pirha tvegani denar.
Taka je danes velikonočna folklora v Benečiji!
Zaspaoanka iz Rone a
Le spavaj, le spavaj otročič muoj; jest bom šivala, štihala ,štihala; jest bom šivala, štihala, štihala; ku k’ je štihala mam’ca moja!
Le spavaj, spavaj sinič muoj, ku k’ je spau očd tuoj!
Te bom zibala, piugala, piugala; te bom zibala, piugala, piugala, ku k' je zibala mamka moja!
Radio Trst II
306,1 m ali 980 kc-sek
NEDELJA, 12. aprila: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. —	15.00	Naša mladina
pred mikrofonom. — 17.25 Koncert angleške vojaške godbe. —
18.00 Novice iz delavskega sveta.
19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30' Izbrana lirika. — 21.40 Musorg-ski: BORIS GODUNOV, 1. in 2. dejanje.
PONEDELJEK, 13. aprila:	13.30
Kulturni obornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Književnost in umetnost. — 22.00 Mu-sorgski: BORIS GODUNOV, 3. in 4. dejanje.
TOREK, 14. aprila: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — .20.30 Aktualnosti-
21.00 Citamo za vas. —	22.42 Koncert pianista dr. Danila Švare.
SREDA, 15. aprila: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški ve— dež. — 20.30 Sola in vzgoja. —
21.00 Koncert violinista Karla Rupla. — 21.30 Vokalni kvartet.
22.00 Schubert: Simfonija št. 8.
ČETRTEK, 16. aprila: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. •— 20.00-Koncert moškega zbora Jadran.
21.00 Radijski oder - John van Druten:	SPOMINJAM	SE MA-
ME.
PETEK, 17. aprila: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje. 20.30 Tržaški kulturni razgledi.
22.00 Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. — 22.45 Lisztove-skladbe.
SOBOTA, 18. aprila: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. •— 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za-šalo - malo zares. — 22.00 Liszt: Koncert za klavir št. 2.
ZASTOPNIKA ZA TRST IN OKOLICO, sposobnega v živilski stroki, iščemo. — Pismene ponudbe poslati na upravo , lista’ ' pod značko »Agilen«.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in nd 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
Zdravnik
dr. Franc Gruden
specialist
za ustne in zobne bolezni je odprl svojo ordinacijo v Nabrežini, 80 (v svoji hiši)
MI z a p] I I kmetovalci V podjetniki •
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal« Sonnlno, 2 4
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
Cormons - prov. Gorizia
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
V K LIK A IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH l LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.