Poštnina plačana v ko*otIbL Leto LXI. iteu. 103. v uaMlanl, v petek i. mulo 19ZB. Cena Din r Izhaja vsak dao popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Lnserati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji in sera ti petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora In se rat ni davek posebej. >Slovenpki Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din Upravolšrvo: Knaflova ulica št S, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Koaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Vukičević hoče vladati brez parlamenta Današnja seja Narodne skupščine Svetozar Pribičević žigosa malomarnost ministrskega predsednika« ki prezira Narodno skuoščino. — Dr. Korošec postavljen na laž. — Klerikalci besne. — Beograd, 4. maja. Današnja seja Narodne skupščine je bila zelo zanimiva, pa ttrdi zelo viharna. Na dnevnem redu je bila re-sokieija, ki }o je predlagal z. Pribičević in v kateri zahteva, da se pozove ministrskega predsednika, naj se udeležuje sej Narodne skupščine. G. Pribičević je imel velik govor, v katerem je razgalil početje sedanjega režima in sa.botiranje Narodne skupščine s strani ministrskega predsednika. Njegov govor je vsa zbornica poslušala z veliko pozornostjo. Opazilo se je, da so njegova izvajanja odobravali zlasti radikakski nezado-vcltineži. D a si ravno je g. Vukičević vedel, da je na dnevnem redu ta resolucija, ni pr;šel na sejo. marveč je poveril dr. Korošcu nehvaležno nalogo, da vrši funkcije njegovega advokata. Seja Narodne skupščine je pričela šele ob 10.30. Po prečkanju zapisnika ye po si. g. Petejan protestiral proti temu, da je bila njegova interpelacija včeraj stavljena z dnevnega reda. Predsedstvo skupščine ga ni pravočasno obvestilo, kdaj pride interpelacija na dnevni red. in zato se tudi ni udeležil včerajšnje seje, kar bi bil brez dvoma,storil, če bi vedel, da pride v razpravo njegova interpelacija. Predsedujoči g. Agatonović je zahtevo posl. Peteiana, naj se interpelacija ponovno stavi na dnevni red, odklonil. Po kratki razpravi je skupščina sprejela nujni predlog posl. dr. Mačka glede zaščite gozdov. Nato je prišla v razpravo resolucija g. Pribičevića (besedilo smo objaviti že v včerajšnji številki) nakar je povzel besedo g. Pribičević ki je v enournem govoru najostreje ožigosal početje vlade in zavrnil tudi dr. Koroščeve izjave o razmerah v Južni Srbiji. Uvodoma je g. Pribičevič naglašal, da gre njegov predlog predvsem za tem, da pozove Narodna skupščina g. Vukičeviča, naj vrši svojo dolžnost in ostane v stikih s skupščino, ki je edina predstavnica naroda, ne pa. da dela vse na lastno pest. G. Vukičevič se po* stavlja na popolnoma napačno stališče, ko smatra Narodno skupščino le za ne* kako nepotrebno zlo. Predstavnik naroda je Narodna skupščina in vlada je le njena ekseku* tiva. V vseh parlamentarnih državah se mora vlada pokoriti direktivam parlamenta. Vlada ima samo dolž= nost, da vodi posle. Zato vidimo tudi v vseh drugih državah, da prihaja mi? nistrski predsednik redno k sejam in je navzoč pri vseh razpravah. Nemo* Izpremembe v finančni službi — Beograd, 4. maja. Kralj je podpisal večji ukaz o imenovanju in premestitvah uradnikov v področju finančnega ministrstva. S tem ukazom so bili vsi uradniki 4. skupine prevedeni v tretjo. Pri finamčni kontroli so imenovani: za oblastnega inšpektorja v Ljubljani Anton Muc. doslej v Celju, za sreskega upravnika v Ljubljani Fran Arko, podinspektor pri Sv. Lenartu, za sreskega upravnika v Celju Peter Držaj, dosedanji komisar v Ljubljani, za starešino oddelka finančne kontrole v Prevarah Nikola Božičevič, doslej komisar v Ptuju, za sreskega upravnika v Škofji Loki Fran Kuhar, doslej komisar v Trebnjem, za sreskega upravnika v Gjevgjelri Ninko Sa-mordžiia, doslej" komisar v Mariboru, za sreskega upravnika v Manbru Anton Puc, doslej podinspektor v Apatinu. za starešino oddelka v Mariboru Fran Gaberšček, doslej komisar v 5t. Tlju, in za starešino oddelka Maribor I. Jakob Kaiser. doslej komisar v Mariboru. Bodrero odide ? — Beograd. 4. maja. Pogajanja med našo državo m Italijo se v zadniem času nekoliko bolj živahno razvijajo. Kakor znano, se vodijo pozajanja v glavnem v Rimu in sicer med našim poslanikom Rakićem in italijanskim zunanjim ministrstvom. Kakor kažejo nekateri maki, se pogajanja približujejo koncu in v zvezi s tem le te dni odpotoval italijanski poslanik Bodrero v Rim po navodila svoje vlade Tz zaneslii-vega vira se doznava, da se ie poslanik vračal pred par dnevi iz Rima. prišel pa je samo do Trsta. Tu je prejel odlok svoje vlad«, s katerim se mu dovoljuje mesec dni dopusta, vsled česar Je tako! prekinil goče je misliti, da bi n. pr. angleški ministrski predsednik ne prisostvoval seji angleške zbornice. V drugih dr« žavah 30 ministrski predsednik šefi strank, pri nas pa je baš obratno in hoče g. Vukičveič šele kot ministrski predsednik postati predsednik stranke. Ravno tako so dolžni tudi ministri, da redno prisostvujejo sejam. Ko je bil n. pr. Llod George za Časa mirovnih po* gajanj dlje časa odsoten, ga je angleški parlament prisilil, da je zapustil mU rovno konferenco in prišel v parla> ment. Pa ne samo sej parlamenta, ne» go tudi sej parlamentarnih odborov se v vseh drugih državah udeležujejo mi? nistrski predsedniki. Res je, da drugod ministri ne zapravljajo časa s podpi* sovanjem aktov, marveč prepuščajo to svojim podrejenim organom. Pri nas pa hoče vlada vse še bolj centralizirati. To, kar počenja g. Vukičevič in sedanji režim, ki pošilja na seje Narodne skupščine običajno le po enega dežurnega ministra, pomeni najeklatantnejše rušenje parlamentarizma. G. Vukičevič prezira predstavnike naroda, tako kakor jih še ni preziral noben šef vlade. V svojih nadaljnih izvajanjih je g. Pribičevič najodločnejše zavrnil izjave notranjega ministra dr. Korošca o Južni Srbiji ter navedel med drugim izjave g. Davidoviča, ki je ponovno naglašal, da je stanje v Južni Srbiji obupno in da se vrše tam grozne stvari. Dr. Korošec je s svojimi izjavami le dokazal vso svojo nesposobnost in je stvari sami največ škodoval. Svoja izvajanja je g. Pribičevič zaključil s konstatacijo, da ie za take razmere odgovoren tudi g. Davidovič, ki podpira sedanji režim in ki ni nič boljši od Vukičeviča, ker sedaj tudi on ne prihaja več k sejam Narodne skupščine. V ostalem pa ie na glasil, da sedanja Narodna skupščina odnosno njena vladna večina tudi drugega ne zasluži, kakor da jo ministri prezirajo, ker se je s tem, da ie verificirala policijske mandate, sama odrekla^ svojih pravic. V imenu vlade je branil g. Vukičeviča notranji minister dr. Korošec, ki je seveda hvalil g. Vukičeviča in ponavljal svoje fraze o vzornem redu v Južni Srbiji. Nato je povzel besedo g. Stepan Radič, ki je takoj v začetku izredno ostro napadel gg. Vukičeviča in dr. Korošca. Klerikalci so nato začeli tako razsajati, da ie moral predsednik sejo prekiniti. potovanje v Beograd in odpotoval v kopališče Hali V poučenih krogih smatrajo, da se poslanik Bodrero sploh ne bo več vrnil na svoje mesto v Beograd. Zameniala bi ga osebnost, ki bo nadaljevala pogajanja za ureditev spornih vprašani z našo državo. Italija pritiska na vse strani — London, 4. maja. >Times< poročajo, da bi varnostni pakt med Italijo. Grško in Turčijo, za katerega se vrše na inicijativo rtalije pogajanja, vseboval določbe, po katerih bi se odrekla Italija vsakim teritorijalnim aspiracijam, nasprotno pa bi se obvezala Turčija, da bi svoie potrebščine za vojsko, železnico in razne gospodarske naprave naročala v Italiji. Turčija se tudi obvezuje, da bi v bodoče ne sklenila z drugimi državami nobenih političnih ali narodno - gospodarskih pogodb brez pritiska Italije: Grčija bi se prav tako obvezala, da bi v bodoče nakupovala svoje potrebščine v Italiji., zato pa bi Italija ne nasorotovala povečanju njen« obrambne moči in bi jo Italija v slučaju potrebe podpirala pri reševanju balkanskih vprašani. KRALJ V TOPOLI — Beograd. 4. maja. Kralj in kraljica sta s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom včeraj popoldne odpotovala v Topolo, tam ostaneta nekaj dni V juliju odpotuje kralieva rodbina na Bled ST. RADIĆ V ZAGREBU — Zagreb, 4. maja G. Stepan Radič je sklical za jutri sejo oblastnega odbora že ob 6. zjutraj. On sam dospe v Zagreb z jutranjim vlakom ob 4.35 in bo takoj po seji ob 11. dopoldne nadaljevai potovanje v Prago.--- Vrana vrani oči ne izkljuje Zopet vesti o generalski vladi* rajo, kadar pa gre za korita, so — Beograd, 4. maja. Sooči se je vrnil iz Vrnjačke Banje komandant kraljeve garde general Pera Živkovič v Beograd in ga je kralj danes dopoL dne pred svojim odhodom v Topolo sprejel v daljši avdijenci. Splošno se sodi, da je bila ta avdijenca v zvezi z nadaljnim razvojem politične situacije, ker se je v zadnjem času pogosto ime* noval gneral Živkovič kot naslednik se» danjega vojnega ministra generala Had= žiča, ki naj bi stopil na čelo končen* tracijske vlade. Splošno se pričakuje, da se bodo začeli dogodki sedaj naglo razvijati. Z velikim zanimanjem zasledujejo poli* tični krogi debato v radikalskem po* slanskem klubu in smatrajo, da bodo sklepi, ki jih bo sprejel po tej debati radikalski klub odločilne važnosti za bodočnost Zatrjuje se, da so tako zvani radikalski nevtralci pričeli akcijo, ki gre za tem, da bi prišlo v stranki do pomirjenja in da bi preprečili razcep radikalskega kluba. Po predlogu nev» tralcev naj bi resolucija ne izražala Vu-kičeviču niti zaupnice, niti nezaupnice. Naglasila pa naj bi željo po ožjih sti* kih med glavnim odborom in poslan* skim klubom. Če takšna resolucija ne — Radikali se med seboj prepi-složni in nočejo dati vajeti iz rok bi bila sprejeta, smatrajo nevtralci, da bi kazalo sklicati skupno sejo poslan* skega kluba in glavnega odbora. Toza* devni konkretni predlog nameravajo staviti dr. Laza Markovič, Ilija Mihaj* lovič in še nekateri drugi radikalski nevtralci. V Vukičevičevi najožji okolici za* trjujejo, da je g. Vukićeviću mnogo ležeče na tem, da pride med njim in glavnim odborom do sporazuma. Zato je pripravljen nuditi glavnemu odboru velike koncesije in izvesti tudi večje rekonstrukcijo vlade, tako da bi radi* kalski nezadovoljneži dobili svoje za* stopnike tudi v vladi. Radikalski neza* dovoljneži pa naglašajo, da smatrajo sedanjo radikalsko*demokratsko koali* cijo za prešibko in zahtevajo, da stopi v vlado, če pride do rekonstrukcije, tu* di KDK. Na ta način bi radikalska stranka ojačala svojo pozicijo napram demokratom, ker bi ne bila več direkt* no odvisna od njihovega sodelovanja. Situacija v radikalskem klubu še ni razčiš'.na in bo debata bržkone tra» jala še par dni. Zdi pa se. da bo tudi tokrat ostalo vse pri starem in da bodo dobili nezadovoljneži v radikalskem klubu večino, g. Vukičevič pa oblast. Gospodarski krogi proti Vukičevićevemu režimu Tudi srbski gospodarski krogi so spoznali, da tira hegemonistič-ni režim državo v pogubo. — Energičen protest proti davku na poslovni promet. — Beograd, 4. maja. Včeraj se je vršil veliki protestni shod gospodarskih organizacij v Beogradu. Na shodu je bilo zastopanih 68 organizacij iz vseh panog narodnega gospodarstva. Udeležilo se ga je okrog 5000 ljudi, mnogo pa jih ie moralo oditi, ker ni bilo prostora. Shod ie bil zelo buren in pomeni najostrejšo obsodbo gospodarske politike Vukičevičevega režima. Kadarkoli je nekateri izmed govornikov omenil vlado ali ministre, so padli klici: Dol ž njimi! Shod je trajal nad dve uri in so med tem časom počivali v znak protesta vsi obrati. Vsi govorniki so najostrejše protestirali proti davku na poslovni promet. Prvi je govoril Tomo Radenkovič, ki je omenjal težkoče, s katerimi se mora boriti naše z davki preobremnjeno gospodarstvo. Nagla* šal je, da dajejo gospodarski krogi državi vse, da so žrtvovali ne samo svoje premo* ženje, marveč tudi svoje življ nje, toda vla* da se za gospodarstvo sploh ne briga. Dav* ki se odmerjajo po strankarskih vidikih in povsem neenako. iMi smo za štedenje, toda to štedenje ne sme uničiti gospodarst /a. Štedi naj se, kjer se brez potrebe razme* tava državno premoženje. Odločno pa pro* testiramo proti temu, da bi se davek na poslovni promet zastavil za inozemsko po* sojilo ter zahtevamo, da se ta davek popol* noma ukine. V imenu industrijcev je govoril Vlada Gjorgjević. ki je naglašal. da obstojajo v davčni politiki tri načela: Prvo načelo je socijalno, to je da morajo biti davki pra* vični in enaki za vse državljane, drugo na* čelo zahteva, da je treba pri odmeri dav* kov upoštevati gospodarsko moč naroda, a tretje je fiskalno načelo, ki pravi, da daje* jo davki državi trajna in koristna sredstva le teda', če so izvedljivi, to je, da se lahko plačajo brez težkoč. Davek na poslovni promet pa ne odgovarja nobenemu teh na* čel in ga je treba zato brezpogojno ukiniti. V imenu obrtnikov je g. Živo Lazarevic ostro kritiziral postopanje vlade ter je na* stopil tudi proti 8urnemu delavniku, češ da bi bila na ta način zmanjšana produkcija. Ko je bil uveden davek na poslovni pro* met, je vlada izjavljala, da ostane*v veljavi samo začasno, dokler se ne urede razmere. Zdaj pa noče vlada o ukinitvi tega davka ničesar slišati. Neizpolnjene obljube so že dovolj izpodkopale ugled naše države. Vla* di, ki ne drži dane besede in ki sama ekla* tantno krši zakone, ne more nihče zaupati. V isti sapi, ko naglasa vlada potrebo šted* nje, postavlja poleg ducata ministrov še državne podtajnike. Pri nas smo tako da* leč, da komandirajo ministri s poslanci, na* mesto da bi Narodna skupščina določala smernic j vladne politike. Govorili so nato še zastopniki raznih drugih gospodarskih panog, na kar je bila sprejeta daljša resolucjia, v kateri se za* hteva razbremenitev narodnega gospodar* stva. Prvi korak k temu mora biti ukinitev davka na poslovni promet, ki ni le povsem neupravičen, marveč tudi škodljiv za celo* kupno gospodarstvo. Najodločnejše prote* stirajo gospodarski krogi proti nameri vla* de, da se ta davek zastavi kot garancija za inozemsko posojilo. V državnem gospodar* stvu naj se uvede razumno in stvarno šte* denje. Nobile leti na Spitzberge — Stolp, 4. maja. Včeraj ob 3.30 ponoči j.e ^Italiac starta4a v severni smeri. Priprave za polet so se pričele ob 2. ponoči in ko je general Nobile prejel ob 3.05 ugodna metereoloska poročila, je izdal povelje, naj se vse pripravi za polet. Svetovali so mu, naj leti v jugozapadni smeri, ker vlada nad severno Švedsko zelo neugodno vreme. Nobile je bil videti pred odhodom zelo bled in resen. Pri startu so bili navzoči tudi italijanski poslanik v Berlinu, župan Stolpa ter generalova soproga. Mali psiček Pepino ni hotel startati s svojim gospodarjem ter je skušal večkrat skočiti iz zrakoplova. Ko je bilo že vse pripravljeno za start, je izbruhnil požar v veliki tovarni pohištva v Stolpu, vsled česar je bil start odgođen, ker je bilo nemško vojaštvo odpoklicano h gašenju. Kljub lemu se je kmalu nato start izvršil. Nobile je izjavil, da bo najprej letel preko Oelanda, nato preko Stockholma, mimo švedske obale ali pa bo skušal takoj preko Severnega morja doseči finsko obalo. Pristal bo v Wadsee, do kamor znaša pot 1800 km. Nobile je izjavil, da bo to pot prevozil najkasneje v 30 urah. Potemtakem je mora) dospeli na cilj že danes zjutraj. Tu ostane 4 ali 5 ur, da se preskrbi z vodo in bencinom, nakar krene preko Belega morja. Ta pot bo najtežja, ker razsajajo nad Belim morjem pogosto velika neurja in snežni viharji. Za vsak slučaj se nahajajo na zrakoplovu tudi pnevmatični reševalni čolni. Nato krene »Italia« proti Spitzbergom, da dospe v Kingsbav. Razdalja med Stolpom in Kings-bayom znaša 3000 km. DRUGI NEMŠKI PREKOOCEANSKI POLET — Rudolfsstadt. 4. maja. Pogajanja za drugi nemški polet preko oceana 6o končana. Določeno je, da bo letalo vodil aviatik RistiČ in da bo kot drugi pilot potoval z njim aviatik Babel, ki je uslužben sedaj na letalski progi Rudolfsstadt-Nurnberg. 2 njima poleti tudi dunajska igralka Lilly Du-lenz. Letalo bo startalo v Rudolfsstadtu Saalfeldu, odkoder nameravajo aviatiki poleteti do Newyorka. Dan starta še ni določen, smatrajo pa, da bo v najkrajšem času. PRIHODNJE ZASEDANJE DN — Ženeva, 4. maja. Predsedstvo Društva narodov objavlja, da bo prihodnje zasedanje Društva narodov otvorieno v ponedeljek 3. decembra. Princ Karel v Angliji London, 3. maja. d. Bivši romunski prestolonaslednik Karel je prispel na posestvo grofa Jonesca. ki leži 10 km od letališča v Crovdonu. Karel je izjavil novinarjem, da namerava ostati nekaj mesecev v Angliji ter se ne bo bavil s politiko. Pose-til bo razne industrijske naprave ter se bo bavil s sportom. Iz ljubljanske kronike Na članico gledališkega zbora Zofko Florjančičevo je bil v sredo izvršen brutalen napad. Ko se je vračala Florjančiče-va okoli 23.15 proti domu, je na Ižanski cesti nenadoma izza drevesa pristopil k nji neki moški in še predno se je mladenka zavedla, ji je brizgnil v obraz neko žgočo kislino. Florjančičeva je začutila v obrazu strahovito bolečino in ker ni mogla gledati, je le s težavo prišla domov. Domači so takoj opazili, da ima ožgan obraz in so pozvali rešilno postajo. V bolnici so ugotovili, da je bil na mladenko izvršen naDad z v/ triolom. V nevarnosti sta bili obe očusi, vendar so zdravniki mladenki nudili takojšnjo pomoč in ji rešili oči. Iz bolnice nam danes dopoldne iavijaio, da je stanje Florjančičeve razmeroma povoljno in da zaenkrat ni nevarnosti, da izgubi vid. Florjančičeva sama ie izpovedala, da si ji je na Ižanski cesti neopaženo približal neki moški, ki ii ie molče polil obraz z vitriolom. Neznani napadalec je imel baje črn suknjič in progaste hlače, drugega pa Florjančičeva v temi ni mogla razločiti. Zadevo preiskuje policija. Naše včerajšnje poročilo je bilo netočno samo v toliko, da je napadla gdč. Floriiančičevo ženska. ★ Radi tatvine je bil včeraj aretiran Peter P., radi sličnega delikta pa ie morala v poHcijske zapore tudi Marija B. V zaporu sta obema delala družbo dva pijanca in sicer Tone K. in Josip P. Jože ie bil tako pijan, da je v pijanosti pozval rešilno postajo na pomoč. Ta špas ga bo sevsda precej drago veljal. Radi krošniarstva ;e bi! prijet Josip Z. Iz Ljubljane so včeraj zopet pobegnili trije mladi fantiči. Tako ie prijavil sluga Zeleznik, stanujoč v Oorupovi ulici, da ie odšel včeraj njegov 151etni sin Milan z doma in se dosedaj še ni vrnil. Deček ;ma na sebi črne hlače, temen sukniič «n r.a glavi športno čepico. — Od doma sta pobegnila tudi sinova Ane Zadravec Milan in Dušan, ki sta bila v službi pri nekem ljubljanskem mojstru. Potres v Carigradu _ Angora, 4. maja. Predsnočnjim ob 23.55 je nastal močan potres v Carigradu, ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje. Potres so posebno močno čutili v Eskisirilu, Patahiji in okolici. V Patahiii sta nastala dva močna potresna sunka. Prvi je trajal 35, drugi pa 90 sekund z vertikalnim gibanjem. Več poslopij je poškodovanih. Podatki o škodi in človeških žrtvah še niso znani. 15 KILOMETROV NAD ZEMLJO — Berlin, 4. maja. »Vossische Ztg.« prinaša razgovor z avijatikom Abtonom Raa-bom, ki je določen, da poleti v zrak z Op-pelovo raketo. Raketa, ki bo v kratkem dogotovljena, bo dosegla višino 15.000 m. Gre pri tem poletu za meteorološka raz-iskavanja v višini SOOO do 10.000 m. Poizkus bo izredne važnosti, ker gre za ugotovitev resničnosti trditev nekaterih meteorologov, da se nahaja v višini 8000 m popolnoma miren zrak, v katerem ni nobenih vetrov, če se potrdi to mnenje, bi nastal preokret v prekooceanskih poletih, ker bi zračne ladje mogle na ta način v višini povsem nemoteno vršiti promet med Evropo in Ameriko. Borzna poročila. LJUBLANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.92, Berlin 0—13.5925, Budimpešta 0—7.9345. Bruselj 0— 9.9295, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9855 —8.0155 (8.005), London 276.91—277.71 (277.31). Newyork 56.72—56.92 (56.82). Pariz 0—223.7), Praga 168.04—168.74 (168.44). Milan 298.125— 300.125 (299.125). Efekti: Investicijsko 91 den., Celjska 158 den.. Ljubljanska Kreditna 128 den., Praštediona 807.5 den., Kreditni zavod 157—175, Vevče 105 den.. Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Sešir 105 —105 (105). Lesni t r «: Tendenca čvrsta- Zaključena sta bila 2 valoma, in sicer 1 vaz. desk, smreka, jelka, I. II., foo vaz. nakl. post. po 560 in 1 vaj. tramov po kinpčevi poti, fco vag. meja po 285. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.95. Dunaj 800.05, Berlin 13.5925, Milan 299.125. London 277.31, Newyork 56.82, Pariz 223.70, Praga 168.44. Efekti: Vojna škoda 436. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.132, Dunaj 73.06, BeT-lin 124.15, Pra«a 15.38, Milan 27.33, Pari2 20.42, London 25.33, Nevvvork 519. Pomagajte Bolgarom! • Strto X cSDO^IENSKI NAROD* dne 4. meja 1928. Ste*. 103 Stepan Radić o aktuelnih političnih in gospodarskih problemih Kako se bo porabilo inozemsko posojilo. — Zastavitev nih dohodkov nas spravlja v položaj kolonije. — S posojilom se ruši naša državna suverenost. — Potreba smotrene gospodarske politike. Včerajšnja beograjska >Politikac je objavila članek, v katerem neka osebnost iz finančnega ministrstva anonimno odgovarja na izvajanja St. Radića o zunanjem po-Foj)Qu, objavljena v >Narodnem valu<. Z emirom na ta članek je včeraj St. Radić podal beograjskim novinarjem izjavo, iz katere posnemamo naslednje zanimive podrobnosti. Vse, kar sem trdil, temelji na dejstvih, ki so javnosti znana, pravi uvodoma St. Radić. Graditev strateške železnice od Beograda na Kotor je določena v finančnem zakonu. Po površnem predračunu bi stala SU5 miljarde, po točnem predračunu pa dvakrat vec. To se pravi, da bo polovico posojila porabljena za Čisto vojaške imaginarne svrhe, ker bo ta železnica zaradi velikih stroškov in težke izvedbe najtežja železnica, ki bi se gradila v Evropi, razen tega pa tudi ne more biti gotoca v času naše napetosti z Italijo in Madžarsko. Ta železnica nam torej ne bo služila, kakor bi bilo želeti, veljala pa bo polovico posojila. Kar 6e tiče stabilizacije dinarja, ki naj bi se izvedla s pomočjo zunanjega posojila, ugotavlja St. Radič, da bi nas takoj v začetku veljala dve miljardi, čez pol leta pa ie eno milja H o. Provizije bi znašale 620 milijonov in bi torej od posojala ostalo nekaj nad dve miljardi Din. Stabilizacija dinarja pa je čisto bančno - kapitalistična ■ahteva in sicer zelo primitivna, ker se stabilizacija ne da izvesti z dekretiranjem. Ne more se zagotoviti niti z zakonom, niti s založbo tujih valut. To priznava tudi Van-dervelde, ki govori sedaj na shodih v Belgiji, da je bila njegova največja napaka, ker je mislil, da se more belgijski frank stabilizirati z nakupom tujih valut in zakonskimi odredbami. Zato je tudi Poincare zavrgel tako stabilizacijo in pravi, da je samo z razumnim štedenjem, dobro agrarno gospodarsko politiko, povzdigom kmetijstva, industrije in trgovine mogoče stabilizirati frank. In kje na svetu se daje provizija 4 in 5.5%? Daje se y7 ali % %. V >rolitiki< se trdi, da se bo obrestovanje določevalo po stanju dinarja, toda dinar bi bil potem popolnoma odvisen od upnikov, ki ga bodo napravili takega, kakršen jim bo konveni-ral, kar pa se ne sme zgoditi. Če se daje posojilo v funtih šterlingo, naj se določi tudi vse ostalo, kurz, emisija in obrestna mera v funtih. Zastavitev naših dohodkov nas bo spravila tako daleč, kakor je Portugalsko, kjer je angleški kontrolor finančni minister, predsednik vlade in predsednik republike. Če bi prišlo do tega posojila, bi postali kolonija angleških in ameriških milijarderjev. Vlada hoče, da zastavimo 7 milijard čistih dohodkov. Pravi, da bi ' zadostovali tudi monopolski dohodki, da pa je taka operacija lažja. Tako je delala tudi Abdul Hamidova Turčija, pa je zato propadla. Na očitke, da zahteva zase finančno ministrstvo, ugotavlja St. Radič, da sedanjj režimovci sicer javno govore, da je nočejo v vlado, zasebno pa sporočajo, da bi morala KDK vstopiti v vlado, ker brez nje ne bo posojila, niti državne konsolidacije, niti trdnega stališča napram Italiji. Če so take razmere, potem DKD tudi ve, kako ji je treba postopati. Radikalska stranka je prišla tako daleč, da je tisti, ki je predsednik vlade, tudi njen vodja. Radikalska stranka je brez glave in hrbtenjače ter je samo še število in ne more dati niti finančnega linistra, ki je pravzaprav vse. Finančni minister mora biti popolnoma neodvisen na vse strani. Dosedanji finančni ministri so bili slabiči, bankirji in ne narodni gospodarji in vsi so bili osumljeni kot korupcijonisti. Zato je KDK, ko je šlo za koncentracijsko vlado, zahtevala zase finančno ministrstvo, ker je jasno, da bi ne smelo ostati v rokah onih, ki so ga doslej imeli. Vse, kar se dela za najetje posojila, ruši do temelja našo suverenost. Tako ne sklepajo posojil suverene države, takih posojil ne sklepajo niti kolonije. Ko je šlo za pomoč Bolgarski in Grški, je finančni minister dejal, da ni denarja. Čeda Mihajlovič pa je pripomnil, da je državna blagajna prazna. Če je stvar taka, potem je treba voditi državno politiko drugače. Dvigniti je treba gospodarstvo. Državno politiko moramo orijentirati proti Češkoslovaški, napram kateri bi morali odpreti meje, da nam jih tudi ona odpre. Mi bi lahko uvažali na Češkoslovaško živino, vino in žito, za kar bi dobili milijarde. V sladkorni tovarni v Vel. Bečkereku ima Velja na leto 240.000 Din dohodkov samo zaradi tega, ker je zapisan v upravni odbor, a podjetje je v rokah Madžarov, Avstrijcev in Židov. Zato pa mi ne moremo uvažati iz Češkoslovaške cenenega sladkorja, ki je narodu skoro prav tako potreben, kakor kruh. To je vse zaradi tega, ker dobivajo Velja in nekateri drugi po 240.000 Din na leto. Prav tako je s pivom. Zaradi nekaterih problematičnih pivovarn pijemo drago pivo ter upropaščamo naše vinogradništvo. Voditi bi morali splošno gospodarsko politiko, ki je nimamo. V Hrvatski vlada zaradi tega veliko ogorčenje, a tamkaj smo organizirani in znamo delati. Vemo, kaj se more napraviti in zato tam ne preti nobena revolucija. Toda v Srbiji obstoja revolucijonarno razpoloženje. To se je videlo na zborovanjih v Sopotu in Lazarevcu. Radikali in demokrati se niti pojaviti ne smejo. Demokratski poslanec Gjorgjevič je bil tam na sedaj pripoveduje sam, da ni smel niti izpre-govoriti, ker je bil prepričan, da bi ga ubili. In Nastas Petrovič ni hujskal naroda proti njim. Radikali in demokrati so ustvarili sami tako razpoloženje v Srbiji in shodi v Sopotu in Lazarevcu. P zgodbe iz naših krajev Strašna železniška nesreča. — Svojo jubico zabodel. — Potres v Banatu in Mostarju. — Napad starokatolikov na učiteljico. — Težka nesreča v kamnolomu. — Še o ponarejalcih tovornih listov. — Obdolžen tajnega umora. Iz Subotice poročajo, da se je pripetila blizu Sente na postaji Čoka velika železniška nesreča. Smrtno so se ponesrečile 4 osebe, 20 jih je pa težje ah* lažje ranjenih. Lokalni vlak, ki vozi med Čoko in Gjalo je zapustil po 6. uri Coko. Blizu postaje se je en vagon na toretnici prevrnil. V vagonu so bile 3 ženske in en moški. Te je vagon seveda pokopal pod seboj. Dve ženski in en moški s oostali na mestu mrtvi. Tretja ženska je pa umrla med prevozom v bolnico. Razen tega je 20 potnikov težje ali lažje ranjenih. Večinoma imajo zmečkane roke in noge. Včeraj je odšla iz Subotice na kraj nesreče posebna komisija, da ugotovi vzrok in krivca. Komisija se je proti večeru vrnila v Subotico in ugotovila, da ni nihče zakrivil nesreče. Nesrečno nak'ljučje je hotelo, da je en vagon skočil s tira in se prevrnil, ker so bile tračnice stare ki obrabljene. S Sušaka poročajo o pretresljivi Jjubavni tragediji, ki se je te dni odigrala na Reki. Anton Rupen in Marija Rotar sta živela v Vodicah v Istei. Poznala sta se že od mladih dni, ker sta bila soseda. Anton se je zaljubil v mlado m brhko Marijo fn jo hotel vzeti za ženo. Temu so se pa odločno protivili njegovi starši. Čeprav je bila Marija it Antonova zaročenka, je pobegnila nekega dne na Reko in dobila službo natakarice v gostilni »Pri novem teatru«. Anton Marije nikatoor ni mogel pozabiti in zato je odšel za njo na Reko. S seboj je vzel vse listine, ki so potrebne za poroko, ker je bil prepričan, da bo Marija s/prejela njegovo ipornid-bo, da se vzameta. Marija se je pa med tem por^bioma spremeaiflas. Ko je stopi) v gostilno njen bivši zaročenec, ga Se spoznati ni hotda in je seveda odbila -todi intfegovo pcmmibo. To je fanta tabo razburijo, da je s/koči! za njo v kuhinjo, pnepiH velalk kuhinjski nož in jjo sedemkrat zabodel. Marija je o Mena mestu mrtva, morilec se je pa Iz Temišvarja potrooajo, da so čuti K včeraj v bajnaitskah brdih okoli Resice, Anime in Oravice močan potresmi sunek. Prebivalci so v panitoi zapustili domove. Zdi se pa, da potres ni povzročil večje škode. Tudi \z Mosta rja poročajo, da so včeraj popokine v mestu in okolici čutili slab potres, ki je trajaj sam nekaj sefeund. Epicenter potresa je bil v neposredni bfižini Mo-starja. Šef mostarske meteorološke postaje je izjavil, da je bila jakost potresa 12 stopinj. Čuk> se je pa tudi zamolklo bobnenje. Potresni sunek ni povzročili mkake škode. KHub temu je nastala v masti .precejšnja panika, ker je vsem še v spominu strahota potresa v Bolgariji in na Grškem. Ljudje so pač misMl-i, da je potresni sunek začetek večjega "potresa. ¥ V ŠapLnovcu pri Osijeku so seliaki starokatoMške vere sprti s tarnošnjo učHoliico, ki je katoličanka. Učiteljica je imela stanovanje tik staax>katoiliške moBMce. Stanovanje je ločil od molili niče samo tenek zid. Te dni so seli alci napadli učiteljico, ki se je zaprta v svojo sobo. Ker na trkanje ni hotela odpreti, so seljaki porušiM zid med njeno sobo in motolmico. Hiša je last družbe, kjer imajo starokatoliki večino. Ker hočejo raizširrti mofolnico in se učiteljica ni hotela izseliti, so se seljaiki osvefciii in podrli zid med sobo in mo-lilmioo. Učiteljica je napad prijavila orožnikom, ki so aretira/l i 17 seljaikov, fci so sodelovali pri naoadu in jih tz-rodrH sodišču v Našicah. ★ V kamnolomu tvrdke Sana v Volarjih pri Jajcu se je včeraj pripetila velika nesreča. V kamnolomu sta bila zaiposlena delavca Omer Bašič in Mašo Had'žić. Oba sta minirala veliike stote v kamnolomu. Včeraj sta rmnrra-ia ves popoldan in proti večeru, ko sta nameravala zapustiti kamnolom, se je sesula vefaka, 50 ton težka skafta in ju pokopala (pod seboj. Delavci so ju z največjim naiporom odkopali. Ponesrečenca je skala popolnoma razdrobila in ni bilo sipoznata, kateri je Bašić in kateri Hadžđć. Žalostni prizori so se odigravali, ko sla prišli družini obeh ponesrečencev na kraj nesreče. Težko nesrečo sita zakrivila delavca sama, ker nista trite dovolj previdna pri miniranju. Ze pet dni zaslišuje sarajevska policija aretiranega Damdla Miioševića, ki je bil udeležen pri znani veliki slepariji s tovorn-hni hsti. Na vsa vprašanja odgovarja Miioševiić, da o slepariji s tovornimi listi ničesar ne ve. Na vsako vprašanje skomigne z ramo, češ da ne ve, kaiko in kaj je bilo. Policija je najprej prijeta. Lazarja Čurčaća, ki je hotel s ponarejenimi tovornimi listi oslepariti dva trgovca za 400 tisoč Din. Med^ zasBšavanjem Curčič obdolžuje Miioševića kot glavnega ikri v ca in organizatorja velikopotezne sleparije. Milošević se dvigne ves razburjen in zactie psovati Gurčića, ki mu očita, da je fažnjivec. Milloševič venomer trdi, da ni v zvezi s faAsifivkatorji. Policija ima že dokaze, da je on glavni krivec, vendar pa pričakuje se poročila iz vseh krajev države, da se točno ugotovi obsežno delovanje tega sleparskega podjetja. Miloševioev rokopis je isti. kakor na ponarejemili tovornih listih. V neki sarajevski kavarni je Milošević tuidi podpisal ponarejeni tovorni list, katerega je potem Curčič nesel trgovcu. List je bil natipkan v neki špediciji v Brodu. Policija v Banatu je uvedla preiskavo in ugotovila, da sta sleparja vršila svoj nepošten posel v Banatu v velikem obsegu. Tudi policija iz Slovenije je javila v Sarajevo, da sta sleparja prevarila nekega trgovca za 102 tisoč Dim* V Capinu sta osleparAla nekega trgovca za 56 tisoč Din. Tudi iz Zagreba so dospele ovadbe, ki zelo obnemenjudejo oba sleparja. Glavna preiskava se vrši v Banatu, kjer se je nahajal glavni stan ponarejevaloev tovornih listov. Najzanimivejše je, da trgovske hiše Petra Mirkoviča, za katero sta sleparja inkasirala denar, sploh mi. Vendar so našli brzojavke in trgovska pisma na to tvrdiko od raznih trgovcev. Policija se trudi, da bi odkrila obsežno sleparsko delovanje vojvodinskih pustolovcev, ki so imela svoje mreže razpietene no vsej državi. V selu Gusakovcu je nekdo pred tedni streljal na Vekoslava Bakrana in ga zadel v hrbet. Bakrana je bil težko ranjen in je komaj ostal pri življenju. Sum je padel na Ivana Bakrana in državno pravdništvo ga je obdolžilo zločina tajnega umora. Te dni se je vršila proti obdolžencu obravnava pri sodišču v Zagrebu. Obdolženec odklanja vsako krivdo in trdi, da je bil za časa napada pri nekem znancu v vasi. Zaslišane so bile številne priče, ki so izpovedale, da je bil Bakrana res pri znancu v vasi, da je pa odšel že pred 7. uro. Ena priča je pa izjavila, da je videla, kako je Bakran streljal z lovsko puško. Orožniki so izjavili, da jim priča pri zasliševanju po napadu tega ni povedala. Za cesto v Kamniško Bistrico se je vršil na inicijativo in pod vodstvom g. srezkega poglavarja dn Ogrina dne 4. aprila informativen obhod, pri katerem so sodelovali odposlanci kamniške meščanske korporacije, odposlanci šumske oblasti, zastopniki SPD, zastopnik Zveze za tujski promet, župana občine Kamnik in Županje njive in dr. Udeleženci so obšli vso pot do izvira Bistrice navzgor po desnem, navzdol po levem bregu ter soglasno ugotovili, da bi se cesta imela speljati tako, da že nižje znamenja na Iverjih prekorači Bistrico in potem gre ves čas po desnem obrežju do Predoslia »katerega bi prekoračila nekoliko nad naravnim mostom, potem bi se pa nadaljevala po levem bregu do bistriškega doma. Povdarjala se je važnost te ceste za razvoj turistike in tujskega prometa, ker bi šele s. to cesto Bistriška koča postala pravo, lahko dostopno središče in izhodišče za razne izlete po bližnjih bregovih in vrhovih. Ta cesta b> bila v turističnem oziru prikladnejša in lepša od dosedanje steze, ker bi vodila v zložnem enakomernem vzponu no izvira. Odprla bi mnoge do sedaj skoro neznane zanimivosti doline (Ribjo peč, Brusnike. Slap pod Kopiščeni i. dr.), ter ves čas nudila lep pogled na ostre robove Velike Planine.* Zastopnik šumarske oblasti pa je po- sebej opozarjal na gospodarsko važnost take ceste in na korist, katero bi korporacija imela, ako bi mogla tudi po njej svoj les spravljati iz doline, a ne samo po vodi, kakor doslej. Povdarjal je, da se s plovbo po deroči Bistrici mnogo lesa izgubi in da je plovljeni les kvalitetno slabši, kakor po cesti pripeljani, zlasti pa, da za racijonalno gospodarsko izkoriščanje bistriških gozdov plovba po Bistrici ne zadostuje, ker se po Bistrici sploh ne more izplaviti toliko lesa, kolikor bi se ga moglo vsako leto nasekati in da nekaj vrste lesa sedaj sploh ni mogoče izkoriščati. Tako je n. pr. sedaj v gozdovih mnogo vagonov lesa za hmelov-ke, katerega bi se moralo izsekati, da morejo ostala drevesa napredovali. Ta les se do Bistrice ne da plaviti, po cesti pa ga ni mogoče izvoziti, ker ceste ni, ter bo vsled tega ves ta za hmelovke porabni les prišel v nič. Ravno tako se ne morejo spraviti iz doline bukova drva, ki se dobro prodajajo raznim lesnim industrijam. Tudi Izkoriščanje lesa na Dolu je brez izvozne ceste skoro nemogoče. Vsi udeleženci so uvideli, da bi bila taka cesta koristna in potrebna, zato upajmo, da se bo morebiti vendarle kmalu začelo z resnim delom za njeno izvršitev. Seveda bi morali sodelovati vsi interesenti, v prvi vrsti kamniška meščanska korporacija, pa tudi vse državne in samoupravne oblasti. Danes zadnjikrat! Senzacija! Senzacija! Kitaiska papiga ali ZAKLETI BISERI V glavni vlogi lepa Marion Nixon Lepa plesalka s čudovitimi bi« seri. — Papiga izdala zločince. Predstave ob: 4., pol 8. in 9. KINO IDEAL. Velik letalski dan priredi na binkoštno nedeljo 27. maja 1^28 Aero-klub »Naša Krila« v Mariboru v, prid fonda za zgradbo aerodroma in nabavo zrakoplova in sicer na Teznu pri Mariboru. Sodeluje 10 naših vojnih in civilnih aeroplanov: Breguet, Potez, Dewoitin, Dahni er, z našimi najboljšimi piloti in avi-jon i Ljubljana«. Spored: dopoldne izložba in ogled vseh aeroplanov na letališču Tez-im ter letanje s pasažirji. Popoldne začetek ob 15. uri.: 1. grupno letanje aeroplanov z obrazovanjem raznih figur; 2. borba aeroplanov v zraku; 3. štafetna tekma v brzini na trikom Maribor - Slov. Bistrica - Ptuj - Maribor; 4. tekmovanje v oddajanju poročil iz aeroplanov na gotovo mesto na letališču; 5. spuščanje balončkov in lov na balončke; 6. akrobacije z aeroplani v zraku: looping, rolling, \vrille, tonneau, revanse-meni, glissade, pikiranje itd.; 7. zračna pošta z balončki; S. skok iz aeroplana s padalom; 9. letanje s pasažirji. Vstopnina 10 Din, člani z izkaznico 5 Din, dijaki 5 Din, dijaki - člani z izkaznico 2 Din. Predprodaja vstopnic v Mariboru v trafikah g. Golež, Aleksandrova cesta, ge. Svetek, Slovenska ulica in Glavna trafika, Glavni trg 15. Pasažirji za letanje se bodo izžrebali po vstopnicah, ki so numerirane. Izžrebane vstopnice se objavijo 26. maja v dnevnem časopisju in potom oglasov na letališču. Imejitelj izžrebane vstopnice dobi na letališču pri vodstvu meetinga nakaznico za brezplačno vožnjo. Izžrebale se bodo predvsem vstopnice, prodane v predprodaji. Mladoletni se smejo voziti le z izrecnim dovoljenjem zakonitih zastopnikov. Občinstvo se mora na letališču strogo držati določenega prostora in pokorit! se rediteljem, da se ne bi sicer pri produkcijah z aeroplani dogodila kaka nesreča. Obiskovalci izven Maribora imajo na železnicah polovično vožnjo. V slučaju neugodnega vremena se vrši letalski dan na binkoštni ponedeljek 28. maja z istim sporedom in pod Istimi pogoji. Jutri velika svečanost na premijera* monumentalnega velefilma nepopisne lepote! oč ljubavi Pravica poročne noči. Jus priniae noetis. V glavnih vlogah prekrasni ljubavni par Vilma Banky in Ronald Colmi Zahteva po ženi svojega podanika v poročni noči. — Osveta cigana, ki odpelje ženo gospodarja. — Mesto maščevanja. Iskrena ljubezen. — Kazen. — Smrt na grmadi. — Rešitev v zadnjem hipu. Jutri premijera! Jutri premijera! Rezevirajte si že danes vstopnice! ELITNI KINO MATICA Os šBeiežmca KOLEDAR. Danes: Petek, 4. mala 1928: ka-tolicanl: Florijan: pravoslavni: 21. aprila, Cvetko. Jutri: Sobota, 5. maja 192S: katoličani: Pij V.; pravoslavni: 22. aprila. Desi rad. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: Lady X. Kino Matica: Brk>g greha. Kino Ideal: Kitajska papiga. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta; Trn-koczy, Mestni trg. Prosveta Operni tenor Llubiša Iličlc. bivši popularni član ljubljanske opere in operete, zdai operni tenor v Beogradu, je nedavno gostoval na odru Stanovskega (Narodneza) divadla v Pragi kot Cavaradossi v Pucci-nijevi »Tosci«. imel ie Izreden usoeh. »Narod. Listy«. »Pracer Presse« in »Nova Praha« so Drinesli Iličićeve slike, vsi kritiki pa so napisali laskave ocene: zlasti hvalijo njegove blesteče višine, irmpozantni materijal in uorav razkošno silo njecovega glasu, a tudi izvrstno igro. Iličič je pel v sTbskeni jeziku ter ostavil kot dandanes že redek pevec tenor velike zmagovitosti prav posebno uzoden vtisk. Zelo čudno je. da Iličića v Liubliani že toliko let nismo čuli. dasi deluje v Beogradu in dasi smo morali poslušati že toliko manie zanimivih in sposobnih costov. Burka *Pred porokoc na Šentjakobskem gledališkem odru. Danea v petek 4. maja ponavlja Šentjakobski gledališki oder sedmič in zadnjič v tej sezoni veleMbavno burko »Pred poroko«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah tako velik uspeh, da občinstvo ni prišlo iz smeha. Vse predstave so bile popolnoma razprodane. Da ugodi uprava številnim zahtevam, je stavila to burko še enkrat na repertoir. Fosetitei predstavo. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Petra šterka, nasl. Miloš Kar-nicnik na Starem trgu. Občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. Onera »Marta« nri izredno nizkih cenah v ljubljanski operi. Jutri ob pol. 20. se poie v ljubljanski operi ineiodijozna Flovvtova opera »Marta« kot ljudska predstava pri izredno nizkih cenah. Na to predstavo opozarjamo vse ljubitelje krasnih arij in melodij, katerih je to delo polno. Zasedba običajna. V zlavnih vlogah za. Davidova in Medvedova ter gg. Banovec in Be-tetto. Opero dirigira kapelnik z. Neffat. »Grofica Marica« kot nedeljska popoldanska Dredstava. V nedeljo popoldne ob 15. se poje v ljubljanski operi »Grofica Marica* kot popoldanska ljudska predstava pri znižanih cenah. Premijera Pucciniieve oDere »Deklica z zlateea zanada« se vrši v torek, dne 9. t. m. * Pečat sramote XX. stoletja je javna hiša v Rio de Janeiro. Zato si oglejte takoj Brlog greha (Frauenhaus von Rio) Grozna obrt, ki ubija dušo in telo. — Prostitucija. — Dekle* ta v rokah trgovcev z belim blagom. Izvrstni igralci. Izborna godba — Danes zadnjikrat! — Mladini prepovedano. Predstave ob: 4., pol 8. in 9. Tel 2124 Elitni Kino Matica. Sport —Službene objave LHp (iz seje uprav, odbora dne 3. maja). I- SSK Mariboru se potrjuje prejem Din 30 za prijave tekem 18. marca, 25. marca in 9. aprila. Z dnem 3. maja poteče tritedenska zabrana igranja T. SSK Mariboru. _ Čita se za T. SSK Maribor Sonja Peklar s pravom nastopa 11. maja. — Za SK Muro prijavljeni igralki Josefini Kock se določi pravo nastopa dn« 3. maja. — SK Ptuju se potrjuje prejem Din 150 za prodane hazenske znake in Din 21 za savezni davek iz tekme 18. marra. — SK Muri se potrjuje prejem Din 46.50 za savezni davek iz tekme 9. aprila. — Vse odbornike se poziva, da v najkrajšem Pasu oddajo svoje slike v svrho izstavitve legitimacij. — Novi naslov podsaveza se glasi: Hupel Milica, carinsko posredništvo Just Piš^čanee^ Ljubljana, na kar se opozarjajo vsi klubi. — Vsi klubi se ponovno opozarjajo, na sklep JHS-a, glasom katerega je pri vseh tekmah pobirati davek v iznosu Din 0.50 po vstopnici. Ta davek imajo po-hirati klubi, v katerih režiji se vrše tekme. Davek je vsakokrat odvesti tekom prihodnjega dne po tekmi uprav, odboru LHP-a. Klube, ki bi tega saveznega sklepa np izvajali redno in točno, bodo najstrožje kaznovani. — Dalje se opozarjajo vsi klubi, da je prijaviti podsavezu vsako tekmo, katero odigrajo, ne glede na to ali se vrM ista v njihovi režiji ali ne. Vsaka javna tekma se mora v smislu § 13 občega pravilnika prijaviti podsavezu najkasneje 6 dni preje. Prijavi je v vsakem slučaju priložiti prijavnino Din 10 za prijateljske tekme, Din 20 za mednarodne tekme. Prijave za mednarodne tekme je predati podsavezu osem dni preje. Brez priloženih prijav se v smislu § 15 občega prav. tekme v nobenem slučaju ne dovolijo. — G. Voglar se ponovno poziva, da brez odloga pošlje podsavezu relitev v zadevi Ciaelj—Čuvaj. — Tajnica. Stev 103 tSEOVENSKt NXyOP» Kola<, Trg Kralja Aleksandra. Kdor se namerava udeležiti skupnega obeda, ki bo ob 2. uri popoldne v prostorih >Gradskega podruma«, naj se do sobote zvečer prijavi Savezu hrvatskih obrtnikov v Zagrebu, Jelačićev trg 1, SI. nadstropje. Kosilo stane za osebo 60 Din. — Mednarodna federacija učiteljskih organizacij. Eksekutivni odbor mednarodne federacije učiteljskih organizacij je izvoli'1 na kongresu v Berlinu za svojega člana podpredsednika našega učiteljskega udruženja Tihomirja Koštica. — Naši kemiki v Belgiji in Holandskl. Na Si kemiki organizirajo veliko ekskurzijo v Belgijo in Holandsko. — Novi brzojavni in telefonski kabli. Jutri se bo vršila v poštnem ministrstvu licitacija za dobavo novih brzojavnih in telefonskih kablov. Kable polože na progah Beograd - Niš, Beograd - Ruma. - Slavonski Brod - Zagreb - Sevnica - Maribor (za Dunaj) in Beograd - Ruma - Novi Sad -Subotica (za Budimpešto). S pomočjo teh kablov se bo lahko vršilo v rasnih smereh istočasno med Beogradom in Nisem okrog ion. med Beogradom in Rumo 15S, med Rum o, Zagrebom in Mariborom 55, med Rumo, Novim Sadom in Subotico nad 50 telefonskth pogovorov. — Srbska pravoslavna cerkev za žrtve potresa v Bolgariji. Včeraj dopoldne je odpotoval v Sofijo in Pflovdrv niski škof Do-sitej, ki sta ga delegirala patrijarh Dimitrije in sTbska pravoslavna cerkev, da odnese denarno podporo žrtvam potresne katastrofe v Bolgariji. — Naši nomtanisti proti premestitvi men« taoističnega oddelka v Sarajevo. Akademski klub montanistov v Ljubljani najodločneje protestira proti nameri izvestnih krogov v Sarajevu, da se montanistični oddelek ljubljanske tehnike premesti iz Ljubljane v Sarajevo. Ne ozirajoč se na dejstvo, da Ljubljana kot večji industrijski cen trum nujno potrebuje že obstoječi rudarski oddelek, in ne ozirajoč se rtfti na Številne druge važne faktorje, kf jasno govore proti preme*četiju istega oddelka v Sarajevo, odločno nastopamo proti tej nameri, ki bi te?ko zadela mnoge, gotovo vse slušatelje montanistike. Mnogim bi bil na-dalim* študij sploh onemogočen radi neurejenih stanovanjskih in drusrih živlienskih vprašani, ki so v Ljubljani dosti uspešno In srečno resna; večina pa bi bila prisiljena zaostati v rednem študiju za par semestrov. Nadejamo se, da bodo merodajni krogi pri reševanju tega važnega vprašanja vpoštevali navedene razloge, ki so velikega pomena za nadaljno eksistenco nas slušateljev montanističnega oddelka ljubljanske tehnike. _ Nov avstrijski poslanik v Beogradu. Za novega avstrijskega poslanika v Beogradu je imenovan dosedanji generalni konzul v Trstu g. Loennief. — Izpremembe v prometnem ministrstvu. Direktor zagrebške direkcije Trebi-njac je vpokojen. Na njegovo mesto je imenovan načelnik strojnega oddelka generalne direkcije železnic Zavadijev. Načelnik splošnega oddelka v prometnem ministrstvu Čopič je imenovan za pomočnika direktorja generalne direkcije državnih železnic. Na njegovo mesto je imenovan načelnik strojnega oddelka generalne direkcije železnic Zavadijev. Načelnik splošnega oddelka v prometnem ministrstvu Čupie je imenovan za pomočnika direktorja generalne direkcije državnih železnic. Na njegovo mesto je imenovan načelnik splošnega oddelka Gajič. — Stalna avtomobilska zveza Celovec -Ljubljana. Iz Celovca poročajo, da se pogaja podjetje avtomobilske proge Celovec-Čelezna Kaplja - Vrba z velikim županstvom v Ljubljani v svrho vzpostavitve dnevne avtomobilske zveze med Ljubljano in Celovcem. Ta zveza je zamišliena tako, da bi en teden podaljašali avtobusi, ki vozijo na progi Celovec - Železna Kaplja, vožnjo do Jezerskega, do kamor istočasno vozijo ljubljanski avtobusi. Naslednji teden bi pa podaljšali ljubljanski avtobusi vožnjo preko Jezerskega do Železne Kaplje, kjer bi imeli potniki zvezo z Železno Kapljo. — Književne novosti. Cavalieri: Komgs-tar zakonu o oblasnoj i sreskoi samoupravi. Pod zgorajšnjim naslovom je izšla knjiga, ki jo je napisal predsednik upravnega sodišča v Zagrebu. Knjiga na 275 straneh natančno obravnava oblastni in sreskl zakon o samoupravah od 26. aprila 1922. Izdajatelj komentira vsak člen zakona pregledno in ker ima tudi navodila in obrazce za provedbo oblastnih in sreskih volitev, poleg tega pa tudi vse naredbe, ki so izšle pozneje, tvori celoto in je vsem. ki imajo opravila s samoupravnimi oblastmi, potrebna. Knjiga stane v platno vezana Din 135.— in se naTOČa neposredno trri avtorju Zagreb. Markov trg št. 6. Na književnem trgu stane knjiga Din 160.—* — Redni občni zbor konierejskega društva za ljubljansko oblast se vrši dne 23. maja t 1. ob 11. uri dopldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, na Turjaškem trgu. — Smrtna kosa. Danes je preminula v Ljubljani posesrnica ga. Apolonija Š k r -j a n c, roj. S u p a n č i č. Pokojna je bila v mestu splošno znana in priljubljena kot vzorna žena in skrbna mati. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4. popoldne iz Bohoričeve ulice št. 25. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožaljel — Vreme. Danes ob 2.12 je bila poma luna in kakor vse kaže, se bo vreme zbolj-šalo. Včeraj je v Ljubljani z malimi presledki ves dan lilo. Po nebu so se podili črni oblaki in grmelo je tako. kakor sredi poletja. Deževalo je včeraj tudi v Mariboru, Zagrebu in Beogradu Oblačno je bilo v Sarajevu in Skoplju, v Splitu in Dubrovniku so imeli pa lepo vreme. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Sarajevu in sicer 23 stopinj. V Skoplju je bilo 22, v Dubrovniku 20, v Mariboru, Zagrebu in Beogradu 19, v Ljubljani in Splitu 18 stopinj. Dames zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 758, temperatura je znašala 10 stopinj. Tudi v drugih krajih ie zjutraj precej hladno. — Ni več bolečin po jedi. Samo oni, ki so že občutili velike bolečine in muke slabe prebave, naduho in slabo počutenje po jedi, lahko presodijo veliko olajšavo, ki jo nudi prašek >Magna<. Prašek deluje hitro in sigurno, po nekaj minutah preneha vsaka bol. Prašek >Magnac je najboljše sredstvo, ki ga morete vzeti pri slabi prebavi, ker nevtralizira kislino, ustavlja vrenje hrane in snovanje plinov, tako da more želodec pravilno delovati brez zapreke. Kupite že danes v najbližji lekarni omot praška >Mag-na< in ko čutite bolečine po jedi, ga vzemite malo žlico v pol čaši vode in skoro boste pozabili, da ste kdaj trpeli zaradi slabe prebave. Prašek >Magna« priporočajo zdravniki in se uporablja v bolnicah. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. 1 omot s točnim navodilom 4 Din. Po pošti pa se naroča nanaslov: Laboratorij Alga. Sušak. Za dva omota priložite pismu 10 Din v znamkah. 374-n — Gasilno društvo v Škofljici priredi v nedeljo 6. maja veliko veselico v vseh prostorih Jamnik, Lanišče, na kateri se bode postreglo s pristnimi riževimi in mesenimi klobasami. K obilni udeležbi vabi 375-n Odbor. Iz Ljubljane —lj Rimski vid popravljajo na Mirju, dasi se podira neprestano in povzroča vedno nove stroške. Ako je res, da je mestna občina po neki pogodbi s križevniškim redom zavezana, taka brezkončna popravljanja izvrševati, bi pač kazalo pogodbo zrušiti. Naš rimski zid ni prav nič lep, a kot zanimivost je pravzaprav — pia fraus. Zid namreč ni resnično več rimski, nego je umetno sestavljen iz kamenja, ki ga dova-žajo od drugod. Pristni rimski zid je le še jedru tega zidu, večji del pa le v tleh ter se torej sploh ne vidi. Iz neštevilnih poprav je nastal nor zid, ki je torej historična laž. Zid dela le napolje. Na njegovem prosvoru bi se lahko zgradila ob lepi cesti vrsta hii ali vil, ki bi letale jutno in jako ugodno. Cesta Rimske legije In Murnikova ulica se bosta morali podaljšati škod sedanji Rimski zid. Cemu torej vzdrževati nekaj, kar mora pasti? —-Ij Padec trhlega kostanja v Zvezdi. V Zvezdi je danes ponoči padel velik trhel kostanj. Drevo, ki je bilo trhlo in že nagni t o, je padlo v ograjeni vrt bi podrlo več metrov ograje, poškodovanih pa je bflo tudi več palm. Res sreča je bila, da v usod- nem trenotku ni bilo nikogar blizu. Kostanj je padel kar na lepem, kajti ponoči ni btfo nobenega viharja. Mestni delavci so danes drevo Že nažagala in odstranili, obenem so pa posekali na drugih kostanjih posušene, nagnite in trhle veje, kar je bilo že nujno potrebno. —lj Trpinčenje živali. Piseio nam: V sredo ob 18. sta pridrvela od gostime Fi-govec po Dalmatinovi ulici z zapravljiv-čkom dva konja. Voznik je iz Podpeči. K vozu je bil privezan tretji konj, ki ga je voz neusmiljeno vlekel za seboj. Konj je padel in voz ga je vlekel še 4 do 5 metrov za seboj. V divjem diru je padel tudi vpre-ženi konj. Voznik je skočil z voza, prijel konja za glavo in ga spravil na noge. V tem je prišel mimo neki gospod, ki je poklical stražnika. Voznik je pa stopil proti piscu teh vrstic in ga hotel udariti z bičem. Oba voznika sta bila močno vinjena. Stražnik si je zabeležil njuna imena. V tem je pristopil neki tretji gospod, ki je pripomnil, da voznika nfsta ničesar zakrivila, dasi ni videl, kako je vinjeni voznik trpinčil ubogega konja. Dobrodelni koncert na korist žrtev potresa na Bolgarskem se vrši v sredo, dne 9. t. m. v Unionski dvorani. Pri koncertu sodelujejo operni orkester, nekateri operni solisti ter s šestimi zbori pevski ^bor Glasbene Matice ljubljanske. Podrobnosti se objavimo. —lj Vabilo na občni zbor. Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi svoje članstvo na redni letni občni zbor, ki se vrši v torek ob 8 uri zvečer, dne 15. maja t. 1. v Kazini, II. nadstropje (ZKD) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo odsekov. 4. Poročilo blagajnika. 5. Po ročilo pregled, računov in knjig. 6. Spremembe pravil. 7. Volitev odbora. 8. Slučajnosti. —lj Sokolsko društvo štepanja vas opozarja članstvo na nedeljski izlet na Krim. Zbirališče ob 5.20 na Poljanskem mostu odnosno ob 6. uri na glavnem kolodvoru. Odhod ob 6.15 do Preserja. Povratek ob 20.20 iz Škofljice. Ako bi v soboto ali nedeljo deževalo, se izlet ne vrti. Prijatelji Sokola in narave dobrodošli. Zdravo! — Odbor. —lj Naznanilo. Okrožni agrarni urad v Ljubljani se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici štev. 15 v palačo velikega župana na Bleiweisovi cesti, II. nadstropje. Vhod iz Erjavčeve ceste. 376-n —Ij Oblastna streljačka družina v Ljubljani sporoča, da se za dne 6. maja t. 1. določeni izlet vsi ©d tehničnih zaprek in radi slabega vremena ne vrši. Obenem se poziva članstvo, da se v nedeljo v čimvečjem številu udeleži Gjurgjeve proslave na vojaškem vežbališču. — Odbor. —lj Mladinska akademija društva >8krb za mladino« se bo vršila v nedeljo 6. t. m. ob 3. uri popoldne v dramskem gledališču. Cene znižane. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Turka, Prešernova ulica 48 in pri operni blagajni. Društvo si je poleg vzgojnega in humanitarnega dela stavilo za cilj, da zgradi slov. deci na moriu dostojen dom. V ta namen se z vsemi silami trudi, da čimprej zbere potrebna sredstva. V letošnjih počitnicah bo društvo vzdrževalo v Aleksandrovem na otoku Krku prvo svojo dečjo kolonijo. Da se more te kolonije udeležiti čim več otrok, v to naj prispeva tudi nedeljska akutnija. Pohvalno moramo še ugotoviti, da se je c. občinstvo do-sedaj vedno odzvalo našemu vabilu, zato upamo, da bo tudi sedaj napolnilo gledališko dvorano. S73-n —lj Pevski zbor >Glasbene Matice« vabi vse udeležence turneje na zaključni prijateljski družabni večer v soboto, dne 5. maja ob 20. v pevsko dvorano v Vegovi ulici. —lj GozdorniSki rod v Ljubljani sprejema nove člane, ki se nameravajo udeležiti letošnjega taborenja, samo še do 15. maja. Letošnji tabor gozdovnikov bo v območju Kamniških planin. Prijave sprejema vodstvo rodu vsak ponedeljek ob 17. ure dalje v Akademskem kolegiju aH pa Vladimir Kravos, strokovni tajnik, Selenburgova ulica št. 7-II. —lj Sprememba posesti. Gospa Josipina Christof v Ljubljani je kupila hišo vpoko-jenega ispektorja v finančnem ministrstvu, g. Živkota D. Lukiča na Vodnikovi cesti št. 12. —lj Ju Tjeranje na ljubljanskem gradu v korist družbe sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo, dne 6. maja. Ako bo vreme ugodno, dobi naša šolska družba zopet nekaj tisočakov. 372-n Prispevajte v Fond Akademije znanosti in Narodne galerije! —lj Življenje v pragozdovih Amerike. Opozarjamo cenjeno občinstvo, zlasti pa šolsko mladino In dijaštvo na izredno lep in poučen program ZKD v prostorih kina Matice. Predvajal se bo veliki kulturni film slovite tvornice Ufa v Berlinu, ki prikazuje v izredno krasnih slikah tajnosti obširnih pragozdov Amerike, njih živalstvo in bujno rastlinstvo. Nepopisno lepe so scene in brez dvoma bodo izzvale občudovanje vsega občinstva. Ker Je film na programu le dva dni t. j. v soboto ob 14.30 in v nedelio ob 11. uri dopoldne, naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnice. Cene najnižje, od 2 do 8 Din za sedež. —Ij Ljubljančani! Naj nocoj nihče ne ostane doma! Vsak naj pribiti v >TJnion<, kjer se bo uveril o navdušenem in požrtvovalnem delovanju mladih junakov, neustrašenih borcev - abstinentov, ki najdejo zabavo tuđi pri čaši — studenenice, ne pa pri — >fraklju< ali pri >iieianuc. —lj Is mestnega središča TM. Jutri 5. t. m. se bo vršil redni kun iz alkoholnega vprašanja ob 17.30 v Akad. kolegiju pod vodstvom br. Cerkvenika. Po kurzu seja širšega odbora. Prosim točnosti. — Tajnik. Špecijsma trgovina dunajskih bluz, krasne kaska obleke, KrietoOč-Bvcar. 46-T Pfa v o fas&e in črn o fasJie so istega mnenja, ker S HAMPO O deluje čudodelno. — Svilenkasti lasje! Radij mori Amerika je vedno polna raznih kriminalnih senzacij, afer in razprav. Te dni govori ves Newyork in vsa Amerika o senzacionalnem procesu, ki se vrši pred enim newyorških sodišč. Gre za tožbo petorice žensk proti ugledni ne\v-yorški tvrdki Radiu-m Company. Te ženske so namreč doslovno obsojene na smrt in zahtevajo od družbe veliko odškodnino v znesku 1,250.000 dolarjev, torej vsaka en četrt milijona dolarjev. Vse prizadete ženske so bile zaposlene kot priproste delavke v tovarni in tam so si nakopale neozdravljivo bolezen — zastrupljenje z radijem. Zastrupljene je v takem stadiju, da je vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Priznani zdravniki in avtoritete na polju medicine so izjavili, da so se ženske zastrupile z radijem in da je zdravljenje nemogoče. Kot rečeno so vse žrtve radija vložile prati družbi tožbo in priložile rontgenove slike. Rontgenov pregled nudi strahotno sliko. Radij je je ženske telesno popolnoma upropastil, uničil vse živčevje in se zajedel v kosti. Zdravniški izkaz navaja, da so vse ženske obsojene na neizogibno smrt. Počasi bodo hirale in umrle v strahovitih mukah. Nesrečne ženske so bile zaposlene kot priproste delavke v tovarni. Tovarna izdeluje v glavnem ure, opremljene s kazalom in kazalci, ki se ponoči svetijo. Delavke so to radioaktivno substanco, ki povzroča svetlobo, lepile in barvale na kazalce in kazalo. To delo se opravlja z navadnim čopičem, nesrečne žrtve pa so imele večkrat navado, da so čopič pomočile v usta. Vodja oddelka je bil baje tako brezvesten, da je delavkam zatrjeval, da je materijal neškodljiv. Tako vsaj zatrjujejo ženske. In sedaj zahtevajo nesrečnice, ki bodo živeli po mnenju zdravnikov največ štiri ali pet let, vsaka en četrt milijona dolarjev odškodnine. Družba se seveda upira visoki odškodnini, češ, da je cela stvar zastarela. Ameriški zakon namreč določa, da je treba vsako tožbo za odškodnino vložiti najkasneje dve leti po nesreči ali poškodbi. Delavke so pa tožbo vložile šele po petih letih. Nasprotno pa navajajo tožiteljice, da se opazi uničujoči vpliv radija šele po letih in da zastrup-Ijenja po dveh letih pač ni mogoče ugotoviti. V ameriški in angleški javnosti z velikim zanimanjem čakajo na izid razsodbe. Iz Celja —c Ljudsko vfeucilil?«. Zadnjp predavanje je oskrbel odv. kand. g. Ivo štempi-har. Govoril je o temi > Večna ženskost in sodobna žena-:. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Tudi poslušalcev in poslušalk je bilo mnogo. Navzoči so pozorno sledili izvajanjem govornika, ki so bila globoko zamiSljena in sad lastnih opazovanj. Želeti je, da bi predavatelj govoril še večkrat. —c Podružnica Rdečega križa v Celju bo te dni pobirala po mestu z nabiralnimi polarni za po potresu težko oškodovan bolgarski narod. Vsak naj daruje po svojih močeh. —c Za komandanta 39. pp. t Celje pride polkovnik g. Voj. D. Kostić iz Skoplja. Gospod polkovnik Kostić ja že pred leti služboval v Celju in je v našem mestu zelo priljubljen. —c Sadjarski dan se vr§i v nedeljo ▼ Celju. Udeležili se ga bodo sadjarji is cele Slovenije in obeta biti udeležba velika. V počast pos etnik om dneva bo priredila železnica rska godba dopoldne koncert pred Narodnim domom. —c Celjska mestna knjižnica je razpo-sodila meseca aprila 1460 knjig. Stran 4. SLOVENSKI NAROD* dne 4. maja 1928. Stev. 103 G. VV, APPleton, Skrivnost stare vojvodinie !i vse, kar se je zgodik) od najinega zadnjega sestanka. Začel sem s posetom v Ba!hamu v spremstvu telj pri njegovih plemenitih lastnostih. — Zelo rada bi se seznanila z vasmi prijateljem je dejala in me prija-zno pogledala češ oprostite da vas morim. Odgovoril sem ji s sm-ehljajjem in prijetno kramljanje se je n-adaijevato, do-lder nisem omenil nagrade, ki sem jo obljubil Simpkinsu. Pri teh besedah me je voTvod'inja prekinila, rekoč: — Ta denar vam seveda — Takoj sem jo s krern>io opozoril, naj molči in nadaljeval sem svoje pripovedovanje. Pustolovščino v Putnevu sem opisa-l do najm-anjših podrobnosti. Smejala se je od srca. ko sem ji pripovedovali, kako sva s prijateljem v Iio?iy Tree Lane telovadila in kako je splezal EHck na moje rame, da je pogledali čez zid na vrt. Z največjim zanimanj-om je poslušala moje pripovedovanje, nanašajoče se na ubogo s^aro vojvod'iintio. Ko sem ji pa povedali, kako sva se z Di-ckom skrila za omaro in čepela tam, dokUer ni policija odšla, še je znova od srca zasmejeta. — Draga .vojvodin j a, sem dejađ, mika«" ne mislite, da sva z Dickom strahopetna. Policije ise nisva bala. Lahko bi bila vrgia redale po stopnicah, sad sva oba močna. Ne smejte se! Sicer pa — ne. prosrim, zasnuejte se še enknat. Te besede so mi ušle proti volji. Vojvo-dnnja je krnela tako divne zobe, da bi jih bil najraje ves čas gtedal. Neka časa mi je gledala naivnost v o5L Nato mi je poioSSa roko na ramo, rekoč: — Nadaljujte, prosim. Zopet se je zaismejala in pokaza-la svoje d-rvme zobe. Ne bom opisoval občutkov, kd sem jih imel med »pogovorom z vojvodin jo. Brl je to eden onih trenutkov v življenju, ki spravijo človeka iz ravnotežja in mu u stane jo neizbrisno v sporni mi. V ta'kih trenutkih pritisne človek na svoje srce srečo a»K se pa nesmrtno blamira in kliče na pomoč vse sile, da zakrijejo njegovo blamažo. Čutil sem. da mi gre kri v glavo. Voj-vodikrja je to opazila, kajti videl sem, da tudi ona globoko diha. Priložnost je biia dana, toda napet sem vse sile, da sem se v zadnjem hipu premagaj Da si poimagam iz zadrege, sem pogledal na uro. — Kaj! Že tako pozno! sem vzkliknili. Takoj moram oditi. Dobro, strinjam se z vami, da morava staro vojvodin j o čim prej iztrgati iz krempTjev vašega česititldivega svaka. To je res lep vojvoda! — Ne govorite mi več o vojvodah m vojvodam j ah! Do grla sem sita teh plemiških izmečkov. Moje dekfaško ime je bilo May Robertsova, Rada bi, da bi me kdo še zdaj tako naziva! Za hip sem oklevali, potem sem Ji pa pogledali v oči. In to, kair sem videl v njenih očeh, je bilo dovoh\ da sem n podal obe roki. — Lahko noč, Mav Robertsova, sem dejal ves srečen. Za smejala se je in mi podata svojo nežno ročico. Lahko noč, doktor! Zdaj md je, kakor da vdihavam zopet čist zra»k nove Anglije. Lepo je imeti prijatelja, na katerega se človek lahko zanese, — In ta«k prija-terj naj bi bil ja zasnubil, bi po pravici ves svet mislil, da sem se polakomnil njenega denaria. Tako sem prišel do sebičnega zaključka, da bi bilo najbolje, če bi voivodinia vložila ves svoj kapital v kako špekulactio ali podjetje in ga izgubila. To bi izravnalo najino razmerje, vse drugo bi oa uredil čas. Končno sem pregnal iz glave te drzne misli. Cemu bi leial tako visoko?, sem pomislil. Vem samo. da to žensko strastno ljubim in da me tudi ona rada vidi. Zadeva se mora razviiati sama. jaz se pa moram zanesti na svojo srečo. Zaenkrat ie vse v rokah usode. Ce m: je usoda naklonjena, bo vse dobro. Zdaj pa moram poslati Simnkinsu obljubljeno nagrado Izpolnil sem poštno položnico in odnesel denar na pošto. VeČerial sem doma in preživel večer v družbi svojega naslednika dr. Perkinsa. najboljše, najtrajnejše. zato najcenejše! Cesar Franc Jožef - alkimist Predzadnji avstrijski cesar se je pečal z umetnim pridobivanjem zlata. — Kako je italijanski pater potegnil za nos cesarja in vseučiliškega profesorja. V dunajskem dvornem arhivu so na-šH dokument, ki so ga skrili pred 60 leti finančni uradniki avstrijskega dvora in ki ga je zdaj našel neki arhivar. Iz tega dokumenta je razvidno, da se je pečal tudi cesar Franc Jožef z alkimijo in da je hotel izdelovati zlato iz svinca odnosno iz srebra. Predzadnji avstrijski cesar ni v tem pogledu prav nič zaostajal za svojim popularnim prednikom Rudolfom II. Dokument se čita kakor bajka, ker nudi zelo zanimivo sliko treh alkimističnih pustolovcev, od katerih je bil eden celo duhovnik. Cesar Franc Jožef je bil vsaj na jeziku zek> pobožen in zato ni čuda. da je veroval v alkimijo, za katero ga je zainteresiral predstavnik katoliške cerkve. V dvornem arhivu so našli fascikle računov in s tremi lastnoročnimi podpisi potrjeno sliko treh mednarodnih pustolovcev in sleparjev. Na sliki se vidi obrit obraz duhovnika Roccatanija, ki sedi za mizico med svojima pajdašema. Njegova tovariša sta prava tipa mednarodnih pustolovcev onih časov. Oba nosita elegantne frake in kozje bradice kot znak čarovnikov. To sta polkovnik don Antonio Jimenez de Ia Rosa in Conde de Fresno. Sam bog ve, kako je cesar Franc Jožef zvedel začetkom L 1867. za umetnost italijanskega patra in njegovih pajdašev. Nekega dne se je pojavila triperesna deteljica na avstrijskem dvoru, kjer je kmalu imela neomejeno moč. Zgovorni pater Roccatani je vedel mnogo povedati o presenetljivih uspehih, ki jih je dosegel na drugih evropskih dvorih, kjer se mu je posrečilo izpremeniti srebro in živo srebro v zlato. Cesar je odredil, naj dajo alkimistom na razpolago denar in srebro, da ga izpremeni v zlato. Cesar je komaj čakal, da mu pustolovci napolnijo blagajne z zlatom. Priprave so se vršile v največji naglici in cesar je sam nadziral laboratorij. Toda z alkimijo ni imel sreče. V dokumentu so zabeleženi razni računi iz poizkusi, ki so se po vrsti izjalovili. Cesar je bil kljub svoji lahkovernosti tako previden, da je poklical na dvor takratnega profesorja kemije na dunajski univerzi dr. Schrdtterja, ki je alkimiste nadzoroval. In celo ta učenjak se je dal tako daleč preslepiti, da je cesarju zatrjeval, da pridobivanje zlata umetnim potom ni izključeno. Nekoč so kuhali v lončeni posodi 200 gramov amalgana 5 mesecev in 7 dni. Ko so ga skuhali, je našel dr. SchrStter v njem baje 0.27 odstotka čistega zlata. Cesar je triumfiral in odredil, da so napravili ta poizkus v večjem obsegu. Dunajska kovnica je morala dati na razpolago vse, kar so mednarodni pustolovci zahtevali. In tako se je kuhalo v močnih steklenih retortah in veliki lončeni posodi od 30. oktobra 1867 do 9. marca 1868. Ko so pa peč razdrli, so retorte počile in tako so morali znova začeti. Prof. Schrotter je dajal sicer o poizkusu zelo oprezne izjave, vendar pa ni tajil, da se utegne posrečiti. Profesor je užival pri cesarju neomejeno zaupanje. Za alkimijo se je vedno bolj navduševal, ker je upal, da postane ravnatelj državne kovnice. Toda retorte so pokale, poizkusi so se nadaljevali in končno je moral nastopiti sam ravnatelj državne kovnice. Cesar je odredil, naj dajo pustolovcem na razpolago nov materijal, toda mož se je začel zanimati za laboratorij prebrisanih pustolovcev in je ugotovil, da so pomešali med srebro nekaj zlata, da bi se kemično pojavilo in da bi cesar verjel, da se je podjetnemu patru posrečilo umetno pridobiti zlato. Sleparija je prišla na dan, ko je pater Roccatani zahteval, naj mu izplačajo iz državne blagajni 5 milijonov cekinov, češ, da jih vrne, čim se poizkus posreči. Cesar je bil pripravljen odrediti izplačilo ogromnega zneska, toda ravnatelj dvorne pisarne, državni svetnik Braun, ki je bil opozorjen na sleparje, je cesarja opozoril, da hočejo z denarjem pobegniti. Cesar je besnel in ni hotel verjeti, da so ga tako nesramno varali. Morali so mu dokazati, da ima res opraviti z mednarodnimi pustolovci. Prof. Schrotter je doživel veliko blamažo, ki jo je seveda zelo nerad priznal. Toda pustolovci se niso dali ugnati. Zagrozili so cesarju s škandalom, češ, da opozore ves svet, kako so jih spodili z avstrijskega dvora v hipu, ko bi se moral poizkus posrečiti. Cesar je moral skleniti kompromis. Podjetnemu patru in njegovima pajdašema je zavezal jezike s tem, da jim je dal 30 tisoč cekinov. In dokumenti o izjalovljenem poizkusu pridobivanja zlata iz srebra in svinca so romali v dvorni arhiv, kjer so počivali, dokler jih ni našel arhivar, kateremu se ni treba bati železne pesti dunajske dvorne kamarile. Pomagajte Bolgarom! Zopet političen umor na Bolgarskem Praški listi poročajo iz Soiije o novem političnem umoru, ki je bil te dni izvršen na Bolgarskem. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh je bil izvršen atentat na mocedonskega vodjo Mihajlova, moža Mencije Carniciu, ki je, kakor znano, na Dunaju ustrelila Todora Pa-nico. Mencija Carniciu je bila pred dunajsko poroto oproščena in se je kmaiu vrnila v domovino. Toda njeni nasprotniki niso mirovali in zagrozili so ji s krvavo osveto. Svojci pokojnega Pa-nice so dolžili umora Mihajlova in po neki verziji so ga sami spravili s sveta. Na drugi strani se pa zatrjuje, da je postal Mihajlov žrtev samega Protogero-va, vodje makedonskega pokreta. Baje je prišlo v zadnjem času med Proto-gerovom in Mihajlovom, ki sta si bila dosedaj prijatelja, do nesporazuma. Mihajlov je prestopil v nasprotni tabor in ker je bil Protogerovu napoti, ga je dal umoriti. Zanimivo je, da so bolgarski listi ta antentat zamolčali. Krvava rodbinska tragedija Iz Kromeriža na Moravskem poročajo o krvavi rodbinski tagediji, ki je zahtevala dve človeški žrtvi, ol-letna žena tipografa Vahtara Štefanija se je seznanila s sinom trgovca Janša, s katerim je imela ljubavno razmerje. S svojim možem že delj časa ni živela in ker ni bilo upanja, da bi se neznosne razmere v zakonskem življenju zbolj-šale, se je dala te dni sodno ločiti. V torek se je odpeljala s svojim ljubčkom v Holešov. Na cesti ju je čakal bivši mož, ki je skočil pred voz in začel strt« Ijati. Jaška je zadel v trebuh, v prsa, roko in v nogo. Nezvesta žena je ostala k sreči nepoškodovana. Na nepojasnjen način je padel tudi ljubosumni mož. ki ga je krogla zadela naravnost v srce. Policijski stražnik je odpeljal težko ranjenega Jaška z avtomobilom k zdravniku v Holešov, kjer je mladenič kmalu po operaciji umrl. Imel je na več krajih prestreljena čreva in med vožnjo je izgubil mnogo kvi. Ljubica ga je spremljala in ostala pri njem do smrti. Smrt ljubosumnega moža še ni pojasnjena, ker oblasti niso mogle ugotoviti, kdo ga je ustrelil. Orožniki so ugotovili ,da je imela žena v kritičnem trenutku v roki revolver, s katerim je streljala in ga potem izročila neki drugi ženski. Mož je baje pred smrtjo vzkliknil: Štefi, ti si mogla to storiti? Iz tega se da sklepati, da je žena iztrgala možu revolver in ga ustrelila. Ni pa tudi izključeno, da se je mož po napadu na zapeljivca sam ustrelil. Žena je v bolnici izpovedala, da jo je skušal Ijubček skriti s svojim telesom in zato je bil zadet samo on. V KINO IDEAL PRIDE JU* TRI VELIKI PAUL LENI FILM GRAD STRAHOV s priljubljeno Lauro la Plante čitajte »Ponedeljek"! Helena Šelkova in Marija Leskovec naznanjata v svojem in imenu ostalega sorodstva* žalostno vest, da je njiju iskreno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Apolonljo Skrjonec roj. Supančič posestnica danes 4. maja, po dolgoletni težki bolezni, boguvdano preminula. Blago, nepozabno pokojno spremimo k večnemu počitku v nedeljo dne 6. maja 1928 ob * 4. turi popoldne iz hiše žalosti, Bohoričeva ulica št. 25 na pokopališče k Sv. Križu. Meetal pogrebni ura4 no F. ČUDEN Ljubljana. PREŠERNOVA 1 rliromant. PriŽ'el samo ca kratko dobo. Po črtan roke čita prošlost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 10. do 12. ia od 3. do fc. hotel »Lk>yd«, soba II. — V. Timotejev. 868 Morsko kopališče MALINSKA NA KRKU. — HOTEL DRAGA; najbližje do kopaliSča — sobe io terase s pogledom ne morje. Prvovrstna kuhinja, cene smerne. — Informacije: Hotel Draga. 858 Strojepiska zmožna tudi stenozralije, s dveletno prakso — išče službo. Nastop 15. maja. — Dopise na upravo «SI. Narode* pod «5troJeciska/877». Opremljeno sobo zračno, % elelotra&ao razsvetljavo, 15 minut od slavne poŠte oddam solidnemu gospodu ali dijaku. Mesečno s zajtrkom Din 300.—. Vselitev lahko tako}. — Poondbe pod «Solncna lega/870* na upravo «61. Nstodao. Stanovanje treh sob, kuhinje in pnUklm. na sotečni legi v sredini mesta — išče boijSa stranka. — Ponudbe pod «Sna*a/885» na opravo »Slovenskega Naroda*. Ji Znižane cene — Cene znižane žepnih robcev, rokavic, nogavic flor in volnenih, triko perila za dame in gospode. Srajce, ovratnike, kravate, dišeča mila. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike. — Vezenine in čipke Dri Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). Oglejte si zalogo in se boste prepričali! Mag, St. 16.136.728 ref. IX. Razpis 883 Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo naprave nizkotlačne centralne kurjave za novo palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši s 5. majem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št 2/II Ponudbe je vložiti najkasneje do 12. maja 1928 do 11. ure dopoldne v imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3 maja 1928 Makulaturni papir kg a Din 4°- orodaia uorava ..Slov. Naroda Urejuje: Josip Zupenfii. — Za cNirodno tiskamo*; Fran l _ Za optevo Is tnseratai dal Usta: Oton Chrtetoi. — Vat v Ljubljani.