Leto 111.
"•' Maribor, sobota 31.1"januarja 1920.
St:7 25.
MMIBDRSKI
pJvUOs
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6‘50 mesečno.
četrtletno K 19‘50. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru.
Barbari.
Menda ta beseda ni nikjer tako udomačena, kakor pri Italijanih. Italijanu je vsak neitalijan »un barbaro« t. j. barbar. Poleg »barbaro« je samo še psovka „ščavo“ nekak poseben priimek za nas. Italijani si namreč domišljajo, da so oni najbolj kulturen narod, da so dediči stare rimske kulture in zato so prišli na misel, da morajo to svojo kulturo nesti v svet med druge narode in da morajo obnoviti ono staro rimsko državo (imperij) ki je nekoč obsegala ves tedaj znani svet do Anglije in Belgije, do Donave in Karpatov in do Črnega morja. Predno bodo Italijani to delo izvršili in pčdjarmili nas »barbarske narode«, da nam prineso svojo kulturo, t)0 seveda steklo še mnogo vode v morje in še mnogo polente v italijanske želodce. Taki junaki kot so Italijani, ki niti svoje zemlje niso znali braniti, pač ne bodo z mečem dobili sveta. Še manj ga bodo pridobili s kulturo, kajti v primeri z njimi smo mi „barbari“ res kulturni ljudje.
Treba pa je, da mi povzdignemo svoj glas proti barbarstvu, ki so ga oni zagrešili nad našimi vojnimi ujet-
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
a£i
niki. To nečloveško barbarstvo vpije do neba in bije v obraz evropski kulturi. Velika večina naših ujetnikov se je udalo po polomu, ker so mislili, da je vojna končana in da so Italijani naši zavezniki. Poročila naših ujetnikov pa govore o nečloveškem postopanju, ki so ga morali naši fantje pretrpeti od prvega dneva do danes. Za naše ljudi so bili izbrani nalašč najslabši prostori, večinoma so prebivali na prostem ali v kakem močvirju, hrana je bila neznosna, postopanje brezobzirno, mučenje barbarsko, tako, da je vse to uničilo tisoč in tisoč naših ljudij. To se je godilo ob času, ko so italijanski zastopniki v Parizu v imenu svoje kulture zahtevali naše dežele.
To kar se je godilo v Italiji z našimi ujetniki, je svetovna sramota-, Mnogo naših fantov je tam pomrlo in I ti, ki se vračajo, umirajo zdaj doma. ■Znanih je že več slučajev, da je pre-jstano trpljenje položilo v grob naše | ljudi kmalu po povratku v domovino. In ti italijanski „barbari" so celo lagali .našim ujetnikom, da jih ne morejo .spustiti domov, ker naša vlada tega ne zahteva. S tem so hoteli naše ujet-
Usodepolna žigica.
Vi vsi, ki hodite na plese, zabave, plesne Venčke, bale lumpov, kostumne plese itd. ali Verujete na usodo? Ali ste kdaj pomislili, kaj se skriva v vseh teh skrivnostih predpustnega življenja, ki omamljajo glavo iu srce in hočejo vas prevarati, da ne bi videli čiste resnice ? Ne, o vsem tem vi vsi sedaj nimate časa mi-'‘sliti. Vi mislite, da se svet vrti okoli vas in vi se vrtite okoli usode, ki bo prtj ali slej . . . . Toda kaj bi govorili o tem. Hotel sera vam povedati predpustno zgodbo, ki se je dogodila tnojeniu prijatelju, ki ni veroval v usodo. In vendar je eiia sama vžigtca usodepolno posegla v njegovo življenje. Prosim vas, kaj je žigica? Ali ni med najmanjšimi stvarmi na svetu. In vebdar: kolikokrat so se otroci igrali z žigicami in so zažgali celo vas! Kaj je bila žigica v prejšnjih časih, ko je bilo vse po ceni! A zdaj je treba iti včasih dolgo po ulicah, predno najdeš prijatelja, da ti prižge cigareto. Tako se časi spreminjajo. Žigica je lahko nič in žigica te lahko stane življenje.
Moj prijatelj toraj, je bil tudi obiskoval plese. Povsod je bil zraven: pri vseh predstavah, pri vseh koncertih, pri vseh prireditvah. Rekli
Uredništvo ln uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva Sl. 276, uprave št. 24.
nike nahujskati proti državi. In vendar je to bila nesramna italijanska laž, ker je znano iz poročila dr. Rybara, da so naši delegati neprestano zahtevali, da se morajo vrniti naši ujetniki domov — a Italijani tega niso pustili.
V Maribor prihajajo zdaj dan na dan transporti teh strašnih žrtev italijanskega barbarstva. Izgledajo kakor sence nekdanjega življenja, bledi, bolehni, sestradani, premraženi, slabo oblečeni, en sam pogled nam priča o groznem delu barbarstva, ki ga je ta »kulturna« država izvršila nad našimi vojaki. Tu naj pride gledat svet vso grozo nedolžnih žrtev, ki so Italiji pri-pomogle do zmage. In pri tem se spomnimo, kako smo mi med vojno postopali z vsemi ujetniki (ne Avstrijci ampak mi Slovani) in kako smo jim skušali pomagati v trpljenju. O tem bi vedeli bivši vojni ujetniki mnogo povedati. To kar se je zgodilo, z našimi ljudmi v Italiji je kulturen zločin, ki spada pred svetuvno sodbo.
Ako je tam še sodnik, ki bi pravično sodil, bi moral priznati, da takega barbarstva niti med vojno ni zakrivila nobena država. O barbarstvu, ki ga uganjajo italijanske čete po zasedenih
bodete : kaj ima to opraviti z žigico. V sedanjih časih, ko nam še ne sveti falska elektrika in je razsvetljava v Mariboru tako negotova stvalr — je žigica velike važnosti. Greste n. pr. od prireditve domov, luči ugašajo, na stopnicah je še polno utrujenih plesalcev in plesalk — vsklik presenučenja, ogorčenje, protesti itd- — toda nekdo užge žigico in vsi — vidijo. Da, Vojna nas je naučila skromnosti. Toda vsem nikdar ni mogoče ustreči; kakorkoli je pot po temnih stopnicah nerodna in neprijetna, vendar so tudi taki, ki radi hodijo po njih, kajti 'misli si ljubi plesalec t ti si se n. pr. seznanil z lepo plesalko, spremljaš jo domov in na stopnicah je naeAkrat tema. Gardedama je res v bližini, ona protdstira proti sedanjim razmeram a ti ne protestiraš nič, Ti rajši primeš roko svoje lepe plesalke in ji pritisneš nanjo tih poljub. Na skrivnem hvališ Boga, da je na svetu tak nered. Ih se je zgodilo mojemu prijatelju. Vračal se spremljal je — in naenkrat je bila na stopr tema. Sklonil se	je,	lovil	je roko	in ker
temi ni dosegel,	je	trčil	z licem	ha ra;
obrazek, čutil je topel	dih,	iskal je	one s!
ustnice, ki jih je	piej občudoval	s tako za-
ljubljenimi očmi, dosegel je nekaj, o čemčr ni vedel, ali je nosek ali bradica -— okoli je bij
celo tako je in icah je v gret e
šumeč hrum nevŠečnih ljudi, ki so protestirali proti temi - a za njega v tem trenutku ni bilo ne ljudi ne stopnic . . . ampak, v tem trenutku je nekdo prižgal žigico — naenkrat se je posvetilo, grtječa okoli njega se je zganila in tisto toplo Žareče razgreto ličece je izginilo, kakor lep sen, ki se ti približa v noči in ga prepodi nenadna svetloba, ker ti je nekdo nenadoma stopil z lučjo v sobo.
Ozrl se je in je videl, da je njegova lepa plesalka že daleč sredi	med	drugimi	ljudmi,	ki
so pri svitu žigic hiteli	proti izhodu	in on	je
staj in je premišljal, zakaj beži vse to, kar se je prej tako sladkosti polno bližalo. In je spoznal usodo. Kajti da ni bilo one usodepolne ži-gide, bi bil gotovo našel, kar je iskal, kajti poljub na ustnico lepe plesalke je po plesu gotovo najlepši dar, ki ga odnese plesalec s seboj za spomin. In kdo yef če bi ne bil to začetek one lepe poti ki vodi v cvetoče, večno zelene gaje ljubezni proti obljubljeni deželi svetega zakona, kjer se cedi med in mleko.	Tako pa	je vse	to
uničila ena sama žigica	In	vi ne verujete	na
usodo ? O vi vsi, ki hodite na plese itd. premišljajte o tem I
krajih, niti ne govorimo, danes je treba, da povzdignemo svoj glas pred svetom: pred sodni stol kulturnega sveta z barbarskimi morilci naših ujetnikov!
Politični pregled.
Naši poslaniki. Regent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim so imenovani sledeči naši poslaniki: Za poslanika v Parizu je imenovan dr. Ante Tresič-Patfičic, za poslanika v Newyorku Ivan Jovanovič, za poslanika v Berlinu, dr. Rojc in za poslanika v Tokiju, podpredsednik demokratske zajednice, dr. Ivo Grisogono.
Maksim Gorki o boljševikih. Boljše-viški listi poročajo, da nadaljuje Maksim Gorki svojo ostro polemiko z boljševikfr V listu »Novaja Žizn« piše Gorki: »Proletarijat ni nikogar odrešil, pa tudi izvojeval ni ničesar. Kakor ni bil proletarijat premagan tedaj, ko ga je držal za vrat carski režim, istotako ni premagan danes buržoazizem, ako ga drži za vrat proletarijat. Ideje se ne dajo premagati s surovo silo. Nesreča je, da se vodi državljanska vojna med kvalificiranimi in navadnimi delavci. Navadni delavci nazivljejo kvalificirane delavce »buržuje«. Kar me najbolj boli, je to, da ni revolucija čisto nič pripomogla k duševnemu preporodu; ona ni niti dvignila, niti poživila socijalne zavesti širokih mas. Boljševiki so pijani nepričakovanih zmag, zato gledajo na ljudstvo kot zmagovalci.
Madžarski pogoli. Iz Budimperte poro-čajo, da je pripravljena madžarska delegacija podpisati mirovno pogodbo !e pod sledečimi tremi pogoji: Plebiscit za vsa sporna ozemlja, prost gospodarski promet med vsemi izgubljenimi pokrajinami in madžarsko državo ter varstvo narodnih manjšin v ozemljih, ki jih Madžarska izgubi. Seveda, ti predlogi in ugovori, kakor svoj čas Nemčiji in Avstriji, tudi Madžarski ne bodo nič pomagali ter bo morala prej ali slej sprejeti tako pogodbo, kakor bo hotel Pariz.
Planinski raj.
Kazinski prostori so izpremenjeni v prav' planinski raj. Takoj, ko greste navzgor po stopnicah, se pred vam odkrije čarobna gorska panorama. Poznamo v njih vrhove našega triglavskega kraljestva. Iz gorske pokrajine se dvigajo v nebo naši znanci, ki so nas tolikokrat gledali iz višav, ko smo hodili pod njihovimi skalami. Nehote človek obstoji in občuduje. Toda treba je naprej, kakor tam v gorah, sicer turist nikamor ne pride. Stopimo na vrh in smo sredi zelenja, kakor da bi stopili v gorski gozd. Vse okoli nas spominja na oni lepi svet, ki leži zdaj pokrit tam daleč pod snegovi in čaka novega poletja. Tu pa se nam zdi, da je že pomlad.
Vstopimo v dvorano. Okoli in okoli je uta pri uti, vse v svežem zelenju in v njih sedeži za gardedame, utrujene plesalke in lene plesalce.
Pot nas vodi v malo končno dvorano: pred nami zažari naše morje in ob njem naš krasni Miramar. Čutimo da smo na jugu, v deželi, kjer rastejo palme in cveto citrone Okoli in okoli se vrste zeleni kotički, ki vabijo vsakega gosta, da sede in počije tu ob našem morju.
Cvetlični paviljon pa ponudi vsakemu naše prve pomladanske rože. Ko smo se navžili dišav našega primorskega raja, krenemo na sever in pot nas pripelje v Postojnsko jamo.
To svetoznano krasoto znamo ceniti šele zdaj, ko je v nevarnosti, da jo izgubimo. Na sredi se dviga velik kapnik in okoli njega ogromen kamenit obok, okoli in okoli pa skalnate stene. Svetovno čudo stoji pred nami v svoji pravi podobi.
Spomnimo se onih lepih binkoštnih praznikov, ko smo plesali v »glavni dvorani« Postojnske jame. Podzemski duh nas obdaja, prijeten hlad in poltema.
Nehote prizzamo veliko spretnost mojstra, ki je prestavil Postojnsko jamo v Maribor. Tako hodimo naprej in gledamo tu krasote svoje zemlje, ki jih vživa turist na svojem potovanju.
Pod spretnim vodstvom našega mojstra Cotiča ima letošnji naš planinski ples res svoj »gorski raj« in je res želeti, da bi si ga ogledali vsi in bi se v njem razveselili ne v pijanem ampak treznem in vznešenem navdušenju nad lepo našo domovino. Na svidenje v planinskem raju!
Dnevne vesti.
Vladni komisar dr. Pfeifer je obolel in ga za časa bolezni nadomestuje v i radu vladni koncipist dr. Milan Makar.
Naši Nemci nas tožijo. »Nova doba« piše: Nedavno je prišel k zastopniku našega zunanjega ministrstva angleški poslanik v Beogradu in izjavil, da dobiva od celjskih Nemcev neprestano pritožbe, kako se jim hudo godi, kako so bezpravni in enako. Angleški poslanik je dobil seveda primerno, dejanskim razmeram odgovarjajoče poročilo. Naši nemški sodržavljani, ki se sicer cede same lojalnosti, na drugi strani pa dobivajo še vedno tajne direktive iz Gradca (kakor n. pr. glede ustanovitve nemške Wirtschafts-partei!), bi radi postajali predrzni in upajo našo slovensko upravo v beogradskih krogih očrniti kot krivično in pristransko. Domišlju-jejo si tudi še vedno, da jim gre v prej nemških mestih vodilna vloga kakor nekdaj in ker jim je odpadla, se hočejo igrati »brezpravne«. Naj bodo uverjeni, da te nredrz-nosti ne bomo dolgo več mirno gledati.
Mrtve du§e. Ker imajo koroški nemški agitatorji premalo sreče z živimi, so se sedaj spravili na — mrtve. Tako so nataknili pa vse križe in grobove vovbrskega pokopališča nem-čurske letake. Agitatorji pa tudi s to svojo agitacijo med mrtvimi niso imeli sreče, opazili so jih namreč živi, ter jih pregnali. V divjem begu so jo udrli proti Velikovcu, med potoma pa so izgubili vse še ostale letake, tako, da je bila vsa cesta od Vovbr do Velikovca posejana z njimi. Toda to še ni bila največja nesreča v Velikovcu jih je zadela namreč še večja, vjelo jih je tamošnje orožništv.) ter jih spravilo na varno, kjer lahko premišljujejo o čudni usodi kupčevalcev z — mrtvimi dušamj.
Umetniška razstava. Na planinskem plesu v insceniranem parku „Miramar" razstavi pod vodstvom akad. slikarja, prof. Cotiča, naš mladi mariborski umetnik, gojenec slikarske akademije Ivan Kos, svoje slike, katere bodo tudi na prodaj. Razprodaja se vrši od nedelje dalje. Ker ima razstava v prvi vrsti namen, da se omogoči nadarjenemu mladeniču nadaljni študij, se zavedno mariborsko občinstvo nanjo posebno opozarja. V nedeljo si proti vstopnine 1 K lahko ogledajo razstavo in dekoracije tudi i.ni, ki se planinskega plesa ne udeleže.
Prostovoljna požarna bramba in njen reševalni oddelek priredita na pustno soboto dne 14. februarja, v vseh prostorih Gotzove pivovarne velik dobrodelni plesni venček. Svira
godba južne železnice ter še dve šrameljski godbi. Za razne druge zabave bode preskrbljeno najbolje.
Zahvald. V priznanje za izredno požrtvovalnost in trud o priliki požarja in o priliki nesreče, ki se je dogodila dan pozneje, je daroval g. tovarnar Halbart tukajšnji prostovoljni požarni brambi in njenemu reševalnemu oddelku 5000'— K, za kar se mu poveljstvo najprisrčnejše zahvaljuje.
Polovične vozne cene za delavce. Državna posredovalnica za delo objavlja: Polovična vožnja na železnicah, parobrodih in poštnih vozovih je dovoljena glasom min. ukaza vsem delavcem, ki potujejo v svrho prevzetja nakazanega dela. Tozadevne nakaznice in legitimacije (ki morajo biti opremljene s sliko) izdajajo dotičnim upravičencem podružnice državne posredovalnice za delo po 50 vinarjev.
Uradništvo in draginja stanovan] v Beogradu. Pri finančnem ministrstvu je prosilo veliko število uradnikov, da se denejo na svoja prejšnla službena mesta, ker radi silno dragih stanovanj ne morejo živeti v Beogradu. Cena stanovanj je tako visoka, da se za malo stanovanje zahteva mesečno 800 dinarjev, toliko pa znaša tudi plača višjega uradnika. Uradniki nameravajo vladi predložiti načrt o rešitvi stanovanjskega vprašanja. Uradniki predlagajo, da se lastnikom hiš naloži poseben davek in sicer tako, da bi tisti, ki zahteva za stanovanje 800 dinarjev, ima plačati 700 dinarjev davka, oni pa, ki zahteva n. pr. 200 dinarjev, samo 80 dinarjev davka. Izkupiček od tega davka bi se imel porabiti za sezidanje uradniških hiš in stanovanj.
Glasbena Matica Maribor, orkestralni odsek. V sredo, dne 4. februarja se vrši točno ob 18 30 (6 30) uri v prostorih Matice, Gotzova hiša 111. nadstropje, Tegetthoffova ulica, zborovanje vsih članov orkestra. Obenem so vabljeni tudi vsi prijatelji glasbe, ki se zanimajo za u-spešno delovanje in obstoj matičnega orkestra. Na dnevnem redu so potočilo odbora, dopolnilne volitve in važne organizatorične zadeve in je dolžnost vsakega interesenta, da se tega zborovanja udeleži; zato prosimo za točno in polnoštevilno udeležbo. Po zborovanju se vrši ob 19'30 (7'30) uri redna vaja celega orkestra.
Uvoz v Anglijo. Kot poroča naša priv. trgovska agencija v Londonu trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, je angleška vlada prepovedala uvoz sintetičnih barv, sintetičnih drogerij, optičnih stekel in drugega steklenega blaga, porcelana, optičnih instrumentov in raznih kemikalij. Poleg tega je do nadaljne odredbe zabranjen uvoz hmelja.
Mletje žita ob demarkacijski črti. Ker
domači mlini pod demarkacijsko črto niso v stanju zmleti potrebno množino moke, se dovoljuje, da se nosi do preklica žito mlet v Ruckov mlin v Ernovž. Da se prepreči zloraba tega dovoljenja, se odrejuje sledeče: Kdor namerava peljati svoje žito v omenjeni mlin, naj se zglasi pri svojem županstvu ter natančno navode, kako žito in koliko namerava peljati v mlin. Županstva naj vse te prijave vpišejo v poseben izkaz in naj določijo enega ali več ljudi, ki bodo žito peljali čez mejo. Prevoz žita posameznikom ni dovoljen. Za prehod čez mejo sta določena vsak pondeljek in petek ter naj županstva na la dneva odpremijo pošiljatve svoje občine z zgoraj omenjenim izkazom, ter točno označbo voznikov in konj ter voz k glavni carinami v Špilju in sicer tako rano, da dospejo tja najkasneje do 10. ure dopoldne. Od tam gredo transporti pod nadzorstvom siražnih organov v Ruckov mlin, kjer oddajo žito, prejmejo moko ter ae spet vrnejo čez mejo. Vsaka zloraba tega dovoljenja se bo nastrožje kaznovala ter se bo dovoljenje, ako se dogodi kaka nekorektnost, nemudoma preklicalo. Vodja urada: Dr. Lajnšič 1. r.
Izdaja usnja. Za javne nameščence, ubož-nejše sloje in udeležence pomožnega odseka, je mestni magistrat začasno ustanovil v hiši KaiserstraBe 3 (telovadnica) oddajnico usnja. Ista se bo otvorila prihodnji teden. Najprvo se
bodo izdajali samo podplati, pozneje tudi usnje za podšivanje in za cele čevlje. Izdaja se vrši na podlagi nakaznic, ki se bodo izdale v sredo, četrtek in petek popoldne med 14. (2) in 16. (4) uro. Da se izogne prevelikemu navalu, mora vsaka stranka, ki hoče sprejeti nakaznico, priti ob 9. uri dopoldan iskat k krušni oddaja Elizabetna cesta 14, soba št- 10, številko, na kar se bo popoldne izvršila odprava strank. Številka je vejavna samo za isti dan. Pri sprejemu številke in pri nakupovanju usnja se mora vedno iskazati z družinsko karto. Nakazano usnje se mora vzeti tekom 8 dni; po preteku tega roka so nakaznice neveljavne. Priporoča se tedaj, nakaznice preskrbeti le pri resnični potrebi. Za izgubljene nakaznice se ne da nika-kega nadomestila. Usnje se sme uporabiti le za lastno uporabo, nikakor pa za prekupčevanje. Železničarji sprejmejo nakaznice potom predstojnikov njihovesa službenega mesta, kateri naj pridejo iskat potrebne tiskovine k krušni oddaji.
Plačilni roki za mestne doklade. V
smislu zakona z dne 15. avgusta 1903, št. 37 dež. zak. se splošno naznanja, da so plačilni roki za mestne doklade, najemninske naklade in vodarino od mestnega magistrata Maribor določeni: 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra. Ako se tekom 30 dni po označenem roku ne izvrši plačilo, zaračunajo se zamudne 'obresti kakor hitro skupna obveznost vplačila za leto 1920 presega znesek K 20’—
Vlom. Danes ponoči so vlomili neznani tatovi v odvetniško pisarno dr. Llpolda ter odnesli dva pisalna stroja. Vlomljeno je biio od notranje strani. Pisalna stroja nosita znamke »Stoewer« St. 6802 ter »Vost« št. 15/21802. Pred nakupom v strojev se svari. Istotako se prosi, da se osebe, ki bi even-tuelno ponudile omenjene stroje v nakup, izroče prvemu policijskemu stražniku. Kdor najde storilce, ali sploh pripomore k temu, da se stroja zopet najdeta, dobi lepo nagrado.
Slov. mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
Radi obolelosti gdčne Danice Savinove se je moral repertoire prihodnjih dni nekoliko iz-premeniti.
V soboto 31. „Gaudeamus". Uradniška predstava ob znižanih cenah.
V nedeljo I. pop. „Nioba" Ljudska predstava „Revček Audrejček". Izven A.b.
V pondeljek 2. febr. pop. „Orkan", (mesto „Matiček se ženi"). Dijaška predstava.
V torek 3. febr. odpade predstava.
V četrtek 5. febr. „Nebesa na zemlji". Ab. A—23.
V soboto 7. febr. „Hasan Aginica". Izven Ab. (Novi kostumi in nove kulise).
V nedeljo 8. febr. popoldne „Revček An-drejček". Ljudska predstava. Zvečer „Tekma". Uradniška predstava.
V pondeljek 9. febr. velik koncert prvega jugosiovenskega čelista Juriče Tkalčiča, katerega spremlja na glasovirju naš virtuoz Ciril Ličar. Natančen program pozneje.
Razne vesti.
Krištof Kolumb je bil Jud. Dr. Peters trdi v svojem članku v »Trend Magazine«, da Krištof Kolumb ni bil Italijan, ampak Španjolec, rojen v Pantenedra, v provinciji Palacia na Španskem. Njegovo pravo ime je bilo Colon, njegova mati je bila Suanna Fonterosa, pravo židovsko ime. Kolumbova rodbina se je radi preganjanj preselila v Italijo. Cristobal Colon je bil rojen 1. 1435. in ne 1. 1446., kakor trdijo oni, ki pravijo, da je bil rojen v Genovi. Če bi bil Kolumb pred španskim dvorom priznal, da je Jud, bi se mu njegovi načrti prav gotovo ne bili posrečili, ker je znano, da so ravno takrat na Španskem Jude strašno preganjali. Njegovega stričnika Andreja Colona so obsodili 1. 1589. na grmado, ker je simpatiziral s preganjanimi Judi. Judje, in ne zlato, so silili
Kolumba, da je šel iskat nov svet. Znanstveno dobro začrtana vožnja se je porodila v glavah Judov, kajti zemljevide in astro-nomične tabele so izdelovali oni čas izključno le Judje. Nadzornik, zdravnik in ranocelnik na ladiji so bili Judje, kakor je bil tudi posredovalec med belci in Indijanci — Jud.
Stavke, pariških autotaksov. Šoferji pariških autotaksov so stopili 27. t. m. v stavko. Šoferji zahtevajo stoodstotno povišanje dosedanje plače.
Mobilizacija radi poprave nasipov. Ker so vsled lanske povodnji, ki je pokvarila donavske in tišine nasipe v madžarski nižini, najrodovitnejša polja po večini poplavljena, je sklenila madžarska vjada, da izvede delno mobilizacijo v svrho, da dobi na tak način delavce, ki bodo popravili pokvarjene nasipe. — Morda je res, morda pa ni... pravi neka pesem I	,
Lovska raca o racah. Lovske »race« so pač ena najbolj znanih laži, kar jih pozna svet. Vendar jih neka taka lovska zgodba, ki jo je prinesel te dni nek čikaški list, daleč prekaša. Zgodba se glasi takole: »George L. Burton iz NewYorka je strasten lovec na race. Njegova najljubša zabava je lov na race, dasiravno se mu do nedavna še nikoli ni posrečilo, da bi kako raco tudi res vstrelil. Ko je nedavno zopet odveslal na nekem jezeru, v državi Newyork na lov na race, se mu je prigodila nesreča, da je med potjo — zaspal. Med tem časom pa, ko je spal, se je izvršila nenadna vremenska izprememba. Jezero je namreč tako hitro zmrznilo, da race, ki so plavale po njem tega niti opazile niso. Ko so zagledale čoln so hotele prestrašene zleteti, toda bile so — primrznjene. Jele so kričati ter tako prebudile spečega lovca, ki je hitro pograbil puško ter pričel streljati. Zadel ni nič, toda race, ki so se streljanja vendarle prestrašile, so napele hipoma vse svoje moči, odtrgale od površine veliko pločo ledu ter zletele z njo v zrak. Ker pa je bila ploča težka, so letele jako nizko, tako, da se je lovcu posrečilo doseči nekega racmana za noge, ter ga odtrgati od ostalih. S tem pa so izgubile race močno oporo; teže niso mogle več zmagati in tako so padle prestrašenemu lovcu naravnost v čoln. Ta jih je potem postrelil ter v splošno začudenje pripeljal domov. Toda njegova slava ni trajala dolgo, ker ni mogel obdržati skrivnosti zase, ampak je kmalu priznal, na kak način je prišel do rac." — To je prava amerikanska lovska „raca.“
Zopetno zvišanje želežniških tarif v
Nemčiji. Nemška železniška uprava je sklenila, da zviša s prvim marcem vozni tarif znova za 100 odstotkov.
Dunajski kliniki groze s stavko. Z Dunaja poročajo, da so sklenili asistenti in zdravniki dunajske klinike, da bodo, če se do 1. februarja ne ugodi njihovim zahtevam, z istim dnem stopili v stavko, kar bi imelo za posledico, da bi se medicinska fakulteta in bolnice zaprle.
Lichtenstein, najmanjša državica v Evropi, bo postala igralnica — drugi Monte Carlo. Poročilo pravi, da bodo postavili ka-sino za to v Vaduz, to je, v glavnem mestu, kakor tudi gledališča, restavracije, igralnice ter prodajalne in ga tako transformirali v središče, kjer se bo denar hitro zapravil. Švicarska vlada se temu zoperstavlja, ker se boii, da bi slabo uplivalo na ljudsko moralo v Švici.
Zadnje vesti.
Vsled pomankljivostt točnih zvez z LDU so morala danes izostati najnovejša poročila.
Protiitalijanske demonstracije v Pragi.
Praga, 30. januarja. Okolii 500 jugoslovenskih visokošolcev je priredilo
po mestu demonstrativni obhod proti italijanskemu imperijalizmu. Šli so pred poslopje jugosiovenskega poslaništva kjer je govoril minister Ivan Hribar, ki je izjavil, da bo jugoslovenska vlada vedno branila narodne interese.
Protest katoliške in pravoslavne duhovščine proti Italiji.
Split, 30. januarja. Včeraj je katoliška duhovščina priredila sestanek, pri katerem je bil na poziv dr. Smod-lake odposlan monsignor Bulič v meščanski odbor. Pri tej priliki je katoliška duhovščina skupno s pravoslavno sprejela resolucijo nasproti sovražni pohlepnosti Italije.
Avstrijski delavci ne pridejo v Jugoslavijo.
LDU. Dunaj, 30. januarja. Državni tajnik za socijalno skrbstvo Hanusch demontira vest dunajskih listov, da pride 40.000 avstrijskih delavcev na delo v Jugoslavijo.
f
Borzna poročila.
LDU. Dunaj, 30. januarja. Deviza na Curih 4675. Tečaji v prostem prometu: Zagreb 245—260, Praga 320—345, kronski bankovci SHS 225—245.
Curih, 30. januarja. Devize: Na Duaaj 2.05, Prago 6 00, avstrijski bankovci žigosani in nežigosani 2'25.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska „Mariborska tiskarna", Maribor.
Mala oznanila.
Kupi se v Mariboru trgovina s z Jogo
in opravo vred ali brez. Ponudbe pod »špecerijska trgovina 60« na upravo lista.	6—4
CaIam* anafat 9Xl2(Doppelauszug)z dobro rotogr* SPurSl lečo in 3 duc. plošl na prodaj. Tegetthoffova cesta 22 pri brivcu.
Dne 4. februarja t. I. ob 15. (3.) uri popoldan se proda na
prisilni javni dražbi
eno dobro ohranjeno motorno kolo pri hranitelju mehaniku g. Dadieu, Vetrinjska ulica.
Kupujem Izpadle
ženske lase
po najvišji ceni. R i e d I, brivec, Tegetthoffova cesta 21, Maribor.	2—2
Pšenični otrobi
v vsaki množini, tudi
cele vagone
se dobivajo pri tvrdki
Ferdo Sert, uvoz in izvoz Maribor, Koroška cesta 21
Prostovoljna požarna bramba in njen rešilni oddelek v Mariboru.
Na pustno soboto dne 14. februarja 1920 v vseh prostorih Gotzove dvorane:
PLESNI
Več godb! Raznovrstni Šotori! Srečolov! Začetek ob 20. (8.) zvečer. Podrobnosti ne letakih In lepakih.
V soboto dne 31. januarja in v nedeljo dne 1. februarja v gostilni »Domovina«, Vetrinjska ulica št 5
Novo došlo!
Oranže
orig. zaboji, 200, 300, 360 kmd., K 4-20, odprti na drobno K 1*40, 1*80, 2*50 komad.
Citrone
orig. zaboji 300 kom. K 390’—, odprti na drobno š kron 1*40 in 2-— komad
Mandarini
komad k K 1*50 do 2*20
Ital. riž
Fino stolno Olie-Sublime brez okusa
Olivno olje Bužno olje
Pristni istrijanski
vinski kis Slaninske heringe Paradižnikove konzerve
Sladka ogrska
Rosen-Paprika Kanditi:
Fondans, Dropps, MUnte
Čajno pecivo Kava, čaj, kakao Slivna marmelada
pri
Vinko Hmelak
2-2 Maribor, Stolni trg 6-
:xxxxxxxxxxxxxxxx^
kiobasna pojedina.
Na obilen obisk vabi 2-2	Marija Knupleš.
Restavracija in hotel
pn j
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla JanEer.
V nedeljo dne 1. februarja 1920 se vrši
" Ples v dvorani
brez vstopnine in pobiranja v
restavraciji »Maribor", Grajski trg 1
Začetek ob 16. (4.) uri. — Priporoča se dobra kuhinja in pristno vino.	3—3
Keglalci! Pozor!
Salonsko keglišče „Pri belem zajcu", Melje 10
je zopet na novo renovirano in se cenjeni gosti vabijo na obilen obisk.
Vabijo se tudi abonenti na brano, celi dan K 10*—.
Z uljudnim spoštovanjem
Henigman, gostilničar
3—3
Melje 10.
„IDEAL“
Fran Josipa M a n i h n » Vetrinjska cesta št. 9. Ivi d r I O O r ulica st. 16
Svetlolikalnica Pralnica Čistilnica
za ženske in moške obleke.
Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914
se sprejme
od 1.svečana 1920 naprej
v
restavradji Maribor, Grajski trg 1
Se prosi za prejšnja naznanila.
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino
 sla In liislrijsm Mi a o. t.
MARIBOR.
:®=
©
Mariborska eskompfna banka
* Mariboru, Tegetthoffova cesta 11
Podružnice: Murska Sobota in Velikovec.
Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kredite: Pod najugodnejšem!' pogoji.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
					i i
		1—		i	®	11| l_——i	1—EJ®!. "F