^	tfj*^ ...............................
S	GLAS NARODA
aedd) ta praznikov.	| Sundays and HoBda-^
Ji	List slovenskih delavcev v Ameriki.	/!__
,	^tt^^gar y
CTLKTOH FIBAMfg: 4W7 OOETLAHPT._EatfA M Sacond-Olaaa Matter, September 21. 1903. * tka Port Offics rt **r York. K. T, ni* tki Ae» of Oongnm •t XanX S, 117«,	WLKFON PISAEHB: «S7 OOETLAJTDT.
' 106. — ŠTEV. 106.	NEW TORE, FRIDAY, MAT 6, 1910. — PETEK, 6. VEL. TRAVNA 1910.	VOLUME XVIEL — LETNIK XVDX
5oo nod omnti.: la stotine ranM.
Orožna potreena katastrofa ▼ republiki Costa Riki. Skoraj vse mesto Cartago je rucdejano in petsto ljudi je moralo Tiled tega umreti. — Ostali so brez sredstev.	j
BRZOJAVNE IN DRUGS ZVEZE I SO RAZDEJANE.
Tudi v 8an Jose so imeli jaJc potres in poslopja, ki so ostala pri sad- ' njem potresu nepoškodovana, so se deloma podria. — V Nicaragni. i
—0— !
■San Juan del Sur, Nicarag-ua, C. r
maja. Potresi, kteri so r novejšem j ■ času v republiki Costa Riea na dnev- 14 nem redu, se še vedno niso umirili, jj Včeraj po noti je potres razdejal ve- i „ čino mesta Cartago, kakor tudi skoraj ^ \-so istoimensko pokrajino. — Po- ^ drobnosti o potresni katastrofi narav- tj no ni mogoče ddbiti, kajti vse brzojavne iti telefonske naprave, (kakor „ tudi vse druge "zveze so razdejane, v kolikor pride razdalja med mesti San V Jose in Cartago v postev.
k
Dognano pa je. da je vsled kata- ^ strofe moralo umreti najmanj 500 Jjoi- n di, dočim jih je na stotine ranjenih. K Med ubitimi so tudi telegrafisti v Cartagu, nadalje žena in otrok dr. | Bocanegra, ki je gira-temalski zastop- i. nik srednjeameriškega mirovnega so- ^ <di«?s. Med prebivalstvom vlada sploš-t'T na panika, in ker je vse vničeno, pri- |eI tnanjkuje ljudem tudi obleke in hra- 0< ne. Kak je položaj na deželi se do- P.( sedaj Še ni zamoglo dognati, kajti * tjekaj splob ni mogoče priti, tako. da ,S so ijudje piepirščeni svoji lastni oso-di, ne da bi se jim zamoglo za sedaj L. pomagati.	.
V	Cartagu so skoraj vsa poslopja ^ razdejana in med temi je tudi mirov- i * na palača, ktero je podaril Andrew ^ Carnegie.	t
• i ki Tudi v mestecu 6an Jose so imeli' ^
jak potres, tako, da so skoraj vsa po-!£
idopja razdejana. Tam je bilo mnogo 1 ^
Ijuii ranjenih in poškodovanih, ven-jg
dar pa v kolikor je dosedaj znano, 1
ni bil nihče ubit.
Potres je bilo tudi čuti v nekteriii i
krajih republike Nkarague, in sicer J
ob meji Costa Hike.	IT
* * •	[ta
Mesto Cartago. ki je glavno mesto sc istoimenske pokrajine, se nahaja ob vs vznožju vulkana Irnzu, 14 milj daleč od San Jose. Mesto ima n~kaj nad!^< 10,000 prebivalcev ter je sedež sred-' njeameriškega mirovnega razsodišča. 'or Palačo, v kteri je nastanjeno to so-jd! dišče, je podaril Andrew Carnegie m leta 1908.	|n €
Cartago je bilo glavno mesto dežele ^ do leta 18B3. Ker je pa -bilo cesto- ,lf krit vsled potresov razdejano, so!KC končno vlado preselili v San Jose. <tr 'Mesto je »bilo razdejano pri potresih v
letih 1723, 1803, 18*25> 1841, 1851 in,dj 1854.
V	minolem mesecu se je pripetilo' v Costa Rici več potresov in najjačji
je bil dne 14. aprila. Škoda je|st bila velika, toda ubitib je bilo le ne- ]u? koliko ljudi.	!n
'""'"ggE^MWB^llliB.iMMMpai I
Dinarje v staro domovino
; sfc
poiil j »no	pi
st | 10.35 ............. 50 kron. ot
sa 20.60 ............. 100 kron, zo
sa 41.00 ............. 200 kron, nt
sa 102.50 ............. 500 kron,
M 20460 ............. 1000 kron se
M 1020.00 ............ 6000 kron. dr
Poitazina j« riteti pri tok irotah. 21 Dona m nakasans rrot« popolnoma pi iarplačajo bras vinarja odbitka.	.ti
Val« d«aarns »oftfliatva isplačuisjšc c. kv. poitni hranilni and ? 1L do I 12. dfiok.	I
Dsaarjs nam poslati js naJprOiČ-asj« do |26.00 f fetnlai f priporočenem a» rodstrinm pismo, večje k snoako po Domootte Postal Money Ordar ali pa N«*r York Bank Draft. ^
nun saxjber OO^
w ŽJTJ?' f * v 7J32*'mL . K
180 preinogarjov v !
Alabami ubitih. • 0
Orožna rasstrelba t premogovem rovu
št. 3 od Palos Coal ft Coke Co., v Palos, Alabama. — Pri tem je bilo 3 najbrie vseh 180 premogarjev na 1 mesta ubitib.
| Z REŠILNIMI DELI SE JE KASNO
• PRIČELO.
il __o_
Plamen je Švigal 200 čevljev visoko
va rovove odprtine. — Med črtrami 1 je 45 belih in 135 zamorcev. -o-
•Birmingham, Ala., €. maja. V pre- ' mogcrrem rovu št. 3, ki je last Palos J Coal & Cofke Co., v Palos, Ala, se je 1 včeraj pripetila grozna razstrelba pli- s nov in sicer, ko je bilo 380 premogar- ^ i jer v rovu na delu. Palos se nahaja j* 40 milj zapadno od Birmmgliama. !' i Brezi j vo m no so vsi nesrečni premo-}? garji že mrtvi, kajti da bi kedo ostal i pri življenju, je skoibj nemogoče, s kajti vsled razstrelbe so bile ven- * tilacije razdejane.	»
(Z rešilnimi deli se je sieer takoj pri- ^ čelo, vendar pa ni upati, da bi se kaj 11 v rešitev premogarjev še doseglo, kajti rešilno možtvo ne more daleč v tov, s ki je še poln strupenih plinov. Re- n silno možtvo bode šele te&om današ- k njega dneva zamoglo priti na ono s mesto, kjeT so premogarji, ki so pa, č kakor rečeno najbrže že mrtvi.	{n
j Ko se je pripetila razstrelba, jei^ švignil plamen dvesto čevljev visoko!" , v zrak iz odprtine in sunek je bilo;'' j čutiti dve milji daleč naokrog. Iz odprtine je vrglo tramove in kamenje 51 po več sto čevljev daleč. Bližnj« po-slopje, t tterem so parni stroji je skoraj popolnoma razdejano. Danes t« i so ventilatcrrje v toliko popravili, dajn i bode rešilnemu možtvu mogoče iti tu-|č; di v najoddalnejii konec it>va.	T
Prebivalstvo mesteca Palos je takoj ,b . storilo vse, kar je zamoglo, da reši ! premogarje. vendar se pa z pravim re-
i**
. Silnim delom ni zamoglo pričeti, do- n jkler ni prišel semkaj iz Birminghama d; poseben vlak z rešilnimi napravami. s< Z onim vlakom je prišel na liee mesta ^ tudi državni inšpektor rudnikov. Jas. ni Hillhouse, kakor tudi nekoliko članov u] geologičnega oddelka. Prišlo je nada-1 n; Ije osem zdravnikov, štirje pogrebni- n* ki in nekoliko pomagačev. AHaik je | sc pripeljal seboj tudi bolniški vagon i se Tennessee Coal, Iron & Railroad Co., !p: tako, da feodo dbbili premogarji, akoldi so e^'entuelno Se pri življenju takoj (bi vso potrebno pomoč-	n;
Prvi ljudje, ki so odšli v rov potem, st ko se je pripetila razstrelba, so se sc moraii vrniti, kajti nekoliko se jih je n< onesvestilo vsled plinov in pare, tako, 'št da so njih njihovi tovariši morali od-jla nesti na prosto. Med temi je bil prvi j neki Rutledge. kteremu se je posrečilo priti 1400 čevljev globoko. Tu se na- jnj haja drugi vhod, ki je pa zasut. Te-jSc kom noči so v glavnem hodnika našli IQ. trupli dveh premogarjev, dočim so o-!5€ stali najbrže v zasutem hodniku, tako. ^ da ni upati, da bi bil še ke»io pri živ- i^] Ijenju.	jd)
Pismonoša Gousby je bil v bližini! či vboda v rov, ko se je pripetila raz- . strelba in vsled tega je bil na mestu j ubit. Njegovo truplo je vrglo v War-; rior River,
V bližini rova, oziroma v okrožju ! kakih treh milj, je več premagarskih i ki kampov, ta-to, da se je takoj po raz- Ij strelbi naibraila velika množica ljudi Idi pri v^iodu v rov. Na stotine žensk in m otrofr je tukaj vso noč jokalo in pri- Y zori, ki so se nudili gledalcu, so bili b: nepopisna žalostni.
Sedanja razstrelba je že 'draga, ki se je pripetila t^ekom zadnjih par te- d: dnor, kajti v bližnji Mulgi se je dne 21. aprila pripetila tudi eksplozija, N pri kteri je bilo 41 premogarjev ubi-itih. — Kolika je materijelna škoda, še
ni 2nano.	^
V'
-O- "	E
J.	.	'd
Csmu Taft ni bU vojak.	h
Cincinnati, O., 5. maja. Predsedni- $ ka Tafta, ki se je nrndil te dni v tu* n kajšnjem mesto, so nekteri znanei n vprašali, čemu ni bil vojak, in pred-sednik jim je mirno odgovoril, da je il hU premlad, da bi se vdeWol tfi€av- a [ijansks in predeli, da bi se vdeležil «1 V^Suvt ■ . VJO«-	,. .	P
Izkoriščanje premogarjev , v pennsylvanskih rovih.
i Premogarje izkoriščajo do mozga in kjer nečejo delati, se jih preganja: iz stanovanj, tako, da morajo živeti v šotorih pod prostim nebom.
V NAJTEMNEJŠI PENNSYLVANIA	<
** ! Skrajno slabe plače, dasiravno je de-!
lo naporno; rodbine premogarjev i'
se zamorejo jedva preživljati
—o—	j
Greensburg, Pa., 5. maja. Razno i časopisje čestokrat trdi, da dobivajo j pennsylvanski premogarji dokaj pri- ^ lično plačo in da se je takozvana pro- i. speriteta \rnila skoraj v v se premo-. <, garske kraje v Pennsylvaniji. Vsa ^ i tozadevna p>oročila so pa napačna in I ^ lažnjiva ter se razširjajo le vsled te- j, Iga, da se javnost ne zmeni za te kra-js je, h kterim spada v prvi vrsti me- j t sto Greensburg, o kterem se čestokrat r trdi, da je pravi El Dorado za pre- i; mogarje. dasiravno so tukajšnje de- n lavske razmere fuprav sramotne in j neznosne.
;J
Nekteri premogarji na primer za-'0 služijo tako malo, da jim je skoraj 1 nemogoče plačevati prispevke za lo- s kalne unije. Premogarju je tukaj {<; skoraj nemogoče pošteno živeti, do-! p čita na dobro vzgojo rodbine sploh1 u ni misliti. Marsikat premogar mora d delati v rovu od 5. ure zjutraj do o. k ure zvečer, toda kljub temu dobi po-tem po storjenem delu le po 53 cen- i, tov plače. Včasih ima kak premogar srečo, tako. da nabavi po 4 ali 5 vozov premoga na dan, oziroma pri de- ; seturnem dnevnem delu, toda kljub i tema je življenje premogarjev skrajno žalostno, kajti tudi v takih slu-'*1 čajih je zaslužek zelo malenkosten. Uprav nemogoče je preživljati rod-; bino, ako premogar zasluži jedva to- ' liko, da zamore sam za-se skrbeti. | Mnogo premogarjev je že moralo v!» rovu Keyston delati po pet dnij, ne j S da bi za to dobili kako plačo. Ko | ^ so potem delovodjo Sam Kennella \ ^ naprosili za plačo, jih je jednostav-! ^ no sumljivo gledal, kakor da bi ga Cl ukradliv ali da bi se mu lagali. Plače L'] naravno niso dobili. Ker premogarji s) ne dobivajo redno svojega denarja, j ^ so prisiljeni delati dolgove in tako • ^ se jih je mnogo zadolžilo. Potem je ;23 prišlo do štrajka in delavci so se pri- I družili uniji. Posledica temu je pa j bila, da niso zamogli več plačati sta-;0'1 nariue in končno jih je družba eno- j stavno pregnala iz stanovanj, ktera j so v družbenih hišah. Poleg tega so! nekterim poprodali še njihovo pobi-! štvo, in s tem denarjem plačali dolgi lastnikom hiš.	j
Nekterim premogarjem so vzeli j sploh vse. kar so imeli in še žlie j;lm { .
niso pustili. Tudi v New Madisonu ^ j...	. . cl
so prepodili mnogo premogarjev lzl
njihovih stanovanj fn vsi ,ti morajo j sedaj stanovati na prostem v bornih j ^ šoorih, dasiravno so noči še vedno : hladne. Kljub temu se pa štrajk na- j ^ aaljuje in vsi premogarji so prepri-1 'p eani, da bodo končno zmagali. ijc
-o--j*
is«
Podražitev voznih cen.
N. Y. N. H. & H. železnica po1 kteri se vsaki dan vozi na desettisoče j ^ ljudi iz newyarske okolice v mesto na delo, je izdatno podražila svoje vozne cene in sedaj je to storila tudi New " York Central, kajti le na ta način je J bilo mogoče obema železnicama povi-1. Sati plačo svojim vslužbencemv Tudi ^ mesečni vozni listki bodo izdatno i dražji, kakor so bili dosedaj.
n
Nazadovanja povprečnih premoženj. ^
Washington, D. C., 6. maja. Ker se ceni, da imajo sedaj Zjedinjene države 61 milijonov prebivalcev, je zve-zini zaldadni urad izračunal, da pri- T 'de na podlagi denarja, ki je v prome- »1 tu, sedaj na vsakega prebivalca po s< $34.45, tako, da se je povprečno pre- n moženje tekom zadnjega desetletja po- k manjšalo za 41 centov pri osobL To p je pa pripisati v prvi vrsti velikemu d izvozu zlata v aprilu, ko se Je od nas p izvozilo v inozemstvo za $30,000l000 n zlata. Dne 2. maja je bilo pri nas v V prometu ?3,104,547Zala denarja.	i
vjPokojnina za delavce i.j trusts za jeklo.
n United States Steel Corporation, ali a; trust za jeklo, je ustanovila pose-i- ben fond v znesku dvanajst mili-l. jonov dolarjev sa pokojnino oslabelim delavcem.
CARNEOIEJEV POKOJNINSKI
POND VPOŠTET.
i i
i- j	—<o—
91 Ta fond je znašal štiri milijone in i ostalih osem je prispeval trust' , za jeklo.
0	i	-o-
3' Bivši sodnik Gary, ki je sedaj i predsednik velikanske korporacije, j "! znane pod imenom United States Steel Corporation, aH trusta za je-1)klo, naznanja, da je imenovana kor-' 1iporaeija ustanovila pokojninski za- j ", klad za svoje delavce, in sicer v zne-"isku dvanajst milijonov dolarjev. V; "itej svoti je vpoštetih tudi onih osem milijonov dolarjev, ktere je preje ' ustanovil v isto svrho Andrew Car-" negie, ki je pred leti podaril štiri mi-,i
1	lijone dolarjev, tako. da je trust za
. jeklo sedaj pravzaprav prispeval le; ■ osem milijonov.
i; Novoustanovljeni pokojninski fond se bode imenoval The United State* 'Steel & Carnegie Pension Fund. U- ] pravljalo ga bode dvanajst posebnih i ' upraviteljev, kteri bodo zastopali vse ] družbe, ki so zjedinjene v velikanski i \ korporaciji. Osem upraviteljev bode s imenovala korporacija sama in štiri < imenuje Andrew Carnesae.
-o---j,
_ <
SLOVENSKE NOVICE. ,
—o—	jl
Iz urada podružnice sv. Cirila in Me- i' toda, st. 1, New York.	ij
—o—	'
! Pristopili: Frank Lupša. gdč. An-!1 jgela Pakiž in Olga Tiran. Filip Her-' jgula. Josip Zore. Ana Zore. Ivan Zore ' j star pol leta, Frank Abe, g'Jč. Marija j' ; Potočnik, Marijana Hren. Frančiška <1 ! Potočnik in Josip Osolin. Podružni-j] ca šteje sedaj 98 Članov. Umrl je 1 član Dragotiu Vremšak. Blag mu iv spomin! — Ker se ni v-drležila vese- P | liee dne 1. t. m. darovala je podružnici ;J ! Marija Danič v Greenwich, Conn. 1 | znesek $2. — Mr. Louis Benedik iz 1 I Brooklyna znesek $1. — Frank Svet- 1 lin
iz New Yorka daroval pri veseliti 150 et. Živeli!	ji
Ivan Zupan, tajnik. !( Opomba: Čisti prebitek od naše i j j nedeljske veselice znaša okoli K 300.!2 -—o-
i
'Tudi Massachusetts je proti dohod- 1 ninskemu davku.	"
j Boston, Mass., 5. maja. Sedaj se 1 .je tudi postavodaja države Massa- 1 ehusetts izjavila proti zvezinemu do- * j hodnLnskemu davku. Odbor, ki se je ^ jo tem predlogu za spremenitev zvezi-i ne ustave, posvetoval, je neugodno poročal postavodaji o tozadevnih načrtih in -tako je postavodaja končno t predlog odklonila. Nasprotniki pred-i loga so imeli 126, zagovorniki pa le i 102 glasa na razpolago. O predlogu se bode sedaj še enkrat razpravljalo.
I	J
Rusko-j aponska sveža.	i
Petrograd, 6. maja. Uradoma se ^ danes naznanja, da je prišlo med Ru- c sijo in Japonsko do sporazuma glede 1 l uprave dežel na I>aljnem Iztoku, tako, = da se slednje razdele ms«d obe državi, f — Razmerje med Rusijo
Ln Japonsko je sedaj tako prijateljsiko, da sta obe -vladi želeli in izrazili željo, da se do- i i govore glede iztočnjeazijskega vpra- I sanja. Tozadevna pogajanja med obe- s ma vladama se bodo v najkrajšem ! času pričela.	j
s
Obisk i2 Japonske.	1
I Washington, D. C., 6. maja. V 1 Washington je prišel na obisk japonski princ Ylyesato Tokugawa, predsednik gorenje japonske zbornice. Z j njim sta prišla tudi dva tajnika. Tu- j kaj ostane le tri dni in ta čas bode : ] porabil v to, da prouči napredek Zje- J d in jenih držav v zadnjih treh letih, t Pred tremi leti je bil tadi v Sredin je- i nib državah. Včeraj se je peljal na j Washingtonov grob in zvečer j« b0 ]
•Uradno potrdilo i.! izkoriščanja dei^a,
.li	Vsestransko izkoriščanje delavcev v
b-	Schwabovih tovarnah je končno
i-	potrjeno tudi od strani zvezino
t-	vlade; slabše nego sužnjištvo.
DELAVCI MORAJO PO DVA-
I NAJST UR NA DAN DELATI.
>
i Na tisoče delavcev	niti ob ne-
n i deljah počitka in kedor hoče poči-it vati, mu naznanijo, naj si poišče drugo delo.
j . . — i j! W ashington. 5. maja. Vladin od-
deletk za trgovino in delo je predlo-
e žil senatu poročilo o razmerah, ki j
vladajo v Schwabovih tovarnah v So.
-	Bethlehemu. Pa. Poročilo trdi. daje -; bil tamošnji štrajk naperjen proti
-	delu preko določenega dnevnega do- j J! lavnega časa. kakor tudi proti pri-
a : silnemu delu ob nedeljah in prazni-' e kili. Glasom plačilne listine imeno-!
-	vane družbe za mesec jauuar je bilo! -1 od 9184 delavcev 2628 prisiljenih de-i lati po sedem dni v tednu, oziroma, e|tudi ob nedeljah. Tn za vse te de-j
lavce delo ob nedeljah ni veljalo kot i | posebno delo, ki se plačuje v dvojni j *'meri. 14 odstotkov delavcev je de-j
-	lalo po šest dni v tednu, toda vsi ti J i delavei so morali ^aj po jedno nede-! i' 1 jo v tednu delati za običajno plačo.
i | tako, da se lahko trdi. da je 43 od-! ?:slotkov delavcev moralo delati tudi i ob nedeljah, i Iz poročila je nadalje tudi razvid-, no. da zahtevajo oni delavci, ki so, delali po več, ka>kor po deset in pol ur na dan. da se jim to delo posebej j plača. 2322 delavcev v januarju je I moralo delati po 12 ur na dan in si-' .eer tudi ob nedeljah, dočim je moralo |S3 delavcev delati po 13 ur na dan, i ne da bi za to dobili kako posebno j plačo.
j Poročilo nadalje tudi dokazuje, da dobivajo delavci tako plačo, da za-1 morejo jedva životariti, kajti večina J delavcev dobiva na uro le po dvanajst j i in pol centa plače in drugi ne dobi-i vajo niti toliko.
j Cincinnati. Ohio. 5. maja. 123 ma-j
^ I V* .	I
[sinistov Baltimore & OLio železnice :je pričelo tukaj štrajka t i. in sicer poj ; nalogu njihove unije, ker železnica i nekterih odslovljenih njihovih tovarišev neče več sprejeti na delo.
■	. V ponedeljek je pričelo tudi štraj-ikati nad 1000 mašinistev v delavni-I ! cah Missouri Pacific železnice, ker i
;	-v	i
i
i jim železnica ni hotela povišati plače'
'za štiri cente na uro. ' i
(Pittsburg, Pa.. 5. maja. Ker je Štrajk premogarjev skoraj povsodi j . končan, se je sedaj tudi v tovarnah I National Tube Co. v McKeesportu j , pričelo zopet z delom. Imenovane tovarne so bile zaprte vsled primanj- j kovanja premoga, toda sedaj so zopet j' vsi delavei na delu.
-o— . |
IZ AVSTRO-OORSKE.
i . ^
Novi avstrijski ig«oiniski zakon.
—o—
Dunaj, G. maja. Avstrijska vlaiia j je objavila svoj novi izselniški zakon, i
kteri je pa tak, da je naperjen v prvi j vrsti proti italijanskim parobrodnim družbam, ktere delajo avstrijskemu i Lloyd u in drugim avstrijskim parni-, škim podjetjem tako konkurenco, da avstrijska paroplovba nikakor ne mo-i re napredovati in da redno nazalduje. — Vlada hoče sedaj izseljevanje regulirati na ta način, da bode sama določevala pota, po kterib morajo av-
■	strijski izseljenci potovati. — Kolike i koristi bode imela od take regulacije,
je še neznano, vsekako pa to avstrijski plovitbi ne bode mnogo pomagalo, ker se ne more boriti proti združeni r italijanski in nemški konkurenci. -o—»-
; 1	Toča v New Yorku.
-	j Kington. N. Y., 5. maja. Včeraj f: popoludne je toča napravila v tukaj-
■	širjem kraju veliko škodo in to velja . Skoraj o vseori Ulster county ju. Naj-
-	vee je moralo prestati sadnjo'
i ktero je bilo v največjem eVefj6. s Vi-t bar, pri kterem je mino granelo, je trajal dviši^l ousot* ''
•r
800 naseljencev v .] veliki nepriliki,
v Na bremenskem parniku Maine, ki je
0	dospel v Philadelphio, so našli osep-e nice in vsled tega se je moralo vseh
800 potnikov vrniti v karanteno. j
_ 0 !
-jPOTNIKI SO BILI ŽE NA POTU
PROTI BALTIMORE.
- Na parniku je bilo 2365 potnikov medkrovja in vsi, ki so bili v onem s i oddelku, kjer se je pojavila bolezen, ! so se morali vrniti.
i
-o—
-; Philadelphia. Pa.. 5. maja. Semkaj .{je dospel bremenski parnik Main, s j |kterim je pri>Io iz Evrope "J.'^m potni- i kov medkrovja in naseljencev. Sled-
1	i nje so na karantenski, kakor I udi na i naselniški postaji kinalo odpravili in
. j tako se je 800 naseljen-ev podalo na f . pot v notranje kraje republike po že-. ! lrziiici. Ko so bili potniki, ki >o . i vozili v posebnem vlaku, že b!iz<. l!a!-(itimora v Maniandu, je pa naselniška J oblast brzojavnim ]>otoni vstavila t vlak in o^lredila. da se vso naseljence ' j pošlje nazaj v Phila leipliijo. oziroma . j v karantensko postajo, kajti na in:e-inovanem parnilru so našli nekoliko j slučajev osepnie. Naseljence na-i ravno takoj poslali nazaj in potem so j jih poslali v karantensko postajo na Reedv Islandu.
| Posebni vlak se je moral ustaviti i na Eastside. nedaleč od Baltimore . (Niti jeden potnik ni smel vlaka o-ta-i viti. dokler ni prišel nazaj v Phila-' delphijo. Z pamikom Main je dospelo 230o potnikov in potem so jim pričeli cepiti koze. Ko je bil jeden o<Melek odpravljen, so ea 7. posebnirr. vlakom odposlali dalje. Pri jedtiem takem oddelku so pa prišli potem, ko je že odpotoval, na to. tla jt1 med naseljenci nekoliko takih, ki so bolni za kozami ložje vrste in tako ni preostalo nič druzeea. necro odrt" lit i. <ia s,-(oni oddelek vme v Philadelphijo.
j	-o--
j
Prodal ženo in otroke.
Utica. N. Y., o. maja. John W. : Wotsky, itar 23 let. ki stanuj-- v I\<» ■me, je prodal svojo ženo in dva otro-j ka svojemu sosedu, 51 let staremu J. • : WingroTCSkemn in sicer za .f2o. Wot-' ski je spravil imenovani denar v žep in je mirno dt*jal sosedu, naj pride po svoje 1' blago" Winjrrowski je potem j prišel k prodajalcu po ' * blairo T\ toda I tu je prišlo <lo velikega razburjenja j in posledica temu je bila. da je polivi- ! ja prodajalca in kupca zaprla radi ! nedostojnega vedenja.	j
; Rojakom v Ohio na znanje. .
j
Naš stalni in rojakdm v Ameriki 1 deloma dobro poznani potnik in za-1 stopnik naših listov, \	- j
--- ^' - • 1
1
B'j1 «
I
I
I
'1 h
II I
:
I
1 •
MR. JANKO PLEŠKO	i
"e mudi v državi Ohio, kjer bode ro-1 jame obiskal. — Kakor v prejšnjih le-' tih, tako je tudi sedaj pooblaščen na-' birati naročnino za lista "Glas Naro-1 da'* in "Hrvatski Svijet". Uverjeni j smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mu bodo sli ravno tako na r0ko> kakor v prejšnjih letih. Onim pa^ ft&ere obišče morda v prvič, ga kar najtoplejše priporočamo.
Uredništvo
"GLAS NABODAL
• <1 f ulj ii nil<iiiii liiiBfc'Tiiftir.iiiitin;w>-.. iv - .... 1
Male novice
L včerajšnjega dne.
e ILlinoiški sufragetke se pripravljajo na vsestransko kampanjo za ženske h pravice. — Kokoši v severnih krajih države New York so pričele leči črna jajca. J	__o—
KRST V PREMRZLI VODI V CONNECTICUT^ v —o— \ • : t a Dijaška ljubezen v San Mateo, CaL; 1, dvoboj, ki še vedno ni končan in ge bode v soboto nadaljeval. —■—o-
; Chieago, 111.. 3. maja. Preino s jprično primarne volitve v državi Illi-
-	:iois. bodo tukajšnje sufragetke raz-
-	vile vsestransko agitacijo za ženske 1 pravice. Da hode agitacija tem večja. 1 >e bodo sufragetke v avtomobilih vo-
*	f rile od mesta do mesta in od ra-i
-	do vasi. One so <!<! nile. da preja 'ine bodo mirovale, dokler up	do-
-	s^rle volilno pravico. A tri tirale bodo 1 po vsej deželi proti onim kandidatom, 1 »teri niso sufrageteriji naklonjeni.
' Sufragetke se bodo razdelile v skn-1 ! pin je po pet žensk in vsaka sknpinja
•	bone imela na razpolago po jeden av-» tomobil. s kterim bole obiskovala ma-" !a mesta. Oni možje, ki so lastniki > avtomobilov, bodo morali v to svrho 1 -voj ■ avtomobile za nekaj časa o«lsto-
(piti svojim ženam in 'med tem bodo 1 morali peš hoditi.
Wabash. Ind.. 5. maja. Včeraj j« '.tukaj umrla Mr-. Eva Semon. ki je dosegla starost 03 let. Pokopali so jo " v krsti, ktero si je kupila pred GO leti. Winsted. Conn., o. maja. Tukaj so krstili po adventističnih obredih Mr#. in Mr. William F. Johtistona in sicer ^ ' v Blackberry Riverju. Še prOlno se je krst pričel, sta se oba vsled mraza tresla. H krstu ju je -t;al Henry West-oil. ki tehta 230 funtov i:i potem je oba krstil Rev. F. Andrews. Navzoče je bilo vse prebivalstva vasi East Canaan, kajti le redkokedoj -e nudi prilika videti, kako se ljudi v rtki krsti.
i Norwich. N. Y.. 3. maja. Frank J. Dedriek iz Oxforda j" svoje kokoši navadil, da mu ležejo črna jajca in to je doseuel s tem. da jim je :.ekaj časa name-aval v hrano premogov rrrah. -Jajca, oziroma lupina je popolnoma rna in se lepi sveti. Ko so kt-miki ; analizirali lupin *, so pronašli. da so i>oine malih komadov premoira. Sedaj se vrše preiskave, bi li ne bilo mozoea itake vrste jajca rabiti za kurjavo. ! Ded crick, ki je prepri an. da se taka jajca rado vnemajo, je sedaj napra-1 vil napise v svoji k«»košara!: "'No smoking.*' J San Mateo. Cal.. 5. maja. Dijaka David Caldwell in Oto George sta ljubila jedno in i>to deklico. Da pa loločita. čegava naj bode, sta se pri-jčcla dvobojevati in sicer jx>tom roko-' borbe. Slednja še ni dovršena in »e v soboto nadaljuje. Dosedaj je bil George poražen.
-o--—
Nekoliko o ljudskem štetju.
Washington. D. C-. -"3. maja. I"rad r.a ljubko štetje naznanja, da se je •prebivalstvo 7jodinjenih držav v zad-1 njem d*»setlet^ti pomnožilo za petnajst milijonov osob, tako, da bode j sedanje prebivalstvo štelo skoraj 01.300.000 ljudi. Največja mesta v !republiki imajo sledeče prebivalstvo: j New York 4.563.C03; Chirac 2.2S2.-j926: Philadelphija 1.450.429; New •Orleans 332.1^2: St. Louis G0S.71G; I Baltimore 3S3.374; Washington, D. C. j 330.143.
i Cena vožnja.
Parnik od Austro-Američana proge
* * ARGENTINA' * odpluje dne 18. maja.
. i iz New Yorka v Trst in Beko. S tem . j parnikom dospejo Slovenei in Hrvati
j najhitreje v svoj rojstni kraj. . i Vožnja stane iz New Torka do:
\ Trsta ali Beke...... 35.00.
1 Do Ljubljane ...... $35.60. "
Do Zagreb* ....... $3&a0£
Vožnje listke je dobiti Sakser Co., 82 Cortlandt St:, Now, York.	, i
' itf li' i> i7«iirtrMrnrSi-lMMMi liTMihi T '•
r.«-^---- ■ „ . I, ......
"GLAS NARODA"
(Slovenlc Dally.; . f Owned and published by the fltovtnlo Publishing Co.
(a corporation.} PRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A" V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Plare of Buniness of the corporation and iddremes of above officer«: 82 Cortlandt Itreet, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
9b celo leto velja list za Ameriko in
Can ado.........$3.00
pol leta.........1.50
Wto za moeto New York . . . 4.00 * pol leta zameeto New York . . 2.00 m Evropo za vse leto . . . . 4.50
» " " pol let«.....2.50
m " " četrt leta .... 1.75
^QLAS NARODA" ixhaja vsak dan ix-vzemši nedelj in praznikov.
MQLAS NARODA"
("Voice of the People") 4raed every dav, excejft Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.	—
4dvtrtl.H*m«nt8 on agracment.
Dopisi brez podpisa in oeobnoeti ae M
lBtisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — tfoney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov arosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde-mo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-Dov :
MQLAS NARODA"
IS Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt. Aim	m
Slavnosti v Argentini.
Nek t ere naše vojne lad i je so se napotile v Buenos Aires, Argentina, da prisostvujejo tamkaj velikim slav-nostim, ktere se bodo v kratkem vršile v spomin stoletniiee neodvisnosti imenovane velike jugoameriške republike. Naše brodovje se bode usidralo v luki mesta "dobrih zrakov", kajti naloga brodovja je, doprinesti Argentini iskrene čestitke naše republike. oziroma "at gran Argentino salud!" Ta verz argentinske na-cijonalne himne bode slišati tudi na naših vojnih Iadijah, -ktere bodo po svoje prispevale, da bode stoletnica argentinske neodvisnosti tem lepša.
Pomen Argentine z ozirom na mednarodno gospodarsko življenje postaja vedno večji, kajti Argentina se vedno bolj spreminja v nekako zalogo žita za ves svet. Argentine! marljivo grade nove železnice in čimbolj se mn o že železniške proge, tembolj ona dežela napreduje, kajti na ta način se prihaja v dotik o z dosedaj še nedotaknjenimi naravnimi bogastvi velike dežele. V programu slavnosti, ktere se bodo sedaj vršile v Argentini, tvori posebno točko otvoritev transandske železnice, ktera je prva v Južni Ameriki, koja bode spajala Atlantik s Pacifikom.
Pred vladino palačo v Buenos Aires stoji krasen spomenik generala i>an Martin, oziroma največjega junaka. ki se je boril za neodvisnost j Argentine. Prvotno je on sanjaril o ustanovitvi velikega jugoameriške-; ga cesarstva, toda republikanska misel je hila večja in po krvavih bojih je tudi zmagala. Tudi Argentina jej morala dolgo časa krvaveti vsled domačih bojev in revolucij, tako. da o napredku v oni dobi ni moglo biti govora. Toda doba takozvanih otročjih bolezni, kakoršnje so dandanašnji med raznimi južnimi republikami še na dnevnem redu. je za Argentino minola in republika ob Rio de la Plata spada danes med ljudstva. | koja vzdržujejo svetovno trgovino.
f>e v letu 1870 je imelo mesto Buenos Aires le 175,000 prebivalcev, dalles ga pa imenuje prebivalstvo "Pariz novega sveta'' in ima milijon in tristo tisoč prebivalcev, tako, da je, Buenos Aires drugo največje mesto i;a svetu, v kterem se govori roman- : ^ki jezik. Ko so dežele ob reki La Plata dne 25. maja 1810 storile prvi korak, da se otresejo gospodstva te- i da
njega španskega podkralja, o žiro- j uia španske vlade, je imela Argenti-' na le pol milijona prebivalcev in to' prebivalstvo se je do danes pomno-! , žilo
na šest milijonov. Število pre-: biva 1stva se pa neprestano množi, j kajti v deželo prihajajo naseljenci; kar tramoma. Za Argentino sedanje i razmere nikakor niso merodajne.; , temveč bodočnost obeta deželi ravno i tak razvoj, kakoršen je tekom deset-1 letij nastal v naši republiki. Poljedelstvo izredno napreduje v Argen- j tini, kajti medtem, ko je bilo pred petnajstimi leti tamkaj le dva mili-1 jona hektarov obdelanega zemljišča, meri to zemljišče danes že štirinajst milijonov hektarov, dočim je še najmanj sto milijonov hektarov dobrega zemljišča na razpolago. Vrednost trgovine z inozemstvom je napredovala od 36 m^ijonov zlatih pezet v i letu 18G1 na 655 milijonov v letu i 1908. Ib kljub temu, da Argentina -li le poljedelstva že danes tekmuje j ti Rusijo
in Zjedinjenimi državami. | j lie ved ijo dežela bodočnosti.
Argentine! ne obhajajo le stoUtai-
prebujenje jngoamer. kulture, kajti
nad slavnostmi. koje se prično v Buenos Aires dne 25. maja, bode i povsod i čutiti in videti moto: Južna |Amerika južnim Američanom!
Napredek.
Iz El Paso, Tex., je prišlo te dni poročilo, da je tamkaj, oziroma v jbližini mesta padel na zemljo velik meteor, kteri je užgal gozd in prerijo, tako, da je nastal velik požar, kterega dolgo časa ni bilo mogoče pogasiti.
Velika in ognjena masa. ki je padla raz nebo na zemljo, je bil le jeden izmed milijonov meteorjev, kteri padejo vsako leto na površje naše zemlje. Večina meteorjev postane izred-' no vroča, kakor hitro pridejo v zem-sko ozračje, tako, da se skoraj vsi " raz tope in pridejo na zemljo v podobi neznatnega prahu, za kterega se nihče ne zmeni. Oceansko dno je pokrito s takim prahom.
Le tupatam se pripeti, da pade kak izredno velik ali pa trd meteor, ki se zamore upirati zemiskemu ozračju, na našo zemljo. Izmed milijona meteorjev. kteri prihajajo vsako leto na zemljo, je najbrže le jeden, ki se ,ne zdrobi v prah, predno pade na zemsko površje. Vsi ostali pa prihajajo, kakor rečeno, v podobi prahu, itako. da jih nihče ne opazi.
Najzanimivejše dejstvo o meteorju, j ki je padel v Texasu na zemljo, je pa sledeče:
Ko se je razbil in potem užgal I gozd in suho prerijsko travo, prebivalci onega kraja niso bili niti malo {razburjeni in so jednostavno pričeli z gašenjem požarja.
Mogoče je kedo mislil, da se je kaj čudežnega pripetilo, oziroma, da je to kaka nadnaravna ali božanstvena pojava. toda večina prebivalstva je po-' vsem pametno mislila o padlem me-1 teorju.
V starih) časih teme bi večina prebivalstva tolmačila prihod meteorja za nekak znak bližajočega se konea sveta. Dandanašnji pa temu ni več tako in to naj nam služi zopet v dokaz, da napredujemo in da srednjeveške temne moči v današnjih dnevih pros ve te več ne zaležejo.
Pičica na i.
Novela. — (Iz italijanščine.)
*' Velecenjeni gospod!
"Nocoj, o polunoči, pridejo v Vašo palačo trije moji pooblaščenci, in j sicer skozi vrata za služinčad, ki jih j Vi blagohotno pustite priprta. Do-jspevsi v prvo nadstropje, vstopijo v Vašo pisarno, kjer jih boste Vi blagohotno čakali, ter jim izročite v pi-■^mskem kuvertu svoto deset tisoč j frankov.
"Ce bi Vam slučajno bilo prenad-dežno čakati do tako pozne ure, ali j bi Vam bilo neljubo priti v direktno dotiko z mojimi ljudmi (za kterih vljudnost in rešpekt Vam sicer jaz osebno jamčim), Vam je svobodno, da delegirate zaupno osebo, ki naj Vas nadomesti v tem malem poslu.
"Popolnoma brez vspekta bi pa bilo, če bi se Vi skušali upirati moji zahtevi, bodisi obvestivši policijo, bodisi s tem, da bi organizirali kako posebno defenzivno, ali pa tudi ofenzivno službo. Naznanjam Vam, da boste Vi od tega hipa pa do ure, ki >em jo jaz določil, podvrženi najstrožjemu in najtoenejšemu nadzorovanju od strani mojih privržencev, in da bi bil vsaki korak, ki bi ga Vi skušali proti meni. le v Vašo škodo.
"Sicer pa smatram to opozoritev za nepotrebno, ker ste Vi tako inteligentna oseba, da umete takoj, da j radi take malenkosti, kakor je svota. i ki J® jaz zahtevam, ni vredLno izpostavljati se našim represalijam.
"Pouči naj Vas dogodek gospoda Jakoba Verrazzani!
•
I "Z najprisrčnejšimi pozdravi in z : najodlicnejŠim spoštovanjem beležim udani	Jurij Sorel.
"P. S. Vem, da je Vaše»Blago-j rodje za drevi povabilo na kvarta-nje kakega prijatelja, in med drugimi i tudi policijskega komisarja Derosa. Jak0 umesftno bo, če t« sestanek odpoveste s kakorsnimkoli izgovorom.
| "Ponovni pozdrav.	J. S."
# ♦ *
Baron Teodor Grelath je večkrat pazno prečital pismo, ki mu je je pi-jsal Jurij Sorel, a potem se je globoko zamislil.	i
Ko {je slednjič Ivstal, vzdramivši | se iz premišljevanja, je bil že sklenil, kaj mu je storiti. Pozvonil je, nakar je takoj prišel strežaj.
—	Ste vi, Ivanf
—	Da, gospod baron.
—	Ne čutim se nie kaj dobro, danes...	.
—	Ste Ji bolni, gospod baron T g* je prekinil živo sanimajoži se strt-
tako nekam čudno izgledajte... Hočete li. da skočim po zdravnika?
—	Ne, ne, Ivan; hvala vam, nie hudega ni. Le rad bi bil drevi pu-ščen v miru, da bi mogel prej v postelj. Pojdite toraj takoj k vitezu Pasqualettiju, h komisarju Derosa in k županu, ter jim povejte, da se da-ines počutim nekoliko slabo in da se j moram za drevi odpovedati veselju njih družbe in običajnega kvartanja. j — Že dobro, gospod baron!
Ivan je bil že na pragu sobe, ko ga je Teodor Grelath pozval nazaj.
—	A propos, čujte še nekaj! , | I ven se je vrnil.
—	Pred par itrenotki, ko sem prišel v to sobo, sem na pisalni mizi naše to-le pismo, ki je bilo prineseno
. privatnim potom. Vam je li kaj znano o temf
—	To pismo sem vsprejel jaz. go-. spod baron, in sem je jaz položil na ; mizo.
■	I — Ah tako! In... kdo vam je je t izročil f	. •« - i
—	Neki dečko iz vasi, sin kovača Andreja. Rekel je, da ga je s pismom poslal neki nepoznan gospod.
—	Neki nepoznani gospod? In kak-, še n je bil ?
—	Kdo?
i — No, da... kakšna je bila zuna-i lijost tega gospoda?
—	Oprostite mi, gospod baron, a . meni ni prišlo na misel, da bi dečka, t ki je prinesel pismo, vprašal, kakšen
je bil oni. ki mu je je izročil.
—' Že dobro, že dobro___ni treba
l druzega.
—	Sieer pa — je nadaljeval Ivan [i— lahko poiščem in privedem kova-. j čevega sijia in od njega, gospod ba-,'ron, lahko izveste...
i I — Sem vam že rekel, da ni potrebno! je zaupil Teodor Grelath, ki j mu st reža jeva vsiljivost oči vidno ni , I bila všeč.
Ne črhnivši niti besedice, je Ivan . odšel.
» * *
Ijetovišče v Al ta villi al Monte, ki • je bilo običajno tako živahno, tako
■	veselo, je onega leta bilo zapuščeno, l dolgočasno, mrtvo.
! Vzrok temu je bilo dejstvo, da so se bili \ Altavilli pripetili neki zelo čudni dogodki.
Ta "veseli košček raja", kakor so ta kraj nazivali ljubimkajoči pari, ki so se redno sestajali vsako leto v začetku letoviščne dobe, prisegajoči si <ečno ljubezen, a so se vsako leto 31. oktobra zapuščali kakor dobri prijatelji — brez jeze: ta "košček raja" se je bil spremenil v kot pekla.
Nobena zabava ni mogla vstrajati, ne privabiti letoviščarjev, ne tennis, ne	ne drugo.
Jurij Sorel, skrajno predrzni in
I	agilni bandit, kterega ime in čini so
II	bili vsem znani, dočim ni nikdar ni-! hče videl niti konca njegovega čev-i Ija. je bil prišel, bogve kako in od-jkod, v bližino Altaville al Monte in zanesel vanjo zmešnjavo in strah.
Zaman je bilo ministerstvo notranjih stvari dovolilo dvajset karabi-!nerjev ojačenja onim štirim, ki so imeli tam običajno bivališče in ki so
>	.v ... v
v prejsnjild časih blaženo preživljali dneve, v zabavni lenobi krožeči po vasi. po polju, po gozdu, pušeči in dvoreči lepim dekletom.
I
Zaman se je bila uvedla prava pravcata vojna proti roparjem, s pra-vilnimi rekognosciranji na konju in peš, z zasedami, preoblečenji itd. t Zaman je bil v Altovillo poslan najizvedenejši policist, komisar Derosa. Niti temn ni bilo možno dognati. da li Jurij Sorel deluje sam, ali če je on glavar organizirane tolpe zločincev.
Drznost, ki se je kazala v njegovih činih, in naglica, s ktero so bili iz-| vršenj bi bili dali soditi, da gre za celo tolpo. Globoka, neprodirna tajnost. ki je pokrivala njegove čine, je pa pričala o delovanju enega samega. dasi je bandit v svojih grozil-ndi pismih večkrat namigaval na svoje sokrivce.
Kako se je bil Jurij Sorel pojavil v okolici Altaville al Monte?
Bilo je tako.
Nekega lepega dne, ali bolje, neke grde noči je inženir Karol Sbrana, visok funkeijonar državnih železnic, ki je običajno vsako leto prihajal na letovišče v Altavillo. čul počasno ali vstrajno trkanje na okno svoje sobe v pritličju. Vstal je iz postelje in šel odpirat okno, da vidi, kaj da je. A ni bil še dobro odprl, ko je neka, roka skozi nastalo odprtino pomolila pismo in je položila na okno. Ves presenečen je pobral pismo in je odprl. Bilo je v jako vljudnem tonu pisano vabilo, naj naravnost skozi okno zleze na cesto in tam na neki kamen, oddaljen komaj sto metrov od dvorca, položi neko veliko svoto denarja (dotično svoto je bil on pre-! jel ravno prejšnji dan), in vse naj opravi točno tekom petnajstih minut.
"Če
po preteku rečene četrt ure — se je glasil zaključek pisma — Vaše Blagorodje ne bi uslišalo moje prošnje, zleti tekom šestnajste mi-
Vašo velecenjeno družino in z Vami vred.
Z najodlienejsim spoštovanjem
Jurij Sorel."
Ubogemu inženirju ni kazalo izbirati — moral se je udati.
Naslednje jutro so v bližini hiše našli dolgo prižigalno vrvico in škat-Ijo užigalic, iz česar se seveda ni moglo sklepati ničesar glede krivca.
A za inženirjem Karolom Sbrana je bil prišel na vrsto odvetnik Lensi, za tem okrajni zdravnik, potem bogati posestnik domačin vitez Gelli: vsem so bile izsiljene večje svote na kolikor najbolj možno vljuden način, a s tako samozavestjo in gotovostjo v postopanju in s tako preciznostjo v podrobnostih, da je bilo takoj jasno vsakomur, da bi bilo bolj nevarno braniti se, nesro udati se.
En sam je hotel biti junak, a je. poplačal to z življenjem.
Jakob Verrazzani, odličen trgovec iz Milana, ki mu je Jurij Sorel v pismu velel, naj dečku, ki mu je pri-1 nesel pismo (deček je bil domačin in je bil popolnoma "in bona fide"), izroči 15 tisoč frankov. Jakob Verrazzani toraj je mesto denarja poslal Juriju Sorelu drugo zelo vljudno pismo, v ktere mmu je naznanjal, da tekom svoje dolge trgovske karijere ni on nikdar hotel izvršiti take vrste naročil.
Deček je bil hitro odnesel odgovor. a Verrazzani je hitel h karabi-nerjem, ki so bili dve minuti pozneje že dečku za petami, a on jim je podal, da je odgovor gospoda Verraz-zanija že oddal.
Ko so ga potem zaslišali o vseh okolnostih. je dečko povedal, da, ko je šel ou ravno mimo dvorca gospoda Verrazzanija, ga je bil ustavil neki starec z belo brado in z dolgimi belimi lasmi in ga naprosil, naj gospodarju dvorca ponese ono pismo in mu prinese odgovor; dal mu je bil za to štiri solde. A ko se je z odgovorom vračal od gospoda Verrazzanija. je bil dečko našel onega starca, sedečega na pragu hiše. mu izročil odgovor in šel dalje svojo pot.
To dečkovo izjavo je potrdil gospod Verrazzani sam. ki je povedal, da. .ko je iz hdše hiteč prišel h kara-biuerjem. je res tudi on videl nekega starega berača, ki je sedel tik vrat njegove hiše. a da si ui mogel niti od daleč domišljati take nečuvene drznosti. Iu dočim je on s karabinerji hitel za dečkom, je bil starec izginil.
Naslednji dan so našli gospoda Jakoba Verrazzanija mrtvega v gozdu: bil je zadet v lirbet od dveh strelov iz puške.
Umevno je potemtakem samo ob sebi. kako je v dvorcih in hotelih o-nega "koŠčeka raja" takoj po tem dogodku nastala tišina, praznota.
Vsi so hiitro spravili skupaj svojo prtljago, naskočili poštne vozove, in tekom treh ali štirih dnij so bili v Altavilli le še oni. ki so morali tam ostati radi dolžnosti, ali ki niso mogli nikamor drugam in pa par po-gumnejših. Med prvimi sta bila župan. ki je bil objednem lekarnar v
Alt
avilli. in pa komisar Derosa, ki je bi! prišel tja ravno radi onih dogod-jkov; med poslednjimi pa Teodor Grelath, ki se je bil že spomladi jako gosposko nastanil v Altavilli, in pa vitez Pasqualetti, jako bogat posestnik domačin. Prvi je bil sklenil ostati do konca letoviščne dobe in ni hotel
spremeniti svojega sklepa; drugi je bil pa v Altavilli rojen, je tam vedno živel, se je tam postaral in je hotel tam tudi umreti, "pa tudi če ustreljen v hrbet", kakor se je sam izražal.
In tako so se ti štirje shajali vsaki večer pri baronu Grelathu. kjer so, kakor vneti kvartači. vsaki večer kvartali do polunoči in večkrat še dalje.
Po umoru Verrazzanija se je bil Jurij Sorel pojavil le še enkrat izsi-livši župniku 2000 frankov, iz zapuščine neke pobožne vdove, ki jih je bil blagi duhovnik dobil ravno istega dne.
Potem pa nič več. ^Tako so imenovani štirje kvartači, govorec o njem (kajti govorili so o njem »večkrat), začeli sklepati, da je bandit, videč, da nima tam nič več opraviti, gotovo potegnil v druge kraje.
Zvečer pred onim dnem, ko je bil baron Grelath dobil pismo od Jurija Sorela, je bil policijski komisar Derosa izjavil, da se priznava zmaga-nim in da v kratkem odide v mesto, t — Kaj hočete, je dejal, — dva meseca je že, da sem tu in da delam kakor živina, in vendar nisem dognal druzega. nego eno samo okolnost, ki je nekaj vredna, in sicer to, da je Jurij Sorel, k0 piše, izpušča vedno piko na i. Če pa Jurij Sorel v svojih grozilnih pismih pači svojo pisavo (in pači jo gotovo), to izpušča-iiije pičie na vseh i gotovo ni posledica. ali del tega pačenja. To bi bila prerafinirana zvijača! Toraj tudi ko piše naravno, ne da bi pačil svoje pisaro, J arij Sorel najmanje devei-indevetdesetkrat v stotini ne postav-. Ija pike na I! ' Ne tajim, daje to I©
fpAiN-n
EXPELLER"
Pri zin njen ju, odrti-
nah, sploh prenapor-n jen ju miSic, pri rev-matizmu, nevralgiji in	;
enakih tetkočah	i
\ maga enkratno vdig- ^g^Jy
EXPELLER /^Tf	i!
! Dobi MS V vseh J	j? ifZ :
Iok»mah po 25 ^^^^^^^^
polje preiskovanj, ki jih zelo skrbno vodim, ne da bi zanemarjal niti najmanje okolnosti. A vendar, tudi če bi našel človeka, ki pisaje ne stav-Ija pičice na i, se vam li zdi to zadosten dokaz, da bi se ga poslalo v kaznilnico ?
—	Res. je dejal župan smeje se.— če bi se moglo obsoditi v ječo človeka. ki ne stavlja pike na i, potem bi trebalo najmanje odsekati glavo o-nim, ki ne prerezujejo črke t.
—	Pičica ali ne picica, se je oglasil baron. — zahvalimo Boga, da je cenjeni Sorel imel to dobro mise!, da ni prijel tudi nas, ker drugače —
j — Drugače, kaj?.... so vprašali j drugi.
—	Drugače? Nič! Plačati bi bilo j treba. Pri moji veri. vedno je bolje
imeti tisoč frankov manje v žepu. nc-|go krogi jo iz puške več v životu. Osemnajst ur po tem pogovoru pa
je bil postrežen tudi baron.
* * *
Točno ob 11. uri zvečer je Teodor Grelath odslovil služinčad. Ob 11. uri in pol je že vladala grobna tišina v vsej hiši; in ko je manjkalo ! še samih deset minut do polunoči, je šel baron po prstih iz svoje sobe doli po stopnjieah do vratic za služinčad. odrinil zapah in jih odprl in poteui naglo pogledal ven. Bila je krasna noč, sladka noč za zaljubljence, nc za zločince. Milijoni zvezd so bleščali na nebu. niti najmanja sapica ni vela, ni en list na drevju se ni gibal; vse naokrog se je razlegalo cvi-lenje murnov, a tam daleč nekje je prepeval neki potnik.
Teodor Grelath je priprl vratica in se vrnil v svojo pisalno sobo. Globoka brazda mu je bila začrtana na čelu, a roke so se mu skoro nevidne tresle. Je li bila to nervoznost ? Ali strah? Kdo ve?
Sel je k svoji pisalni mizi; na des-|ni so mu bila vrata, na levi okno. s J njemu nasproti je na steni viselo o-]gromno zrcalo, tako. da je lahko videl po vsej sobi — tudi če je gleda! vedno naravnost pred-se. Vzel je i? predala revolver, ga položil na mize in ga potem pokril s kopico papirjev ki jih nalašč raztresel po mizi. Nato je potegnil še iz listnice pisemske kuverto, ktere vsebina je bila videti precej težka in obsežna, jo položi! na mizo pred-se in potem čakal.
Točno o polnoči so se vrata odprla in trije možki so vstopili tiho kakoi sence. Vsi trije so imeli obraze pokrite s krinkami. Eden njih je stopil naravnost k baronu in šel njemu nasproti; drugi je ostal pri vratih, a tretji je stopil k oknu in tam ostal kakor na straži.
—	Kakor vidite, gospod baron, je takoj pričel oni, ki je sedel nasproti baronu in ki je očividno vodil vse ekspedicijo, — je bila naša prva skrb, da smo vam zaprli vsako pot.
—	Vddim. je dejal baron mirnim glasom, v kterem je pa bilo čuti precej ironije. — a menim, da ljudje vaše vrste delajo že instinktivno, kar jim narekuje previdnost in se s tem ne bahajo.
—	Oh. oh! Gospod baron bi nas i hotel morda učiti morale?
—	Ne, ampak estetike.
—	Dobro. Na vsaki način ni treba. da izgubljamo čas v pogovorih. Moj
spoštovani glavar, polkovnik Jurij Sorel...
—	Ah — je polkovnik?
—	Da, on je naš polkovnik — čaka na-me nedaleč od tu. Velel mi je, da -se moram vrniti najdalje tekom desetih minut. Toraj le hitro, gospod baron! Izročite mi zahtevanih deset tisoč lir in mi odidemo nemudoma.	<
Teodor Grelath ni trenil z očmi; tudi se ni zdelo, ela se mu mudi izvršiti, kar mu je bilo ukazano, le oei so se mu zablisknile jeze.
Kdor bi ga bil videl v onem tre-notku, hladnega, mirnega, a vendar po vseh živcih vstrepetajočega od jeze. bi se "bil takoj prepričal, da je bil to iz onih ljudi, ki jih vspričo nasilja in premoči ne prevzema bojazen, ampak želja po odporu.
—	Jako žal mi je, je odgovoril po preteku dveh dobrih) minut, — prav v resnici mi je žal za vašega spoštovanega glavarja polkovnika, ali generala, kar že je, ali to pot se morate vrniti k njemu praznih" rok.
slovensko katoliško
podp. društvo	jsveteBerba
Za 2Sedinjene države Severne AmeriW \ Sedež: Forest City, Pa.	-
Jnkorporirano dne 31. Januarja 1902 ▼ državi Pef»n&erf0t
*
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Bos 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREZAN, Box 51, Mineral, Kans. %
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.	^
II.	tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland,'^Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
--o-i	J ]
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa.	[ * KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa.
JOS. BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa.	j
FRANK ŠUNK, LLL nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa.	^
•-o--
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL ORREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. 0. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. 0. Box 522, Forest City, Pa. ^ ,
--o-—•
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. 7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
1
Slovensko gledališče.
Pozor rojaki v Plttsburgu In okolici! ^
V torek:	lO. maja
se pojo prvič v Ameriki komična opera v slovenskem v jeziku
BON BON DVORANI
52. in Home Sts.,	blizu Butler St. ..
1.	"KOVAČEV ŠTUDENT", spevo-igra (komična opera)
v treh dejanjih.
2.	"MORNAR", solospev......................A.F.Truger.
3.	"ŠOLSKI NADZORNIK", veselo-igra enodejanka.
; 4. "STRUNAM", solo-spev.....................P. Pintar.
i 5. "KROJAČ FIPS", burka, enodejanka. 6. "KAM", solo-spev..........................Matija Levar.
Slovenci! V torek zvečer Vam bode nudila gledaliSka družba izreden umetniški užitek, zato rojake opozarjamo, da ne zamude te prilike in polnoštevilno pobite k tej predstavi.
Družba se z vso močjo trudi naše rojake popolno zadovoljiti, osobito ker je gled. družba v osobju pomnožena.
S to predstavo se bode družba poslovila iz Pennsylvanije, ter se napotila v državo Ohio, kar rojake še posebno opozarjamo, da ne zamude te zadnje predstave v tej sezoni.
jjV Vstopnina za osebo fiOc.
Začetek točno ob (osmih) 8»
Slov. dbr. pot. gled. družba.
i iieopazno bližala kopici papirja, pot | kterim je bil skrit revolver.
Mož, ki mu je sedel nasproti, ji i skočil pokoncu:
—	Gospod baron, je zavpil. — pa . izite na-se! Jurij Sorel ni eden on:l . ijudij. iz kterih se- sme brez kazn i briti norce. Ven toraj z denarjen i ; in manj klepetanja, če vam je mar , življenje!
—	Denar, je odvrnil Grelath mir
>	110. — je v tem kuvertu. A vi pore Uče.te vašemu glavarju, da jaz želin
►	izročiti denar v njegove roke.
t i — No, če je tako. je zaključil ban Idit slovesno, — potem mi ga lahkt ' izročite kar takoj. Jurij Sorel sen ■ jaz!
Baron je udaril v grohoten smeh a potem, ko se je umiril, jč dejal: 1 — Oh ne! Ta je pa v resnici predebela! Vi ste Jurij Sorel? Ej. poj' te se solit! Komu hočete to zabit v ^rlavo? Vi ste komaj začetnik, v: ste šele novorojenček v zločinstvn. Sorel je vse kaj druzega. — dragi moji mali zločlnčiči za smetišče.
—	Gospod!
—	Gotovo: zločinčiči za smetišče. Male nerodne, neokretne opice. Kako tof Že pet minut tišči moja desnica pod tem iknpom papirja držav revolverja, a nihče od vas ni tega opazil. Ej, mladiči! Mnogo, mnogo se vam jo še naučiti!
—	Vi, Teodor Grelath. igrate jako nevarno igro, in če menite, da se s tem rešite, da vam ne bo treba dati zahtevane svote. potem vam povem, da ste se vračunali. Jurij Sorel ni ederi onih, ki odjenjavajo!
—	ravno zato! je zavpil Teodor j Grelath. ki ga je bila slednjič minila j potrpežljivost, — ravno zato jaz ne
odjenjam! In pa še pred kom?___
•Pred tremi neumnimi sleparji, ki bi ■hoteli, a ne znajo izrabljati moje ime in glas, ki ga uživam! Da, dragi moji dečki! Zelo slabo ste si izbrali polje za izvrševanje svoje konkurence, kajti Jurij Sorel — sem jaz sam!
—	Saj ravno -to sem hotel izredeti. gospod baron, je izjavil s popolnoma drugačnim glasom, nego ga je bil ra-
1 bil do tedaj, oni mož. ki je stal pred baronom. — izpuščanje pičice na i ni bilo še zadosten dokaz, trebalo je vašega priznanja, vaše izpovedi!
Med temi besedami si je oni človek i snel krinko z obraza in prestrašene i oči zločinca so zagledale možati, in-! telvgentni obraz komisarja Derosa, i To odkritje je bilo tako presenetljivo, tako nepričakovano, da ni zlo-. einec niti pomislil, da bi se branil, . oziroma je prišel na to mise! šele ne-i koliko sekund pozneje, a tekom teh sekund sta imela karabiaerja. ki sta slala eden pri vratih, a drugi pri j oknu. dovolj časa. da sta planila k
j njemu in ga uklenila.
• *
#
Tri mesece pozneje je bil Jurij Sorel obsojen v dosmrtno ječo.
Tn naslednje leto je bila Altavilla al Monte zopet polna letoviščarjev, i in zopet so se vršile razne igre. izleti, 1 Športne ijrre in razne zabave.
Zaljubljeni pari so jej zopet rekali i '1 veseli košček raja", dočim so stare babice obogatile svojo zbirko povesti z res neverjetnimi, a vendar resničnimi dogodki baudita Jurija ■ Sorela in komisarja Derosa.
SLUŽBO DOBI!
»Slovenka za splošno delo v hiši dobi takoj službo. Plača dobra. — Vprašajte pri:
F. P. Nickerson. (6-9—o)	CarrolUou^ Ohio.
POJASNILO
odboru glavne podružnice sv. Cirila in Metoda v New Yorku.
Z ozirom na opazko pri zahvali Ciril-Metodovesa odbora moram v pojasnilo omeniti, da se nisem podpisal kot tajnik podružnice, ampak podpisal sem se kot tajnik "Slavca" in poročevalec podružnice sv. Cirila in Metoda, besedo "Slavec" je tiskarski škrat pohrustal in tako je nastal res dvomnljiv podpis.
Ivan Adamič, j	poročevalec podmžniee
Jugoslovanska Katol. Jednota.
tofcorporirana dne 24.janiuuja 1901 v državi Minnesota. !	Sedež v ELY, MINNESOTA.
J1"	URADNIKI:
t-
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago 111 Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa ' Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming.	'
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. £	NADZORNIKI:
% ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzoraega odbora, 1700 E. 28th St
./oratn, Ohio.	'
IVAN PRIMOŽIČ. IT. nadzornik. P. O. Box 641, Eveletb Minn MIHAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 - 7th Str' Calumet 1 Michigan.	'
POROTNI ODBOR:
IVAN KERŽIŽNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 133 Bardine, Pa.	"	' i
IVAN MERIIAR. drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn
STEFAN PAVLIŠIC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn.
o--
JoliJm^ ZdraVDik: Dr" MAfiTIN J I^EC, 711 North Chicago St.,
-o--_ jj
___DruŽtveno glasilo je "GLAS NARODA."
j— 1 Drobnosti.
p • r	^
KRANJSKE NOVICE.
Umrl je «r. Adolf BlazniL, >i» trgovca in hišnega posestnika v Ljubljani na Starem Iriru, v 25. letu sta-ro-ti. Boji zavednemu narod-neuftu inla leni:*u prijazen spomin. — Pokojnik je brat na^ga vrlega župnika v Haverstraw, N. V., kteremu izrekamo tem potoni naše iskreno sožalje.
Zopet požar! — Vas Zgoša v skrajni nevarnosti! I>ne 1«>. aprila ob 2. do-
nori j., nenardoma izbruhnil ogenj v i skednju j>ose.stnika I. Gagarina val- 1
Jajeeta v Zgošah. ob«". Begunje pri ! Radovljicah. V trenutku je bilo vi' Ognju: hlev in enonadstropna hisa te--ga posestnika kakor tudi hiša soseda!1 Gorienika vnlgo Cestnika. Ker je bil j! ravno v tem časa velikanski vihar,! Inla je skrajna nevarnost, da se ttžge j! v*a vas Zirosa. kajti sosedne hiše so J po večini krite s slamo. Da Zgošani 1 ne žalujejo danes na razvalinah svo- ' jih domov, zahvaliti se imajo edino 1 le vri i m požarnim brambovc?cn Begunjskim in vodovodu. — Ogenj je ; zahteval le te žrtve, živino so rešili. 1 Na pogorišče so v kratkem prihitele 1 še požarne hrambe iz Moš-nj, Bleda * in Radovljice, katerih naloga je biia le. popolnoma udušiti ogenj. Pogo- ] relea sta bila zavarovana pri "Vzajemni zavarovalnici*'. — Kako je 1 ogenj nastal, je zagouetka. Govori se. ' da j> baje zažgala neka usiljiva do-!' tnača bcra.ua. ki ji je gospodar odre- j* kel " jeperge". Memla bo to le do-j mnevanje. \"ajhrže bo vzrok temu ]x>- j-žanr ona površnost in malomarnost.1'1 ki jo tako lahko opazujemo pri stav- i ■bab po dež-li. ko se nič ne vpraša, : kje in kako stoji ognjišče, kje svin- . ski kotel.
Iz jeze. Dne 19. aprila zjutraj t^b i 3. je zgorel kozolec krškega Ž?nerja. Požiga 1 c je že v krškem zaporu.; Vprašan, zakaj je to storil, pravi: Nikjer nisem dobil prenočišča, jezen i sem bil in sem zažgal.
Tatvine v Novem mestu. Po trgovinah v Novem mestu so v za-In jem i času opažali da jim je izginilo več stvari. Stvar so javili policiji. Mestnemu policijskemu stražniku Fr. Mu-j hoviču se je končno posrečilo, da je ; priiel na sled tatovom. Dognal je, da sta kradli čevlje, dežnike in druga take stvari dve dekleti, ena stara 19, driura pa 1-j let. Tatici so izročili sodišču.
V Podgorju pri Kamniku je pogorela Antonu Stancalazniku koča, svinjak, skedenj in krava. Zgorela je tudi vsa obleka, živila, 40 K gotovine in hranilnična knjižica, na kateri je naloženih 1200 K. Skupna škoda znaša 2100 K. Stancalaznik je zavarovan samo za 600 »K. Požar je baje povzročil neki deček iz Kamnika.
Blatika in revolver. Nedavno je v krški bolnici umrl 24 let stari Anton Barbič, posestnikov sin iz Bregov. V Četrtek večer je šel s tovarišem iz vinograda proti domu. Pri leskov-' skem pokopališču pritečeta za njima j dva fanta. Barbič eo ozre in v tem j trenutku ga udari eden z ušesom ma-j tike in mu prebije črepino. — KmaJu' nato prideta brata Marolt mirnim potom. Kar se zasveti strel — in mlajši Alojzij ima krogljo v nogi, drugi, strel v Jožeta pa na sredo n? zadene, j Na sumu so delavci fz Velikega 31 ra-' Seva. Pok. BarWfrje bil zelo priden in j : ten imiadenič. Vsakdo pravi:;
* Ji , , ,	i,"	j
i
. M,. . ^ i iliirI iMiri.ni "iiiiiin'iiiiiinii n.iailtfTftrti
PRIMORSKE NOVICE.
Nekega nevarnega človeka so prijeli ter izročili policiji v Gorici. Hotel >e je zvečer na poti proti Soškemu j mostu polastiti bic-iklja nekega pošt- ' nega uslužbenca. Rekel je, da se piše Jurčič, potem pa povedal, da je Val. Krstan, ki je bil že v kaznilnici v Gradišču. Imel ,ie s sebo.j razno orodje, kakoršno rabijo tatovi.
Tragedija v bolnišnici. T z Pnlja;
poročajo: Dne lfl. aprila je bilo po-! ročano, dla si je hči nekega tukaj-1 snje^a gostilničarja Peru-ič v sarao-mo ril nem namenu pognala krogi jo v -lavo radi nesrečne ljubezni. Nesreč- ' nieo so prepeljali v tukajšnjo deželno! bolnišnico. Žalibog, da ta že tako! ilosti žalostna tragedija ni bila s tem I končana in se je v ponedeljek popol- j Ine v deželni bolnišnici nadaljevala, j V ponedeljek popoldne sta prišla lamreč oče in mati v -bolnišnico obokat svojo v obupnem stan j.u se zahajajočo hčer. V ist^m času je prišel slučajno v bolnišnico tu li ljubimec Perušičeve, mornariški podeast-nik Mardeša. da jo obišče. Ko je zagledal .Mardeša očeta svoje nesrečne tlekliee, min je zaklieal: "Ti si vse^a tega kriv!" Razburjen je Mardeša odltitel iz sobe. Precej nato se je pa j ".e čul iz sosedne sobe strel. Udrli so takoj v sobo in našli podčastnika Mardeša brez zavesti v krvi ležečesra na tleli. Pognal si je iz samokresa, katerega je prinesel seboj, krogljo j <kozi usta v glavo, kjer mu je obti- J L-ala. O dogodku se je takoj obvestilo i vodstvo mornariške bolnišnice, katero j j? ukrenilo, da so podčastnika prepeljali v mornariško bolnišnico.
Oče in hčerka hkratn na mrtvaškem odru. V Sv. Antonu pri Kopru je umrl dne 13. aprila Rudolf Križman. Bilo mu je komaj 22 let. Pokojnik je bil oženjen ter je imel 11 mesečno hčerko Novenko Doro. ki je le nekaj ur pred njegovo smrtjo izdahnila. To pa ni bolnika popolnoma uaalostilo. kajti čutil je. da se tudi njemu bliža kouec. Bil je zadovoljen. preseliti se s svojo ljubljenko na oni svet. Zato je tudi č^to mimo gledal smrtno bolezen svoje hčerke ♦er še dostavil: 11 Pustite jo, naj le umrje, saj se bova kmalu zopet videla !" Nepopisen je bil prizor, ko je pokojnik umirajoč stiskal svoje umrle det? k sebi. Kmalu potem je izdahnil tudi on.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Iz porotne dvorane. Dne 19. aprila se je v Celju vršila zadnja porotna o-bravnava tega zasedanja. Predsedoval je dvorni svetnik pi. Wurmser. — Med 18 let starim posestniškim sinom Antonom Presfcerjem iz Pavlove vasi in Ivanom Kovačičem iz Osredka, je obstajalo že dalje časa sovraštvo, ker je bil poslednji ljubosumen na prvega vsi: d česar je Preskerja večkrat pognal iz Osredka in ga še navrh nate-pel. Dne 28. maca je Kovačič v neki krč i v Osredku udaril Preskerja brc.: povoda za uho, na kar se je ta odstranil s svojim očetom, bratom in še n -11103 Pa-vlovaščanom. Vendar se je pa četvorica hitro vrnila. V gostilni je Presker zabodel na to Kovačiča z nožem v prsi s tako silo, da je oni kmaVa umrl. Toženec dejstva ni tajil, zatrjeval pa je, da je delal le iz jeze in silobraua. Obsodili so ga v dve in pol letno težko ječo.
Drobne novice. — V nekem celjskem hotelu je ukradel neznani tujec nekemu potnikn s klobuki jedne hlače in čevlje v sktfpni vrednosti 52 K.
Stanoval je visa vis od njega ia, se ie
............,
. odpeljiT]* ukradenim blagom, ne da bi
za drugo noč. kar je spal v hotelu, plačal stanarino. Škodo so okradene-mu v hotelu povrnili. — Zirinil je 60-I letni mizarski mojster I. Breznik iz i Ruš. Motroč-e je v pijanosti padel v ' Dravo.
KOROŠKE NOVICE.
Nevarne igrače. Iz Celovca se poroča: 15 let stari Rudolf Lassing je šel z dvema svojima tovarišema na izlet v Št. Rupert. Eden izmed njih ! I je imel seboj samokres t?r je v gozdu tako neprevidno ž njim ravnal, da je Las sniga ustrelil v prsa. Težko ranje- ' nc-^a so prepeljali v celovško bolnišni- ' co. — Umrl je dne 16. aprila v Celov- i en eand. med. Fr. Graf. ki je prišel na velikonočne počitnice k svoji materi, polkovnikovi vdovi. Pred nekoliko časom je snažil samokres, ki pa se je sprožil. Strel ga j? zadel v prsa in je sedaj podlegel rani.
I
HRVATSKE NOVICE.
Hrvaški ribiči proti mažarskim ri- . bičem. V Martinščici se je zbralo ne- , j davno okoln 100 hrvaških ribičev, ki j so napadli in deloma razdejali ribo- . lovno podjetje mažarske tvrdke Weis , & A>ntal. ki je tukajšnje siromašno , hrvaško znatno o škodilo in nekatere , j v elo upropastilo. Došli orožniki so \ : razkropili razjarjeno ljudstvo in dva ribiča aretovali. Med prebivalstvom , . vlada silno razburjenje.	}
1 Poročnik defravdant. Iz Zagreba , poročajo: Aretiran je ulanski poročv j | nik Vuk pl. Jelacicli. ker je poneveril 1 večjo svoto eraričuega denarja.
Nova mažaronska doba na Hrvaškem. Iz Zagreba pišejo: Tu vzbuja silno senzacijo odkritje reškega "No- 1 vega Lista", da so za imenovanje i j novih mažaronskih velikih županov. " j posebno za imenovanje Dc lovičevo. 1 vedrdi vod je koalieije: bivši podiban | Mr. Xikolie. Svetozar Pribičevič in :'J vodja liaprednjakov "Pokretaš" dr. -Lorkovič, ter da so nato pristali in :: odobiili.	o
1
RAZNOTEROSTI.	0
Svojo hčer ustrelil. Pariz. 20. apr. Ko je major Martin včeraj dopoldne -uiaži; svoj revolver, je prišla v sobo njegova 171 etna hčerka, da bi ga po- ! r zdravila. Ko je hči objela svojega hi očeta, se je revolver nenadoma spro-žil in kroglja je zadela deklico v sen- !< ce, ki se je zgrudila okrvavljena na ! li tla. Nesrečni oče ni opazil, da je bil k v revolverju š? en naboj.	['/
Na vislice obsojen. Praga. 20. apr. ! r. Tukajšnje jx>rotno sodišče je včeraj : r obsodilo na vislice, delavca Jožefa d Srba, ki je letos meseca januarja u- d moril na živinski način v Karlmu prodajalko tobaka Bardach in jo o- j ropal.
Zblaznela je babica vladajočega portugalskega kralja. Prizor, ko so prinesli umorjen?«^ kralja (njenega sina) in kraljeviča v palačo, jo je tako pretresel, da se ji je omračil duh. !' Na prehodih, pri jedi in drugače se j11 vedno pogovarja s pokojnima, kakor '' bi sedela ob njeni strani. Ponoči a hodi po palači semlntja in se pogovar- : ja z mrtvima.
Zverska-žena. V vasi Neuheusel v i! Westerlandu je žena tamošnjega peka 1 nekega dne moža. ki je bil slaboumen. ^ polila s petroljem in ga s pomočjo ne- ' ke2"a pomočnika porinila v žarečo peč. | Na krič nesrečneža so prihiteli sosed- i ' je in ga rešili. Zverini so zaprli.
Nenavaden slučaj se je zgodil v J Per hrt i na Ooxskem. Žena vaškega j sodnika Jakoba je v kurniku baš hra- | nila kokoši; na steni je visela puška. ! Petelin je sprhutal s perotnicami, zadel pri tem ob "petelina" na puški, j ki se je sprožila in žensko j? zadel strel ter jo smrtno ranil. V bolnišnici je umrla.
"Haremske dame", ki sultana \ bdul-Ha.mida nikoli videle niso, je izgnala nemška vlada z njihovima im-presarijema vred. Vodila sta jih O- i g?r Sarkonv in Francoz Bertraud.
Monte Carlo je podjete. ki no?i na leto 20—30 milijonov frankov dohodkov. V kratkem izide bilanca, iz katere bo razvidno, da so se dohodki v poslednji sezoni povečali na 2 milijona in pol frankov. — Delničarji dobijo na vsako delnico 350 frankov. ,
Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in
ameriški pisavi?	i
Pišite na nas. Poučujemo že dve 1 leti potom dopisovanja angleščino in j lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite š« danes !
Slovenska koreapondenčna iola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio.
naznanilo.
Rojakom v Meadow Lands, Pa., in ko lici naznanjamo, da je društvo sv. Janeza Krstnika štev. 75 J. S. K. Jed note znižalo vstopnino za mesec maj na dva dolarja. Kdor še ni pri kakem društvu sedaj se mn nudi lepa ^ prilika, da pristopi. Prihodnja seja/ je dne 15. maja. Prid&e toraj vsi, kteri želite pristopiti k našemu dru-
1 Ker je voda predraga, je dala podreti
svoje hiše.
i Roxbury. Mass.. 5. maja. Miss Eleanor Ilealv, k t era ima tukaj dve hiši. se je naveličala plačevati draee pristojbine za vodovod in vsled teira je naprosila svoje sosede, naj razde-nejo obe njeni hiši. kajti ona ne mara i več plačevati pristojbine za vodovod, ktere so tolike, da jih zamore primerjati pravemu ropanju. — Kakor hitro je to naznanila, je dala vodo v svojih hišah zapreti in potem so prišli sosedje s sekirami ter so v par urah razdejali obe hiši ter odpeljali les dorrov. 'Sedaj imajo za par mesc-eev lesa dovolj v zalogi.
Medtem, ko je lani	Eleanor
!plačevala na leto le po £16 za rabo j vode. so jej letos samo za tri mesece računali $22.
Roosevelt v Christianiji.
1
Christiania. Norveška •">. maja. Teo. IIoos?velt je dospel včeraj popoln In? semkaj v posebnem vlaku, kte-rocra je dala vlada na razpolaaro. Na kolodvoru so ga pozdravili in sprejeli kralj Haakon, kraljica Maud, mini-isterski predsednik Kanow in predsednik Storthinara Berner. Ulice, po kterih se je Roosevelt peljal v kraljevo palačo so bile okrašene z ameriškimi in norveškimi zastavami. Danes bode Knosevclt srovoril v naroiuem gledišču poseben govor o Nobel je vem da^ ' rilu in zvečer se vrši njemu v počast . večji banket. Jutri zvečer odpotuje j Roosevelt v Stockholm na Švedsko.
Denar iz morske globočine.
Halifax. N. S., 5. m aja. Iz Bar-lin^tona. N. S., je dospela semkaj Jadranka Hazlewood. ktera je nakr-jcana 7. predmeti, ki so od I da 1S60 nadalje ležali na morskem dnu. To-i daj se je namreč potopil pamik Hmi-j^arian zajedno z -Jon ljudmi. Sedaj <o imenovani parnik dvignili in našli J na njem obilo denarja. Ameriški in i angleški srbrni tie na r je p<i>1al poginoma črn, toda inače je dobro i ohranjen.
Jetniki v ženskih oblekah.
Rome. Ga.. 5. maja. Vsi možki jet-jiiiki v zaporih countyja Floyd so do-' j bili ženske obleke in sedaj morajo ta-j i ko oblečeni delati na cestah. Jet ni- i : kont so dali žensko obleko vsled tejra, ker je v novejšem času ranoiro jetnikov, ki so delali na prostem ušlo. | Ženske obleke so se nekteri jetniki! ! ■/■. vsemi močmi branili, toda to jim ni ! noma.su 1 o in včeraj jih je bilo že vi-|deti. kako so oblečeni v take obleke delali.
Nad 100.000 novih avtomobilov v državi New York.
Albany, N. Y.. 5. maja. Državni tajr.ik Tvoeni-g naznanja uradoma, da ) 70 , :.]' v državi New York registro-I vanih !ind 100.000 avtomobilov, oziro-lira ve*, kak ir v kterikoli državi naše j ro:>ub!ike. Številko 100.000 je dobil lavfomobil P. T. Barlowa. predsednika i urada '' Board of City Magistrates of I New York". Število lieensovanih Šo-| t'erjev je sedaj v New Yorku prekoračilo 57.000 Koenig je prepričan, da se v državi New York vsaki teden naloži v avtomobile n cikaj nad $1.500.000 j kapitala.	j
VABILO K VESELICI,
iktero priredi pevsko društvo "Pre-šern" v South Lorain. O..
i
v soboto dne 14. majnika 1910
v dvorani Alojzija Virant. Začetek točno ob 7. uri zvečer. I Iz prijaznosti sodeluje pri veselici tudi pevsko društvo "Planinski Raj".
Na veselici itrra slovenska godba. V SPORED:
1.	"Ljubezen in pomlad" (A.Ned-ved). poje pevsko društvo *' P rešeni *
2.	"Naša zvezda" (A. Nedved). poje "Planinski Raj".
3.	'•Oj zlata ti svoboda", poje "Prc'ern".
4.	"Jadransko morje *' (A. Ilajd-rih). pojeta oba društva skupaj.
3. "Pogled na nedolžno oko" (P. jSainer). poje "Planinski Raj".
6.	"Na dan" (J. Aljaš). poje dr. Prešern".
7.	"Planinska roža" (A. Hajdrili), poje "Planinski Raj".
8.	"Triglav" (J. Aljaš). poje dr. " Prešern ".
Med posameznimi točkami sledi .prosta zabava in ples.
Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje. kakor tudi vsa slovenska in I hrvatska društva iz South Lorain in j okolice.
Vstopnina za možke 25 centov, ženske proste.
| Za obilo zabavo in dobro pijačo bode skrbel	ODBOR.
(6-9—5)
Kje je JANEZ M A GA I PREMUTA iz Semiča ? V Ameriko je prišel pred 2:> leti ter saino park rat pisal svoji ženi in to samo prvo leto. potem pa ni več glasu od njega. Toraj prosim rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj ga mi nazni-iiL niii bodem zelo hvaležen. — John Sever. Box 191, Wardner. '
Idaho.	(5-11—5) '
j
K je je f Tukaj nas je pet bratov in ; iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Prirn-čevasi štev. 6, občina Ambru?, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in sedaj ne znam/ nie, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov naslov, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 "West Chestnut St., Leadville, Colo. (14-4—14-7)
POZOR ROJAKI!
Priporočam rojakom dobro, naravno vino, Concord galono po 50<*, Catawba po 75<*.
Za got a vi jam dobro postrežbo. Naročilu je priložiti denar.
Frank Šali, (3x v t, 19-3—19-6) Euclid, Ohio
Kje je FRAN SKUBE? Doma je iz Hudeje pri Trebnjem na Dolenjskem- Sedaj se nahaja nekje v Coloradu. Za njegov naslov bi rad zvedel njesrov sin: Ferdinand S kuhe .'i'jS St. Clair Ave., Cleveland. Ohio._ (4-6—5) i
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno n« nnravništvo ne uredništvo
Plutine
CIGARETE
Pomislite! Deset cigaret z plntinim konrom, iade-lane iz dobrega tobaka za 5 centov! To ie največja vrednost, ktera seje keilaj nudila r cigaretah. Kako-vost ktero je bilo mogoče doseči le po mnogih letih izkušnje in s pomočjo velikih tomrn. — Prodajajo se
U v ? oUUl«
Fifth Ave.,
POZIV!
Vse one rojake, kteri mi kaj dolgujejo. opominjam, da mi vsaj do 1"). maja poravnajo dolg. če ne. jih obelodanim v tilasu Naroda s polnim imenom.
John Zupan, (4-7—o)	Carmen. Okla.
Iščem svojo hčer ROZO GERSCA.
P: 1 dver-.a letoma stanovala je v I':iii-ada. >lessa Co.. Colo. Za naslov bi rad zvedel njen oče, zato prt sj:n roj:ike. če kdo ve, da mi naznani, aii naj se pa sama javi pri: Peter Ivanšek, P. O. Box 2. I Iorminic. Pa.	(4-6—5)
teli® ieieiele Tiepllanflp!.
[Francoska parobrodna družba«j
:- -... v-isu-^-^ji Direktna črta do Ikyre, Pariza, Švice kemest? h, Lj^fjane
Pošt-, pr.riillc SO.
«'T.a Provence" na dva v: j-k a................H,^) ton, r>o.00fi konjskih moB
] La Savoic" '	** ...................li.?>oo •« 2-. ij-o
,-La Lorraine" 4 " ...	12' •>■) "	^ **
"li Tonr-rit e" «- "	^ .... i ; ' " Ti: (ld ) " »»
j "Li Pretagne"........................... . j;«,) «< »T r»i-» •« ••
' La Gascogne';..............................................•"* ? f-!HJ 4i "
G i a v a s a j c i! c i ] a: »9 STATE ST.. NEW YORK
corner Pccti Siraef, CUrSj:*^ Bui-if-io*.	e
Parniki odplcjejo od caprej vzi2Q cb četrtki-	uri dopolnim« to
pristanišč? žter. 42 Ihrth River, ob	£i.. N. Y.:
•IJV SAVOIE	12.maja 1010 *LA LORRAINE 2. junija 1910.
•LA PROVENCE 1«. maja 1910. *LA SAVOIE	9. junija.
•LA TOUKAINE 26. maja 1910. LA PROVENCE 16. junija 1910.
POSEBNA PLQVITBA.
T EAYR5.:
Lepi parnik "CAROLINE" odpluje die 14. maja ob 3. uri popoludne. Lepi parnik "LA GAiSCOGNE" odpluje dne 14. maja ob 3. uri popoludn«. Krasni parnik "NIAGARA"* odpluje dne 28. maja ob 3. uri popoludne. 1-epi poštni pamik "CHICAGO"' odpluje 2S. maja ob 3. uri popoludne. Parniki z zvezdi zaznamovani imzjo po dva viiaka.
j Pozor slovenski farmerji! g
ij Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večje število
5	pravih domačih	^
1	^ kranjskih kos ^ |
3 V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane Š B	iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. IsteU.
jj	se pritrdijo na kosišče z rinkcami.
2	Cena I kose je $1.25.	&
■ ^ Pri večjo} naročltbl znaten popust. «> ^
• v zalogi imamo tndi klepalno orodje iz finega jekla in v |	pristne ( Bergamo" brusilne kamne (osle.)
5 Cena 1 garniture klepanja je $1.— 1 brusnega kamna 30c. / 5 Kojake opozarjamo cla se z naročili	^
i|	požurijo dokler zaloga na poide. fl
•J	Naročila priložiti je denar ali Postal Money Order.
I	Slovenic Publishing Co.
•j S3 Cortlandt: St.,	New York, IN. Y. ;
Spominjajte se stare domovine in družbe L— SV. CIRILA IN METODA <a-
Zahtevajte in kupujte Ciril-Mete dove smodke in vžigalice
Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost
Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpiraili samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva.
Ciril-Metodove smodke razpošiljamo tudi pesaroeanikom Sirom Amerike in sicer 50 komadov ta $2.00, 1C0 kom. za $3.60, fine ha-vanske pa 50 komadov za $3.80» 100 kom. za $7.00 poštnine prosto. > •
Pojasnila dajejo in naroČila sprejemajo glavni zmligfetelji za Ameriko:
A. AOSENIK & C0. 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. V.
—,	, .. .. .	. . --;—-— m/. ,,_ .. 't—----
;	Phone 246.
|	/gg^h, FRANK PETKOVSEK,
i	J2Vni nctar ~ Notary Public,
I	718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL.
;	'tfijšk' PRODAJA fina vina, najbolje iganje te
5	izvrstne smotke — patentov ana zdra
\ ^^^^^^^^^^^^ PRODAJA voine listke v»ch prekomor-
j POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo I
j	UPRAVLJA vsa v notarski posel spada-
J	joča <lela.___
«	■ ' ^ i i i .i i . .i
5	Zastopnik "GLAS NAHODA", 82 Cortlandt St.,NewYcrk. W«t»tmi^joifti.'f.it?.trtt** »v?iti
r~-1--->
® Josip Russ,
THOMAS, W. VA.
z mešanim blagom, Saloon in Grocery a.
Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in
Notary Public.
pravilno vsa v notarski posel spa* dajoča dela. SVOJI K SVOJIMI Gosp* Jos. Russ je na§ zastopnik 2a vse posle in ga rojakom toplo priporočamo 1 — "Glas Naroda".	•
Hf t r o.
Vstaaovljena die li. iTfiita 190ft,	^
Inkorporlraria Aprila 1909 v drtevl Psnnt.
• sedežem ▼ Conemaugh, Pa.
GLAVNI UBADNIKI:
1 Predsednik: MIHAEL BOVANSEK, JL P. D. No 1, Couemangh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa, Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugi, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VTDRICH, P. O. Box 523, Conemanfk, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomoini blagajnik: IVAN BBEZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, pred«, nads. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽlCAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh, Pa.
1 POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Danlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Bo* 324, Primero, Colo.
IVAN GLAVIČ, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. <*...
VBHOVNI ZDRAVNIK: > S. A. K. BBALUEB, Greeve Bt., Conemaagh, Pa.
o ■
CsnjMia druitva, oziroma njih nradaiki so aljndno proleni pošiljati ten ar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse droge dopisa pa na glavnega tajnika.
V sfafeaju da opasijo društveni tajniki pri meBežnib poročilih, ali ! sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanSklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v pribodnj* popravi, j
DiJtim «laaB« |a H«LiS litfDA**
Martin in Minka.
Gorska idila.
(Dalje.)
"Miuka, Minka. kako »i moreš misliti, da so bile drugačne kot bele, če so pa bile tako čiste in dobre."
T« ded je vlekel dim iz pipe. V velikih kolobarjih se je raQil proti stropu.
Pozno je že bilo, ko se je dvigni! Ravbar. Majhen je bil in širokopleč; t)a debelem vratu je čepela čokata glava. Z živimi, smehljajočimi of-mi se je ozrl na Martina, ki je govoril Mink i sladke betede.
"Martin, povedati ti moram važno stvar."
'•Saj poveste lahko jutri."
'•Precej, precej! Ubogaj me in ne poketas se."
Neiad je vstal Martin in sc poslovi!.
Stopila sta v tiho pomladno noč. Zelenje in cvetje je dehtelo iz ograj, mtse? je lil svoje drobne praske nad loge: od dreves so padale ddge sence po travnikih. Iz lože so odmevali ▼otli glasovi lisjaka. Nad Grebenom je plavalo par oblakov, drugače je bilo jasno. V daljavi so žunoeli go-zdovi in pomladno drevje je šelestelo v Ithncm trepeta.
Na kiiipotju sta se ustavila. Pod Široko bukvijo je stalo veliko razpelo rn okitjg ja dehtelo po travniku san-o cvetje in zelenje. Pol streljaja od niiju sta stali hiši, Jerinova na griču, Ravbar jeva niže na rebri.
"Sediva, da ti povem natančno. Malo hladno je, ker veje veter."
Sedla sta in zrla v gore, ki so Štrlele ptoii nebu kot orjaki in se ode-vale t vznožju s zelenjem, vrhovi pa ao bili pokriti s snegom. Bleda mese- j čira je padala eez gozdove in lahen veter je donasal od njih hladno sapo.
"Brije. Hitro povejte, kar imate. Za nos m* ne bo^te vodili. Poznate ; mojo pest.*'
"Boor varuj, (Martin! Tebe se nisem nikoli in te tudi ne bom. Ali nekoga drugega bi rad."
"Radoveden sem, kaj vam meta možgane."
"Fant, od nekdaj si -ni Ijnb. Zrlo i si mi priraste! k srcu in želel bi ti j vso stočo. Podnevu bi ti ne govoril tako, a zdaj naju sliši le Bog. Ne mi«]i, jia sem hudoben človek. Vsem kličem blagoslov božji z neba. Moj : oče je bil Hrvat in vroče krvi sem j se navzel od njega in veselja. A ee-HH) bi ti to pravi! f Glej. ljub si mi1 in tudi iMinko imam rad."
4Povejte, kaj mislite. Počasni ste! kot poli s hišo."
"Fant. ne jezi se, no! Dobro t* hočem. Saj ne gori voda, potrpi! — Mati te ima rada, kaj nef"
" Menda že, ssj je moja mati."
"Glej, mati mora privoliti v tvojo ! poroko z Minko, potem bo vse prav."
"Mkike ne more videti."
4'V vajino poroko privoli, ti rečem, profila te bo. Čuj me! Za vse j na Svetu ne bi prebolela tvoje izgube. Recimo, ož« ne dovoli, da bi se oženil % Minko. Ti
se vdaš in greš rajši po j svetu, ^a je dobiš svoje dekle. Ali razumeš, kaj mislim T"
"Ne razumem, vat.'1
"Boga zahvali, da si se naučil gosti Z -paenoj pojdeš na Kras. Cel teden bova godla tam in
se dobro imela. A tvoj atari mora začeti ubirati druge istmcuv- tk-voliti ti. n« sma neveste po vesti |n wen. Gruntov ti ne da
.C I ' ■>■ X	i •	,
poj uit. naviaez in ces nou izgineš. v resnici boš godel z menog po Krasu. Tudi pismo sestaviva na očeta in ma-; ter, kjer razložiš vzrok svojega odhoda. Medtem se mati omehča, oče 'pride pote. Ali me zdaj razuares?" j '1 Napol že.''
| In pripovedoval mu je še dolgo, kako naj se drži proti očetu in materi in ZarnikovLm.
"Očetu že povem vse. Ko boste malo podelali, pojdeva. Uspeh ne izostane, bodi brez skrbi. Ali moiči kot zid!"
"Tudi Miniti ne smem govoriti o tem?"
"Če jo imas tako rad, ji povej, da
ne bo trpela. Pravzaprav je najboljše, da o takih stvareh ne izve nobena
ženska."
Se tisto noč je izvedela Minka za jzaroto. Martin je imel precej posla, j da jo je pregovoril.
"Utihotaoiti se ne maram na Jeri-norino. Rajši ostanem devica celo življenje."
'Minka. to ni nič nevarnega. Grešnike izpreobračati je dobro delo."
"A ne na tak načir.."
Po dolgem besedičenju je utihnila.
"Storite, kar hočete. Vidim, da vas ne ustavim. Kar si Ravbar izmisli, to tudi stori. Poznam ga dobro."
Martin je odšel čez travnike proti domu in bilo mu je labko v duši. Kako veselje: imeti lepo, pridno ženo. Kar je soluce nebu na zemlji, to je žena -hiši. Mož zaupa na svojo moč in obnemore pod težo skrbi. Žena i išče leta v veri, zat<* je cesto močnejša in hrabr^jsa. (Bogat stndenec izvira iz njenega srca, stud?^ec tolažil-ne in hladilne, a če treba, gorke vode i za moža in družino. Kot angel varih j Čuva noč in dan hišo. Martin je ve- J del. da bo Minka taka žena. Zato mu ; je ležala v srcu globoka ljubezen in j hrepenenje in vriskal je vesel čez i travnike.
III.
V sredo popoldne sta žagala Martin i in oče bukove hlode. Pridno je tekla ! žaga, da se je kozel naveličal držati in se je hotel prekucniti z dolgim deblom vred.
"Stoj!" se je ujezil Jerin in uprl % nogo ob kozla, da se je zravnal. "Dež začne v par minutah, in še ta vrag nagaja. Drži! Saj sem te zato I stesal lani. Vsak mora nefkaj služiti. Zakaj ne bi ti! In denarja bo treba. Deset sežnjev drv sem napeljal. Nekaj bo za svatbo.* Uzpazan ne maram biti in beraški tudi ne, Jerin je mož. Drži!"
Martin se je smejal očetovemu govoru, a črhnil ni niti besedice. Pri-pognila sta se, ostro nabrušena žaga je zašumela v surovi bukovini in metala bel prašek na tla.
Marko je prignal živino od studen- I ca. Voli bo stopali počasi, ker so' bili utrujeni od gozdnih poti, krave, junice in telički so pa skakali in se bodli, da je imel stari hlapec precej posla z razposajeneL
"Na, hizn, na! Hej, belka, rjavka. alo; kaj se igrate kot mladi paglavci. Tako staTe in še otročje!"
Navajene so bile njegovega glasu in potrpežljivosti, zato se niso mnogo zmenila za opomine in klice.
"Saperlot, oče, hitiva, dež! Vidite, kako pelje svojo mokro kočijo po
. „ .eiiV-;s -	,
razzg^. Prej ne greva pod streho in če tudi padajo kok*i izpod neba."
Zmetal je razžagane kose na kup, oče je vzel sekiro, s toporiščem meril <l*tblo in zaseka! zareze. Dvignila ' sta dolg hlod na kozla, in žaga je zašamela svojo monotono pesem.
Nad Grebenom se je zabli^kalo, i glasen grom je odmeval med nebom in ! zemljo.
"Aha, letos je začelo zgodaj tro-bentati. Konec aprila je šele," je mislil Martin in pogledal na nebo.
Težki, sivi oblaki so ležali nad dolino in hribi; daljnih gora so se skoro dotikali, tako nrako so ležali. Vihrava burja je zaganjala vanje in topli jug jih je podil. Boj je bil v oblakih. Kot bi burja jezdila metlo in jug čilega vranca, se je zdelo. In pošiljala sta si sovražne poglede. V vijugastih črtah so švigali bliski nad , gorami in globoko je odmeval grom | po dolinah in gozdovih. Zapihal je j močan veter streslo se je drevje, zele-'na polja eo vztTepetala, pnva trava je zavaloviia po travnikih in lokah. I ""Fant, pogum Lma danes. Menda pride £e hujši tresk in grom. Pripravi se! Danes začneva prepir tudi midva. Mati gre. Lej jo, kako hiti! Dežja se boji. Res, smola je, če te dobi v takem zunaj. Že zjutraj se mi je zdelo, da bo danes pokalo. M-u-he so navsezgodaj brenčale volom pod vampe, megla je legla pred SolnČnim I vbodom- na Greben in nenavadno je i začelo peči ob sedmib. Nisem bil slab 1 prerok."
j V tistem hipu je zablisnilo, da jima j je vzelo vid. Zagrmelo je. se potreslo lin zaropotalo, kot bi se posul plaz. ' Treščilo je v greben »n nor sunek i vetra se je pripodil od severa. Turobno je bilo videti daljne gore, po- 1 krite z belimi kapami in nad njimi ] preteče, sire obla"ke, iz katerih so švi- 1 gali bliski, kot bi eikale strupene ka- l če z dolgimi, ibodečimi jeziki.	s
Neža je hitela vkreber, že križala in 1 molila.	1
"Bog in sv. Florijan me obvaruj t a i vsega hudega! Št. Elija, bodi moj I priprošnjik!11	1
Čez Nanos se je vlekla debela de- j iževna ploha, nad Krasom je curljalo, < da ni bilo videti drugega "kot nepro- h dirno temo, nad vipavsko dolino so i padale težke kaplje.
"Kmalu bo tu," je rekel Martin. !»Nevihta, prava nevihta! Pepa, bla-jgoslovlj?ne oljke na ogenj! Pepa ali , jčuješ?"
| Na prag je stopila Pepa z zanribani-: mi rokavi.
! "Blagoslovljene oljke deni na o-Igenj!" je zakričal Jerin. , "Saj res, saj res! Pojdita no v hi-|So! Tako treska in grmi kot bi bil : sodnji dan."
j "Kmalu bova prežagala. A prej me nphava. V božjem varstvu smo 'povsod, pravi ded Andrej. To je res, jPepa," odgovori Martin.
Zablisnilo je. Pepa se je prekrižala, ! skočila v vežo in iz veže v sobo po ; j blagoslovljeno oljko, Odkrhnila je i j dva vršička, odkrhnila je. tudi tri lo-! vorova peresa in jih nesla na žerja-j vico. kjer' je ravno pristavila večerjo. Zaprasketalo je v oglju, in siv plamaeti |se je dvignil pod obok široke peči, isplul v sajasti dimnik in odtam v ma- : lih kolobarjih proti razdraženemu ne- j bu. —
Neža je hropela mimo studenca, ko so padle prve kaplje, debele in težke I kot svinec. Curljala je voda iz dupli- ] ne in se vt skala niže v korito. Čudno j je brbljalo r vodi. Vselej je brbljalo tako,. Če se je bližala nevihta. Vlila . i se je ploha, in domov je prišla 3koro ] (premočena. Oče in Martin sta ravno j odžagala zadnji kos. ko je začelo na-Ibijati po hrbtih. Stopila sta v sobo j . i.n skozi okno gledala veličastni pri- -] zor v naravi. Opazovanje jima je 'pretrgala Pepa, ki je v kriku zletela j okrog ogla in izginila na vrtu, kjer . je z obema rokama grabila perilo, g ' Gospodinjin ošpetelj ji je padel na tla in se umazal.	j
•"To bo zopet petje," si je mislila in hitela v vežo.
Neža je pri dirjala okrog ogla in planila v vežo.
(Dalja prihodnjič.)
i-
KBBTANJZ PAŠNIKOV.
KAISER WILHELM IL odpluje 10. maja v Bremen. j j " NIEUW AMSTERDAM	j
odpluje 10. maja v Rotterdam.
TEUTONIC odpluje 11. maja v Southampton. LA SAVOIE odpluje dne 12. maja.	8
BREMEN odpluje dne 12. maja.
BALTIC odpluje dne 14. maja.
VADERLAND odpluje dne 14. maja.
ST. LOUIS odpluje dne 14. maja. KAISER WILHEOf DEB GR0S8E odpluje 17. maja v Bremen.
NOORDAM - odpluje 17. maja. v. Roitafdam. t GfiAF WALDERSEE	j
odpluje 18. ma^a v Hamburg. . \ OCEANIC	^
■ --r
s. .	[
LA PROVENCE odpluje 19. maja v Havre. GROSSER KUBFUERST odpluje 19. maja v Bremen. KAISEKIN AUG US TE VICTORIA ^ odpluje 21. maja v Hamburg. CELTIC
odpluje 21. maja v Liverpool. 1 NEW YORK odpluje 21. maja v Southampton, i LAPLAND odpluje 21. maja v Antwerpen. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 24. maja v Bremen.
ROTTERDAM odpluje 24. maja v Rotterdam. MAJESTIC odpluje 25. maja v Southampton. CAMPANIA odpluje 25. maja v Liverpool.
BLUECHER odpluje 25. maja v Hamburg. PRINZ FRIEDRICH WILHELM | odpluje 26. maja v Bremen.
LA TOURAINE odpluje 20. maja v Havre. CEDRIC odpluje 28. maja v Liverpool. ST. PAUL odpluje 28. maja v Southampton. DEUTSCHLAND odpluje 28. maja ▼ Hamburg. i KRONPRINZ WILHELM odpluje 31. maja v Bremen. KBOONLAND odpluje 3L maja v Antwerpen. j RYNDAM
odpluje 31. maja v Rotterdam. ~—j
PRODAM,
in sicer takoj, ker potrebujem denar:
480 akrov najlepše zemlje v državi Missouri v dveh kosih po 240 akrov,' /4 milje narazen. Ta zemlja je moja ' last. Lepa ravnina in gozd, kteri plača več, kakor se zahteva za vse skup. Najlepše kmetije okrog, zem-! Ija vedno popolno suha, državni kanali ob meji. Cena akru $16.50; vzamem $6.50 na aker, drugo v petih letih s 6% obresti. Ako je prevelik kos, razdelim ga tudi na manje kose, a ne prodam drugače, da je vse na ' enkrat prodano. Kos leži V2—IV2 milje od železnice, ravnotako 1—IV2 milje od mesta in glavne črte I. M. j R. R. Co. Ker je kos oglasen tudi j v angleških listih, naj se vsak, kedor; hoče res dobro zemljo kupiti, takoj ; oglasi.
F. Gram Realty Co.,
Naylor, Mo.
P. S. Kedor jo ogleda in se infor- i i taira od vseh tukajšnjih razmer in 1 i dobi, da ni vredno kupiti, mu dam 40 akrov zastonj.	(3-6—5)
' "	BSS
\
fiB S j s-
Bfl Vv/yr.
P"
^Ejt^BSHlKiw^
.itjgiHBK^iiis
Ne pozabite, da sdino Jaa igem! BMNJBVEO in importiranega bri-j nja.
BBINJEVEO zaboj od 12 atekle-1 nie (5 steklenic 1 galona) $13.00.
Manj kakoi en zaboj na razpošiljam.
D ROŽNIK, galona $2.75. Baapofti-! ljam v sodih od	do 10 ali 50 i
galon.	.
TROPIN JE VBO, galona |2.50. —j Razpošiljam v sodih kakor drožnik.
OONCOBD DOMAČE VINO, galona 50*; v sodih od 50 gaL
CATAWBA DOMAČE VIKO, galona 75*; v sodih po 60 gaL Priložite naročila tudi taar.
JOHN KBAOKEB,
EUCLID, OHIO, i -T---
Zdravilne knjige !
v'----s. po celem svetu slo-!
/ — \ večega Msgr. Scb. j /	\ Kneippa, in vsa vi
/	A \ istih opisana zdra.
/ BrfeJI t ^^starega kraia, KfctSjf 1 kakor tavient rože, I ^BfeN <T I iajbelj, krčna trava, vmkmš^iL^t j lapuh, lipovi in bei-V^^Qflw govi cvet, pelin, br - > njevo olje itd. ima-, rao vedno ▼ ralogi, 1 Pilite po cenik na: i AL. AUSENIK & CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
POZOR ROJAKI!
S Po dolgem Smo ae mi je posrečilo iz-najti pr»ro Alpen tinkturo In Poowdo proti izpadenja hi saraatlaa. kakortne ■e dosedaj na svetu ni bilo. od kater« moftkim hi ienskia -osti ia dol«! taiie Manično popolnoma »estejo in ne bodo «e£ —fr ne eelretL Savno tabo Mofldm r g. tednih
pqy. krw^e. n-ngt^a ^S MWnb^SdMb t lutioadtmi^fcnmoHm^
HARMOMKE !
bodisi kakorinekoli vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo I trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo polije, ker sem Se nad 16 let taka] v tem poslu in sedaj v svojsir lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te l raCunvn po delu kakoriao kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. ^
JOHN.,WENZ£L, 1017 EL 62nd Str.. CUreUnd. O
A	NARAVNA	M
2 KALIFORNIJSKA VINA g
B VI FBODAJ. J j jf Dsfers Crao Has po60 do «0 ot A ,
W	Dafern b££aSo°doTOei,	m<
Z>	galon • posodo vzad.	47
JJ	Ismtaa irspavka od 92.80 <1* #8 TU
zlH	galon a pom* wad.	fl !
Kanj nago IO galon mtf	A ;
m	nfhSe na naroča, ker iudk ho- {3
ftL	ličine m morem raspotajati.	A
Ij' ma
£T Spokovanjam	—
M Nik. Radovidi,
■u M TMNI St,, tal RMHMII C®1 Jn
lEc^Kdor kupe Je
up0	dniB«
ihtnliw, nai pito po lepe aO-
kaat iloNBiki senllr Gane so aele nteke. na trn le ee j
ae bleeo. Mi peMljamo boiičn« in ncroletaa darila direktno v atari kraj In jamčimo sa aprejem Pgite danee po eenik.
DCRGANCE, W1DET1CH & CO, li« Ampahoo St, Dwwr. Colomdn
Za vsebino trojih oglasov ni odgo->mt ni npravniStvo ni nrsdniitvo.
RED STAR LINE.
Plovltba med New York: o m in Antwsrpom. *
Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
j LAPLAND	A	KROONLAND
j FINLAND S^H^^^BHH^ VADERLAND 12,185 ton VJ!I —j,1 If Mil.1 ■	12,018 too
1
Kratka in ndobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, j in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna So-lezniška zveza.
Posebno se Se skrbi za ndobnost potnikov medkrovja. Ttejti razred obsloji is I malih kabin za 2, 4, G in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne listke jQbrniti je na
RED STAR LIINE.
I
No. S Broadway,	1306 "F" S tre« t. N. W.,	20» McO«rm«t At^,
new York	Washington, d. c.	Winnipeg, mar« • z
84 State Street.	219 St. Cbarte* Strast.	31» Gmm Street.
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO* C AL.
70S 2nd A*«.,	90-96 Daarboni Street,	1M 3e. 3rd Strm«.
^SEATTLE. WASH.	CHICAGO. ELL.	fcWNNEAPOLiS. KTNH
PHU^flU^LAPA.	HOKTIIEAL^UL
| SISgSKSŽS
SO JASI, KABOOAJTE BE NA"OLAS NARODA", NAJVECJI Df NAJCENEJŠI DNEVNIKI
AKO p«*®«
^ denarje v stara domovino, ^
obrni se n« zanesljivo tvrdko, ktera ti Hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
J^	potuješ v staro domovino, kupi
\ parobrodni listek y pri
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St^	NEW YOtiL
AT7 O želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega dragega iz starega kraja vzeti _JV	v to deželo, kopi
parobrodni in železniški listek Pn Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St,	NEW YORK.
AT^-	želiš svoje trdo prisivžene novce sigurno in obrestonosno
" ^ naložiti v kako Hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
S3 Cortlandt St,	NEW YORK.
^ J^ Q pa poslnšaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
Avstro > AmeL fkanska črta
[preje bratje Cosulich]
Najprlpravnelša in najeenjsa parobrodna črta ?a Slnense in Hrnb.
jmk
JS
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene vožmh listov iz New Torka a IIL vazvel m Ik
Val spodaj aavodoni noviparobro-	TBSTA............................................§35^
di na dva v^aka ImaJoVroa.	LJUBLJA1TB...................................... 35.60
fiini braojav:	' BBK»
▲IiIOB. LATTBA.	..................................*.......^^
2AQKKBA....................;...................... 20
MASTHHA WABHIirOTO®	_	4	*
^■IIMIIIII r	KABLOVOA.....................................
H f	t	5 *	IL BAJCBBD dS^.-1>
I TBSTA aU Ban...................... WM^ w.«i
Ayeattp Z Wasfcbgtoa Sts N eg Toft