Slika na prejšnji strani:
BAZILIKA na kraju, kjer se je pred 100 leti prikazala Marija v LURDU pod Pireneji v Franciji.
ZLOGOVNICA
Iz zlogov: buh, ca, či, i, h, ka, kruh, re, s, so, sra, ta, tre, us, va — sestavi besede, kii pomenijo: 1. vsakdanja jed, 2. majhna reka, 3. monogram za Jezusovo ime (ga vidimo večkrat vtkanega na prtih, v cerkvah), 4. nočna ptica, 5. del telesa, 6. del glave, 7. ptica, ki rada krade, 8. soglasnik.
1............... 5.................
SRBSKA NARODNA UGANKA
Brez skorje gre skoz odprtino in s skorjo zapusti votlino. — Kaj je to?
UGAN KI
Venomer se lovita, v krogu naokrog hitita; če pogledaš na oba točen čas ti kažeta.
.Pozimi bi radi je imeli čimveč,
, poleti pa je še prav lahna od’ eč.
Uganite! — Ali pa poglejte, kaj pravi urednik v svojem kotičku.
REŠITEV ZANK iz prejšnje številke NL:
Pravokotnik: Novo leto.
Posetnica: Narte Velikonja, slovenski pisatelj.
Srbska uganka: Ledena skorja.
2................. 6...................
3	............... 7...................
4	............... 8...................
Prve in tretje črke teh besed, od zgoraj navzdol brane, ti povedo izrek za praznik Svečnice.
KVADRAT
1. A A I I Iz črk v kvadratu sestavi besede,	ki	pomenijo vodo-
_.T	1 L L ravno	jn navpično:
3.	M N N N L čevljarsko orodje, 2. mo-
ško ime, 3. minulo leto, 4.
4.	O O S V osebni zaimek.
Šest sto Slovencev
bo v dneh 25. do 29. julija poromalo v francoski Lurd. To bodo rojaki s Primorskega in Koroškega, kot zastopniki slovenskega naroda. Tudi od drugod se jim bodo pridružili.
VABIJO tudi nas IZSELJENCE po državah zapadne Evrope, naj pridemo v tistih dneh v Lurd, da tako skupno damo slavo naši nebeški Materi' Mariji na njenem izvoljenem kraju. Zadnje tako veliko romanje je bilo illeta 1908, ko je ljubljanski škof dr. Jeglič prišel tja z romarskim v akom s približno toliko romarji. Tedaj je bila 50-letnica hirških dogodkov.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniMii«iiiii'i»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHM>
k i a a |i	list slovenskih izseljencev v zapadni Evropi. — Izide
I	LWV^ vsak mesec razen junija in avgusta, desetkrat na 'leto. —
Dopise za številko, ki izide konec meseca, pošlji uredništvu ali poverjenikom vsaj do prvega v mesecu. * Dobra slovenska srca med našimi izseljenci vzdržujejo ta domači list, ko s svojimi darovi ali naročnino poravnajo stroške za njegovo izdajo. * Kdor naroča 'List naravnost pri upravi v Celovcu, naj tja pošlje tudi naročnina: 28 šil., 48 bfr,, 600 ffr., 4 h. gld, 4,50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1,50 dol. * Darove lahko izročite tudi poverjenikom lista v svoji deželi * UREDNIŠTVO in UPRAVA „Naše luči”, Viktringer Ring 26, Cel'ovec-KLAGENFUR E, AUSTRIA.
F E B K U A R
Mladina, glej umetnika življenja!
(V spomin t Antonu Grdini)
V Clevelandu v Združenih državah Severne Ameriike je v začetku decembra preteklega leta umrl slovenski rojak, g. Anton Grdina.
Mašo zadušnico in pogrebne obrede je za pokojnika opravil sam clevelandski nadškof E. Hoban ob prisotnosti' 'ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, številne duhovščine, zastopnikov državnih oblasti, različnih narodnosti, organizacij in tisočerih slovenskih rojakov.
Menijo, da je v Clevelandu še malo lah kov bilo počaščenih s tako mogočnimi pogrebnimi svečanostmi.
Čeprav je malokdo med bralci našega lista poznal pokojnega g. Grdino, bo vendar prav in za našo mladino spodbudno, da se v tem uvodniku pomudimo ob čudovitem možu, pri čigar mrtvaškem odru je govornik izjavil, da je bil. UMETNIK življenja.
*
Pokojni Grdina je bil eden izmed nas.
Pred 60 'leti je kot 23-letni kmečki fant brez posebne šolske izobrazbe šel v tujino „s trebuhom za kruhom”. Na tvarnih dobrinah sicer siromašna domovina ga ni pustila na pot praznih rok. V popotno culo mu je poveza'a SLOVENSKO POSTENOST, ŽIVO VERO in MOČNO VOLJO.
Naj bi domovina bila še tako bogata, bi mu ne mog a dati za popotnico večjih zakladov. Grdina je znal ceniti dragoceni dar domovine. S tem darom: s slovensko poštenostjo, živo vero in močno voljo, se je vrgel v neizprosno življenjsko borbo v tujini ter uspel', uspel tako kot redkokateri Slovenec.
"1
Kot vsi naši izseljenci je tudi on začel z — lopato. A marljiv, varčen in podjeten, kot je bil, ni dolgo ostal; pri tem. Kmalu je posta, samostojen trgovec. Nekaj let pozneje je že začel z lastnim podjetjem in leta 1920 je s prijate ji ustanovil slovenski bančni zavod, North American Bank, ki še vedno obstaja in je Slovencem storil mnogo dobrega.
V gospodarstvu je Grdina torej odlično uspel.
A samo s tem, kakor je to sicer važno in
hvallevredno, on še ne br postal „umetnik življenja”.
Gospodarstvo je bilo njemu samo sredstvo za nekaj, drugega, višjega.
si-
lVl ed izseiljendi često opažamo, da ti, ki so v svojih gospodarskih prizadevanjih uspeli, nimajo več srca in razumevanja za slovensko stvar. Bogastvo jim je, kot pravimo, stopilo v glavo in se nekako sramujejo svojega pokolenja im svoje skromne preteklosti.
Pokojni Grdina je bil povsem drugačen.
On je, kot piše dr. M. Krek, vse sile in moči posvetili! delu za napredek in blagostanje Slovencev. Nobena druga reč mu v Ameriki ni bila važna, noben drug vidik mu ni biil vodilen in odločilen. Svoje napore za gospodarski napredek je znal tako usmeriti, da je iz njih odsevala njegova iskrena ljubezen do slovenstva. Svoja zasebna podjetja je ustvarjal tam, kjer je videl, da bodo dobro služillia Slovencem, dajal je pobudo povsod, kjer je videl in čutil, da bo mogel dvigniti ugled slovenskega imena.
Biil' je neprekosljiv delavec za organizirano slovensko skupnost v tujini. Za vsako ceno je hotel ohraniti slovenstvo v Ameriki'. Že el je, da to slovenstvo po svoji besedi, pesmi, običajih in topli domačnosti ostane kraserj otok v ve ikeih svetu. V dosego tega cilja ni štedil s časom, denarjem in napori'. Vsa društva, ki so dela'a za ta cilj, so imela v njem svojega navdušenega sotrudnika in dobrotnika.
Skratka: „Kjerkoli je gradila slovenska roka, kjerkoli se pozna slovenski vp iv, tam je bil zraven tudi' on” (K. Mauser).
Bil je vodilni slovenski pionir v Severni Ameriki.
, *
Tisti, ki so kdaj delali za skupnost, vedo, kako NEHVALEŽNO opravi o je to. Garaj, muči se, tekaj od hiše do hiše, troši čas in denar, poklekuj pred ljudi, a računaj s tem, da ho tvoje plači'io: kritika, natolcevanje in zamera.
Tako je povsod'vedno bilo, je in bo.
Kje je pokojni Grdina črpal moč, da njegova ljubezen do slovenske skupnosti v tujini, kljub težk'm preizkušnjam in razočaranjem, ni omaga a?
V ŽIVI VERI1
To živo vero mu je darovala domovin-ob odhodu za popotnico v tujino. Ohrani i jo je zvesto kot dragocen zaklad. Svoje ven ni boječe skrival pod mernik, temveč jo j' visoko dvignil in pustil, da mu je ožarjaJ' vso življenjsko pot. Brez žive vere bi Grdi na še daleč ne bil tak, kakršnega danes p0 zna Cleveland in vsa ameriška Slovenija. * Pokojni Grdina je živel, delal1, gradil, » .1 boril, trpeli -in vztrajal v luči vere ter tak< ' za Boga ib narod ustvarjal, dela, katera da 1 nes občudujejo vsi, kar> dokazuje njegovi ‘ slovo s tega sveta, ki je bilo bolj podobni ‘ zmagoslavnemu pohodu kot pogrebu.
V veri je črpal moč, da je posta'1' resnih 1 ni UMETNIK življenja.	<
A Grdina je na žalost samo eden, naj j pomembnejši sicer, od naših za s’ovenstvi v tujini zaslužnih mož, ki nevzdržno dru| za drugim ilegajo v grob.
Vsi puščajo za seboj usodno praznino.
Postajamo zaskrbljeni, kaj bo s slovenski krvjo v tujini?	i
Bo res kmalu za vedno utihnila s’ovenskj ' beseda in umoknila slovenska pesem pi < slovenskih otokih v morju tujine?	■
To bi bila silna škoda!
To bi bila prevelika tragika našega na roda!
To bi bila izguba tudi za tujino samo!
To se ne sme zgoditi!
Ali so se naši pionirji zato tako mučili , da bo vsega konec, ko njihova roka omah ne?
To je nemogoče!
Vrzeli, ki nastajajo s smrtjo naših pionir jev, je treba zadelati!
#
Mladina, kje si?
Ali se po tvojih žilah, mladina, pretaka kri ali voda?
Če se kri, potem morajo krasni zg’edi ju naškega življenja v službi slovenske skup nosti v tujini v tebi vzbuditi navdušenji za iste ideale.
V nesebičnem delu za slovenstvo se mo reš s slovensko poštenostjo, z živo vero ir močno voljo tudi ti, mladina, izklesati ' resnične umetnike življenja.
JlurskL mmar
2.
Vsako popoldne
Kristus in Marija pa v Lurdu ne slavita samo skritih zmag, ki jih nevidno izvoju-jeta v dušah, v skrivnostnem boju med milostjo in grehom, med vero in nevero. Lurd pomeni za Kristusa in Marijo tudi veliko zunanje zmagoslavje. To zmagoslavje pride najbolj do izraza v procesiji sv. Rešnjega Telesa, ki se prične ob štirih popoldne, in v procesiji z lučkami, ki se prične vsak večer ob poli devetih. Ti procesiji se vršita vsak dan, dokler prihajajo romarji, to je od 1. junija ali tudi' že prej, do srede oktobra.
Procesija sv. Rešnjega Telesa se organizira pri lurški votlini in je vedno eden najveličastnejših dogodkov vsakega dne.
Na čelu procesije korakajo belo oblečena deklteta, članice Marijine družbe. Nato sledi križ, za njim moški po škofijah, potem duhovšina, kanoniki, prelati, nebo z Najsvetejšim, škofje, zdravniki, bolniški strežniki in strežnice, nazadnje žene in dekleta.
Ko se procesija pri lurški' votlini zbira, pripeljejo bolnike na trg pred rožnovensko baziliko. Razstavijo jih na vse štiri strani trga, da tvorijo živ četverokoten okvir. Včasih je bolnikov tudi po več stotin.
jajsvetejše zapusti votlino. Zbor pred mikrofonom začne peti cerkvene himne. Ljudstvo poprime. Vtis tega petja je mogočen.
R iža se višek. Najsvetejše pride na trg pred baziliko. Petje preneha. Duhovnik pri mikrofonu začne moliti invokacije. Romarji jih za njim ponavljajo. To so pozdravi in prošnje h Kristusu in Mariji:
Gospod, molimo Te!
Gospod, verujemo v Te!
Gospod, upamo v Te!
Gospod, ljubimo Te!
Jezus, Ti si' Kristus, Sin živega Rogal
Li si kruh, ki prihajaš iz nebes!
Tvoje meso je res jed!
Tvoja kri je res pijača!
Škof, k'i nosi Najsvetejše, prične medtem blagoslavljati bolnike. Vsakemu da b ago-slov z monštranco v podobi velikega križa.
Duhovnik pri mikrofonu prosi zanje. Pa tudi bolniki prosijo in množica prosi:
Gospod, če hočeš, me moreš ozdraviti!
Gospod, Tvoja volja naj se zgodi!
Nato se bolniki in množica obrnejo k Mariji:
O Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k Tebi zatekamo!
Kraljica miru, prosi za nas!
Turška Gospa, blagoslavljaj papeža, namestnika Jezusa Kristusa!
Turška Gospa, blagoslavljaj našo domovino!
Turška Gospa, izprosi nam svetih duhovnikov!
Zatem se množica spomni nje, ki je gledala Marijo:
Sveta Rernardka, prosi za nas!
Nato zopet dva klica k Jezusu:
Gospod, molimo Te!
Gospod, hva imo Te!
Na poziv: Vsi narodi zemlje, s avite Gospoda! zapoje vse ljudstvo: „Čast bdi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu ...” in „Hvaljeno in češčeno naj vedno bo iresveto Rešnje Teo.”
Škof nadaljuje z blagoslavljanjem bolnikov. Tedaj se dvigne proti nebu tov val k 'icev in prcšenj, še bolj gorečih • i še za-upnejših, nego so bi e prejšnje:
R agoslovljen, ki prihaja v imen Gospodovem!
Ti si Kristus, Sin ž vega Rega!
Ti si moj Gospod in moj Rog!
Gospod, ve.ujemo, toda pom "i našo vero!
Gospod, pcmn' ž' našo jubezer
Gospod, če »n dš, nas moreš	a viti!
Slepi1 prosi
Gospod, d i spreg edam!
Gluhi ki č:
Gospod, d:	brin s’iša"
Hromi vzd
: c:
Gospod, daj, da bom hodil!
Tisoč in deset tisoč oči se zaupno ozira na Jezusa v beli hostiji, katero nosi škof v bleščeči monštranci. Množica drhti:
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
O Marija, Mati Jezusa Kristusa, prosi za nas!
Tolažnica žalostnih, prosi za nas!
O Marija, pokaži, da si naša mati!
Kraljica, v nebesa vzeta, prosi za nas!
Kraljica misijonov, spreobrni nevernike!
Kraljica mučencev, dajaj poguma preganjanim!
Ko je drugi del' prošenj končan, ljudstvo zopet poje: „čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu..nakar se poje še ena kitica Marijine himne „Zdrava, morska Zvezda.”
Blagoslov bolnikov še ni končan. Množica dela nebesom vedno večjo silo. Njene prošnje prodirajo oblake in morajo ganiti božje Srce Jezusovo in materinsko Srce Marijino:
Gospod, Ti si naše vstajenje in življenje!
Gospod, če hočeš, nas moreš ozdraviti!
Jezus, Sin Davidov, usmili se nas!
Gospod, reci samo eno besedo in bom o-zdravljen!
Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
Kraljica nebes in zemlje, prosi za nas!
Vsi narodi zemlje, hvalite Gospoda!
Kozana!
Kozana!	fc
Kozana Sinu Davidovemu!	č
Kozana na višavah!	'
1
Blagoslov bolnikov je končan. Škof, k J nosi Najsvetejše, ter vsi prelatje in duhov 1 ščina pridejo na vrh stopnišča pred rožno 1 vensko baziliko. Množica zapoje Tanturf ergo. Jezus v Najsvetejšem Zakramentu bla < goslovi naposled tudi njo.	1
i
+
To je zmagoslavje Kristusa v presv. ReŠ njem Telesu. Kdor vse to, kar smo opisali gleda, se mu dozdeva, da doživlja tiste do godke, ki o njih poroča evangelij: Jezus im di po Galileji in Judeji, dela čudeže, po' laga roke na bolnike in jih ozdravlja. MnO' žice mu sledijo in ga navdušeno pozdrav 'Ija j°-
Tudi v Lurdu Jezus blagoslavlja in o zdravlja duše in telesa. Množice pa mV vzklikajo kot svojemu evharističnemu Kra lju!
Dr. Jakob Kolarič C. M' (Konec prihodnjič)
ZAČETEK SKUPNE POTI
Živo mi je v spominu tisti predpust. Snega je bilo malo, a mraz je škripal. Rezi in France sta imela mnogo skrbi in dela. S tistim predpustom je mineval namreč njun samski stan. Pevci smo hodili na vaje še posebej. Organist nas je učil dvoje pesmi, ki se pojeta ob priliki poroke. Reziko, ki Že se bliža ura sveta, ko v ljubezni vsa prevzeta ♦ bosta pred oltar stopila, da bi zvezo tam sklenila, ki ljubezni bode var, da ne zvene več nikdar.
Naj zatorej moč življenja nikdar vama ne pojenja, naj krepkeje se poraja, srečo vama naj pomlaja; kakor je današnji dan, naj bo sleherni krasan!
je vedno rada hodila pet, je hoteli posebe “ razveseliti.
Na pustno nedeljo po veliki maši sta stolpi a pred oltar. Nekaj ljudi je že odšlo, mi s pevci smo pa stopili s kora. Zbrali sm' se pred obhajilno mizo. Ko je stopil' gospo župnik iz zakristije je iz naših grl zadonel la pesem, primerna pred začetkom poroke
Blagoslovi, Oče večni, tukaj novi par presrečni; Tvoja roka vsemogoča, milost vse oživljajoča kaži jima pravo pot sredi zemeljskih nezgod.
J
T7' o smo utihnila, je i/.pregovoril go-spod: „France in Rezi! Semkaj pred oltar sta prišla, da se tukaj pred božjim namestnikom drug drugemu izročita za vedno.” Resnost teh besed je legla vsem v srce. „Ljubezen, ki vaju je pripeljala sem, vama je Bog dal v srce. In kar k je Bog združil, tega naj človek ne loči. Za-V to je beseda, ki jo bosta izpregovorila, odet ločilna beseda, čeprav je čisto kratka...” t Ko je vprašal! ženina, je France jasno j odgovoril: „Da!” Nato je vprašal' Reziko, nevesto. Z drhtečim g'lasom, polnim ginje-nja, je odgovorila: „Da!” Podallla sta si roke 1 in duhovnik ju je ovil s štolo. Tedaj je Reziki kanila sol/a iz oči.
! Zapomni]' sem si še, kako je župnik po : blagoslovu prstanov rekel: „Sveti Pavel je r, pisal vernikom v mestu. Efezu: „Žene naj . bodo svojim možem podložne kakor Go-. »podu; zakaj mož je glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi. Kakor je Cerkev podložna Kristusu, naj bodo tudi žene svojim možem ... Možje, ljubite svoje žene, kakor Kristus 'ljubi Cerkev in je sam sebe zanjo dal. Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot lastna telesa.”
Zanimivo je tudi, kar sem takrat slišal: „Papež Pij XII., ki je večkrat govoril novo-poročencem, je dejal, da je poročni obred nekaj bolj velikega kot redovna zaoblju-
ba. Redovna zaobljuba je nekaj silno lepega, ko se z njo duše posvetijo Bogu. Toda ni zakrament. Nasprotno pa je še tako skromna sklenitev zakona, morda v mali in zapuščeni vaški cerkvici ali v kapeli kakšnega delavskega revirja v navzočnosti morda le dveh prič in nekaj prijateljev, zakrament. Ta preprosti obred brez bleska in zunanjega okrasa se postavlja ob stran veličastnemu duhovniškem posvečenju v najlepših cerkvah ob navzočnosti množic vernega ljudstva.”
Ko je stopil' k Francetu in Reziki in jima je čestital k poroki, smo pevci' stopili' skupaj in pod vodstvom organista z vso dušo zapeli pesem .po poroki.
Ko sklenila sc v skrivnostno zvezo tukaj sta, mladostno pa v življenju nove boje začnita korake svoje v varstvu božjem zdaj od tod, saj je z vama zdaj Gospod.
Prišel bo večer življenja, konec radosti, trpljenja, takrat naj ta sveta zveza vama bo v nebesa steza, kjer začne se sreče raj, ki ne mine vekomaj.
Lepi so bili ti poročni trenutki. Mislim, da bi bilo zelo koristno, da bi' se poročeni mnogokrat spominjali globokega pomena tistih besed in dejanj, ki so jih pri poroki naredili. Življenje jim bi bilo llepše in tudi boljše.
Fr.
KOS KRUHA
Protestantski pastor Niemöller, ki je znan zaradi svojega neustrašenega krščanskega prepričanja v Dachau, pripoveduje o dogodku kmalu po koncu vojne. Prišel je zjutraj v kuhinjo svojega prijatelja v Berlinu, da bi tam zajtrkoval. Mlado dekle mu prinese kruha, odreže prvi kos in ga položi vstran. Pa se oglasi Niemöller: „Kar dajte mi ta kos, čeprav je malo osušen po eni strani.”
Pa mu odvrne dekle: „Saj ga nisem zato stran položila, ker je že zgoraj malo osušen. To ima drug pomen: v našem okraju je navada, da damo prvi kos kruha pregnanim in beguncem.”
In zdaj je zvedel NiemöTler, kako po vseh krščanskih družiinah prvi kos 'kruha zjutraj odrežejo in ga položč v stran za tiste, ki ga nimajo. Kmalu pridejo mimo dekleta, ki gredo od hiše do hiše in zbirajo te kose kruha, ki jih potem zanesejo v taborišča brezdomcev.
*
Danes se nam to ne zdi; nič posebnega. Pozabiti pa ne smemo, da so ti ljudje darovali prvi kos kruha v tistih dneh, ko je bil kruh bogastvo in so morali povsod gledati na vsak košček.
Ruska zgodfra a skapuUu
sr rečjega skopuha od bogatega trgov-
W ca Marka ni bilo na svetu. Ko je šel ta nekoč na sprehod, je zagledal ob cesti berača. Moli roko in prosi vbo-gajme: „Prijatelji božji, dajte mi kaj, zaradi Kristusa.” Bogatih gre mimo, ne da bi mu kaj dal. Ko pa zapazi, da za njim idoči siromašen seljak, ki se mu ubožec smili, daje vbogajme, ga postane sram. Obstane in reče selijaku:
„Poslušaj me, daj, posodi mi kopejko, da dam revežu.” Seljak seže v žep in da boga-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniliiiiiiiliiiili
~±red nedavnim sem videl v nekem ča-sopisu zamisel, kako priti do miru in bratstva med ljudmi.
Pisatelj podaja sliko mesta, katerega glavna ulica nosi napis: mir in bratstvo, stran-
tinu kopejko. Bogatin mu obljubi, da mu c; jo vrne na svojem domu. Čez leto dni se n seljak oglasi v Markovi vasi. Vstopi v ob-;S] širni bogatinov dom in vpraša: „Ali je bo- n gati Marko doma?”	N
„Je doma, kaj bi rad?” vpraša Marko.
„Prišel sem po kopejko.”	8
„Oh prijatelj, pridi pozneje, vprav sedaj s nimam drobiža.”
Siromak se pokloni, se obrne in reče:'' „Pridem jutri.”	s
Pride drugi dan — spet tako: „Drobiža]] spet nimam! Če hočeš, mi zmenjaj stotak. 1 Če ne, pridi čez dva tedna.”
Čez dva tedna je siromak zopet pri boga- i tinu, a Marko bogatin, ko ga zapazi z okna, reče ženi:
„Ti, žena! Jaz se s'lečem in zlezem pod ' svete podobe; a ti me pokrij s platnom, sedi in jokaj, kakor da sem umrl. Ko pride se- ; :ljak po dolg, mu reci, da sem danes umrl.”
In res, kakor je mož rekel, tako žena napravi: sedi in se bridko joče. Ko pride seljak v gornjo sobo, ga vpraša: „Kaj iščeš tod!”
„Dolg od bogatina Marka,” odgovori si- i romak.
„Človek, kazalo je, da bo bogatin Marko dolgo živel, pa je glej, baš poprej umrl.” !
„Bog mu odpusti grehe! — Daj, žena, da mu postrežem za svojo kopejko in mu grešno telo umijem.”
Siromak pograbi železen lonec vrele vode in poliva ž njo bogatina. Marko komaj prenaša, se kremži in brca. .„Brcaj; ali ne br-
iiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiii
ske ulice pa imajo napise kakor: dobra volja, prizanašanje, odpuščanje, dobrota, pomoč blitnjemu, ljubezen, obzirnost.
Mož ima prav. To so edina varna pota.
e ki tovarnar je iskal šoferja. Javili so se trije. Toda predno si je izbral mola, je vsem zastavil vprašanje: Če gre cesta ob 200 metrov globokem prepadu, bi si upal peljati po njej?
Prvi je odgovoril, da prav gotovo, pa četudi bi bila cesta le za ped od prepada. Drugi je dejal, da si upa peljati še tedaj, ko so kolesa le na samem robu prepada, tretji pa je dejal, da bi peljal tako daleč
stran od prepada, kolikor mu predpisujejo cestni predpisi, da ne bi motil nasproti pri-h a ja jo če ga p rom e ta.
Tovarnar si je izbral poslednjega, to pa zato, ker je videl, da mu je varnost potnikov, ki jih vozi, prva, ne pa njegova osebna drznost in baharija.
Služba bližnjemu je še vedno rodila uspe-
j caj — sem daj kopejko!” govori siromak. O-
-	mije ga in obleče, kakor je treba. „No, go-
-	spodinja, kupi krsto in ukaži, da naj po-
-	nesejo Marka v cericev; zapel mu bom bi-•Hje.”
Bogatina Marka polože z njegovimi dragocenostmi v krsto in odnesejo v cerkev in seljak mu začne peti bilije.
Nastane trda noč. Kar se odpre okno in v cerkev stopijo tatovi, razbojniki. Seljak se skrije za oltar, tatovi pa si začno deliti plen. Vse si razdele, samo zlata sablja še ostane. Vsak jo hoče imeti, nihče ne popusti. Kar skoči siromak izza oltarja, rekoč: „Kaji se prepirate? Sabljo naj dobi tisti, ki odseka mrliču glavo!” Marko bogatin skoči ves iz uma pokonci. Tatov? se prestrašijo in zbeže.
„Človek, daj, razdeliva si denar!” reče Marko.
Razdelita na enako, mnogo je dobil ta, mnogo oni.
„A kaj je s kopejko?” vpraša siromak.
„E prijatelj, saj sam vidiš — ni drobiža!”
Tako bogatin Marko ni nikoli' vrni? kopejke.
spijmo rolah&m
Naša „Odkrita beseda” v marčevi Naši luči preteklega leta, kjer smo skušali objasniti razmere, v katerih žive in delajo izselj. duhovniki, je bila pri ogromni večini rojakov sprejeta s polnim razumevanjem.
Zdi se nam primerno o isti zadevi spregovoriti tudi letos.
Poročila v našem listu pričajo o vsestranski delavnosti med slovenskimi izseljenci' v zapadni Evropi. Službe božje, številne prireditve z deklamacijami, igrami in petjem, zasilne šole, slovenske pisarne, knjižnice, medsebojna pomoč, romanja in izleti do-kazujejo, da naša skupnost v tujini ni samo prazna beseda. Za to skupnost se z vztrajno ljubeznijo junaško žrtvujejo stotine naših najboljših. To so naši pevovodje, učitelji, režiserji, društveni' odborniki, pevci, igralci, poverjeniki za naš tisk itd.
Duša vse te delavnosti pa je redno izseLju duhovnik. To dokazuje dejstvo, da ni pra-
ve slovenske skupnosti, kjer ni slovenskega duhovnika, ki naj spodbuja, miri, povezuje, svetuje in pomaga. Kjerkoli v tujini je deloval slovenski duhovnik, tam se je o-hranilo tudi slovenstvo; kjer pa duhovnika ni bilo, tam se je vse porazgubilo in se govor? samo še o slovenskih pogrebih.
Rast in napredek slovenske skupnosti v tujini tedaj v veliki meri zavisi od zadostnega števila izselj. duhovnikov. Zato bomo razumeli klic, ki se po več krajih zap. Evrope tako vztrajno ponavlja: „TREBA NOVIH DUHOVNIKOV!”
Treba je novih duhovnikov /lasti tam, kjer jih doslej ni ibilo, in nato tam, kjer so že delujoči duhovniki preobremenjeni.
A zadeva ni tako preprosta, kot bi si nekdo na prvi pogled morda mislil. V tujini je si'cer lepo število slovenskih duhovnikov, ali. predno jih naprosimo, naj pridejo med nas, si moramo biti na jasnem, od česa bodo živeli. Na to mnogi kaj malo mislijo.
TUDI DUHOVNIK MORA NAMREČ JESTI, SE OBLAČITI, STANOVATI IN IMETI ZARADI RAZKROPLJENOSTI VERNIKOV ČASU IN RAZMERAM PRIMERNO VOZILO.
Kje dobiti sredstva za vse to?
Nekatere škofije (NE VSE!) dajejo tujim duhovnikom, ki delajo na njihovih področjih, gotove mesečne prispevke. Kakšna malenkost se včasih dobi kje drugod. A vse to često še dalleč ne zadošča, ker posebno avto, brez katerega si izselj. duhovnika ne moremo več misliti, požre težke vsote.
Kje naj duhovnik dobi. ostalo?
PRI TISTIH, ZA KATERE DELA, PRI SVOJIH LJUDEH!
Ali ni to čisto samo po sebi razumljivo?
Verniki so še prej kot škof dolžni skrbeti za svojega duhovnika. Duhovnik ne dela zase in ne za svojega škofa, temveč za vernike. Duhovnikova dolžnost je, da se ves posveti skrbi za svoje vernike. DOLŽNOST VERNIKOV PA JE, DA DUHOVNIKU OMOGOČAJO IN LAJŠAJO VRŠITEV NJEGOVEGA POSLANSTVA.
Kaj torej?
Kako in s čim naj verniki zadostijo svoji dolžnosti do duhovnikov?
To zelo zavisi, kot je bi'lo že <lani rečeno, od okoliščin v posameznih krajih. Naj se verniki o tem posvetujejo med seboj, v svojih društvih ali pa z duhovnikom samim.
Ponavljamo, da tu gre za povsem male žrtvice, ki pa morejo postati važna stvar, ako z dobro voljo sodelujejo VSI, ki hočejo še veljati za slovenske vernike.
Iskreno zahvalo izrekamo društvom im številnim posameznikom, ki s toplim razumevanjem gledajo na potrebe izseij. duhovnikov ter jim po svojih možnostih skušajo pomagati.
Naj vedo, da BOGU POSOJA, KAR NEKDO ŽRTVUJE ZA DOBRO STVAR.
Bogu posojati pa se pravi SEBI DAJATI!
Iskreno pozdravljeni!
Izseij. duhovniki
Paketi, paketi . . .
„Hišo bi1 lahko kupila, toliko denarja sva z Ančko že porabila za pošiljanje paketov v domovino,” je rekel prijatelj Jože.
Ne bi verjel tega, če bi iz lastne izkušnje ne vedel, koliko naši izseljenci žrtvujejo za svojce v domovini. Nekje sem bral številke, koliko paketov je prišlo v Jugoslavijo. Nihče pa še ni popisal, kakšne žrtve se skrivajo za temi paketi, kaj vse morajo naši ljudje žrtvovati, da morejo pomagati pomoči potrebnim doma. Časopisi o tem premalo pišejo. Mnogo teh žrtev so pritrgova-nja naših upokojencev, naših bolnikov in vdov.
Spočetka so ljudje pomagali v upanju, da domačim zaradi hitre pomoči ne bo treba toliko trpeti, kot morajo tisti, ki nimajo svojcev v tujini. A to upanje je kmalu splahnelo. Nad domače je prišla zdaj ta, zdaj ona težava. Predvsem pa je postalo jasno, da naši izseljenci mečejo v vrečo, ki ni-
ma dna. Njih domače je zadela nesreča, ki ne mine tako hitro. Nov način gospodarjenja je prinesel večini rojakov doma neprestano negotovost, nikdar se ne morejo dokopati do nekega mirnega gledanja v bodočnost, do neke neodvisnosti. Redke izjeme so od tega izvzete, to so tisti', ki pripa-. dajo novemu, vladajočemu razredu ljudi. Hvala Bogu, da so žrtve naših izseljencev narejene iz usmiljenja in ljubezni do trpečih in pomoči potrebnih. Tako bodo vsaj pri Bogu poplačane, ker na tem svetu verjetno ne bodo.
„Rodna gruda”, ki lahko dobiva podatke v carinarnki, naj bi objavljala imena tistih, ki pošiljajo domov pakete. Tako bi bilo za zgodovino ohranjeno in zabeleženo,1 koliko so si morali naši izseljenci pri trgati' zaradi takih razmer doma. Pritrgati! Kajti le redki so med nami bogati. Če so, taki večkrat sami sebi tega ne pripoznajo in malokdaj mislijo na potrebe drugih.
Da so ti paketi „pritrgani od ust”, je treba svojcem v domovini tudi povedati in na-glašati. Pošiljanje paketov nima samo dobrih posledic, ima tudi nekatere slabe. Dobiti pakete pomeni za ljudi taka sreča, da nič ne pomislijo, da je to žrtev, zaradi katere bodo drugi manj imeli. Občutijo le srečo, da bodo oni imeli več. Pred otroki v domovini se, ko odpirajo paket, pojavlja slika o daljnem stricu ali teti v Nemčiji, Franciji, Angliji, ki imata reči, njim nepoznane, ki živita srečno, ki jima ničesar ne manjka. Slovenci smo polni upanja. Zato vzbujajo za nas nepoznane reči, o katerih se dobro sliši, polno upanja. Kaj poznajo doma težave izseljenskega življenja! Njih tarejo njihove težave in ne te, ki tarejo nas izseljence.
Da je to res, kar sem pravkar zapisal', so čudovite prošnje, ki jih dobivaš iz domovine. Spravil sem toliko skupaj, da sem kupi] nečakinji' urico, lepo moderno urico. V odgovor dobiš prošnjo: da bi tudi sosedova dekle rada tako urico... Nečak bi se rad poročil, pa nima denarja za poročno potovanje! Strica prosi ... Poseben dokaz pa je, da toliko mladih ljudi beži danes iz domovine v „srečno” tujino, tja, od koder hodijo paketi, tako lepe in bogate reči. Lahko si predstavljamo, zakaj je potem ta mladina
v tujini razočarana, kakor je bil razočaran fant, ki je prišel k stricu in je videl, da ima veliko slabše stanovanje, kot je pri njih doma, da se v tujini denar tudi z znojem zasluži in da je življenje v tujini tudi težko. Zlasti še, ko občutiš, da si v tujini, ne doma.
Nekdo je predlagal, naj bi1 natisnili letak za tiste, ki pošiljajo domov pakete, da bi ga priložili drugim rečem v paketu. Na listu naji bi bilo zapisano: „Kdor koli gledaš te iz tujine poslane reči, vedi, da so bile kupljene s težko prisluženim denarjem.” Bi bilo res dobro!
P.
Jz domonivie
-o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o
Sredi decembra je začelo snežiti tudi po naših krajih. — Pred Božičem so javne elektrarne v Sloveniji dosegle rekordno letno proizvodnjo električnega toka: 2 milijardi kilovatnih ur. — V Velenju bodo ustanovili muzej slovenskih premogovnikov, edino kulturno ustanovo te vrste v državi. — Lovci so postrelili spet nekaj divjih prašičev, ki so delali škodo ljudem po Tuhinjski dolini, Črnem grabnu do Vranskega. — Pri kopanju jarkov za vodovod v Vačah so našli kamnito sekiro starodavnih prebivalcev.
Naša pevka Zinka Kunc je doživela v newyorški Metropolitan operi nov uspeh s svojim glasom. —‘Slovenska slikarja B-ika
Debenjaka in Miha Maleš so povabili, naj razstavita svoja dela v Kanadi. — Najstarejša in najbogatejša slovenska knjižnica je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Ima okoli 700.000 del in časopisov. Tej sledi knjižnica Narodnega muzeja z nad 100.000 knjigami. Tretja je pa Študijska knjižnica v Kopru s 65.000 deli.
Starodavni grad na Brdu pri Lukovici; kjer je živel pisatelj Kersnik, je bil med vojno razrušen in sedaji žalostno razpada. Vaško gmajno v Adlešičih v Beli krajini so potrebili in spremenili v orehov nasad. — V Mokronogu so pokazali na odru igro „Divji lovec” ob veliki udeležbi ljudi. — Baško grapo so zvezali z Bohinjsko Bistrico z novo cesto čez Petrovo brdo. Dolga je 14 km in doseže višino 1289 m. Tako so skrajšali zvezo Gorenjske s Tolminsko za 40 km. — V italijanski Gorici so tudi letos naredili velik 'koncert slovenskih zborov. Peli so božične pesmi. — V Podjuni, na Koroškem v Avstriji so sestavili in uprizorili igro „Ro-zamunda”, po slavnem romanu.
Nad Škofjo Loko so ljudje opazili v zgodnjih večernih urah na dan sv. Štefana ruski „sputnik” kot svetel predmet na nebu. — V Sloveniji je danes 28 ribogojnic in 5 ribjih vališč, v katerih pridobe na leto 14 milijonov mladic.
Mnogi smučarji dobro poznajo kraj Planica blizu Triglava. V planiški dolini so 4 smučarske skakalnice: 25, 50, 80 in 125 metrska. Ta „mamutska” skakalnica je druga

Zabučale gore . . .
Zabučale gore, zašumeli lesi, ah, mladost ti moja, kam odšla si, kje si?
Časi, mladi časi, neužiti krasi — moja mlada leta niso užila sveta.
Ah, mladost ti moja, kam si se zgubila, kakor da bi kamen v vodo potopila.
Kamen, še ta kamen v vodi se obrne, a mladost se moja nikdar več ne vrne.
najvišja športna zgradba na svetu. Višja je le nemška skakalnica v Obersdorfu, je pa p'laniška za skakalce varnejša in lažja. Najboljša slovenska smučarja sta Finžgar in Polda (114 metrov visok skok).
V Zagorju na Hrvatskem gradijo železniško progo, ki v Imenem prestopi na slovensko 'štajersko stran. Peljala bo tudi skozi
2ivi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke!
Himna
Podčetrtek. Sv. Petra se pa komunisti bojijo, saj so znani romarski kraj Sv. Peter pod Svetimi gorami na Štajerskem preimenovali v Bistrico ob Sotli.
IIREGINJ — ob junoslov..italijanski meji, kjer izvira reka Nadiža.
MED NAMI I ZSELJENCI
Krepko smo začeli novo leto. Le spomini še potujejo nazaj v preteklo leto 1957. Te spomine obnavlja „dopolnilo”, ki ga obenem sprejmete z „Našo lučjo” ter ga lahko vtaknete v knjižico „Slovenci na Angleškem”.
* * s:-
Dodali bi 5e, tla je Bravnovo družino v Darling-tonu razveselila hčerka Kristina Marija, ki so jo krstili na praznik sv. Stefana. Botroval pa je materin brat Filip Vidmar iz Bedforda.
>:■ >:■ a-
Misijon bomo imeli v jjostu. Vodil ga bo č. g. N. žužek DJ, ki se že dalj časa uči v Sev. Walesu angleščine. Njegov brat Ivan je dobro znan v Lancashire i'n Yorkshire, kjer je lansko leto obiskal za post Slovence.
Gospod Niko bo šel 11. februarja k preobleki svojih dveh sester, ki sta obe zdravnici ter sta vstopili v red Zdravniških sester za misijone. Nato pa bo šel na pot po Ang-
liji' ter se bo ustavil ob koncu tedna po raznih krajih, kjer bo imel govore ob sobotah zvečer ter v nedeljo vsaj enkrat. Povsod bo tudi nudil priliko za spoved.
Obiskal bo: Bargoed 23. febr. in Aber-dare 2. marca. — London in okolico 9. marca in Coventry 16. — V Bedfordn bo 23. marca ter bo nato odšel na Škotsko za 30. marec, od koder se vrne v Rochdale za veliki teden m veliko nedeljo. Ako bi, nastale kakšne spremembe, boste seveda obveščeni. Drugod se bo v postu oglasil župnik sam, o čemer pa bo tudi v prilogi „Naše luči”.
>!• * *
V Lurd bomo šli koncem maja, skupno s škofijo Leeds. Zato je še čas za prijave, lahko naravnost prt krajevnih župnijah ali preko slovenskega župnika. Takoj ob prijavi boste prejeli potrebna navodila.
Novo leto je prineslo tudi nov list, ki je povzel ime po „Pismu", ki je nekoč že izhajalo. Le da je sedaj le kulturno informativen. Urejuje ga g. F. Sekolec, „tiska” pa Slovenska pisarna.
Na prvo nedeljo v februarju t>o kot navadno sv. maša in popoldan blagoslov v Londonu. V marcu se bo pa spremenilo zaradi misijona, da bo vse šele na drugo nedeljo, t. j. 9. marca, na kar pa že sedaj opozarjamo.
CHARLEROI — MONS
CHARLEROI. — Pri božični službi božji je mešani zbor naših pevcev pod vodstvom g. I. Kodeha občuteno zapel lepe slovenske božične pesmi. V nedeljo 5. I. 1958 pa so jih zapeli' tudi v veliki prenovljeni cerkvi v Charleroi, da so se z našimi pesmimi' lahko seznanili vsi, ki so napolnili prostorno cerkev. — Nismo še poročali, da so pevci tudi' letos v ožjem krogu praznovali praznik pa-trone pevcev sv. Cecilije, za konec leta pa so na domu pevovodje pričakali novo leto. *
Dne 11. jan. je v Jumet umrl upokojeni rudar Franc Polšak, rojen na Prevorju 1904. leta. — Dne 12. dec. lani je v ChateWneau umrla tudi ga. Ana Ferenčak, stara 59 let, doma iz Čateža pri Brežicah. — Naj obema večna luč sveti!
Od bolnikov omenjamo tokrat rojake Tom. Gantarja in Franca Črešnarja (iz Lo-delinsart), ki se zdraVita v Hopital Civil Charleroi, Franci Alif (iz Lodelinsart) pa v bolnici Montigny.
MONS. — Dne 27. decembra je zatisnil svoje oči po dolgem trpljenju v krogu svojih domačih v Quaregnonu zgledni družinski oče Franc Krampušček, roj. 1896. v Laškem. Poleti ga je obiskal na domu tudi g. škof dr. Rožman. Naj v Bogu počiva v mi-rul Tako se je spet povečalo število vdov, j k* je posebna značilnost slovenske skup-jnosti okoli Monsa. S temi propadajočimi rudniki propada tudi naš živelj!
LIEGE — LIMBURG
t PETELIN FRANC. - V Eisdenu in o-kdlici je bridko odjeknila vest o nenadni smrti rojaka gosp. Franca Petelina, tajnika
Društva sv. Barbare v Eisdenu im tajnika Zveze slovenskih društev v be!g. Limburgu.
Pokojnik se je rodil pred 58 leti v Brezovem v zeleni Štajerski. Kot mi, je tudi on moral po svetu za kruhom. Živel je v svetu, a njegovo srce je bilo v domovini. Ljubil je slovenstvo in je to (ljubezen kazal tudi v dejanjih. Polnih 27 let življenja je posvetil delu za slovensko skupnost v tujini. Ni se obotavljal pustiti delo ali seči v lastni žep, kadar je šlo za skupno stvar. V društvenih zadevah je postal priznan strokovnjak. Bil je značaj, na katerega se je človek mogel: zanesti v vseh okoliščinah. Bil je dober človek in zvest prijatelj. Rad je priskočil na pomoč svojemu bližnjemu.
Njegov odhod je napravil praznino, ki nam povzroča skrbi.
Staramo se! Naši pionirji za slovensko skupnost padajo drug za drugim.
Kam to vodi?
Kdo jih bo nadomestil?
Naši pogledi, so uprti v mladi rod.
Upamo, da ne bomo razočarani.
Tudi med m'1'adimi so plemenita srca, v katerih gori ljubezen do naše skupnosti. Hvala Bogu!
Pokojnemu Francu se bomo za njegovo zvestobo najlepše zahvalili s tem, da bomo zanj pridno molili.
Počivaj v miru, dragi prijatelj!
Franc Krpač predsednik
Zveze slov. društev v Limburgu
*
Tretjo nedeljo v decembru je društvo „Slavček” priredilo lep družinski večer, združen s prihodom sv. Miklavža. Na sporedu so bile deklamacije, mala igrica, ki so j;0 zelo l jubko podali pridni Kurentovi, otroci, pevske točke mešanega zbora in obdarovanje naše mladine.
Na uslugo so bile tudi kranjske klobase in domače vino.
Večer je potekal v prijetni domačnosti in so se vsi zadovoljni razhajali.
Četrto nedeljo v decembru pa je miklav-ževalo Društvo sv. Barbare v Eisdenu. Tudi tu je bilo prav lepo. Prijetno je bilo videti naše najmlajše pogumno nastopati v zborni deklamacij,1. Tudi posamezne deklamacije so bile lepo podane. Albert, Lenca,
Drago, Nemeševa in Blatnikov so se dobro pripravili za krajši odrski nastop. Razveseljivo je, da je pripravo tega večera oskrbe-’lä predvsem naša mladina. Gdč. Dragica Lipovšek je vztrajno vadila deklamacije. G. Vii.i Rogelj pa se je v dvorani prvič predstavil s svojim moškim zborom, ki so ga navzoči poslušali s solzami v očeh.
Tako je prav! Le vztrajno naprej! Vi, mladi, ste poroštvo, da naša pesem in beseda v tujini še ne bosta umolknili.
x-
Boiič smo imeli lep. Začeli smo s polnočnico v Seraingu, kjer imajo večino Hrvati', ki so se letos pokazali kot še nikoli. V Wa-terscheju je bila razveseljiva prisotnost lepega števila novih. Mešani zbor nam je pod vodstvom ge. Novakove s svojo ubranostjo pričaral košček slovenskega Božiča. V Eis-denu pa je moški zbor pod vodstvom mladega Vilija Rogelj veliko cerkev prijetno napolnil z božičnimi mdlodijami.
Naslednji dan smo Hefanovali pri dolgoletnem pevovodji in režiserju, g. Štefanu Rogelj, ki se mora po zdravnikovem nasvetu bolj zapečka držati. Poslušali smo izbrane domače in tuje plošče, fantje pa so pod Vilijevo taktirko zapeli nekaj poskočnih. Lepo družbo so s svojo navzočnostjo počastili ing. Batistič, prof. Osana in dr. Voh čanšek, vsi bivši slušatelji univerze v Lou-vainu. Gospa Marta pa se je pridno zasukala in poskrbela, da fantje niso bili lačni in žejni.
*
POROKE: Nismo še poročali o dveh porokah, ki sta se že pred časom vršili v Wa-terscheju v družini g. Senica Franca. Gdč. Senica Elizabeta je poročila g. Flock Man-frieda, njen brat g. Rudolf pa je sklenil zakonsko zvezo z gdč. Ano Pompe. Bog daj srečo!
BOLNIKI: Gdč. Gašperšič Elza, ki se zdravi v bolnici v Verviers, bo, kakor upamo, mogla kmalu spet nastopiti svojo službo. G. Mojstrovič Franc in Houthalena, ki je poleti prestal1 te/,ko operacijo, se boji, da ta ni najbolje uspela. V Waterscheju boleha Kodrov oče. Leščak Franc, ki ga je resno zagrabila gripa, je, hvaiHa Bogu, spet na nogah. Ga. Nemeš Gusta iz Eisdena še je morala v Genku podvreči lažji operaciji in
je že spet doma. Te in one, o katerih smo že poročali, iskreno pozdravljamo z željo, da čimprej popolnoma ozdravijo.
NAŠI POKOJNI: V Eisdenu je nepričakovano umrl Vojak g. Intihar I. Kot člana naše organizirane skupnosti ga je na zadnji poti spremljala naša društvena zastava. — V Geneku je po mučni bolezni zatisnil svoje oči g. Franc Komarc.
Obeh se spominjajmo v molitvi!
PARIZ
Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli Montcheuil, 35 rue de Sevres, Paris 6° (Metro: Sevres-Baby-lone). Tam dobite slovenskega duhovnika vsako nedeljo od treh dalje.
Drugače dobite slovenskega duhovnika na 4 nie Saint-Fargeau, Paris 20^ (MENil-montant 61—(iO, vsako jiutro ob osmih, vsak torek in zlasti vsak četrtek pa tudi popoldne.
POD LUKSEMBURGOM
TUCQUEGNIEUX-MARINE
Leta 1957 ni več in z njim so odšli v večnost sledeči Slovenci iz našega kraja: Janežič Claude, Pribožič Franc in Grahek Marija. Umrl je tudi Debellis Jože, o katerem mi je povedala njegova sovaščanka Bene-čanka iz Piennes-a, da je bil Slovenec in da se je po naše pisal Debelež.
V nadomestilo smo pa dobili lansko leto nekaj novorojenčkov Slovenčkov. Pri Fajfarjevih so kupili Frederika, pri Senegačnikovem Mirku Nadino, Rakova Bariča je dobila deklico Murielle, o Mučilni-' karjevih dvojčkih Florijanu in Veroniki smo že poročali, Bečeva Marica pa tudi ni hotela zaostati za Močilnikarjevimi in je kupila hkrati dva fanta Mihca in Renč-ja.
Samskega stanu so se pa naveličali: Lojizj ka Bezgovškova, Olga Jugova, Fajfarjev» Ani, Poljanškov» Ančka, Stanko Ledinek in Urbajsova Marija ter zato stopili v zakonski stan. Obilo sreče v novem letu in v življenju sploh!
Končno se moramo zahvaliti še patru jej
zuitu Radovanu Rudežu, ki nas je po odhodu msgr. Grimsa obiskal in preživel Božič v naši sredi. Obema naj'epša hvala! Trdno upamo, da bo v letu 1958. prišel v Au-metz slovenski' duhovnik za stalno in s tem poživil slovensko versko in kulturno življenje v naših krajih. —	J. J.
OB NEMŠKI MEJI
IZ PISARNE NAŠE MISIJE
(Mertebach in okolica)
Mesec december 1957 je zabeležil še zadnje žrtve rudarskega poklica med našimi izseljenci: 6. 12. je zapustil svojo družino ter odšel v večnost Bizjak Franc, rojen 9. 2. 1888 v Čezsoči, cerkveno pokopan 9. 12. v Merlebachu. Pri pogrebu je zapel žalostinko pevski zbor „Slavček”, poslovil pa se je od njega poleg drugih tudi podpisani slov. župnik. — Dva dni nato je po težki bolezni umrl rudar Ocepek Franc iz Carlinga, rojen 24. 8. 1903 v vasi Potok, Vače pri Litiji. — Dne 19. 12. pa je — že dalj; časa bolehni — od kapi zadet umrl vsem znani Lampreht Janez, član „Triglava” in „Slomška”, našega cerkvenega zbora. Oba zbora sta se poslovila od zvestega člana v cerkvi in pri' pogrebu s pretresljivimi žalostinkami. Rojen je bil 24. 11. 1892 v Rušah pri Mariboru. Dokler je mogel, je zahajal redno k slovenski službi božji v Merlebach. Bil je eden izmed trstih dobrih naših mož, ki je olf vsaki priliki pokazal ljubezen in gostoljubje do slovenskih duhovnikov, ki so prihajali v naše kraje. Vsem trem rajnim želimo, da bi našli zveličanje pri Delavcu - Kristusu, Odrešeniku sveta! Vsem sorodnikom: globoko sožalje!
*
Sv. zakon so sklenili v tem času pred oltarjem: 21. 12. Branko Ujčič s Kar'o Ni-cora v Creutzwaldu, Neuland; dne 24. 12. pa naša rojakinja Kenda-Wagner Mija s Picard Ivanom v merlebaški župni cerkvi. Oba sem poročil podpisani župnik. V soboto 4. januarja pa sta slovesno praznovala svojo poroko v cerkvi cerkvena pevca: Čeligoj Pavel in Rihtar Anica, oba S oven-ca, zato sem izvršil vse obrede v Merlebachu v lepem slovenskem jeziku. Vsem omenjenim (in raznim neprijavljenim) novoporo-čencem želimo še prav posebno srečno no-
vo leto, da bi bili vedno veseli spomina na dan poroke!
Izmed raznih krstov v zadnjem času je krstil podpisani malo hčerko Evelyne-Ano Povh v župni cerkvi v Merlebachu 22. 12. Očetu Ivanu in materi Kosec Ani čestitamo, detetu pa želimo vso srečo v življenju!
Božične praznike smo praznovali s sveto spovedjo, sv. obhajilom in sv. mašo skoro po vseh kolonijah: v Merlebachu, Jeanne d’Arcu, Creutzwaldu, Habsterdicku, pa tudi v Aumetzu, Boulange, Algrange, Tuc-quegnieux, Giraumont, Betaivillers.
V vseh večjih kolonijah so zapeli' naši rojaki. lepe slovenske adventne in nato božične pesmi. Z veseljem smo pozdravili č. patra Radka Rudež, ki je prišel pomagat slovenskemu župniku in s svojimi lepimi' pridigami in prijaznostjo takoj pridobil srca naših izseljencev. Iskrena hvala za pomoč ter mnogo uspeha na njegovi misijonski poti v Južno Afriko!
Nekaj čisto novega je bilo za naše kraje, ko so na božični praznik ob 5. uri popoldne zapeli v cerkvi Neuland-Creutzwald naši mladi novi rudarji lepe božične pesmi. Vsak, ki jih je slišal, je samo to želel, da bi mladi moški zbor vztrajal, se še pomnožil ter še večkrat zapel v cerkvi in drugod.
Skoro vsi naši bolniki so šli' za praznike domov, da so skupno s svojimi dragimi praznovali sv. večer in vse božične praznike. Od 12 bolnih v bolnici Hochwald sem našel samo dva, ki sta morala praznike preživeti v bolniški sobi te bolnice. V vsaki sobi ali. na hodniku so postavile sestre bolničarke lepe jaslice in božično drevo, tako da so bile bolnice kar spremenjene v krasne kapele. Bolbiki so se z vidnim zaupanjem obrača 'i na božje Dete - Odrešenika sveta, najboljšega zdravnika sveta za dušne in telesne bolezni. Vsem bolnikom želimo še posebno, da bi v novem letu ozdraveli ali vdano prenašali svoje trpljenje!
Slovenski župnik Stanko Grims
Lansko leto med nami
Naj podam kratek pregled življenja naših rojakov v letu 1957!
Za obe kat. Misiji (v Merlebachu in Aumetzu) jc še vedno samo en slovenski župnik: v Merlebachu.
Ta obširna župnija sc je v preteklem letu zelo povečala. tez sto rojakov, ki so prišli semkaj rednim potom, je ostalo tu in že delajo tu. Beguncev — mladih fantov, mož, žena in deklet — ki so prišli sem, pa presega število 7(10! Po vseh kolonijah so raztreseni, bolj skupno pa v raznih samskih domovih. Kartoteka in zapisniki kažejo, da se je število rojakov od 456» pomnožilo na 5300. Seveda so nekateri že sprejeli francosko državljanstvo, vendar prihajajo k nam, sodelujejo z nami, pomagajo nam, delajo z našimi, vesele sc z nami.
Ker je to število preveliko, da bi mogel vse posamezne družine in oddaljene kolonije obiskati, so prihiteli v letu 1957 razni naši slovenski duhovniki na pomoč, sredi leta (julija) pa še sam prezv. naš g. škof dr. Gr. Rožman, kateremu sicer nismo priredili kakih akademij, pač pa po vseh kolonijah v cerkvi in zunaj cerkve dali priliko, da je z očetovsko ljubeznijo lahko govoril z našimi izseljenci.
To leto je — žal le za kratek čas — 16 slovenskih duhovnikov obiskalo mojo pisarno,
Pred Veliko nočjo je namesto mene nad dva meseca vodil našo Misijo č. g. Flis Jožko. V maju je tedenska slovenska služba božja v Habstcrdicku privabila mnogo Marijinih častilcev k Mariji z Brezij, kamor je 30. junija prišlo čez 600 rojakov in tam poti vodstvom ljubljanskega škofa dr. Rožmana obljubilo zvestobo Mariji in Njenemu Sinu.
Nepozaben je ta dan, znova in znova obujajo rojaki nanj lepe spomine.
Komaj je to mi mi o, so se začeli nekateri pripravljati za obisk v domovini, nakupovali blago vseh vrst, da bi čimbolj pomagali svojim dragim doma, delal; pakete, obujaj spomine na svoje starše, kra e, življenje doma. Drugi pa so š i na enako dolgo pot na romanje v Lourdes k Materi božji. Ze 20, 30 let so imeli to že jo v svojem srcu. Dne 4. 8. je odpeljal vlak z našimi rojaki, domov, 23. 8. pa je odhitela prva slovenska skupina iz teh krajev z romarskim vlakom skozi Pariz, Lisieux, Mont St. Michel, Bia-rkz v Lourdes za 8 dni. Z drugimi 800 romarji je dospe a naša skupina 27. 8. na sveti kraj, kraj milosti, kraj molitve, kraj ne-spodbltnp dokazanih čudežev. Vsi srečni smo ime l vsak dan svojo mašo, slovensko pridigo, vsi naši romarji' pa so navdušeno prepevali naše lepe Marijine pesmi. Vse veselje, ki smo ga bili tu deležni, je mogoče
razumeti samo, ako ga kdo v Lourdes doživi! Vsi popisi so tako slabotni, da ni mogoče nobenemu dopovedati mogočnost sijajnih doživetij na tem svetem mestu. S petjem smo se odpeljali iz Metza, s petjem smo se vrnili v Metz in odšli zopet v borbo vsakdanjega življenja...
Za letošnje 'leto je samo za prve 4 mesece že prijavljenih za Lurd 4 milijone romar-j jev iz vsega sveta! Leta 1959 pa bomo zopet organizirali romanje k čudoviti Materi božji v Lourdes.
*
V tem času je prišlo na stotine naših mladih fantov in mož iz Italije iz raznih taborišč v te kraje katoliške Lotaringije. Polagoma so spoznali, da je velika razlika med živ.jenjem tu in v domovini. Razni, ki so
Naši fantje na jezeru Lac de Hanau (Francija)
delali vztrajno, imajo že ne samo obleke, čevlje, ampak tudi kolesa, motorje, radio, harmonike. V začetku so videli samo svoje stanovanje: samsk; dom in premogokop-no jamo, kjer so delali; ter morda še gostilno.
Zato smo 6. 10. odhiteli s posebnim avtobusom k jezeru Lac de Hanau, kjer so naši fantje prvikrat čutili, da so res svobodni, se veseli J na jezeru, na ruševinah vel ikega gradu in se resnično zadovoljni vrnili domov. Njih lepo obnašanje in krasno petje je povsod zbudilo veliko pozornost, naše slovenske zastave na avtobusu pa so pove-da e, kdo so. Pazite, fantje, tudi naprej na svoje dobro ime, ogibajte se prepirov in pretepov, porabite denar za hrano, obleko
in drugo, kar vidite pri svojih resnih kolegih! Vedno več bo prilike, da boste s svojim /borom povedali domačinom in 45 raznim narodom, ki žive tu, da ste dobri sinovi svojih dobrih vernih staršev.
Tudi DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V PRETEKLEM LETU je bilo silno živahno. Tu imamo slovenska, hrvatska, srbska društva. Kdor poroča samo o enih, nikdar ne da prave slike društvenega življenja. Vsa so pohitela večkrat v naravo, prirejala rame sestanke, zabave, Miklavževe večere. Nobenega razloga ni, da bi se OSEBNO.sovražili, čeprav imajo seveda različna društva različne ideje. Vsi ljubimo domovino! Če je revna, je ne smemo zaničevati, kot ne smemo zaničevati svoje matere, če je revna. Vsi smo siromaki tu na zemlji. Vsak na svoj način pomagajmo drug drugemu, kolikor pač
Naši mladi rudarji na ruševinah gradu pri jezeru Lac de Hanau (Francija)
moremo! Priznajmo Boga in mu služimo, pa bo življenje mnogo, mnogo laže!
Naše središče je za sedaj samo MERLEBACH. V Merlebachu je sv. maša vsako nedeljo ob 10. uri v Hospice Ste Elisabeth (hiralnica), kjer slišite vedno lepe naše pesmi in nauk evangelija v našem jeziku. Po kolonijah so sv. maše vedno pravočasno naznanjene. CERKVENI ZBOR „SLOMSEK” prepeva v Merlebachu in od časa do časa po kolonijah, drugod pa pojejo naše pridne pevke, katerim pomagajo tudi nekateri možje. K sv. maši prihaja vedno več rojakov; dež naj vas ne ostraši, pa tudi ne kake opazke kakega brezverca. Neki prileten mož je dejal, da bi vedno prišel k sveti maši, če bi dobil v cerkvi malo „župce”. Takemu povejte, da tudi žlice ne bi mogel dvigniti in ne ust odpreti, ako bi mu ljubi Bog zdravja ne dal!
Mladina je zelo navdušena za ŠPORT. Pri vseh sodelujejo in nekateri s prav izrednim uspehom. Drugi so navdušeni za GLASBO in tudi pri njej so med prvimi; drugi zopet za CVETICE in VRTNICE, kjer so pravi strokovnjaki, drugi za ptičke, drugi za zajčke — povsod so imenovani po časopisih med prvimi v tekmah.
Še mnogo drugega bi bilo povedati o časopisih, o boleznih (kamen na pljučih in rak), o mnogih novih hišah, novih avtomobilih, a naj zadostuje tu še STATISTIKA naših zapisnikov iz NAŠE PISARNE:
Krščenih 35 (15 dečkov in 20 deklic); poročenih cerkveno: 25 (od teh je 11 porok izvršil slovenski župnik); umrlih: 16 (moških 13, ženske 3, 2 otroka); dopisov: prejel 1820, odpöslal 1340 (skupno 3160).
Za Božič, Novo leto, Veliko noč, za svoj god dobim vedno čez 100 poslanih voščil. Ni mi mogoče vedno odgovarjati; če pa imajo naši rojaki g<xl, rad pišem, ako le nisem kje na poti.
Vsem rojakom pa kličem ob koncu poročila:
Ne pozabimo, da hodimo, dokler smo na zemlji, ]žo solzni dolini! Včasih posije sonce v to dolino, včasih pa je korak težak in negotov: Kvišku srca, ohranite vero, ne dajte se begati od drugovercev (7 veroizpovedi je tu)! Ljubite Marijo, bodite dobri sinovi, dobre hčerke sv. Cerkve, pa boste tudi resnično dobri sinovi svojega naroda!
Vse dobro vam že i na vaši poti
Grims Stanko, slovenski župnik, Merlebach, 24 rue N. Cblšon, (Mosel.'e) Francija.
*
ZAHVALA. — Ravno za božične praznike nas je zapustil — 19. decembra v Merlebachu — moj dragi mož, oče stari oče IVAN LAMPRECHT, rojen 24. nov. 1892 v Rušah pri Mariboru. Bil je miren in skrben oče in njegova izguba je za družino nenadomestljiva. Ni mu bilo dano dočakati blagoslovljenega Božiča in Novega leta. Ljubi Bog ga je nenadoma poklical k sebi v svojo boljšo Domovino. Naj mu bo lahka in ne premrzla tuja zemlja!
Iskreno se zahvaljujemo izseljenskemu župniku č. g. Grimsu za vse dobro, za tolažilne besede in poslovilni govor ob moževem grobu, cerkvenemu pevskemu društvu „Slomšek”, pevskemu društvu „Triglav”, ki sta tako ganljivo zapela pred hišo in na grobu, g. Dimu in vsem znancem in prijateljem ki so se udeležili pogreba. Lepo se zahvaljujemo
tudi za vence in Šopke, ki še danes krasijo njegov grob!
Ljubi Bog poplačaj vam vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v težkih dneh!
Žalostna in hvaležna vdova
Veronika Lamprecht z otroki.
PORURJE. — V teh krajih, kamor je prišlo zadnje leto veliko število naših novih rojakov, beguncev, počasi nastajajo tudi nove družine, nova slovenska ognjišča.
Tako se je zadnjega dne v novembru poročil v Altenessenu slovenski par Ivan Goričan in Pavla Stražiša. Poroka je bila v cerkvi sv. Janeza. Srečna jima življenjska pot!
Tudi letos smo imeli skupno POLNOČNICO v Hoensbroeku; navzočih je bilo nad 250 rojakov, Ille Eygelshoven je bi>l zelo slaibo zastopan. Ali nekaterim ni nič več za naše lepe božične pesmi in običaje?
Hoensbroečani so svoj družabni večer lepo praznovali, le škoda, da ni bilo več domačnosti zaradi prevelike dvorane; zabaval nas je tercet VESELIH SLOVENCEV.
Veliko bolj veselo in družabno je bilo na večeru oz. silvestrovanju Zvona in Društva sv. Barbare iz Heerlerheide; igral je kvintet VESELIH SLOVENCEV, le škoda, da je prišel pozno; pa smo zato „potegnili” zabavo do 1 popolnoči. Bog daj zdrav a vsem, ki so bili navzoči, da bi se zbrali še (letos na skupnem silvestrovanju!
Že zopet smo v volitvah. Hoensbroek je izvolil sledeči odbor, ki naj bi vodil življenje te kolonije v letošnjem letu: predsednik je sedaj F. Klander; podpredsednik F. Vodeb; I. tajnik je L. Britovšek in II. tajnik sin Leopold; I. blagajnik je ostal E. Markon in II. blagajnik je Sinkovič Jožef; zastavonoša sta brata Filip in Franc Železnik; preglednika pa Železnik in Kozo e.
Dne 28. decembra je popeljal pred oltar Filip Železnik Nizozemčanko Coba Baas.
Bog jima daj srečo! Upamo, da bo v družini še več takih veselih svatb, kot je bila Filipova; morda še kaj čisto slovenskih parov; fantov in dekltet je še dosti. Na svatbi sta igrala brata Markon; za „birta” pa je bil F. Selič.
Zadnjič smo pozabili našteti še nekaj novorojenčkov. Seličeva mama je postala pred par meseci prababica. Tudi pri Pobe-zinu imajo v dveh mladih družinah v vsaki po enega otroka. Sedaj iliahko, ko jim je stari ata sezidal tri lepa stanovanja; Bog daj, da bi on zopet ozdravel in še dolgo časa užival' sadove syojih pridnih rok. Saiovčeva (Ummels) Pavla pa je imela težak, a zato srečen začetek novega leta; rodila je po daljšem pričakovanju zdravega otroka. Bog daj, da bi otrok dobil še več bratcev in sestric!
Štefi Jančič, ki je v bolnici v Kerkrade bolniška strežnica, je naredila iz svoje stroke zadnji izpit. Ne mišli pa še mirovati in želi še naprej študirati v Porodnišnici V Heerltenu. Čestitamo in srečno naprej! Sedaj imamo v smeri Kerkrade že farmacevtko in bolniško sestro. Fantom, ki radi bolehajo (na srcu?), priporočamo njuno o-skrbo.
Grilova gospa je srečno prestala operacijo in kmalu bo zopet doma pri možu in otrocih. Mija in Niko le niso zastonj molili. Gospe Jemenšek se zdravje nič ne izboljšuje. Bog ji daj mnogo moči, da bi znala in mogla to težko preizkušnjo prenašati; rojakom pa priporočamo, da jo pridno obiskujejo; 'leži v Heerlenu, soba 56, pritličje. Tudi Vrčkova gospa čaka na operacijo; Bog daj, da bi jo srečno prestala.
V Eygelshovenu je umrl najstarejši, 83-letni rojak Knelak. Naj mu bo lahka tuja zeml’lja!
Bolna sta še rojak Sieger, ki stanuje pri Ambroževih, in J. Živec iz Nutha. Želimo jima, da bi kmalu ozdravela!
NORVEŠKA
Tu pri nas, kjer smo katoličani izredno maloštevilni, je, hvala Bogu, vse lepo in prav ko po navadi. Po isti — tukajšnji — navadi se nam toplomer včasih že reži v mrz-
li veličini vseh svojih 16—17 stopiti), a sne- Mangers, je bilo vse polno vernikov, in ne ga ni še veliko.	samo katoliških.
V nedeljo 8. t. m. so blagoslovili lepo no- Prisrčno želimo mnogo zadovoljstva v vo katoliško cerkvico „samo” 27 km od nas. novem letu!
Pri maši, katero je imel škof iz Oslo dr.	Družina Ficko
■iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiHMMiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Noe teše dolgo let, opominja nori svet.
Ko je stesal, ladjo si, so njegovi vanjo šli.
Bog studence je odprl, iz oblakov del je drl, potonili so ljudje in kar lazi in kar gre.
ZA NAŠE MALE:
Bog povodenj je poslal, svet hudobni pokončal. Prej še Noe tu veli, da naj steše ladjo si.
Noetova je bila le družina rešena.
Če živimo čednostno, vedno varje nas nebo.
ANEKDOTE
(Narte Velikonja)
Pravilna uporaba K dr. H. je prišel star možakar.
„Gospod doktor, težave imam, hude težave. Velike težave. Z želodcem nekaj ni prav in pa hemeroidi ali kaj!”
Zdravnik ga je preiskal in dejal:
„Oče, praške vam bom dal za želodec. Hemoroidi niso, toda neko ,žavbo’ bom da! ra zunanjo uporabo.”
„Kakor mislijo, da bo pravi Samo naj napišejo. Veste, naj napišejo, da ne bom zamenjal in praške mašil «1 zadaj, žavbo pa žrl!”
Če otrok pije
Dr. D. je imel v ordinaciji gospo z dojenčkom. Bila je taka gospa, ki je že letela k zdravniku, če je otrok drugače kihnil kakor po navadi.
„Ne vem, kaj mu je? Danes je bubi tak, da b; samo pil. 7,c včeraj,” se je poprav-Ijala, „že včeraj je bil' tak. Ne, še prej, še prej!”
Dr. D. je molčal, molčal, gledal mater, ki je bila debeluška, gledal otroka, ki je ves rdeč, zdrav kot jabolko in polnih lic veka! v naročju.	„
„Podojite ga!” je nazadnje dejal. „Bom videl, kako je. Bom videl, kako vleče.”
Gospa ga je položila k prsim in otrok je začel vleči, da je bilo veselje.
„Pije prav!” je dejal.
„Preveč, preveč, samo pil bi!” je odvrnila.
„Kaj pa naj dela pravi Kranjec? To je znamenje, da je na Kranjskem doma!”
In jo je odpravil.
Če razumeš
Prišel je v Ameriko Kranjec Tone Luštrek. Spustili so ga še iz karantene na tistem otoku in je prišel v mesto. Z njim je šla tudi njegova boljša polovica, komaj poročena Minka. Prišla sta na križišče, ko se je zavrtela ploščica in prikazal se je napis: „STOP!"
1 one Luštrekov naglo dregne Minko pod rebra:
„Le hitro: zdaj, piše: stop’! Stopi torej hitro!”
Bo že kok ...
Ravnatelj Dolenec je pripovedovalo raznih težavah in razmerah.
Nazadnje je dejal:
„škofjeločanka je rekla: „Bo že kok, še zmerom je b’lo tok, da je b’Io kok!”
PERIODIQUE
NASA LUC
IZ UREDNIŠKE TORBE:
I*. F.: Poleg Vašega smo prejeli še nekaj drugih PROTESTOV proti pisanju Antona J. v decembrski številki v članku BREZDOMCI. Tako, kot je zadnji odstavek napisan, je res čuden. Clankar ni znal prav izraziti, kar je hotel povedati. Tujci res tako večkrat mislijo o izseljencih, a delajo s tem mnogim krivico, saj se večkrat izselijo najlvoljši ljudje, tisti, ki jih ni strah prijeti za delo in iti po svetu, da bi kat prihranili in pomagali domačim.
*
UGANKE z druge strani ovitka reši tako: Kazalca na uri. Obleka.
#
SKLAD »NAŠE LUCI«
OB STOLETNICI LURŠKIH DOGODKOV
V čast Litrske Matere božje objavljamo posebne darove poleg naročnine „Naše luči”, da bi lahko močno svetila:
Družina JOŽEF RESNIK, Hocnsbroek, Holandija, 5 gld. - VINCENC KARAHOTKA, Bruxelles, Belgija, 22 bfr. — JANEZ TOPLIŠEK, Münster, Nemčija, 10 DM.
Vsi za „Našo luč”, „Naša luč” za vse!
*
TISKARSKI ŠKRAT:
V zadnji številki lanskega letnika nam je v članku „TRI PRIČEVANJA" ponagajal tiskarski škrat. Na strani 8. v drugi koloni se naslov prvega poglavja, kot je že po smislu razvidno, pravilno glasi: „Pričevanje krvi in solza”, naslov drugega poglavja pa je: „Pričevanje bivšega komunista”.
Naslova sta bila torej pomotoma zamenjana. Oprostite!
Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. — Založba Družbe sv. Mohorja. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. — Vsi v Celovcu. — Printed in Austria.
Ucatek čas
Moški pravijo: „Srečna doba, ko našim ženskam nc bo treba več delati!*’
*
Mettan na kmetih: „Mamica, kako se pa reče prascu, kadar ni umazan? ...”
*
Vabilo neke gostilne na Dolenjskem: „Gostilna ,pri zaštihanem Janezu’ vas 1'jud-no vabi na nedeljsko veselico. Za šmarnico in zdravniško pomoč je poskrbljeno. Kozarce, kale in nože prinesite 5 seboj! ,Auf biksT’
*
Vri koncertu vpraša mala Minka mamo: „Mama, zakaj pa tisti mož kar naprej vihti palico nad tisto ženo?” — Mama se nasmehne in pravi: „Saj ji nič noče, on te takt daje.” — „Zakaj pa potem tista žena kriči?” ...