—   95    —
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz Pole v lstrii. LKonec.) Ta uzrok današnje revnosti Istrije je že dolgo časa znan, zavoljo tega se je tudi že govorilo, da bodo se tudi v lstrii gojzdi na-sejali, kakor se namerja to storiti na Krasu. In kako se ima to napraviti? Nasvet nekterih je nek le-ta: „ker je Istrijan len, pravijo, je treba naseliti poljodelcov in kmetovavcov iz Nemškega; Nemec je čeden, marljiv; on bi se tega naselstva veselil, samo da se pusti nekoliko let brez davka; celo dobro bi bilo, ako bi se mu dalo iz perva majhno plačilo, da bi bil v deržavni službi kakor ogleda mladih gojzdov; čez nekoliko let bi se mu plačila vzele, pa dalo bi se mu malo zemlje za njegov živež; s tem bi si pripomogel naselnik, in bi od nemarnega rojaka se kaj nakupil, da bi za malo let tako živel kakor v svoji deželi. Da bi pa tudi naselnik ne padel v nemarnost in v neumnost, in zato ker nase bro-dovstvo ima biti osnovano po nemško, bi bilo treba učinki učilnice nemške, v ktere bi mogli ne samo otroci naseljenih Nemcov, ampak tudi otroci Istrijanov hoditi, tisti pa, kterih ne bila bi volja se učiti inostranskega jezika, bi se kaznovali v denarju in v drugih rečeh, da bi bili prisiljeni se učiti. Da bi pa vse to šlo bolj od rok, bi morali vsi mladi domači k mornarstvu iti; sej so naši Istrijani naj bolj pridni mornarji, ker so, za tako reči, na morju rojeni, zato bi se lahko zgodilo, da bi nekteri svoje zemljiše prodali in se naselili na bregu morja, ker lepo sinje morje s svojimi šumečimi valovi vabi Istrijana na se; on bi ga poslušal, in v sredi nove Istrije bi živel ptujec kakor v svoji hiši domači, in to bi se dalo napraviti, po zgorej rečenem načinu v poldrugem času človeškega življenja" (J'!).—
Tako se je govorilo, da ne rečem, blodilo o po-vzdigi Istrije. Da bi take zmisli kadaj poterdila modra vlada, se ni nikomur bati, ker ona dobro ve, da za naselnike je pripravna le velika rodovitna zemlja, ktera neobdelana leži zavolj pomanjkanja umnih delavcov. Na pusti in dosto obljudeni zemlji morajo pomočki za povzdigo gospodarstva vsi drugačni biti, kakor z ptujimi naselniki spodriniti domače in začenjati pogojzde-vanje, od kterega nobeden ne ve: ali se bo in kako se bo sponašalo. Gotovo tedaj smemo take pravlice vreči med šaro praznih domišlij.                                Kuk.
1% Senoiec 19. marca. Prerok v Jolsvi se ni v vsem zmotil. Sever in suša sta si podala roke, imamo prahu dovelj, vode pa malo. Zima je lepa; zemlja v sladkem miru počiva; oj, da bi o pravi dobi lepo zelenila in plodna bilal Nadjamo se dobre letine; do tistih— mal nam bo pa le up še štiri grenke mesce preživeti pomagal. Beračev je sadaj več kot zvezd na nebu; če-
ravno krog in krog milosti ne manjka , je vender vsa milost glede revšine komaj le kapljica v veliko morje. Zadnje dni pusta je napravila svobodnica gospa Mak-Nevenova lepo igro na lastne stroške v Postojni, iu lep pripomoček se je pridobil sromakom postojnskega okrožja. Naj bi iz vsake solze hvaležnih siromakov mili dobrotnici izviral nebeški biser! — Železnica po Krasu jako napreduje. Govori se, da bo konec oktobra 1855 dokončana. Težko da! Prihodnji mesec se bo začela tudi med Postojno in Košano delati. Serčno želim, da bi jo sosedje moji z dostojnim dobičkom delati pomagali in da bi jih letošnja občna nadloga ne silila, le trebuhu rabotiti. — Homeopatija že nekaj let po Krajnskem golomiši. Preprosto ljudstvo pri nas misli, da je ho-meopatika zgol copernija. Resnica pa je, da ni vsak, ki si za nekaj rajnsev škatlico homeopatičnih zdravil kupi, že zveden zdravnik. Ako bi to bilo, naj zapre cesar zdravniške šole in vseučilišča, in zdravnik naj bode vsak in vsaka, ki ima ,;omopatično" omaro in ?)omopatičnea bukve! Perva in nar važnejša reč pravega zdravnika je: bolezen spoznati. Kdo bo nek slepca prašal, ktere barve je ta ali una cvetlica? Lepo je slišati, da marsikter moder možak ubogim po deželi homeopatične zdravila tudi brez plačila deli; grajati pa je vsak, ki brez zdravniške vednosti ^omopatične4' leke po svetu trosi in razsiplje, kakor vihar listje, Ce je kterikrat wzajic pri bobnu", je tak vreč glede na zdrav-ništvo. — Terstenjakovi dopisi segajo do korenike serca. Izpod sivih razvalin bi se tudi na Krasu izkopale stopinje Staroslovanov. Na priliko: V 4. stoletju je Atila, šiba božja, divje Hune prek Nanosa proti zahodu pelal in po poti vse, kar seje zoperstavilo, razderl, prevalil in s o žgal. Al niste tega spomin imeni vasi: Razdor to (Prevalt) in Sežana (Sožana, S ožgana)? — Doba je dosia: Valvazorjevo ,5Ehre Krains" na naše prenarediti *). Ako bi se omikani Slovenci zedinili, posebno pa visokočastiti in za domovino iskreni §:^. bo-goslovci, bi se omenjena prenaredba veselo začela in veselo dognala. Pomoč bi iz vsacega, studenčika zvirala. Tudi jaz s sercom roko podam!                     Miroslav.
—   96   —
*) V Valvazorju so naloženi neprecenljivi zakladi za domačo rec in dosto lepih in koristnih bukev mnogoverstnega ob-sežka bi se dalo mutatis mutandis napraviti iz njih. Kaj pa častiti gosp. Miroslav z nasvetom nazocim prav misli, nam iz premalo verstic ni dosto jasno. Prosimo za obširnišo razlago.                                                                                 Vred.