LETO XLV, ŠT. 43 PTUJ, 29. OKTOBER 1992 CENA 45 TOLARJEV ■/, I I , t I I I t I t t I , I I I , I i , I , I , I, , , ,, ,,, J , , t , , r I I I Borštnikova gledališka muza ne mara za Ptujčane Ptujčani, razen redkih izjem, če bi ne spremljali televizije in časopisov, bi sploh ne vedeli, da se borih 25 kilometrov vstran dogaja "največji" gleda- liški dogodek — Borštnikovo srečanje. Bila so leta, ko smo tudi v Ptuju videli po eno pred- stavo Borštnikovega srečanja, ko so na tiskovno konferenco ob začetku vabili tudi ptujske novinarje in režiserje ... Letos pa, kakor da so pozabili, da ima kar precejšnje število Ptujčanov abonma v mariborskem teatru, da tudi ptujski organizatorji pri- peljejo na ogled v mariborski Talij in hram nekaj avtobusov obiskovalcev. Niti plakata se Borštnikovcem ni zdelo vredno poslati v Ptuj, kaj šele kakšen program ali bilten, tudi gleda- lišču ne. ' Komu je torej namenjeno Borštnikovo srečanje? Mariborski smetani in še delu republiških poli- tikov in seveda ne nazadnje pred- stavnikom sponzorjev? Saj ni, da bi drli na predstave tega festivala, kjer letos veljajo vstopnice tudi 1.200 tolarjev, kakšen ljubitelj gledaliških deska pa bi rad videl katero od predstav, ne glede na ceno. Je Olga Jančar, direktorica Borštnikovega srečanja in tisti, ki se zbirajo okoli nje po službeni in mimo uradni dolžnosti, edina, ki se "spozna" na slovenski gleda- liški trenutek danes, tu? Je sploh mogoče govoriti o tem,da je to slovensko srečanje tistih na odru in tistih v dvorani, ki jih je očarala Talija? Ptuj kot kaže je za Borštnikovo srečanje provinca, ki je ne kaže vabiti, ne tako ali drugače. Zakaj navkljub odločitvi gledališke ko- misije Zveze kulturnih organizacij Slovenije, da letos na Borštniko- vem srečanju sodeluje ptujski Te- taer III DPD Svobode z Lorcovo dramo Publika, se to ni zgodilo, ker je gospa Olga Jančar "od- ločila", da takšna predstava ne so- di na tak festival. Da bi o tem ob- vestila Teater III, pa ji ni prišlo na pamet. Da pa se za Iculisami mar- sikaj dogaja, priča tudi molk Zve- ze kulturnih organizacij Slovenije, ki se ji ni zdelo vredno ali zgolj slučajno protestirati zoper tako odločitev. Zbogom Borštnikovo, naj živi Talija! Nataša Vodušek Šele 19-letni judoist iz Gorišnice je zastopal državne barve v Argentini. Na svetovnem mladinskem prvenstvu so poleg njega tekmovali še trije Slovenci: Verbančič iz Olimpije, Greif iz Impola in Eisenbaher iz Celja. V Buenos Airesu so bili tri led- ne. Damjan Petek se je na blazi- nah preizkusil samo enkrat — uspešno in neuspešno. Neuspešno zato, ker je moral borbo zaradi poškodbe predati, uspešno pa za- to, ker se Je proti kasnejšemu bro- nastemu Nizozemcu boril tri mi- nute in pol povsem enakovredno z neodločenim rezultatom. Sedaj se mladi iz Judo kluba Gorišnica pripravljajo za nastop na evropskem prvenstvu v Jeru- zalemu. Damjan Petek, Miran Plošinjak in Jože Marin trenirajo vsak dan pod vodstvom bivšega mladinskega svetovnega prvaka Franca Očka iz Slovenske Bi- strice. McZ mmmmmmmmmmmmmmm. Damjanu Petku je velike stroške na poti v Argentino pomagal prebroditi lastnik Trgovskega podjetja Solid Ivan Matjašič. Ta- ko bo tudi v prihodnje. Obvestilo ; Osrednja komemorativna svečanost ob dnevu mrtvih bo na Ptuju v petek, 30. oktobra, ob 12. uri na sta- ! rem mestnem pokopališču, v bodočem spominskem parku, kjer bo ob tej priliki položen venec tudi k spo- meniku narodnega heroja Jožeta Lacka. iT^^legacija Skupščine občine Ptuj bo v petek, 30. ok- ■ tobra, ob 10.30 položila venec k spominskemu obe- ? ležju v Kidričevem. £, .......^ v r-TJsŠKi;,, ,fitr'f',v "" 'ii-.Sr'-^,"",",', .IVT- ', LUCKA SPOMINA ALI POZABE... — v nedeljo bodo drobni plamenčki trepetali še dolgo v hladno noč do jutra, ki nas bo ponovno pognalo v hiteče kolo vsakdanjika. M. Zupanič Staro mestno jedro nevarno ogroženo v okviru aktivnosti v mesecu požarne varnosti je v so- boto, 24. oktobra, dopoldne v starem mestnem jedru v Ptuju potekala nenapovedana gasilska vaja, katere glavni namen je bil preveriti dejansko stanje mobilne in teh- nične pripravljenosti GD Ptuj ter ugotoviti požarno ogroženost in učinkovitost prometne ureditve starega me- stnega jedra. Ptujski in hajdinski gasilci so se sicer izka- zali, saj so domnevni požar učinkovito napadli; nekaj težav so imeli z gasilsko tehniko, največ pa zaradi pro- metne gneče. Ob deveti uri in 30 minut so zatulile sirene s predpostavko, da je zagorelo eno od lesenih poslopij na dvoriščni strani v Prešernovi ulici. V nekaj minu- tah so na kraj domnevnega požara prihiteli ptujski gasilci, kmalu za njimi pa še hajdinski. Domnevno požarišče so obkoli- li iz vseh strani, vendar so pri tem naleteli na kup težav. Vodja požarnega inšpektorata pri upravi za inšpekcije SO Ormož in Ptuj Edvard Kozel, ki je sku- paj s ptujskim županom Vojte- hom Rajherjem vajo spremljal, je sicer vsebino in potek vaje ugodno ocenil, opozoril pa je na nekatere težave in pomanjklji- vosti, ki lahko ob resničnem požaru v tem delu Ptuja pov- zročijo pravo katastrofo. Prešernova ulica je sredi dne- va zaradi prometne neurejenosti gasilskim vozilom težko do- stopna, tako da so nekatere par- kirane avtomobile morali pre- stavljati. Poglavje zase pa so stare lesene hiše in drvarnice, polne najrazličnejše lahko gor- ljive krame na dvoriščni strani Prešernove, ki pomenijo veliko požarno nevarnost. Pa še nekaj so ugotovili na sobotni vaji: hi- drant ob robu ceste v Prešernovi je bil zaparkiran in tako sprva nedostopen, pozneje pa so ugo- tovili, da tudi voda v njem ni imela ustreznega pritiska. Vse- kakor bo vse hidrante v mestu potrebno posebej označiti in tu- di zaščititi, da bodo tako vedno na voljo. Težave so se pojavile tudi pri domnevnem reševanju stanoval- cev iz višjih nadstropij stano- vanjskih hiš v Prešernovi ulici. Sedanja ročno raztegljiva gasil- ska lestev se je spet pokazala za "prepočasno" in premalo učin- kovito. Ekipa šestih sicer umih in prizadevnih gasilcev je za njeno namestitev in dvig potre- bovala preveč dragocenega časa, kar bi v resničnem požaru lahko imelo tragične posledice. Zato je to spet nov, zelo realen dokaz, kako nujno potrebujemo v Ptuju novo, mobilno hidra- vlično gasilsko lestev, s katero bi bili lahko učinkoviti trikrat hitreje; pa ne samo za reševanje ljudi iz višjih nadstropij, ampak tudi za učinkovito gašenje od zgoraj navzdol. m. Ozmec Zamislite si sobotno dopoldne in prometno gnečo v Prešer- novi ulici. Od nekod se prične valiti gost dim; kmalu zaslišite zaslišite zavijanje sirene in zagledate gasilski avtomobil, ki se prebija med parkiranimi avtomobili. Foto: M. Ozmec iUSTANOVlU PODRVŽNICO t:0Sp0QAIlSK£ ^EVEZEi Za aktivno gospodarsko politiko Ptujski obrtniki in podjetniki so se množično odzvali va- bilu Slovenske ljudske stranke, ki je v ponedeljek v delav- skem domu Franca Krambergerja predstavila svoj gospo- darski program in cilje ustanovitve (Jospodarske zveze. Dr. Ludvik Toplak je pove- dal, da se stranka zavzema za alternativni gospodarski pro- gram, ki temelji na delu oziro- ma javnih delih. Pričeti jih moramo čimprej, če želimo doseči gospodarsko rast. Stranka želi v svoje vrste vključiti tudi obrtnike in pod- jetnike, saj njen gospodarski program temelji na delavnih in z optimizmom prežetih lju- deh. Pri organiziranosti, v ok- viru katere želi ustanoviti tudi delavske zveze, se zgleduje po preizkušenem modelu avstrij- ske Ljudske stranke. Obrtniki in podjetniki bodo v okviru Slovenske ljudske stranke de- lovali v Gospodarski zvezi. Imenovali so odbor, ki bo vo- dil delo do volitev, do srede tedna pa bodo kandidirali tudi svojega predstavnika v držav- ni zbor v volilnem okraju me- sta Ptuja. Ustanovitev Gospodarske zveze, ki je v bistvu stanovska organizacija obrtnikov in pod- jetnikov v okviru Slovenske ljudske stranke, podpirajo tudi v občinski vladi in Obrtni zbornici. Obrtniki in podjetni- ki se morajo bolj politično an- gažirati, če želijo, da se obrt in podjetništvo še bolj razvije- ta. Ciij je, da bi obrt že leta 1995 ustvarila 30 odstotkov občinskega družbenega proiz- voda. MG 2 — DOMA IN PO SVETU 29. OKTOBER 1992 — TEDNIK Še o Mercatorjevi modni reviji v prispevku pod naslo- vom Mercator za jesen in zimo, ki smo ga objavili pred tednom dni, je prišlo do neljube napake. Pisalo je, da na reviji nismo videli niti enega dolgega plašča, pač pa dosti modernih dol- gih kril z ra/.porki. Pravilno je: Na reviji žal nismo vide- li niti enega dolgega plašča in letos toliko modernih dolgih kril z razporki. Za napako se opravičujemo ter objavljamo posnetek z modne revije. (Foto: Langerholc) Tudi država ni vsemogočna "Precej pozitivnih učinkov bi lahko dosegli že letos, če bi sanacija s strani države hitreje potekala. Ocenjujemo, da se bomo s sedanjimi težavami srečevali še tudi za začetku prihodnjega leta. Naš novi lastnik nima nobene pravne osnove za iskanje drugih možnosti za pridobivan- je finančnih sredstev. Lastninjenje po stari zakonodaji poteka počasi, država pa je v tem trenutku brez fi- nančnih virov, da bi pomagala prevzeti bremena do pre- sežnih delavcev. Izredno počasi pa poteka tudi sanancija bank, kajti sanacija Agisa je tesno povezana z bančno sa- nacijo," je povedal mag. Anton Ilec, predsednik upravnih odborov družb v Agisu, ki je po lastninskem preobliko- vanju postal v celoti last sklada Republike Slovenije in je no nov<»m Hriižhii y omoitmo odpovornosf io. Novi lastnik Agisa je že izve- del kadrovsko prenovo. Imeno- val je nove organe upravljanja — upravni odbor Agisa — hol- dinga, nove upravne odbore po družbah in skupščino. Sklad je tudi imenoval oziroma najel pooblaščence strokovnih insti- tucij, ki morajo opraviti oceno kratkoročnih finančnih tokov in oceniti, ali je podjetje po sana- ciji sposobno normalno poslo- vati brez pomoči države. Ocen- jevanje sanacijskega programa je v sklepni etapi in prve ocene so pozitivne. Zunanji svetovalci ugotavljajo, da ima Agis velike možnosti za obstoj tudi zaradi velikega izvoznega deleža. Tre- nutno izvažajo okrog 40 odstot- kov vse proizvodnje, izvoz pa se tudi fizično povečuje. Direktor krovnega podjetja je tudi pod novim lastnikom Jože Botolin, pa tudi pri direktorjih posameznih družb ni prišlo do sprememb. Novo pa je, da so avgusta letos ustanovili peto družbo v Osijeku, ki je bila prej poslovna enota. Jože Botolin je povedal, da vodstvo podjetja pričakuje, da se bo država učin- kovito angažirala pri financiran- ju trajnih presežkov delovne si- le in da bo uspešna pri sanaciji virov poslovanja. Agis ima trenutno 1064 zapo- slenih, 324 pa jih je opredelje- nih kot tehnološki presežek. Delavci zelo slabo zaslužijo tu- di zato, ker mora podjetja pla- čevati veliko število ljudi, ki ne delajo. V Zavorah, kjer delajo v teh izmenah, delavci povprečno zaslužijo 23 tisoč tolarjev, v krovnem podjetju, kjer je kvali- fikacijska struktura višja, je povprečje 24.984 tolajrev, za podjetje kot celoto pa znaša plača v povprečju 20 tisoč tolar- jev. To so zneski, s katerimi ni mogoče pokriti osnovnih živ- ljenjskih potreb. Zato je potreb- no narediti vse, da do sanacije pride čimprej. Sedanje stanje ni optimistično, pokazalo se je, da država nima vseh niti v svojih rokah in da bo zato podjetje ve- liko vprašanj, pri katerih je ra- čunalo na državo, moralo rešiti samo. Vsako zavlačevanje pri sprejemanju ustrezne zakonoda- je bo razmere še poslabšalo. Dolgoročno računati na po- trpežljivost ljudi pa je iluzija. MG V prometnem podjetju Štajertours je trenutno 119 za- poslenih. Kot je povedala vršilka dolžnosti direktorice Irena Vidovič, se trudijo, da bi težave v poslovanju čim- prej odpravili. Ne glede na to so tudi poleti dobro delali, zlasti še v tovornem prometu. Število zaposlenih so zmanjšali: nekaj delavcev so upokojili, nekaj pa jih je odšlo drugam. Dodatno so za šoferje usposobili tudi avto- mehanike, tako da v delavnicah skoraj ni zaposlenega, ki ne bi tudi znal voziti. Po potrebi nekateri šoferji delajo tudi kot vozniki tovornih avtomobilov. 1/. Štajertoursa je te dni pri-šlo tudi sporočilo, da od 1. novembra letos več ne bo skupne vozovnice na progah Ormož—Ptuj in Ptuj—Mari- bor, ki jo je podjetje uvedlo pred nekaj leti na osnovi po- godbe o ureditvi medseboj- nih odnosov s podjetjem Certus iz Maribora. Slednje jo ukinja, ker Štajertours naj ne bi poravnaval obveznosti iz te pogodbe, ki se nanaša na skupno vozovnico in v okviru katere se je dohodek obračunaval v deležih (75 odstotkov za Mariborčane, 25 za Ptujčane, nekoč pa je ta delež že znašal 33 odstot- kov). Certus je Ptujčane ob- tožil, da si neupravičeno zadržujejo del dohodka, ki po pogodbi pripada Certusu. Irena Vidovič je , povedala, da so v medsebojnih pogo- vorih hitro ugotovili, da je resnica drugje: vzrok za uki- nitev skupne vozovnice je ekonomske narave. Pri mari- borskem prevozniku so pre- pričani, da bodo sami proda- li več vozovnic. Štajertours v resnici ni v ce- loti poravnal pogodbenih ob- veznosti, medtem ko jim Cer- tus dolguje veliko denarja za uporabo peronov na ptujski avtobusni postaji. Letos jim za to še niso plačali niti tolar- ja. Sedmega aprila so jih zato tožili. Kljub temu da so si pri- dobili mnenje i/, dosedanje sodne prakse. Gospodarske zbornice Slovenije in nekate- rih drugih, se zadeva ne pre- makne. Sedaj si bosta Certus in Šta- jertours vsak po svoje priza- devala, da bi imela čimveč potnikov. V teh dneh sta pod- jetji že pričeli prodajati vsaka svoje vozovnice za progi, kjer je do sedaj veljala skupna vo- zovnica. Ukinitev skupne vozovnice na progah Ormož—Ptuj in Ptuj—Maribor naj bi bila za potnike čimmanj boleča. V Stajertoursu so povedali, da bo zamenjava enostavna. Za- dostuje že, da imetniki pridejo s staro skupno vozovnico. Za- menjava bo brezplačna, pa tu- di nove slike imetniki ne po- trebujejo, saj bodo uporabili tisto iz skupne vozovnice. Vsem tistim, ki so doslej upo- rabljali dve vozovnici, če so se na primer vozili iz Majšperka v Ptuj in zatem iz Ptuja v Maribor, bodo izdali eno vozovnico. Nova vozov- nica bo tudi bistveno cenejša. V Stajertoursu pripravljajo tu- di druge ugodnosti za svoje potnike. Podrobnejše informa- cije dobijo potniki na prodaj- nem mestu oziroma pri pro- metniku na avtobusni postaji. Čeprav se odnosi med obe- ma prevoznikoma vse bolj krhajo, Mariborčani Ptujča- nom še vedno ponujajo zdru- žitev; zadnjo ponudbo so do- bili sredi oktobra. f^c BOS.NA IN HKKCKGOVl- NA; Padlo je tudi Jajce in ne- moč muslimanskih oboroženih sil je vse večja. Se posebej po- tem, ko so prišli v očiten spor tudi s hrvaškimi vojaškimi eno- tami. Prvi pogled na BiH tako sedaj kaže duhamomo podobo vsesplošnega klanja in kaosa. Tudi Sarajevo, kljub humanitar- ni pomoči, ki prihaja preko leta- lišča, postaja mesto trupel, ran- jenih brez pomoči in izstradanih ter pretrašenih ljudi. Kdo lahko to ustavi? Najbrž nihče več, kajti vseplošni vtis je, da nikomur od velikih res ni do tega, da bi BiH ostala. Se naj- bolj prav imajo, kot kaže razvoj dogodkov, komentatorji, ki so napovedovali, da ne Evropa in ne ZDA ne bodo ukrepale. Te- meljni strah, ki ga rišejo svojim ljudem, je namreč strah pred muslimanskim svetom. Evropski voditelji tako posredno čistijo Evropo muslimanskih primesi. Kolektivni genocid razavitih nad muslimani torej. Humanitar- na pomoč, ki je vsekakor dobro- došla, pa služi le blaženju občut- ka slabe vesti. Se največ bosta pridobili Srbija in Hrvaška. — • — IZRAEL: Koncept miroljub- ne rešitve palestinskega vpraša- nja in sožitja Židov in Plastin- cev, ki ga je zastavil novi izra- elski premier, se vsaj zaenkrat ne bo obnesel. Prveč je skraj- nežev, ki si tega v resnici tudi ne želijo. Vrstijo se teroristični napadi na obeh straneh in vsak tak dogodek pride prav za raz- pihovanje novih sovraštev. Zad- nji tak zaplet je bilo izraelsko maščevanje nad gverilci Hezbo- laha, ki so v nedeljo z bombami napadli kraj Nabati in ubili pet izraelskih vojakov. Hkrati se zaostrujejo tudi izraelski odnosi s Sirijo, saj jo obtožujejo, da ščiti dejanja Hezbolaha. - • - J LITVA: Stranka, ki je pripel- jala Litvance v neodvisnost, je na nedavnih volitvah izgubila. Premagala jo je Delavska stran- ka nekdanjih komunistov. To je svojevrstno presenečenje, ki ga komentatorji pojasnjujejo pred- vsem z dejstvom, da je zmagu- joča stranka obljubila ponovno spletanje gospodarskih vezi z nekdanjo SZ. Nacionalna stran- ka, ki jo je vodil Landsbergis, naj bi pri tem naredila preveč napak, ker je ravnala radikalno. Na volit- vah so Litvanci sprejeU tudi no- vo, dokaj sodobno ustavo, ki uva- ja predsedniški sistem. - • — ZDA: V torek, 3. novembra, se bodo Američani podali na predsedniške volitve. Zadnje dni se je razvnela še razprava o pomenu in prikrojevanju jav- nomnenjskih raziskav o volilni podpori. Očitajo jim, da namer- no frizirajo podatke, da bi gla- sove premaknili v želeno smer. Volitve bodo seveda pokazale, ali je velikim agnecijam to tudi uspelo. V vsakem primeru pa je po zadnjih televizijskih spopa- dih zablestel Perot, medtem ko je Clinton nekaj oboževalcev iz- gubil. Najbolj konstantno je vo- lilno razpoloženje do Busha, ki drži trdnih 30 odstotkov. Zani- mivo je še, da so mediji povsem prezrli četrtega predsedniškega kandidata iz vrst stranke Apati- je, profesorja Jima Borena. Za- nimiv je njegov volilni pro- gram. Obljublja, da prvi dve le- ti, če bo seveda predsednik, ne bo kradel. — • - RUSIJA: Spopadi med ru- skim parlamentom in predsedni- kom Borisom Jelcinom so se zadnje tedne znova razplamteli. Parlament je postavil zahtevo po njegovi odstavitvi, Jelcin pa poskuša razpisati referendum o razpustitvi kongresa ljudskih poslancev in zamenjati osem vladnih ministrov. Toda Jelcin je optimist. Pravi, da bo preživel sedanji parlament in še dolgo predsednikoval. _ # __ BLIŽNJI VZHOD: Ameriški državni organi so že po koncu Za- livske vojne opozarjali, da je tam velika nevarnost nove oboroževal- ne tekme. To se je tudi uresničilo. Najboljši trgovci z orožjem so bivše sovjetske republike. Njihovi voditelji se branijo, češ da samo prodajajo tisto, česar je pri njih v izobilju in česar Arabcem ni težko prodati. Pripravila: DL—2. ■■■iHiil^HiMiBHiiiB Ža zdravje gre! človek je v prvi vrsti sam odgovoren za svoje zdravje. Ta njegova skrb je poudarjena tudi v novi slovenski zdravstveni zakonodaji. Preventiva vse-bolj pridobiva na pomenu. Če bo človek želel ostati zdrav, bo moral za to nekaj narediti. Ptujska voda je onesnažena z nitrati, dovoljene vrednosti so občasno prekoračene. Nitrati škodujejo zdravju, uničujejo človekov imunski sistem. Tega in še več alarmantnih podatkov smo slišali na četrtkovi predsta- vitvi ameriških filtrirnih siste- mov za vodo Carico Nutri — Tech. Udeležilo se je je deset Ptujčanov, ki jim ni vseeno, kakšno vodo pijejo. Med njimi pa ni bilo nobenega predstavni- ka oblasti niti komunalnega podjetja, ki se ukvarja z distri- bucijo vode. Z onesnaženjem pitne vode so se prvi srečali Američani. Si- stemsko se problema ne da rešiti, rešili ga niso drugje, pa ga tudi pri nas ne bodo, je pou- daril predstavnik eLsluzivnega prodajalca ameriških filtrov za vodo v Sloveniji, podjetja S. A. W. Edo Korošec. Sedaj plačuje- mo davek za ves tehnološki raz- voj. S problemi nitratov se zna- nost ukvarja že okrog slo let. Vprašanje zdrave pitne vode si bo rešil tisti, ki si ga želi rešiti. Sporočilo slovenskih prodajalcev ameriških filtrov za vodo bi bilo: najprej kupi filter, zatem pa naredi vse, da ne pride do novega one- snaževanja okolja. Z uporabo tega filtra za vodo, ki očisti nitrate v vodi do 95 odstotkov, se zelo zmanjša tveganje. Četudi se bodo aktivnosti pričele že sedaj, se bo- mo z nitrati še dolgo srečevali. Filter bomo potrebovali najmanj nekaj desetletij. Vprašanje pa je, ali so v naši vodi samo nitrati, čeprav so trenutno dežurni krivec za vse. Človek je v neodgovornem sve- tu, polnem neodgovornih dejanj, v resnici prepuščen samemu sebi in svojemu zavarovanju. Zato mu ob vsem ne bo preostalo drugega, kot da si bo naposled omislil tudi fil- ter za vodo. Sistem pa ga bo še na- prej lomil v imenu jutrišnjega dne. Zalo poslanci v republiški skupščini — čimprej si izprašajte vest in sprejmite zakon o varstvu okolja. MG ORMCKŽi Na zadnji seji ormoške vlade so poročilo o napeljavi plinovoda v Ormožu obravnavali iz dveh zor- nih kotov: sem sodijo neporavna- ne obveznosti soinvestitorjev, ki so 30. septembra 1992 znašale 24 milijonov tolarjev (gre za nepo- ravnane obveznosti po pogodbah, ki so jih podpisali veliki porabni- ki), drugi primer je organizacijske narave, saj je pred izdajo uporab- nega dovoljenja potrebno določiti distributerja za plin. "Drugi pogoji za izdajo uporab- nega dovoljenja so izpolnjeni, za samo določitev distributerja pa smo ugotovili, da tega ni mogoče opraviti samo s sklepom izvršnega sveta, temveč z odlokom o oskrbi naselij s plinom iz javnega plino- vodnega omrežja v občini Ormož. Ta temeljni akt opredeljuje distri- buterja plina v občini. Predlaga- mo, da je to Komunalno podjetje Ormož. Ker pa je ormoška komu- nala organizirana kot javno pod- jetje in so bile z občinskim odlo- kom opredeljene njene dejavnosti s področja javnih komunalnih del (preskrba z vodo, vzdrževanje ka- nalizacije in čistilne naprave, vzdrževanje čistoče v mestu Or- možu, smeli, toplotna oskrba) je potrebno najprej spremeniti odlok o komunalnih dejavnostih in kot novo dejavnost dodati oskrbo s plinom. V nadaljevanju je potrebno sprejeti odlok o oskrbi naselij s plinom iz javnega plinovoda, ki pa opredeljuje Komunalno podjetje Ormož kot distributerja, odgovor- nega za distribucijo plina ter za vzdrževanje javnih plinovodnih naprav. Odlok opredeljuje tudi po- goje, ki morajo biti izpolnjeni za priključitev porabnika na javno plinsko omrežje. Pri pogojih je opredeljena obvezna priključitev vseh porabnikov, tako je zapisano v predlogu odloka, ki potrebujejo večjo moč kot 20 kW," smo izve- deli od predsednika ormoškega izvršnega sveta Vilija Trofenika. Plin je obvezen za vsa novo- gradnje razen tam, kjer je z inve- sticijskim projektom oziroma pro- gramom za gradnjo predvidena druga vrsta ogrevanja, ki je eko- loško neoporečna. Za vse že ob- stoječe objekte predvidevajo dve- lefhD prehodno i^Mobje ia obvez- no priključitev na plinovodno om- režje vseh večjih porabnikov (nad 20 kW moči). Ob tem pričakujejo odpor, kljub temu da je preskrba s plinom ugodna v ekološkem, eko- nomskem in drugih vidikih, ker bi bila sicer drugače gradnja mestne- ga plinovodnega omrežja neeko- nomična ali nepotrebna. Skup- ščina se bo morala odločiti, ali je dveletno bodobje priključitve ku- rišč na mestni plin predolga ali prekratka doba. Možen pa je tudi dogovor o mejni moči 20 kW. 20 kW sicer ni povedanih napamet, ker od 25 do 40 kW moči zadostu- je za individualne zgradbe. Če bi dvignili mejo, bi to pomenilo iz- ključitev vseh individualnih stano- vanjskih hiš iz plinovodnega om- režja. Ker pa so te v Ormožu v večini, ne bi bil dosežen ekološki cilj mestne plinovodne napeljave. Naloga distributerja je zelo od- govorna in strokovno izredno zah- tevna. Ker pa je število porabni- kov v Ormožu zaradi majhnosti mesta omejeno, predvidenih je okoli 280, je potrebno delo distri- buterja organizirati tako, da bo v ceni plina zagotovljeno pokrivanje stroškov. Vseh funkcij, ki bi jih distributer po zakonodaji moral opravljali, ne bo mogoče zagoto- vili v Ormožu ali bližnjih večjih mestih. V občini se trenutno dogo- varjajo z mariborsko plinarno, ki je edini dosedanji distributer plina na območju Podravja, da bo po pogodbi opravljala nekatere servi- sne in druge strokovne storitve za ormoške potrebe. V naslednji fazi bo v Ormožu potrebno po etapah zgraditi sekun- darno in terciarno mestno plinsko omrežje, za kar so projekti že iz- delani, tako da bodo posamezne mestne četrti zaokrožene celote. Če bi vsi lastniki individualnih hiš in drugi pristopili k izgradnji plinovoda, bi bila informativna ce- na okoli 4.000 DEM, v kar pa niso všteti stroški rekonstrukcije ko- tlovnic in so individualni strošek vsakega ix)rabnika. Naloga občine in distributerja je, .da zagptQvi;a ugodne pogoje za priključitev na plinovodno omrežje. Možnost so- financiranja nudi Petrol — DO Zemeljski plin, kakor tudi mini- strstvi za varstvo okolja in urejan- je prostora in energetiko. V le- tošnjem letu občina Onnož ni uspela v natečaju za pridobivanje republiških sredstev, ker niso bili pravočasno izdelani projekti za se- kundarno omrežje. Petrol — DO Zemeljski plin je imel po sklepu skupščine družbe za le- tošnje leto v finančnem načrtu sofi- nanciranje širitve mestne plinske mreže v Ormožu. Sodeloval bi s 140.000 ameriškimi dolarji, če bi začeli odvzemati plin v določenih količinah. Ker pa ormoška občina po eni strani ni mogla zagotoviti po- večanega odvzema plina, za kar je Petrol zainteresiran, na drugi strani pa je tudi veliko dolžnikov, med večje sodi Tovarna sladkorja, je Pe- trol poslal nelikviden in zalo ni mo- gel dali omenjenega prispevka. "Pelrolova pripravljenost ostane, in če lo preračunamo v marke, računamo, da bi dobili od 800 do 1000 DEM po priklopu. Nekaj de- narja bi se dalo dobili tudi od obeh ministrstev, lako da bi bila finančna konstrukcija za napeljavo plinovoda ob uslreznem bančnem aranžmaju lahko ugodna oziroma bi bil strošek priključitve na plinsko omrežje celo nižji, kol je bil na lelefonslco," je poudaril pred.sednik ormoške občin- ske vlade Vili Trofenik. Večji sofinanserji, ki so v mestno plinovodno omrežje vložili pre- cejšnja sredstva, bi želeli ustanovili delniško družbo za preskrbo s pli- nom, kar bi načelno bilo sprejemlji- vo in bi bila celo ugodna rešitev za Ormož. Stališče agencije za pre- slrukluriranja gospodarstva Republi- ke Slovenije pa je drugačno. Oskrba s plinom spada v področje javnih slorilev in jo je mogoče organizirali samo prek javnega podjetja, lako da niti delniška družba nili druge obli- ke privalizacije pri distribuciji plina ne pridejo v pošlev, kljub temu da nekateri v Ormožu menijo, da jim izvršni svet ni pripravljen dati kon- cesije. Vida Topoloveč TEDNIK ^^^^ POSLOVNA SPOROČILA — 3 4 — PO NAŠIH KRAJIH 29. OKTOBER 1992 — TEDNIK od . . ._ DOLENA: Kol nam je povedala tajnica krajevne skupnosti Francka Petrovič, se pri njih pripravljajo na svečano otvoritev priključka na Vinsko cesto, ki pelje od Zgornje Pristave do Gorce. Te dni so pripra- vili že vse potrebno /a asfaltiranje dvakilometrskega odseka le ceste. Pričakujejo da bo svečana otvoritev še v novembru. Največ denarja sta dala obnčinski in republiški proračun, vsak po 45 odstotkov, preo- stalih 10 odstotkov so zbrali prebivalci ob cesti. Zadnje jesensko deževje v dolini Pcklače ni povzročilo posebnih težav. Vodnjake je dcxlobra napolnilo, tako da sedaj gasilci vode na do- važajo več. To so namreč morali počeli vse od začetka sušnega poletja do sredine oktobra. TEDNIK DORNAVA: Gasilci gasilskega centra v Domavi so v soboto pripravi- li taktično vajo. V njej so sodelovali tudi člani šestih sosednjih društev. Več kot 60 jih je hitro pogasilo domnevni požar v gospodarskih poslop- jih Kmetijskega kombinata. Poveljnik gasilskega centra v Domavi Ivan Slarčič nam je pt)vedal, da so vajo pripravili, da so gasilci lahko spozna- li njihove prostore. V vaji so tudi prikazali reševanje živine. Ogledali so si jo predstavniki Občinske gasilske zveze, vodja enote Kmetijskega kombinata Ptujsko polje v Domavi Martin Petrovič in dr. Mihael Ledi- nek. (Besedilo in posnetek: M. SI.) TEDNIK KIDRIČEVO: Tako kot v večini večjih krajev na Dravskem polju tu- di v Kidričevem priklapljajo naročnike na sistem kabelske televizije. Zanjo se je tam odločilo 281 gospodinjstev. V Njivercah lahko satelitske programe že gledajo, vse pa naj bi priključili na sistem do konca le- tošnjega leta. Vrednost priključka je 600 nemških mark. TEDNIK LESKOVEC : V tej krajevni skupnosti bodo poleg republiških voli- tev izvedli tudi nadomestne volitev za poslanca Leskovca v zboru kra- jevnih skupnosti ptujske, občinske skupščine. Dosedanji poslanec Daniel Zavratnik je namreč nepreklicno odstopil. Ta teden so končali evidenti- ranje kandidatov in po zasedanju občinske skupščine v začetku novem- bra bodo volitve razpisali. Sicer pa so v tej krajevni skupnosti letos s sredstev sklada za demo- grafsko ogrožene asfaltirali dva odseka cest: en kilometer ceste Velika Vamica — Avguštin in kilometer ceste Mala Vamica — Okič. Te dni in- tenzivno gramozirajo večino drugih krajevnih cest. Za kubik gramoza s prevozom vred plačajo 9 tisoč tolarjev! TEDNIK PTUJSKI GRAJSKI GRIČ: Skoraj neverjetno je, da se je v Pluju, kjer toliko govorimo o bogastvu zgodovinske in kulturne dediščine ter o turi- stičnem razcvetu, lahko pripetilo, da je grajska restavracija vse poletje ponu- jala ravno nasprotni vtis. Naključnih obiskovalcev prav gotov ni zanimalo, zakaj je tako, le videli so zanikrno teraso s stoli in mizami, ki bi jih bilo po- trebno že zdavnaj odpisati, da o ponudbi niti ne govorimo. Sedaj čez zimo je morda čas, da spomladi grajska restavracija zablesti v vsej svoji razkošnosti. Najbrž z drugim lastnikom, saj je zasebno podjetje Dušana Grdiše svoje po- kazalo. Do takrat pa grajska v miru počiva... TEDNIK STOPERCE: Tudi tam pričakujejo, da bodo do konca leta najbrž dobili kilometer asfalta na cesti Stoperce — Rogatec. To jim iz republiške ravni, v katere pristojnosti je cesta, že nekaj let obljubljajo. Na ptujski strani sta nea- sfaltirana še 2 kilometra te ceste, na rogaški pa štirje. Ker je republiška uprava za ceste od lastnikov zemljišč ob njej že zbrala odstopne izjave, pričakujejo, da bodo delo kmalu pričeli. Krajevna skupnost je letos le uspela izpeljati asfaltiranje 500 metrov kra- jevne ceste Grdina — Sitež. Največ sredstev zanjo je dobila iz sklada za de- mografsko ogrožena območja. Sicer pa so Stoperčani, še posebej najmlajši, zelo veseli novih igral, ki so jih dobili na zelenih površinah ob šoli: tobogan, gugalnice in zibelke, tako da otroci večino lepih jesenskih dni preživijo kar tam. TEDNIK TRNOVSKA VAS: Ob zadnjem jesenskem deževju so prebivalci te vasi lahko znova ugotovili, da je povezava med telefonom in vremenskimi raz- merami zelo močna. Če dežuje, .se sploh ne moreš pogovarjati po telefonu, ko je malo lepše vreme, pa tu in tam kakšno besedo celo ujameš. Vzklik "Ne čujem dobro" je tako pri njih zelo pogost. Krajani so zelo prizadevni pri gradnji nove zdravstvene postaje. Prihodnji teden bodo pričeli na zgradbi postavljati streho. TEDNIK VITOMARCI: Tam je vse pripravljeno za asfaltiranje odseka lokalne ce- ste Vitomarci — Cerkvenjak. Trideset odstotkov tega kilometra in pol asfal- ta so plačali krajani, prav tako 30 republiški proračun in 40 odstotkov občin- ski proračun. Pripravila: Darja Lukman — Žunec ... do i^upečje vasi Vsem otrokom enake možnosti za vstop v življenje Okrogle mize o problematiki otroškega varstva v ptuj- ski občini, ki jo je vodila Silva Čerček, sekretarka za družbene dejavnosti, se je zraven strokovnjakov ude- ležilo tudi nekaj predstavnikov političnih strank. Ude- leženci so ugotovili, da o problematiki otro.ške vzgoje in varstva zadnji dve leti v Sloveniji sploh nismo govorili. Nedorečeno je tudi, v katero ministrstvo spada, saj si ga podajata ministrstvo za šolstvo in zdravstvo. V ptujskem vzgojnovarstvenem zavodu že leta ugotavljajo, da smo med tistimi občinami, ki imajo najmanj predšolskih otrok v vrtcih. Po zadnjih znanih podatkih — ti so iz leta 1990 — je ptujska občina na predpredzadnjem mestu. Za nami sta samo še občini Treb- nje in Mozirje. Po septembrskih podatkih je v ptujski vzgojnovarstveni zavod vključena le dobra četrtina predšolskih otrok. Ravnateljica Boža Bratuž je poudarila, da se njihovi delavci zavzemajo za to, da bi vsi otroci imeli enake možnosti za vstop v življenje. V mislih je imela tiste otroke, ki se- daj ostajajo brez varstva in so mnogi prepuščeni ulici. Vsem otrokom moramo nuditi kvalitetno varstvo. Zavedajo se tudi, da bodo tudi v naši občini morali razvijati zasebno varstvo ter druge nove oblike. Država bi s pravilno obli- ko financiranja morala pomagati tudi otrokom, ki so v zasebnem varstvu. Silva Čerček je probleme pod- krepila še z naslednjimi podatki: vrtec obiskuje le 15 otrok od sto- tih. Od junija do zdaj se je število otrok zmanjšalo skoraj za osem odstotkov. Na območju Sloven- skih goric nimamo nobenega vrtca, tam pa živi 763 otrok, ki bi ga lahko obiskovali. Le 80 jih vo- zijo starši v mestne oddelke. Po besedah ptujskega župana Vojteha Rajherja je nevarnost, da se bodo v prih(xlnosti nekateri problemi zaradi lokalne samou- prave še poglobili. Strokovnjaki so tudi povedali, da je specifika vzgojnovarstvene dejavnosti v naše občine posledica slabe socialne nerazvitosti prebi- valstva (Slovenske gorice, Halo- ze), geografske raztresenosti nase- lij in nerazvite infrastrukture. Da je v naši občini manj otrok v vrtcih, je razlog tudi to, da imamo več kmečkega prebivalstva kakor v drugih predelih Slovenije, slabše razvito industrije in nizek narodni dohodek. Ptujski vzgojnovarstveni zav(xl si je že prizadeval dobiti več de- narja iz občinskega proračuna, vendar mu ni uspelo. Računal je na denar iz sklada za demografsko ogrožene v republiki, da bi z njim gradil vrtec v Slovenskih goricah, vendar ostajajo brez vrtca. Udeleženci so se pogovarjali tu- di o vlogi družine in pomenu družinskega življenja v novi slo- venski državi. Ugotovili so, da je skrb za varstvo otroka še vedno prepuščena materi. Zato bi morali predvsem v ženskih kolektivih to upoštevati pri pričetku delavnika. Kljub temu da so razpravljali tri ure, so nekatera vprašanja šele od- prli in bo o tej problematiki po- trebno še marsikaj reči. Marija Slodnjak Foto M. Zupanič V Ptuju in njegovi okolici je v septembru bilo odprto osem vrtcev, v katerih je vpisanih 854 otrok (zmo- gljivost je za 40 otrok), na Ptujskem polju imajo dva vrtca s 87 otroki (zmoglji- vost je za 120 otrok), v Ha- lozah delata dva vrtca, in obiskuje ju 80 otrok. Na Dravskem polju v treh vrtcih obiskuje 297 otrok, prostorskih zmogljivosti pa je za 311 otrok. Se vedno pa so brez vrtca v Slovenskih goricah. DVOiZMENSKI VRTCI, KI NISO V PONOS Ptujski vrtci imajo naj- daljši delovni čas, organizi- ran pa imajo tudi izmenski vrtec. Dvoizmenski vrtec obi- skuje 116 otrok. Nekatere matere pripeljejo malčke žc ob pol šestih, za druge pa se varstvo konča ob triindvajse- ti uri. Vzgojiteljice so vse prej kot ponosne na to, saj se zavedajo, da je to početje ne- ke vrste nasilje nad otroki. Vedo pa, da tako pomagajo materam, ki so zaposlene v največkrat ženskih kolekti- vih (npr. Labod Delta, Zavod dr. Marijana Borštnerja v Dornavi ...), ki sicer ne bi mogle delati v dveh izmenah, kar pomeni, da bi kmalu ostale brez zaposlitve. Ostaja pa dejstvo, da so to otroci, ki živijo samo z materjo. Gro- zljiv je tudi podatek, da v Labodu Delti delajo matere tudi po dvanajst ur in takrat so otroci brez varstva, saj jih matere, ki delajo od 18. ure do 6. ure zjutraj, pustijo spa- ti same. Matere so nemočne, vprašanje pa je, kakšna je storilnost matere, ki se zaveda, da je pustila doma malč-ka prepuščenega samega sebi. V HALOZAH '^POTUJOČE" VARSTVO Dobrih trinajst odstotkov otrok je doma v Halozah. Zardi terena razmišljajo o uvedbi po- tujočega vrtca. Avtobus bi po- biral malčke po haloških kra- skupnostih in izvajal vzgojni program. Zaradi po- manjkanja denarja pa je ta program že dvakrat izpadel iz občinskega finančnega načrta. 5 kulturo se da tržiti Minuli četrtek je bil na obisku v Ptuju republiški minister za kulturo Borut Šuklje. Pogovarjal se je s predstavniki občine in kulturnih institucij. Predstavniki občine so opozorili, da je ptujski muzej prerasel okvire občine in regije, pa tudi samo kul- tumia zavod ni več; je namreč tudi znanstvenoraziskovalna in peda- goška ustanova. Od 39 redno zapo- slenih je 12 kustosov, en dela dokto- rat, pet magisterij, tri štipendirajo. Taka kadrovska politika bo v pri- hodnjih letih še dvignila kakovost dela, kaže pa se tudi že danes. Zato si muzej prizadeva, da slovenska muzejska mreža ne bi temeljila zgolj na tem, da je nek muzej me- stni, občinski ali nacionalni, ampak naj bi izhajala iz tega, kaj dela. Odkar ni več stanovanjskega di- narja, postaja vedno večji problem tudi revitalizacija mestnega jedra. Najti bi morali sistemsko rešitev, saj Ptuj v teh prizadevanjih ni osamljen in se povezuje tako s Škofjo Loko kot Piranom. Predsednik ptujske vlade Branko Brumen je povedal, da bi za celovito revitalizacijo ptujske- ga mestnega jedra potrebovali 150 milijonov nemških mark — 10 mili- jonov letno, to pa je skoraj že doslej zagotavljala občina oziroma mesto. Urediti bi bilo potrebno tudi vprašanje obveznega izvoda za splošno izobraževalno knjižnico, kakršna je ptujska, saj z ukinitvijo le lega ni mogoče več spremljati iz- daje novih knjig in drugih knjižnih publikacij, kar onemogoča delo v domoznanstvenem oddelku. Republiškemu ministru za kulturo so predstavili tudi "ptujski trojček": rekonstrukcijo minorilske cerkve na proslom, kjer stoji danes pošta, prese- litev pošte na novo lokacijo v nepo- sredni bližini in preselitev knjižnice v Mali grad. Borut Šuklje je menil, da ob tem, da za kulturo namenjamo le 0,75 od- stotka družbenega proizvoda, ni mo- goče govoriti o kakšnem razvoju. Nasprotno: če se bodo tudi v prihod- njem letu sredstva za kulturo realno zmanjševala kot v letošnjem, kultu- ra ne bo preživela, saj bo načela že svojo substanco, škoda, ki bo ob tem nastala, pa je neizračunljiva. Razstava turkerij je gotovo pravi projekt, ne glede na to da ima izgu- bo, obljubiti, da bo pri pokrivanju izgube pomagalo ministrstvo, pa ni mogel, saj čakajo na renominacijo republiškega proračuna. Opozoril je, da so kulturi črtali investicijska sredstva. O obnovi vo- jaških objektov — tudi Ptuj ima načrte, da bi v prostore vojašnice (ko se bodo izpraznili, o čemer ima občina dogovor z obrambnim mini- strstvom) preselili gimnazijo in ure- dili humanistični center — pa je Bo- rut Šuklje povedal, da si bodo za te objekte prizadevali zagotoviti denar zunaj investicijskega denarja za kul- turo v letu 1993. Na V Šolski zvonec nam je zaupal MARKOVCI * Na tamkajšnji osnovni šoli so v letošnjem letu iz- peljali že dva športna dneva, ta to- rek pa tudi prvi kulturni dan. Obi- skala jih je skupina PRO MUSICA TIBICIANA iz Maribora in izvaja- la Mozartovo glasbo, učenci do tretjega razreda pa so poslušali gla- sbeno pravljico. V četrtek si bodo učenci ogledali lutkovno predstavo v ptujskem gledališču. PODLEHNIK * Le kdo si ne želi prijazne šole, se sprašujejo v Podlehniku.ln si pripravljajo te- rensko delo za tretješolce, rišejo po asfaltu, pripravili so si "veseli dan" za konec tedna otrok, ko so bili pesniki, ugankarji... Obiskali so vrstnike s podružnične šole Žetale ter si tam ogledali šolo in razstavo starih predmetov. Drugo- in tretješolči pa so prejšnji teden plavali v Ptujskm foplicah". PTUJ * Učenci šole Ljudevita Pivka so bili te dni kulturni: obi- skali so razstavi Amerika, Ameri- ka in Zbiram — torej sem, v kinu so jim zavrteli Sneguljčico, vse pa so zaokrožili še s kulturnim dnem. ZGORNJA LOŽNICA * Učenci podružnične osnovne šole na Zgornji Ložnici so v minulem in tekfečem tednu povabili svoje starše na kostanjev piknik. TOMAŽ PRI ORMOŽU * Učenci četrtih razredov so minuli konec tedna uspešno sklenili pro- jektno delo Šumijo gozdovi domači. Na terenu so se seznanili z gozdom, različnimi vrstami lesa in še čim. Še posebej zadovoljni so bili z goz- darjem, ki jih je učil, kje morajo sa- diti drevesa, veseli pa so bili tudi šrečanja z rezbarjem Jožetom Lu- i^čem iz RakfivceV. Ministrstvu za šolstvo Nova slovenska država nedvomno podpira prizadevanja za čistej-še okolje. Kar zadeva šolstvo, čaka še vrsta nalog in dela, da bo celoten šolski program prežet z ekološkim pristopom. Upamo, da boste delo na tem področju pospešili. Ne glede na to pa predlagamo, da že v tem šol- skem letu določite en dan v vseh šolah kot dan varsn'a okolja. Prime- ren čas bi bil v maju. Na ta dan bi ob sodelovanju zavodov za socialno medicino in higieno dela, društev za varštv'© okfilja, območnfh oragniza- iij 'gibanji In drugih pripra- vili pogovore na temo naše okolje, si ogledali kakšen ekološki objekt (čistilna naprava, odlagališče), spor- no proizvodnjo ipd. To bi bil tudi primeren čas za pisanje spisov na te- mo okolja, za izdelavo likovnih del na isto temo in za predstavitev dela mladih raziskovalcev. Svojo pobudo smo pripravljeni na vašo željo dodatno obrazložiti. V upanju, da jo boste sprejeli, vam pošiljamo prisrčen ekološki pozdrav! Za izvršni odbor Slovenskega ekološkega, gibanja: predsednik Mit];! Zupan TEDNIK ~ OKTOBER 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 Piše: TJAŠA MRGOLE-JUKIC Zgodovina religiie za mlade ANiMIZEM_ Na tej stopnji razvoja se je pojavilo izrazito VEROVAN- JE V POSMRTNO ŽIVLJEN- JE in v to, da so se lahko duše umrlih tudi vmešavale v živ- ljenje ljudi. Duše so bile tukaj na Zemlji in so "živele" ob ljudeh ali med njimi. Nekateri so verjeli, da se ta duša lahko ponovno vrne kot človek; dru- gi, da duše odpotujejo v kakšno njim nepoznano deže- lo; tretji, da duša oddide glo- boko v zemljo, kjer je srečna; četrti, da ima človek dve duši, ea gre v zemljo, druga pa ostane in se drži lobanje... V zvezi s pojmovanjem duš se je razvil KULT PREDNI- KOV in posebni načini poko- pavanja mrtvih, eden od njih je dvojen pokop. Mrtve so po- kopali, kasneje pa so jih odko- pali zložili kosti na posebna mesta — sveta mesta, kjer pa so shranjevali samo lobanje mrtvih, razvil se je KULT LO- BANJ. Pri nekaterih plemenih se je razvil na podlagi kulta lobanj tudi KANIBALIZEM ali ljudožerstvo. Na svetih krajih so ob poseb- nih priložnostih med obrednimi plesi jedli človeško meso. Ne- kateri avtorji menijo, da se je kanibalizem razširil v Melanezi- ji zato, ker ni bilo velikih sesal- cev za lov. Kanibalizma pa ne poznamo samo v Melaneziji, ampak tudi v Oceaniji, Arktiki, Afriki, Ameriki. Kakorkoli že, če so jedli človeško meso, so to počenjali zato, da bi si s tem pridobili človekovo dušo — mano, tisto skrivno moč, ki jo je ta človek imel. Verjeli so, če bodo pojedli nekaj mesa od človeka, ki je imel veliko mane, bodo s tem dobili vase tudi ne- kaj pokojnikove duše in bodo postali bolj hrabri ... Tako so je- dli meso samo od tistih ljudi, ki so imeli po njihovem prepričan- ju veliko mane. Za človeka v ta- kratnem času in prostoru je bila na večja čast, če so ga pojedli. Samo pripomnim naj, da se je kanibalizem kasneje prav v Me- laneziji razvil celo tako daleč, da so ljudje lovili ljudi drugih plemen z namenom, da jih bodo pojedli (to imenujemo lov na glave). Ali si prebral knjigo Robin- son Crousoe? Ali se spomniš zgodbe brodolomca, ki ga je le- ta 1639 naplavilo na otok v Oceaniji in kako presenečen je IhI, ko je ugotovil, da hodi na njegov otok neko pleme jest meso ljudi. Ker je bil Crousoe kristjan in naučen druge vere, tega njihovega početja seveda nikakor ni mogel razumeti. Ali ga razumeš ti? To kar se nam zdi nezaslišano dejanje je bilo prebivalcem Oceanije takrat ne- kaj popolnoma normalnega. Vidiš kako različne so lahko kulture in verovanja ljudi. Pravih dokazov, da so bili tudi naši pred- niki kanibali ni, z gotovostjo pa lahko trdimo, da so poznali kult prednikov in kult lobanj. Sedaj smo govorili o člo- veških dušah oz. duhovih. V animizmu pa nastopajo poleg duhov prednikov tudi duhovi, ki prebivajo v naravi — DU- HOVI IZ NARAVE. Za njih je značilno, da lahko povzročajo dež, ogenj, potres, imajo pa tudi nadnaravno moč. Naravni duho- vi so lahko nevidni, prebivajo v votlinah, drevesih, gorah, vodah ... duhovi iz narave se ločijo na DOBRE, to so tisti, ki ljudem pomagajo in SLABE — ZLE, ki ljudem škodujejo. Ker pa človek ni želel biti čisto odvisen od narave in du- hov si je izmislil tehniko, kako vplivati na duhove, da bi dobil željeni učinek. Ta tehnika se imenuje MAGIJA in jo že poz- namo iz časov totemizma. V animizmu pa se je razcepila v tri smeri: UROCNO, ZDRA- VILNO in GOSPODARSKO- POLJEDELSKO MAGIJO. Z uročno magijo so bili pove- zani predvsem kulti lobanj in čaščenja prednikov. Prevladova- lo je čaranje z ostanki jedi, ostriženimi lasmi ... Za vremensko magijo je značilno, da so skušali priklicati duhove, ki so priklicali jasno vreme. Čarovnik je potresel z rdečo prstjo kamen, ki je imel v sebi mano in na ta način klical lepo, jasno vreme. Zdravilna magija se je opra- vljala s pomočjo rastlin, ki so resnično pomagale in izganjanje zle duhove iz človekovega tele- sa, kamor so se naselili in pov- zročili bolezen. Iz zdravilne magije so se kasneje razvili zdravniki. Zulujski vrač zdravi bolnika tako. da mu skoz kravji rog piha v uho in s tem podi zle duhove NA POGOVOR SMO POVABILI MINISTRA ZA KULTURO BORUTA ŠUKLJETA ZA KLLTLRO lUANJ KOT ODSTOTEK DRUŽBENEGA PROIZVODA_ Gospod minister za kulturo dajemo v Sloveniji le 0,75 od- stotka družbenega proizvoda ... Borut Šuklje: Pred razpisom programa za prihodnje leto smo bili prisiljeni narediti nekaj ko- rakov, eden teh je bil ugotoviti s kakšnim denarjem razpolaga- mo. V strokovno finančnih kro- gih namreč krožijo različne šte- vilke, en, nekaj več kot en od- stotek, nekaj manj. Ko smo izračunali občinske, mestne, re- publiški delež je zneslo to 0,75 odstotka, kar je približno polo- vica Unescovega standarda. Zagovarjate, da je s kulturo mogoče tržiti ... Borut Šuklje: V vsakem pri- meru. Ce prestopimo naše meje italijansko, avstrijsko, v zad- njem času tudi madžarsko je to povsem normalno. To pa pome- ni, da država mora zagotoviti osnovne pogoje, to je ta Une- scov standard 1,15 za kulturo. To je standard, ki zagotavlja, da na tej osnovi dobivaš dohodek nazaj. Danes je možno tržiti s kulturami, tudi takšno majhno kakršna je naša, obenem pa se- veda moraš imeti razvite meha- nizme subvencioniranja, spon- zoriranja, podpore tistih kultur- nih in umetniških dejavnosti, ki se danes pe dajo tržiti, ampak šele jutri. OBČINSKI IN NACIONALNI PROGRAM Kje so meje med programi, s katerimi je mogoče tržiti in ti- stimi s katerimi to ni mogoče, kje se konča meja med občin- skimi in nacionalnim progra- mom? Borut Šuklje: Da se lahko razvije mecenstvo morata biti izpolnjena dva pogoja: razmero- ma dobro situiran srednji sloj ljudi ob ustrezni gospodarski strategiji, da bodo ljudje imeli toliko denarja, da bodo lahko trošili tudi za kulturo in drugič, da imaš to tudi zakonsko ureje- no. V Sloveniji tega še nimamo, čeprav že opažamo premike, da se denar, ki je bil prej v veliki meri namenjen športu, namenja zdaj kulturi. To je fenomen zdaj v celi Evropi. Sponzorirarnje, mecenstvo ni nič drugega kot iskanje koristi v obojestransko zadovoljstvo. Za nacionalno kulturno politi- ko je pomembno to, da ugotovi kaj bo financirala, za program za prihodnje leto so prišle tudi take prijave, ki nikakor ne sodi- jo v nacionalni program. Nismo še v situaciji, ko bi lahko na- tančno razmejili kaj je tisto, kar financira zgolj država in kaj občine oziroma regije. Znotraj tega zdaj iščemo neke vmesne rešitve. SREČANJE Z JUTROVIM Razstava turquerij Srečanje z Jutrovim Pokrajinskega muzeja Ptuj je, brez lažne skromnosti, prvi takšen slovenski projekt... Borut Šuklje: Nedvomno je razstava turquerij izvrstna, da je to pravi projekt s katerim po- kažemo kako se te stvari da de- lati. Vendar bi se tu morali odločiti o dveh stvareh, ali bo- mo financirali z državnim de- narjem množico malih stvari ali se bomo odločili, da financira- mo tudi velike projekte na ustrezen način. Po drugi strani pa je treba povedati, da se takšne razstave morajo "vsest" tako je naprimer v Avstriji, ko tip take razstave mora videti vsak Avstrijec in se vozi iz vse Avstrije v en muzej, galerijo ... Za tak tip razstave je treba do- biti poleg šolarjev, seveda je prav, da si jo ogledajo tudi šolarji, tudi tiste ljudi, ki so pra- va publika tudi v finančnem po- gledu. V Ptuju konkretno tisti, ki tu prenočijo, ki jedo v Ptuju, ki kupijo kataloge ..., takrat ta- ke razstave postanejo velike. Bistveno pa je to, da le veliko denarja, ki vložiš v tak projekt lahko vrača veliko denarja, če ta denar prepoloviš ali daš le kakšno drobtinico, potem se se- veda to ne more vračati. Je mogoče, da bi imele kul- turne institucije, dejavnosti po- seben status, tu imamo v mislih davčne olajšave, cenejšo najem- nino, kurjavo ..., je to v moči ministrstva? Borut Šuklje: V moči mini- strstva je, da to rine naprej. Na- redili smo cele elaborate. Zelo pomembno se mi zdi to kar ste omenili, ti majhni koraki, da bi imele knjižnice, muzeji, galeri- je, gledališča nižjo ceno kurja- ve, nižjo ceno komunalnih sto- ritev, da imajo na nek način po- seben status. Po drugi strani je treba celoten davčni sistem po- staviti v funkcijo razvojne poli- tike države. Če davčni sistem gledamo na ta način potem ne- katere stvari postajajo same po sebi jasne, potem mora davčni ... ministrstvo za kulturo mo- ra ostati... Bomo po volitvah brez ministrstva za kulturo? sistem spodbujati velike razsta- ve, izobraževanje in še kaj. Mi smo v elaboratih, ki sem jih omenil vse to analizirali, sistem carin, vprašanje dohodnin ... Dokler pa ne rešimo osnovne logike razvoja države, je za fi- nancerja tolar, tolar ne glede na to od kod pride ... MINISTRSTVO ZA KULTURO NAJ BI UKINILI_ Se kulturi v letu 1993 obetajo lepši časi? Borut Šuklje: Upam. Naredili bomo vse za to. Smo pa vezani na volitve. Po 6.decembru sistemskih zakonov ne smemo več sprejema- ti. Borili pa se bomo za dve stvari: da se ne zgodi norost, ki se kaže v slovenski skupščini, da se ukine ministrstvo za kulturo oziroma, da se združi ministrstvo za znanost, tehnologijo, kulturo, vzgojo, izo- braževanje in šport, ker s tem ab- solutno ne naredimo nič, so samo trije ministri manj, ves ostali apa- rat pa ostane in drugič, prizadevali si bomo, da se čimbolj približamo Unescovemu standardu financi- ranja kulture. Nataša Vodušek Prvi november je dan, ko se spominjamo mrtvih, obiskuje- mo grobove, jih krasimo s cvet- jem, prižigamo sveče. Praznik imenujemo tudi vsi sveti, vse- svete. PRASTARO IZROČILO Kelti naj bi šteli leto od vse svetih naprej. Na otoku Manu se je leto pričelo s prvim no- vembrom po starem koledarju. Pred vsemi svetimi so hodili prebivalci otoka naokoli in peli stare keltske novoletne pesmi. V stari Irski so zažigali pred vsemi svetimi nov ogenj iz "svetega plamena", kar priča o tem, da je bil dan vseh svetih prvi dan novega leta. Ogenj so prižigali v začetku leta, da bi blagoslovi tega ognja delovali vseh dvanajst mesecev. V prid temu naj bi govorilo tudi ve- deževanje za prihodnost, ki so ga prav pred vsemi svetimi opravljali stari Kelti. Poleg tega pa so zanje vsi sveti pomenili tudi vračanje mrtvih. POGOSTITEV VERNIH DUŠ_ Noč pred vsemi svetimi oz- načuje prehod jeseni v zimo, že v davnini pa je bila to tudi noč, ko so duše pokojnih ponovno obiskale svoje stare domove, da bi se ogrele ob ognju in okrepčale z jedjo in pijačo, ki so jim jo pripravili njihovi živi domači. Tudi Niko Kuret govori o tem, da je v noči od vseh sve- tih na dan vemih duš predsvem značilna pogostitev vemih duš, ki je bila v navadi skoraj pov- sod po Sloveniji. Tako v celjski okolici še zdaj pravijo, da je treba za vse svete zvečer, ko od- molijo rožni venec, pijačo po- staviti na mizo, da lahko pridejo verne duš pit. DAN VSEH VERNIH DUŠ Iz nekdanjega poganskega praz- novanja se je na Slovenskem ohra- nilo praznovanje vseh vemih duš. Povsod je bila, ponekod še danes, ohranjena vera, da na dan vernih duš vsako leto pridejo vse duše iz vic na ta svet. Na "dušno" ne trpe nobenih muk. Že naslednji dan pa se morajo v vice vrniti vse tiste duše, za katere verniki na zemlji niso izprosili božje milosti. V Metliki so verjeli, da hodijo tega dne verne duše iz vic celo v nebesa in tam lahko ostanejo ves naslednji dan. Tiste duše, ki so se v vicah že spokorile, lahko ostane- jo v nebesih za zmeraj, druge pa se morajo vrniti. Na Goriškem so bili prepričani, da hodijo tega dne duše iz vic v procesiji okoli poko- pališč, tudi v cerkev in nazaj. Zato so se ob tem času zelo neradi od- pravljali na pot. Preprosti ljudje so menili, da verne duše na "dušno" ne trpe nobenih muk, saj se vračajo v hiše, kjer so prej živeli. To potrjuje tudi šega izpričana v okolici Tišine v Pomurju. V noči od prvega na drugi november so ljudje puščali na mizah hrano in pijačo, ker so verjeli, da ponoči prihajajo verne duše in se pogoste pri domači mizi. Tudi koroški Slo- venci so verjeli, da na dušni večer verne duše pridejo na svoj nek- danji dom. Domači jim na mizo pripravijo hleb kruha in vrček pi- va. Na Pragerskem in v okolici Dobja pa so postavljali na vse sve- te že zvečer pred dušnim na mizo vino za duše. DAN MRTVIH Naj bo pot na pokopališče spo- min na tiste, ki jih ni več, prižga- na sveča simbol vere v človeka in cvetje zaupanje v tisto, kar je v človeku dobrega ... fvJaV 43. BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. FotograFije: Bine Kovačič. BOGOVI PODZEMUA: MANI, PROZERPINA, PLUTON (dis)_ Po rimski predstavi so duhovi umrlih prebivali v podzemlju, imenovali so jin mani (manes), njihov kult pa so povezali s čaščenjem prednikov. Po takrat- nem razumevanju so umrli naj- prej lemuri (lemures) = duše umrlih. Zle so si predstavljali kot strašila (larvae), dobre pa so častili kot Lare. Na njihov praz- nik LEMURIA (9., 11. in 13. maja) je svečenik (pontifex) po- skrbel za pomiritev umrlih duš, svojci pa so jim prinašali daro- ve in jim žrtvovali. Verjeli so namreč, da jih z darovi pomirje- ni mani varujejo, nepomirjeni pa jim pošiljajo hudobne sanje.. Manom so prinašali darove tudi za praznik FERALIA, to je bil rimski dan mrtvih, ki so ga za časa cesarstva praznovali med 13. in 2L februarjem. Pod grškim vplivom so Rim- ljani sprejeli boga podzemlja in njegovo družico. Grška bogova Hada in Persefona so poimeno- vali Pluton in Prozerpina, za Plutona se je uveljavilo tudi ime Dis. Svoje umrle so Rimlja- ni izročali Disu in manom in ta- ko se večina nagrobnih napisov tudi v Poetovioni začenaj z Dis manibus, oziroma skrajšano DM. Upodobitve Disa (Plutona) in Prozerpine so redkejše. Njun relief je včasih krasil spodnji del "Orfejevega spomenika" v Ptuju, danes pa je še komaj raz- poznaven. Znan nam je po sta- rejših risbah. Še v prejšnjem stoletju so bile reliefne upodobitve na "Orfeje- vem spomeniku" precej bolj razločne. Na stari risbi Iz Reispo- vega vodiča po Ptuju, Iz leta 1858, vidimo v spodnjem delu fi- guri bogov podzemlja Plutona (DIs-a) In Prozerpine. 1. polovi- ce 2. stoletja. 6 — NASI KRAJI IN LJUDJE 29. OKTOBER 1992 — TEDNIK NAiatdCIMEC^ Prostor spominov Prcjšni četrtek so delavci (iradenj (iradisa odpeljali kip narodnega heroja Jožeta Lacka, ki je stal na Sloven- skem trgu 36 let in ga je naredil akademski kipar Jakob Savinšek. Kip so preselili na staro mestno pokopališče, kjer se je že /ačela prva fa/a urejanja spominskega par- ka; tam bodo našli svoje počivališče /nani Ptujčani in med njihovimi plastikami bo dominantno mesto namenje- no Jožetu Lacku, ki so ga 12.decembra 1951 proglasili za narodnega heroja. KOI je poveaai preaseaniK vlade Branko Brumen, je spo- menik obeležeje nekega časa, že dve leti pa so v občmi iska- li obliko, s katero bi spomenik dobil dodatno veljavo in pri- merno mesto. Odločitev izvršnega sveta ni bila poli- tična, ampak strokovno utem- Ijena na osnovi mnenj Zveze borcev. Zavoda za naravno in kulturno dediščino, urbani- stične inšpekcije in še koga. Zavezal pa se je tudi, da bo v občinskem proračunu v pri- hodnjem letu denar za nadal- jevanje urejanja spominskega parka. Predsednik skupščine Vojteh Rajher je dejal, da je Ptuj dolžan narediti spominski park kot mesto spomina na čas, ki je minil, in ljudi, ki so ga ustvarjali. Oba predsednika sta tudi pripravila sprejem za družino Jožeta Lacka, ude- ležila se ga je hčerka Lizika Lacka, ki je pozdravila pobu- do, da bodo v spominskem parku našli mesto soborci nje- nega očeta: Dušan Kveder, Tone Žnidarič, Franc Osojnik ... Prestavitve očetovega spo- menika ni želela komentirati, saj gre za osebno, intimno za- devo. Spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka bo odslej torej v spominskem parku, ki bo ure- jen na prostoru nekdanjega pokopališča, saj to pokopa- vanju več ne služi že od leta 1978. Ker pa predpisi prepo- vedujejo kakršnekoli posege na tem prostoru 40 let, bo mo- goče spominski park urediti v celoti šele leta 2018. Na pro- storu nekdanjega pokopališča bo zelenica, zid bo ohranjen, enako tudi najzanimivejše na- grobne plošče —- plošče po- membnih Ptujčanov; ohranjen bo prostor, kjer so streljali tal- ce, in spomenik iz prve sve- tovne vojne, ob obzidju pa še kipi znanih Ptujčanov. Prestavitev spomenika Jože-ta Lacka bo končana do prvega novembra oziroma do komemo- racije, ki bo 30. oktobra. Spo- menik bo prestavljen s podstav- kom vred, torej bo takšen, kot je bil na Slovenskem trgu. Dokumentacija, prestavitev in nadzor bodo stali nekaj več kot 1.600.000 tolarjev, to pa je prva faza ureditve spominskega par- ka; druga se bo nadaljevala pri- hodnje leto, in kot smo že zapi- sali, bo tretja faza končana leta 2018. Nav Kip narodnega heroja Jožeta Lacka selijo. Foto: M. Ozmec Spominski park, v katerem bodo našli "večni" mir poleg Jožeta Lacka tudi drugi znani Ptujčani. Foto: OM Možnosti za dosego vojaškega poklica Po osamosvojitvi Republike Slove- nije je skladno s kadrovskimi potre- bami v teritorialni obrambi bila kot prva samostojna sestavina bodočega Izobraževalnega centra Ministrstva z^ obrambo ustanovljena Šola za podčastnike. Že s tem prvim korakom je bila pravzaprav potrjena usmeritev, da v naši republiki ne bomo razvijali klasičnega vojaškega šolstva s kadet- nicami in vojaškimi akademijami, temveč bomo zaokroženo znanje, ki ga kandidati pridobijo v rednih sred- njih in visokih šolah, dopolnjevali z vojaškimi strokovnimi vsebinami za učinkovito delo častnikov in podčastnikov ter za posamezne po- veljniške in štabne funkcije. O ŠOLI ZA ČASTNIKE NA SPLOŠNO_ Po presoji več različic za pridobi- vanje častniškega podmladka je pre- vladalo prepričanje, da se bomo na začetku častniškega izobraževanja naslonili na že pridobljeno splošno in strokovno izobrazbo kandidatov za častnike. Šola za častnike bo de- lovala znotraj Izobraževalnega cen- tra Ministrstva za obrambo Republi- ke Slovenije in omogoča izpopolnje- vanje po dokončani VII. stopnji strokovne izobrazbe ter pridobitev poklica častnik. Po uspešno končanem izo- braževanju kandidati pridobijo za- poslitev v TO in najnižji častniški čin — podporočnik. Program izobraževanja usposablja slušatelje za vodjo učne enote in za opravljanje dolžnosti poveljnika čete. Dopolnjevanje vojaških znanj je predvideno skozi permanentno vo- jaško strokovno izobraževanje, ki je nujno potrebno za opravljanje zah- tevnejših poveljniških funkcij v večjih vojaških enotah. Kdaj se šolanje prične in kako dolgo traja? šola za častnike bo pričela delati 1. decembra 1992, izobraževanje pa bo v dveh približno enakih delih. Prvi del traja šest mesecev in je na- menjen teoretični pripravi za poklic- nega častnika ter je urejen po vzoru univerzitetnih izobraževalnih pro- gramov, drugi del, ki bo prav tako trajal šest mesecev, pa je namenjem praktičnemu uvajanju pripravnika v delo poveljnika voda in pripravi na strokovni izpit, ki se konča s prido- bitvijo praktičnih strokovnih znanj in spretnosti častnika. Slušatelji Šole za častnike pred pričetkom sklenejo delovno razmer- je za določen čas kot pripravniki z visoko izobrazbo, po uspešno končanem šolanju in pripravniški dobi pa bodo sprejeti v službo v Te- ritorialni obrambi in pridobili čin podporočnika. Med šolanjem bodo- lahko stano- vali v internatu, medsebojne pravice in obveznosti slušateljev Šole za častnike in Ministrstva za obrambo pa bodo določene v pogodbi o šolanju. Kakšni so vpisni pogoji? Prijavijo se lahko kandidati, državljani Republike Slovenije, ki iz- polnjujejo naslednje pogoje: I. Splošni pogoji: — da so zdravstveno sposobni za šolanje in službo v TO, kar bo ugo- tovila pristojna zdravniška komisija, — da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela na obrambnem po- dročju, ki jih predpisuje Zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS št. 15/91, 18/91). II. Posebni pogoji: — da so rojeni leta 1962 ali poz- neje, — da imajo diplomo fakultete oz. visoke šole (VII. stopnja), — da so odslužili vojaški rok (zaželeno je, da imajo šolo za rezer- vne častnike). Kakšen je prijavni posto- pek? Kandidati za sklušatelje Šole za častnike se prijavijo pri Upravnem organu za obrambo občine Ptuj, so- ba štev. 32/11, Slomškova 10, kjer dobijo tudi vsa druga obvestila v zvezi s tem. Kaj je potrebno priložiti k prijavi: 1. overovljeno fotokopijo rojstne- ga lista, 2. potrdilo o državljanstvu Repu- blike Slovenije, 3. overovljeno fotokopijo diplo- me vi.soke šole oz. fakultete, 4. potrdilo o odsluženem vo- jaškem roku. Kandidate za slušatelje Šole za častnike bo izbrala komisija Mini- strstva za obrambo Republike Slo- venije in jih o izbiri obvestila. Kaj nudi šola za častnike? Omogoča izpopolnjevanje po do- končani VII. stopnji strokovne izo- brazbe ter pridobitev poklica častnik. Glede na sedanjo situacijo zapo- slovanja in veliko brezposelnost je prednost lega poklica v tem, da kan- didati po uspešno zaključenem izo- braževanju pridobijo zaposlitev v Teritorialni obrambi in najnižji častniški čin — podporočnik. "Ozelenjevanje j a I ovišča rdečega blata v Kidričevem je uspelo. O tem se lahko vsak prepriča sam. Tam, kjer je bila še letos spomla- di površina podobna rdeči puščavi in je samo na robo- vih životarilo nekaj zakrne- lih bilk, so zdaj zelene sa- dike. Urez primernega pri- stopa bi ozelenjevanje ver- jetno trajalo še veliko let. Vsi dosedanji poskusi, da hi blato ozelenili brez na- važanja substrata, so nam- reč propadli, " je za Tednik izjavil doc. dr. Aleksander Šiftar z Biotehnične takul- tete v Ljubljani. "Na najstarejšem delu jalo- višča, kjer je blato že prepere- lo, je uspevalo nekaj bilk grba- ste repnice in ovčje bilnice, ki so bile zakrnele zaradi okolja, ki spominja na puščavske raz- mere. Te rastline so dokazova- le, da jalovišče ne ozeleni zara- di izredno slabih fizikalnih raz- mer v tleh. Blato, podobno ja- godnemu pudingu, je izredno stabilno, in čeprav na videz polno vode, rastline ne morejo do nje. V blatu tudi ni zraka, ki je eden izmed osnovnih pogo- jev za rast večine rastlin, ki ra- stejo v tleh s takimi lastnostmi. Kemična sestava za rast ni ide- alna, ni pa taka, da v njej ne bi mogle uspevati mnoge rastlin- ske vrste, ki v naravi rastejo še na slabših rastiščih"^ je še do- dal dr. Aleksander Šiftar. (Na fotografiji direktor Taluma mag. Danilo Toplek, predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut in predsednik IS SO Ptuj Branko Brumen na ogledu odlagališča v času priprav na akcijo ozelenitve.) Preden je stekla akcija "Posa- dite svoje drevo", so delavci Ta- luma na odlagališču opravili precej napornega dela. V več kot 8.000 urah so na odlagališče med drugim navozili okoli 40.000 kubičnih metrov meša- nice zemlje in pepela, L500 kg mineralnih gnojil in 20.000 kg suhe odpadne trave za humusi- ranje. Vsa dela pa so potekala hitreje, kot so načrtovali K temu je pripomogla poletna suša, kije izsušila blato in tako omogočila delo na terenu. Sedaj se v Talu- mu že pripravljajo na sanacijo drugega, "živega" dela odlaga- lišča. Rdeči prah, ki je tako zelo vznemirjal okoličane, bo tako vendarle počasi prešel v pozabo. Akcija je potekala v zelo ne- prijaznem aprilskem vremenu. Dež, veter in mraz pa niso zau- stavili številnih prebivalcev Ptujskega polja in poslovnih partnerjev Taluma, da pridejo in posadijo svoje drevo. Svoji drevesi sta zasadila tudi pred- sednik Republike Milan Kučan in član Predsedstva ter pred- sednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut. Poudarila sta, da hi bilo v Sloveniji zaželenih več takih dogodkov. Z.ato ker so odraz naše skupne skrbi za okolje, pa tudi zato, ker bomo samo na ta način lahko mlajšim rodovom zapustili deželo takšno, kot smo jo pode- dovali od svojih predniov. "Njuni lipi in sadike, ki so jih posadili številni dobronamerni občani, so v presenetljivo do- brem stanju. Preživele so le- tošnjo katastrofalno poletje, ko se je marsikje sušilo drevje. staro nekaj desetletij. Na jalovišču pa je le tu in tam kakšna po- sušena rastlina, kar je dokaz, da bodo rastline dobro uspevale tu- di v bodoče in da je projekt ozelenjevanja povsem uspel," je v svo- ji izjavi še dodal doc. dr. Aleksander Šiftar. FOTOGRAFIJE: STOJ AN KERBLER Z Obrazi Viktorja Gojkoviča so v Ormožu pričeli niz oblju- bljenih kulturnih prireditev. Mi- nuli četrtek so se gledalci v do- mu kulture do solz nasmejali gledališki skupini iz Ljutomera, ki se je predstavila s Partljičevo kriminalno komedijo v sedmih slikah Moj deda socialistični mrtvak ali Prvi primer policij- ske inšpektorice Darje. Po Partljičevem mnenju je so- cializame mrtev, torej morajo biti nekje tudi socialistični mrtvaki. Srečujemo jih na ce- stah: eni še brcajo in ne verja- mejo, da je že konec; drugi so zagrenjeni, tretji pa trdijo, da je vse skupaj samo zarota. Pa niso samo socialistični mrtvaki, tem- več tudi kameleoni; takšna je po pisateljevem srednja generacija. Najdemo jih v uradih, šolah, v politiki — tam jih je največ. So pa tudi mladi ljudje, ki so bili prej apolitični, ki se nikoli niso menili za politiko in jim je vse skupaj "brez zveze" in "ful smešno". Ni pa povsem jasno, zakaj je slovenska kritika zlila na to Partljičevo delo toliko gnojnice. Morda pa je to dokaz, da Par- tljič s svojo komedijo le ni uda- ril v prazno. vida Topolovec TEDNIK OD TU IN TAM — 7 POGOVOR S PTIICANKO DR. DANICO PURG. DIREKTORICO CENTR.\ LSPOSABLIANIE VODILNIH DELAVCEV NA BRDU PRI KR.AMU ''Lepo je na Mlaki, toda na Ptujski Gori je veliko lepše../' Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju je prva menežerska šola ne le v Sloveniji in bivši Jugoslaviji, temveč tudi v celi centralni Evropi oziroma v bivšem socialističnem svetu. Drugi najstarejši center v tem delu Kvrope je star šele tri leta, slovenski center pa je letos februarja slavil že šesto obletnico. Dr. Danica Purg center takole predstavlja: "Center je doslej usposobil 11.000 menežerjev, predvsem Slovencev, okoli dvajset odstotkov pa jih je prišlo iz Hrvaške. Sedaj jih za- radi vojne prihaja manj. Pet- najst odstotkov naših slušatel- jev pa je tujcev. Zame je naj- večji kompliment, da prihajajo ljudje iz Avstrije in Italije, torej iz Zahodne Evrope, kjer si na- vadno ne predstavljajo, da bi se lahko nekaj o vodenju podjetij naučili v deželi, ki je manj raz- vita od njih. Center letno organizira okoli štirideset krajših seminarjev z različnih področij, kot so na pri- mer finance, računovodstvo, razvoj kadrov, motivacija, po- gajanja, komuniciranje, me- nežment proizvodnje in podob- no. Še posebej smo ponosni na pettedenski seminar v an- gleščini o vodenju poslovnih procesov, pettedenski seminar v nemščini o isti temi in na podi- plomski študij menežmenta, ki poteka v angleščini. Ta se začenja vsako leto januarja." • Kako ste postali direktorica Centra? "Opazil me je podpredsednik Gospodarske zbornice, ki je bil član sveta Visoke šole za orga- nizacijo dela v Kranju, kjer sem deset let predavala. Povabili so me na razgovor in na spodbudo svojega moža Nizozemca, ki je menil, da je razvoj menežmenta Sloveniji zelo potreben, sem se odločila, da prevzamem to izzi- valno nalogo ter postanem di- rektorica prve menežerske šole pri nas." • V Centru se usposabljajo sedanji in bodoči menežerji. Je odziv iz gospodarstva takšen, kot ga pričakujete? "Odziv je velik. Kot ambicio- zen človek, ki vidi, kako po- membno je izobraževanje za menežment, pa ne morem biti zadovoljna. Še najmanj sem za- dovoljna z odzivom s Štajerske in iz tistih podjetij, ki so najbolj v krizi. Ravno ta pa izo- braževanje menežerjev najbolj potrebujejo." • Kaj razumemo pod besedo menežer? Sedaj so vsi slovenski direktorji 'menežerji'. ■ "Menežer je človek, ki se uk- varja z vodenjem poslovnih procesov v tovarni ali v kateri- koli drugi organizaciji, tudi bol- nišnici in v šoli. Menežer je vodja nekega poslovnega proce- sa, neke skupine ljudi, skratka oseba, ki mora imeti veliko in- terdisciplinarnega znanja in občutek za delo z ljudmi. V svetu se poleg besede 'me- nežment vedno bolj uveljavlja tudi beseda 'lideršip' (leader- ship). Uporablja se za najvišje vodilne, za tiste, ki so na krmilu vsake organizacije. Lahko rečem, da je vsak direktor me- nežer in še lider hkrati. Vsaj upam, da je tako, da mu lahko rečemo lider." • Katere pogoje mora izpol- njevati menežer, da se lahko izobražuje na Brdu? Smo lahko zadovoljni z znanjem naših me- nežerjev? "Povedala sem že, da imamo na Brdu zelo različne seminarje. Za nekatere, kot je na primer podiplomski študij menežmenta ali pettedenski seminar v nemščini, mora menežer znati odlično jezik, v katerem poteka seminar. Za druge seminarje, kot je na primer o marketingu ali financah, je zaželeno, da je menežer zaposlen na področju, o katerem poteka seminar. Na ta način bo bolje razumel, za kaj gre, dal bo več od sebe tudi dru- gim, saj se menežerji na semi- narjih ne učijo samo od profe- sorja, temveč tudi drug od dru- gega. Na vprašanje, ali smo lahko zadovoljni z znanjem naših menžerjev, mi je težko odgovo- riti. Menežerji so moje stranke, zato o njih samo najboljše. Rečem lahko, da se na Brdu izobražujejo tisti, ki že veliko znajo. Dobri hočejo biti še boljši. Z njihovim znanjem in njihovo željo po nadaljnjem izobraževanju smo zadovoljni. Tega pa ne morem reči za tiste, ki jih nikoli ni videti pri nas niti kje drugje." Milan Kučan je že v prvih dneh po državljanslci pobudi, lii jo je objavil dr. Matjaž Kmecl, prejel krepko čez 5000 potrje- nih obrazcev, s katerimi državljanke in državljani iz vseh koncev Slovenije podpirajo njegovo kandidaturo za predsed- nika Republike Slovenije na decembrskih volitvah. Vsak dan pride na poštni predal 250 za zajetno poštno vrečo novih pi- sem z obrazci podpore; kljub temu pa odbor meni, da je po- trebno dati priložnost za podporo še vsem tistim, ki so svoje obiske na občinah in krajevnih uradih načrtovali kasneje, pa tudi — kot predvideva zakon — invalidnim osebam, ki bodo imeli priložnost podpisati in potrditi obrazce na domovih 31. oktobra in I. novembra. Odbor za izvedbo volilnih aktivnosti Milana kučana SLOVENSKI MENEŽER V PRIMERJAVI S TUJIM BOLJ IZOBRAŽEN • Kakšen je slovenski me- nežer v primerjavi s tujim? Kam uvrščate sebe? "Kakšen je slovenski menežer v primerjavi s tujim? Moram reči, da je bolj razgledan, kot so drugi menežerji, še posebej ameriški; da je veliko bolj vztrajen in odporen, saj se sre- čuje z nenehnimi spremembami in mora imeri veliko več energi- je, da vse to zmore. Mislim pa, da je naš menežer manj komu- nikativen, kot so drugi, in da je pogosto — to seveda ne velja za vse — manj samozavesten. Na vaše vprašanje, kam uvrščam sebe, mi je seveda ma- lo težje odgovoriti. Mislim pa, da sem izjemno energičen vod- ja, da se lahko merim z vsakim drugim v tujini, ki je na podob- nem položaju, in da sem nepri- merno bolj komunikativna, kot je večina slovenskih menežer- jev. Bila pa bi rada še boljša in si za to tudi prizadevam." • Center pod vašim vod- stvom izredno uspešno dela. Kako vam to uspeva? "Center je upešen zato, ker ekipa z menoj vred izjemno ve- liko in dobro dela, ker pazimo na vsako podrobnost, ker je naš cilj ustreči našim strankam in našim profesorjem, ki pridejo predavat. Pomaga nam velika ambicija, da bi bili center odličnosti ali kot se temu agleško reče centre of exellen- ce. To nas stalno spodbuja k še večji kvaliteti. Vzdrževanje vi- sokih standardov kakovosti je naš poslovni moto in hkrati za- gotovilo uspeha." • Center se je tudi medna- rodno uveljavil... "Center je znan v Evropi in v svetu. To dokazujejo članki v svetovnem tisku, ki jih je zelo veliko, in pa vabila meni kot di- rektorici ter drugim mojim so- delavcem na različne medna- rodne konference, seminarje in podobno, kjer nismo le pasivni opazovalci, ampak ponavadi tu- di eni izmed glavnih govorni- kov. Pred kratkim sem se vrnila s potovanja. V enem tednu sem bila v Bruslju, Moskvi in Lon- donu. Najprej sem predavala stotim švedskim menežerjem na njihovem seminarju v Bruslju. Od tam sem odpotovala v Mo- skvo, kjer sem na mednarodni konferenci, ki jo je organizirala najboljša ruska menežerska šola za direktorje menežerskih šol iz bivše Sovjetske zveze z name- nom, da jih izobrazi o modemih metodah učenja menežmenta, predavala in tudi sicer imela ak- tivno vlogo. Ne morem vam po- vedati, koliko vabil sem dobila, da pridem v St. Petersburg, Vol- vograd, Vladivostok, Kijev in druga mesta, za katera sem ko- maj slišala, da jim predavam in jim pomagam razviti izo- braževanje menežerjev. Iz Moskve sem odpotovala v London na največji dogodek strateškega menežmenta v sve- tu, kjer sem predavala o razvoju menežmenta v Centralni in Vzhodni Evropi. Hkrati ko sem bila na tej svoji tumeji, je moja kolegica iz Cen- tra na razstavi v Roterdamu predstavila naš podiplomski študij menežmenta. Tam smo bili ena izmed 30 menežerskih šol na svetu, ki so bile pova- bljene, kar je brez dvoma izjem- no priznanje našemu Centru." • Kdor se želi izobraževati na Brdu, prihaja tja in ne obrat- no. Katere so prednosti takšne- ga izobraževanja? "Ljudi, ki se želijo izobraževati, vabimo na Brdo zato, ker imamo tu vso učno tehnologijo, ker ima- mo tu svoj red, svoj časovni ritem, opremljene seminarske sobe in po- dobno. Če gremo drugam, ugota- vljamo, da enekega reda in disci- pline ne moremo vzdrževati — cxi tega, da na primer menežerji za- mujajo, do tega, da nimamo na voljo vseh aparatov, nimamo do- volj majhnih seminarskih sob, kjer bi delali ljudje v skupinah, in tako dalje. Zato je seveda veliko bolje, dif organiziran":;? seminar tam, kjer je v.se to na ra/r ilgft. hkf;'!! p:- m- tudi v enem centru srečujejo me- nežerji iz domovine in tujine, se pogovarjajo, se učijo drug od dru- gega in si prenašajo izkušnje. In to je seveda zelo pomembno." • Kako se Center povezuje z našimi fakultetami? "Za Center je bolj značilno po- vezovanje s posameznimi profe- sorji kot s fakultetami. Ponavadi izbiramo najboljše profesorje do- ma in v tujini. Bolj nas zanimajo konkretne povezave s konkretnimi profesorji kot pa neka formalna druženja s fakultetami. Smo pa za vsako sodelovanje, ki pomeni no- vo kakovost." DRNOVŠKOVA VUVDA DEIA EKSPERTNO • Vaše življenje in delo sta tesno povezana z gospodar- stvom. Kako ocenjujete gospo- darsko politiko Drnovškove vlade? Ali je zdajšnje prestruk- tiriranje gospodarstva namenje- no le slabim podjetjem, ki niso našla drugega izhoda kot okrilje države? "Od blizu spremljam ocene go- spodarstvenikov o delu Dr- novškove vlade in opažam, da so kljub nekaterim kritičnim pri- pombam z njegovim delom in z delom njegove vlade kar precej zadovoljni. Zavedati pa se je tre- ba, da je ta vlada na oblasti šele nekaj mesecev in da je marsikaj nasledila od prejšnje, marsičesa pa tudi ni mogoče sprejeti v par- lamentu, kot na primer zakona o privatizaciji. Mislim, da vlada dela eksper- tno, in večjih pripomb na njen račun nimam. Ko bi le Sloveni- ja nadaljevala reformo in manj podržavljala svojo ekonomijo oziroma pustila delovati zakone tržne ekonomije. Vendar, kot veste, si Dmovšek ni izmislil zakonodaje, v kateri sedaj delu- je, temveč vlada pred njim." • Divje privalizacije — ali jih je v resnici toliko, kot se o njih govori in piše? "O divjih privatizacijah tudi jaz slišim veliko. Nimam pa nobenih konkretnih podatkov o razsežnosti tega pojava, zato o tem ne morem govoriti. Mislim pa, da bo temu konec, ko bo sprejeta vsa zakono- daja. Torej je na slovenskih po- slancih, da čimprej sprejmejo za- kone, ki že toliko časa čakajo na obravnavo in sprejem!" • Dr. Purgova, vi ste Ptujčan- ka. Koliko ste bili doslej pove- zani s Ptujem in na kakšne po- vezave računate v bodoče? "Doma sem iz Stogovcev pri Ptujski Gori. S tem krajem sem povezana na ta način, da pridem večkrat domov, da se zanimam za njegov razvoj, za razvoj Tovarne volnenih izdelkov in ji po svojih močeh pomagam preživeti. Moja velika prednost je, da poznam ve- liko večino vodilnih ljudi v Lju- bljani. Z njihovo pomočjo p- Igralci so pt)skušali preko sv«)jih "sponzorjev" — molčečih sveto- valcev doseči svoje, vendar jim uprava tega ni dovolila. Z odstavitvijo prvega trenerja Stanka Mesariča in njegovega po- močnika Bojana Špehonja, nek- danjega uspešnega igralca, so v klubu poskušali z domačim trener- jem, ki je žal zaradi nčresnosti igralcev (xlpovedal sodelovanje. Z nastavitvijo trenerja Stanka Dohaja v klubu upajo, da so dose- gli, da bodo igralci normalno štiri- krat tedensko trenirali in spoštova- li normative za tretje ligaško kon- kurenco. Janko Bezjak Nepričakovana zmaga — in poraz Kategorija do 60 kilogramov: Simon Zafošnik je premagal Boštjana Tropana. Uerbi desetega kola je prinesel judoistom Drave na sobotnem srečanju z Impolom poraz, čeprav je še po petih borbah Drava vc^ila tri proti dva. Presenetil je Dobo- višek, ki je nepričakovano prema- gal slovenjebistriškega judoista Soršaka. Ptujčani so računali še na zmago Murka, vendar je ta v kate- goriji do 95 kilogramov ne- pričakovano izgubil in tako je Drava ostala brez možnosti za mo- rebitno udeležbo na evropskem pokalu. Prva dva v prvi državni li- gi imata namreč pravico nastopiti na tem mednarodnem tekmovanju, ptujska Drava pa je sedaj četrta. "Po Doboviškovi zmagi smo bili prepričani, da bomo tokrat Impol premagali. Impol je bil na kolenih, žal pa nismo izkoristili priložno- sti. Tako smo zapravili tudi pri- ložnost za udeležbo na evropskem pokalu," je povedal Ivo Čuš. Ptujski ljubitelji juda si bodo lah- ko ogledali borbe v dvorani Center ponovno 14. novembra, ko se bo Drava pomerila z ekipo Ivo Reya. Rezultati: Zafošnik — Tropan 2 : O (10 : 0), Senekovič — Ačko O : 2 (O : 7), Polajžer — Vučina O : 2 (O : 10), Dobovišek — Soršak 2 : O (10 : 0), Leščak — Ozimič 2 : O ( 10 : 0), Murko — Rajh O : 2 (O : 15), Mesa- rič — Prepelič O : 2 (O : 10). 'jvicZ Med 8200 udeleženci frankfur- tskega pouličnega maratona so v ne- deljo tekli tudi trije člani ptujskega tekaškega kluba Maraton. Maratonci so prišli iz 50 držav, tek pa si je po oceni organizatorja ogledalo kakšnih 100.000 gledalcev. Ptujski maratonci rekreativci so doslej tekli že dvakrat na dunajskem maratonu in enkrat v Benetkah, tokratnega te- ka pa so se udeležili Ivan Rogelj, Ivan Golob in Marjan Rogina. 42- kilometrski tek se je pričel ob 10. uri, le dve uri po prihodu v cilj pa so se Ptujčani že peljali proti domu. Ivan Rogelj: "Startali smo skupaj, vendar smo se v gneči izgubili. Na šestem kilometm sva se z Marjanom dobila in sva nekaj časa tekla sku- paj. Ves čas je deževalo, temperatu- ra je bila le tri stopinje nad ničlo. Po prihodu v cilj nisem mogel prijeti banane, ki so mi jo ponudili, tako sem se tresel. Šele pod vročim tušem sem si opomogel. Sicer pa je Golob dosegel odličen čas 2 uri in 35 minut, Rogina 3 ure in 28 minut in jaz 3 ure in 33 minut. Sedaj bomo nekaj časa počivali, potem pa po- novno pričeli trenirati." McZ Tekmovalno leteli tik pred točo Na sobotnem medklubskem tekmovanju motornih pilotov v Moškanjcih je nastopilo 18 pilotov. Kljub nevihti s točo so prvenstvo pripeljali do kon- ca in tako sklenili letošnjo sezono. Najboljši domači tekmovalci imajo na- slednje leto niož.nost udeleževati se državnih in drugih tekmovanj. Glavni sodnik tekmovanja je bil Tomo Verbančič, letošnji najboljši slovenski motorni pilot. Po posa- meznih disciplinah so zmagali Cel- jan Lakovič v časovni točnosti, v opazovanju Mariborčan Robi Ver- bančič in v pristajanju ptujski pilot Jože Botolin. V skupni uvrstitvi je prvo mesto osvojil mladi domači pi- lot 6orut Janžekovič pred Mari- borčanom Verbančičem in izku.še- nim klubskim kolegom Milanom Kraljem. Tekmovanje sta si ogledala tudi direktor motornih reprezen- tanc Slovenije, sicer predsednik Aerokluba Otmar Gaiser in tre- ner reprezentanc Oto Verbančič. ' McZ V soboto, 17. oktobra je bil v Velenju 27. kros občinskih repre- zentanc za pokale Dela. Slavnostni govornik, na tej pri- reditvi je bil predsednik predsed- stva Milan Kučan. Finalnega tekmovanja letošnjih krosov so se udeležili tudi pred- stavniki iz ptujske občine. Ptujska ekipa je štela trideset te- kačev v vseh starostnih kategorijah. V močni konkurenci enainštiride- setih občin.skih reprezentanc je zmagal Tržič, pred Velenjem, tretje mesto pa so osvojili Celjani. Ptuj- ska reprezentanca je v tej ekipni konkurenci dosegla zelo dobro de- seto mesto . Med posamezniki se je najbolje uvrstil Beno Medved iz OS Cir- kovci, ki je v kategoriji mlajši dečki (letnik 1979) osvojil odlično drugo mesto. Zelo dober rezultat je dosegel tudi Robert Prelog, ki je v katego- riji starejši mladinci, za las zgrešil bronasto medaljo, na koncu je bil uvrščen na četrto mesto. Z rezultati letošnjega krosa smo lahko zadovoljni, vendar je treba poudariti dejstvo, da bi z bolj od- govornim odnosom nekaterih osnovnih in srednjih šol rezultati lahko bili še boljši. Uvrstitve naših tekmoval- cev: Mlajši dečki (letnik 1980) — 9. Tomaž Jagarinec, 34. Matej Ma- rin, 44. Aleš Bezjak (ekipno 7. mesto); mlajše deklice (letnik 1980) — 26. Renata Petek, 52. Anja Golub, 64. Tamara Štegelj (ekipno 18. mesto); mlajši dečki (letnik 1979) — 2. Beno Medved, 16. Gregor Trafela, 30. Aleš Zele- nik (ekipno 2. mesto); mlajše de- klice (letnik 1979) — 10. Maja Vindiš, 12. Simona Kodrič, 66. Barbara Gačnik (ekipno 5. mesto); starejši dečki (letnik 1978) — 31. Smiljan Pernek, 61. Milan Kola- rič, 91. Gregor Vindiš (ekipno 23. mesto); starejše deklice (letnik 1978) — 7. Marija Lesjak, 28. Janja Bec, 54. Renata Leskovar (ekipno 4. mesto); starejši dečki (letnik 1977) — 20. Bojan Mihe- lič, 25. Ivan Hliš, (ekipno 15. me- sto); starejše deklice (letnik 1977) — 27. Anica Gričar, 37. Olga Šaj- novič (ekipno 13. mesto); mlajši mladinci (letnik 1975-76) — 23. Izidor Pokrivač; mlajše mladince (letnik 1975-76) — 14. Mladenka Vindiš, 18. Nataša Pšajd (ekipno 7. mesto); starejši mladinci (1973-74) — 4. Robert Prelog, 15. Andrej Makovec (ekipno 4. me- sto); člani (letnik 1972 in starejši) — 18. Jože Svržnjak, 31. Milan Krajnc (ekipno 9. mesto). Janko Bezjak Drava — Velenje 19 :10 Drava: Lašičeva, Horvatova, Šoba, Malekova (11), Žalarjeva, Farkaševa (1), Topolovčeva (2), Mlakarjeva, Mundova (2), Kau- čevičeva (2), Jurkovičeva (1), Karnekarjeva. Članice Drave nadaljujejo v 2. državni ligi dobro igro in zmage. Tokrat so gostile mlado ekipo iz Velenja ter jo po pričakovanju pre- magale. Ptujčanke so z odlično igro v obrambi na začetku tekme vodile 7:1, nato pa popustile in dovolile gostjam, da so rezultat do polčasa znižale na 11 : 8. V dru- gem polčasu domačinke niso do- volile presenečenja, izboljšale so obramlx), gostje pa so do konca dosegle samo še dva zadetka. Pri Ptujčaiikah velja pohvaliti vratar- ko Lašičevo, ki je v drugem polčasu dobesedno zaprla svoja vrata, in Malčkovo, ki je vztrajno polnila mrežo gostij. _frjb PRVA ZMAGA ORMOŽANOV v četrtem kolu vzhodne skupine druge republiške moške lige so igralci Ormoža Investa v Veliki Ne- delji-z 19:15 (9:8) premagali ekipo Radeč Papirja in osvojili prvi točki. Velika Nedelja je gostovala v Mur- ski Soboti in z domačim Poletom igrala 18:18 (12:8) ter je s šestimi točkami druga za Krškim in točko pred Zaščito iz Zagorja. V tretji ligi je druga ekipa Drave šele ob koncu zlomila odpor druge ekipe Nove opreme iz Slovenj Grad- ca in zmagala z 22:20. Ta konec tedna bo redno kolo v prvi slovenski ligi. Drava se bo v Trbovljah pomerila z Omnikomom Rudarjem. V drugi moški ligi tekem ne bo, v ženski bodo Ptujčanke go- stovale v Novem mestu, v tretji ligi pa dmga ptujska ekipa v Murski So- boti- l.k. V soboto se je mladinska ekipa Judo kluba Gorišnica udeležila močnega turnirja v Celju. Med 13 ekipami so osvojili tretje mesto. sicer pa sta odlično nastopila Damjan Petek in Miran Plošinjak, ki sta si vsak v svoji kategoriji priborila zlato. McZ V derbiju 3. kola III. sloven- ske košarkarske lige sta se srečali ekipi Ptuja in Pragerske- ga. Tekma je potekala v precej napetem ozračju, za kar .sta kri- va predvsem slaba sodnika, ki sta z nera/umljivimi odločitva- mi spravljala v obup igralce obeh ekip. Domačini, ki so prvič po dolgem času igrali v popolni postavi, so imeli celo tekmo pobudo in niso do- volili nobenega presenečenja. Tek- ma se je končala z izidom 92:81 (43:37). Pri Ptuju sta se najbolj izkazala R. Kotnik in Pajenk, za tri točke pa je dobro zadeval Damiš. Moštvo Ptuja je igralo v naslednji postavi: Vuk, Darniš 16, Rojko 5, Amuš, Rozman 3, Žibrat, M. Kotnik 7, Pajenk 23, R. Kotnik 32, Čabrian 2, Vučinič 4 in Hodnik. g y Mežica — Ozon 3:2 v četrtem kolu II. SOL so igralke Ozona gostovale pri vodilni ekipi Mežice in srečanje nesrečno izgubi- le, kajti športna sreča jih je ponovno zapustila v petem, odločilnem nizu. Igralke Ozona so nastopile oslablje- ne — zaradi poškodb brez dveh Igralk IZ prve šestke, a kljub temu so prikazale igro, ki je ugajala šte- vilnim gledalcem ter z raznovrstni- mi akcijami posebno v drugem in četrtem nizu presenetile domače igralke. V naslednjem kolu se bodo v športni dvorani Center srečale z eki- po Triglava iz Kranja. | 2. iiiiiiiiiiiliiiiiilOI Sedem na svetovno prvenstvo Ptujski karate v 17 letih še ni dosegel takšnega uspeha: kar sedem članov KK POETOVIO se je uvrstilo v slovensko repre- zentanco, ki bo šla na svetovno prvenstvo za pionirje, kadete in mladince v Miskolc (Madžar- ska) od 4. do 6. decembra 1992. SP poteka v organizaciji WU- KO zveze, ki Je najmočnej.ša karate federacija na svetu in edina priznana od Mednarod- nega olimpijskega komiteja. Državne barve bodo iz Ptuja zastopali: Borut Tement, Go- razd Grula, Sehastijan Strmšek, Lidija Cafuta, Diana Alibabič, Simona Strm.šek In Igor Surič. To je generacija ka- rateistov, ki trenira šele dve le- ti, a .sc Je že uveljavila na mno- gih turnirjih in državnem prvenstvu ter pomeni ogrodje kluba, ki šteje 72 članov. Fantom in dekletom želimo veliko uspeha!_^^ _ 14 — NEKOČ IN DANES 29. OKTOBER 1992 — TEnHIK Zmajeve črte Sv. Jurij, zaščitnik mesta Ptu- ja, ubija zmaja, simbolizira nevtrallzacijo negativnih energij zemlje. Onesnaževanje našega planeta je v drugi polovici 20. stoletja doseglo kritično raven. Poskusi z atomsko energijo, industrija, prevoz- na sredstva in vojne, so ta- ko hudo prizadeli zemel- jsko atmosfero, da smo sto- pili na prag novemu vesol- jnemu potopu ali celo do- končnemu uničenju plane- ta. Da bi se izognili kata- strofi, bo človeštvo moralo radikalno spremeniti svoj odnos do naravnega okolja. S tem problemom so se začele ukvarjati tako znan- stvene vede kot tudi mejne znanstvene panoge, ki pou- darjajo holistični in manj vidni aspekt problema. Ta- ko se npr. Fizikalna ekolo- gija ukvarja s saniranjem škodljivih vplivov, ki izvi- rajo iz grobe materialne na- rave. Kozmična ekologija pa deluje na subtilnejšem nivoju in za razliko od fizi- kalne, obravnava planet Zemljo kot živo bitje. Izha- ja iz starodavnih metod zdravljenja, ki so dajale prednost okrevanju duha. Če se znanost želi rešiti iz slepe ulice, v katero je zašla ter pozvročila dishar- monijo med človekom in naravo, potem bo morala preseči razumsko polovico leve hemisfere možgan in se nasloniti tudi na desno, intuitivno polovico. Simon in Valentina Kir- lian sta leta 1970 s poseb- nim postopkom fotografi- ranja dokazala, da človeško telo obdaja svetlobna ener- gija ali aura, ki upade v stanju bolezni in zažari, ko smo zdravi. Takšna svetleča polja lahko s prostim oče- som opazimo pri nekaterih morskih živalih. Kirlianova fotografija je pokazala pri- sotnost aure celo v rastlin- skem svetu. Tudi Zemlja ima svojo auro, ki je izraz visokofrek- venčnih stanj energije, ka- tere se utelesijo v nizko- frekvenčnih stanjih geo- loško trdega telesa Zemlje. Enako kot se naš duh oz. jaz, manifestira preko fi- zičnega telesa, se tudi Zem- lja odziva na impulze svo- jega dinamičnega in viso- kofrekvenčnega duha. Vzhod razlaga da se iz vesolja v človeško telo, preko meridianov (indijsko: nadiji) in energetskih cen- trov (čakre), pretaka koz- mična energija. Dokler bio- energija v nas enakomerno kroži, tako dolgo smo zdra- vi. Ko pride do blokade, zbolimo. S pritiskom na blokirano točko (akupun- ktura in aknpresura), spro- stimo energijo in zdravje se nam počasi vrne. Na podlagi takšnega raz- mišljanja, se je v zadnjem času razvila mejna znanstvena veda t.i. kozmična ekologija. Kitajci jo pod imenom feng shui poznajo že tisočletje dol- go. V Sloveniji je njeno meto- dologijo najbolj razvil Marko Pogačnik, čeprav je narava dela izredno intuitivna. Površina zemlje je preprede- na z omrežjem energetskih to- kov, za katere se je uveljavil kitajski izraz ZMAJEVE ČRTE. Preko njih se v krajino ali mesto steka kozmična energija. Zmajeve črte so ra- zlično dolge. Po navadi so ravne, vendar na daljše razdal- je rahlo vijugajo. Pod zemljo se nahaja približno tolikšen del zmajeve črte, kot nad njo. V preseku je podobna dvojne- mu vrtincu. Pri človeku zma- jeve črte ustrezajo meridia- nom. Zmajeva središča so točke, kjer se križa več zmajevih črt ali od tam izvirajo. Ti magnet- ni centri se razlikujejo po ve- likosti in moči. Vsaka krajina ima še dihalne luknje, ki so energetski izviri, preko kate- rih se pretakajo sporočila iz drugih razsežnosti zavesti. V človekovem telesu ustrezajo čakram. Magnetne sledi so energetski odtisi gibanja, ki jih vsa živa bitja puščajo za seboj. Kot stal- ne brazde nastanejo na nekdan- jih trgovskih ali vaških poteh, po katerih so ljudje gnali živino ali veliko potovali. Akvastati so magnetni toko- vi, ki imajo obliko spiralnega gibanja, vrtenja in kroženja ter močno spominjajo na mo- del DNK in galaktično spiralo mlečne ceste. Akvastati so ključ za popolno ekološko razmerje med človekom in Zemljo. Ko človek stoji na zmajevi črti ali v zmajevem središču, sprejema višje energetske vi- bracije, s pomočjo katerih širi svojo zavest. Posledica tega je boljša percepcija in zdravo počutje. V primeru, ko hočemo zgraditi kakšen kul- turni ali duhovni center, nje- govo lokacijo pa ne povežemo z zmajevo črto, ignoriramo pomoč, ki nam jo ponuja Zemlja. Geopatogeno ali škodljivo sevanje se pojavlja ob nav- pičnici podzemnih vodnih to- kov, geoloških nepravilnostih, motenih območjih iz različnih vzrokov in na točkah, kjer se sekajo zemeljski žarki. Nega- tivno vplivajo na nevrovegera- tivni sistem, slabšajo odpor- nost in po daljšem času pov- zročajo resne bolezni. Poznamo Hartmanovo in Curryjevo mrežo zemeljskih žarkov, ki se razprostirata po vsem planetu. Prva ima obliko šahovnice, druga pa obliko diagonalne mreže. Njuni kva- drati so v različnem razmerju od 2. do 3. metrov, stene ze- meljskih žarkov pa so debele od 20 do 30 cm. Sečišča oz. vozli, kjer se žarki križajo so najbolj škodljive točke na zemljski obli. Mreži nista ne- kaj statičnega, temveč se spre- minjata glede na razne pojave, kot so zračni pritisk, podzemni vodni tokovi, železne gradnje in kovinski anglomerati ter li- nije pod visoko napetostjo. Deset let od smrti direktorja Perutnine Iva Tomažiča Ivo Tomažič je bil trideset let na čelu Perutnine. Pred de- setimi leti je po uspešnem za- ključnem računu moral v po- goj in pol leta za tem je umrl. Se danes ne vemo in tudi ni- koli ne bomo zvedeli, ali od utrujenosti ali od bolzeni ali od žalosti. Morda od vsega skupaj. Rodil se je v Slovenski Bi- strici leta 1919. Perutnino je prevzel kot dvanajsti direktov po vojni leta 1952. Perutnina je takrat odkupovala in prede- lovala kokošja jajca in piščan- ce ter jih pripravljala za izvoz. Z izgradnjo svojih farm za brojlerje In kokoši po letu 1960 se je ivrstila v največje tovrstno podjetje v državi. Od nekaj deset zaposlenih delav- cev se je število povečalo leta 1981 na 1400 in 200 koope- rantov. Trideset let trdega dela pri razvoju Perutnine je pustilo pri Ivu Tomažiču težke zdrav- stvene posledice. Že leta 1969 je doživel srčni infarkt. Kljub načetemu zdravju je Perutnino vodil v najbolj uspešno pod- jetje poslovanja. Bil je pionir slovenskega perutninarskega managementa. Direktorsko mesto je razu- mel in sprejel kot svojo najdo- govornejšo nalogo v življenju. Pri tem je nenehno razmišljal, se poglabljal, učil, usmerjal, vzgajal, bodril in se boril — ne za sebe, ampak za razvoj družbenega podjetja. Samou- pravljanje je sprejel kot obli- ko in možnost demokracije, zato zanj ni bilo ovira. Dokaz za to je 10—20 % letna rast. In zakaj od žalosti? Po upo- kojitvi je še želel biti v družbi sodelavcev, pomagati z drago- cenimi nasveti iz bogatih iz- kušenj. Trdno je upal, da bo naše za to razumevanje od svojega naslednika vsaj za uro ali dve dnevno. Žal... Spoštovani Ivo Tomažič! Ko se vas spominjamo po desetih letih vašega odhoda, si moramo priznati, da vam ne moremo iz- povedati vsega našega spošto- vanja do vas in vašega odnosa do podjetja. Vaš izreden čut za razvoj pravilnega tržnega pro- dukta, za pravilno mesto fi- nančnih zadožitev (in to izvirno zunaj Ptuja), za potrebe stro- kovnih kadrov je nepozaben. Imeli ste izredno sposobnost sinhronizacije delovanje števil- nih kompliciranih elementov, ki so omogočali funkcioniranje in rast podjetja. Bili ste močna osebnost za krmiljenje podjetja pod notranjimi, še zlasti pa zu- nanjimi vplivi. Tisti, ki smo z vami bližje sodelovali, smo spoznali tudi dobroto vašega srca, ki je razumelo naše težave. V vas smo lahko popolnoma zaupali. Vsaj tri stvari bi vam radi po- vedali, ki so se zgodile v teh de- setih letih v Perutnini in Slove- niji: — Zgradili smo večino objek- tov, ki ste jih predvideli v Ptuj- skem perutninarju (št. 8/9) leta 1980: "...Potrebno bo zgraditi nove farme za brojlerske stare starše, vzrejališča za piščance (pri kooperantih), novo valilni- co, razširiti predelavo in klavni- co, zgraditi kotlovnico, po- večati kafilerijo..." Zgrajeni ni- so samo novi žitni silosi. Proiz- vodnja perutninskega mesa je povečana manj, kot smo plani- rali. Od leta 1988 opažamo pa- dec. Menjali smo provinienco in se verjetno slabo odločili. Imamo najslabše proizvodne in finančne rezultate v Sloveniji po ZR 1991. V letu 1990 smo proslavili 85 let obstoja PP in odprli najmodernejšo perutnin- sko klavnico v Evropi. Gotovo bi je bili najbolj veseli ravno vi, ki ste v tem objektu vedno vide- li srce podjetja. Takrat smo tudi poimenovali zlato plaketo Pe- rutnine po vašem imenu in priimku. Od takrat nismo imeli več dneva perutninarjev, ki smo ga na vašo pobudo prirejali vsa- ko leto od 1972. Tudi štipendij ne dajemo otrokom naših delav- cev, še težje se naši otroci zapo- slijo v PP. — Doživeli smo osamosvoji- tev in neodvisnost Slovenije, pa tudi vojno. Pri vodenju podjetja je nastala svoboda, liberalizaci- ja uvoza in izvoza, prosto for- miranje cen, kar je bila vaša večna želja. Vodstvo ni pravilno razumelo sprememb, kar je pri- neslo Perutnini namesto pred- nosti le težave. Kaže, da nismo premagali objektivnih težav, kajti uresničitev demokracije zahteva poštenost, znanje in so- lidarnost pri vodenju, iz česar sledi zaupanje. Smo v fazi pri- vatizacije. Vse je nejasno. In tretje: zahvaliti se vam mo- ramo za vašo nesebično tridese- tletno žrtvovanje za Perutnino, ki je bilo konačno oktobra pred desetimi leti. Veliko ste storili za perutninarstvo, za gospodar- stvo Ptuja in ugled Slovenije. Pod vašim vodenjem je Perutni- na bila v Evropi že pred dvajse- timi leti. Žal in težko nam je, da nismo več tako uspešni in ugledni. Upamo, da so temelji Perutnine dovolj trdni in da se ob morebitnih sanacijah ne bo- do zamajali. V Spomin slovenjehistriškim fantom 20, 21 let ste imeli, ko so tudi vas v jeseni 1942 vpoklicali v nemško vojsko. Odtrgani ste bi- li od staršev in toplega doma. Vojna vihra vas je gnala kot re- krute po raznih krajih tedanje velike Nemčije. Po nekajme- sečnem urjenju ste že bili na frontah od Afrike do visokega severa. Bili ste vedno zavedni slo- venski fantje, cvet takratne Bi- strice. Svoja mlada življenja ste zgubili daleč od ljubljenega roj- stnega kraja: Adolf Cečonik je padel pred koncem vojne v Ita- liji, Adolf Ačko je zmrznil pri Murmansku kot ruski vojni ujetnik, Emest Trunkl pogrešan pri Rimu, Boris Janžekovič in Franc Pole ubita v Trogirju po repatriaciji iz angleškega ujet- ništva. Padli in pogrešeni so še drugi fantje iz Slov. Bistrice in okolice. Prižgimo jim svečke na dan mrtvih, ker so njihovi grobovi daleč v tujih krajih, le njihovi starši počivajo v domači zemlji. Na bistriškem pokopališču jim postavimo skromno ploščo v spo- min, če že niso tam pokopani. Drago Trunkl 61. nadaljevanje Kakih deset metrov pred ma- no je čez previs z glavo navzdol ležal mrtev ruski vojak. Po rde- čih oznakah na epoletah sem ocenjeval, da je seržant, torej podčastnik. Ležal je tako kot je prejšnji večer verjetno padel. Pred njim še brzostrelka, ki so jo roke v smrtnem boju izpusti- le, iz zgornjega žepa na bluzi mu je visela verižica, verjetno s signalno piščalko, videlo se namreč ni. Sklepal sem, da pri tem padlem vojaku še nihče ni opravil "inventure", tudi nisem mogel razumeti, zakaj ga čez noč njegovi niso odvlekli v svo- je zaledje. Zvedavost me je vle- kla, da bi se splazil nekoliko na- prej in vzel brzostrelko. Toda čemu in za koga se izpostavljati, se mi je porajala razumna misel ob vprašanju, kaj če njegovo truplo varuje kak ostrostrelec, saj je bilo na čistini. Ta misel je prevladala, zato sem ostal mirno skrit v svoji strelni luknji. Okoli mene je vladal nek var- ljivi mir. Težke granate so se obšasno z zamoklim pokom ra- zletavale daleč za mano pa tudi pred mano. Nisem se prav zave- dal, da sem praktično na ozem- lju brez gospodarja. Jaso pred sabo sem pazljivo motril vendar je bilo vse mimo, le rahel veter je včasih zavel in otresal rume- no jesensko listje. Na enem od hrastov daleč za jaso sem videl rjavo gmoto. Ugibal sem, če je to morda grm bele omele, v ta- kih grmih so navadno bili tudi ostanki gnezd vran ali srak. V naših gozdovih vrane gnezdijo posamično, v ukrajinskih goz- dovih pa sem opažal, da gnezdi- jo v gručah. Pomislil pa sem tu- di, da je tisto morda dobro za- krit ruski opazovalec. Pomeri tja in ustreli, me je zamikalo, a je spet prevladal razum, saj bi s tem izdal svoj zakriti položaj. Opazujoč okolico sem sanja- ril in se začel nekako dolgočasi- ti. Naenkrat sem se spomnil, da sem lačen, saj še tisti dan nisem ničesar zaužil. Iz krušnika sem vzel ploščo prepečenca in dozo s surovim maslom, iz žepa pa potegnil nož. Od plošče sem lo- mil kocke prepečenca, jih z nožem razpolovil in v sredino dal plast masla. Tako sem pri- pravil precej kock prepečenca, ki bi ga potem počasi mlel v ustih, podobno kot sem včasih na paši suhe tepke. TO JE TOREJ SMRT Naenkrat začenjajo po jasi, levo in desno od mene padati granate iz minometov. Pogle- dam na uro, bilo je točno dva- najst po takratnem nemškem času. Prenehal sem z razpola- vljanjem kock prepečenca in vse skupaj pospravil, za vsak primer, če bo treba nenadoma pobrisati nazaj. Tudi nož sem skrbno vtaknil v žep, pred voj- no sem ga kupil od bosanskega krošnjarja in po haloški navadi sem ga imel vedno v žepu. Tedaj me zajame plamen, začutim strahovit udarec, zaz- vonilo mi je v glavi ... To je to- rej smrt — še medlo pomislim in že me je zajela noč ... Čez čas, morda je bilo čez kako uro, po nadaljnjih dogodkih sodeč več najbrž ne, se mi začne vračati zavest. Morda pa še ni- sem mrtev, saj še mislim — je spet bila moja misel, toda okoli mene je še vedno bila noč. Šele čez čas sem začel razločevati predmete. V glavi me je straho- vito tiščalo, oko in usta je zali- vala kri. Rad bi se bil obrisal, toda desna roka me sploh ni ubogala, šele tedaj sem začutil v laktu pekočo bolečino. Zem- ljišče pred mano je bilo razko- pano. Ocenil sem, da je granata iz minometa padla tik pred mo- jo strelsko luknjo. Puško z raz- cefranimi lesenimi deli sem opazil za sabo ... Še vedno so treskale granate, toda bil sem nekako prepričan, da je dovolj, če me je zadelo enkrat, zato me drugič ne bo. S težavo sem se splazil iz strelne luknje, toda noge in roke so mi odpovedovale, zato sem se na- zaj omahujoč prevračal, največ pa se valil kot ploh po rahlo pa- dajoči gozdni površini. Tako sem se privalil do obrambnega jarka, ki so ga za- sedali vojaki pehotne enote. Ta- koj me primeta dva vojaka in odvedeta v bunker, kjer je bilo obvezovališče. Bolničar mi naj- prej sname čelado. Šele tedaj sem videl, da so jo drobci gra- nate na več mestih prebili. Na levi strani čela me je strahovito tiščalo. Potipal sem si z levico in zadel ob ostri kovinski ro- gljič, ki je trdno tičal v loban- jski kosti. Stemnilo se mi je pred očmi, bolničar pa me je prijel za levico in jo odmaknil vstran. Potem so mi na ramo pritisnili debelo sterilno gazo in glavo krepko povili. Bolničarjev pomočnik je vzel škraje in mi na desni roki po dolgem prerezal vse rokave hkrati — zimskega plašča, suk- nje, puloverja in srajce, vse je bilo od drobcev prebito in pre- pojeno s krvjo. Precejšen kos železa iz ratrganega ohišja gra- nate je sila eksploziva pognala s tako silo, da mi je prebil komo- lec in dobesedno odnesel okoli štiri centimetre prve podlaktne kosti, drugo pa prelomil. Med povijanjem roke je prišel v bun- ker tudi Heričko, tisti, s katerim sva precej tednov prebila sku- paj, čeprav se nisva vedno razu- mela. Nekako prestrašeno in sočutno je zrl vame. Vprašal sem ga, kaj ga teži, vendar je ostal brez besed, le solze so mu stopile v oči. Potem mi je segel v roko, oziroma z obema roka- ma stisnil mojo levico in še ne- kaj rekel, ne spominjam se na- tanko kaj ... Takrat mi še na kraj pameti ni prišlo, da bom sloven- sko besedo spet slišal šele po desetih mesecih. Iz "sanitetnega" bunkerja so me hitro odvedli. Zunaj je že čakal motorist, imel je motor s prikolico, v katero so me previd- no položili, eden od bolničarjev pa je sedel na sedež za vozni- kom, da me je z eno roko držal v prikolici. Skraja se mi je zdelo to smešno in brez potrebe, toda ne za dolgo. Ko je motorist pri- vozil iz gozda na polje, so nao- koli padale granate, zato je močno pritisnil na plin, se izogi- bal granatnim lijakom, večkrat je bilo treba krater sredi ceste obvoziti. Motorno kolo je divje poskakovalo po razriti zemlji, metalo me je v zrak in zagotovo bi me bilo vrglo iz prikolice, če me ne bi bil držal bolničar. Prevzemal me je strah, zato bo- lečin niti nisem prav občutil. Kljub temu smo srečno pri- speli do glavnega obvezova- lišča, kjer so me odložili na no- sila. Pregledal me je zdravnik, ugotovil, da mi je bila prva po- moč nudena dobro, dobil sem le dve krepki injekciji. Bolečine so precej popustile in prevzelo me je neko lagodje, predvsem prijeten občutek, da sem rešen iz. ognja prve bojne črte. S težavo sem iz žepa izvlekel ogledalce, saj levica do tedaj ni bila vajena marsikaterega opra- vila. Ustrašil sem se lastnega obraza. Koža je izgledala kot površina peskovnika, drobna peščena zrna zarita v kožo, obrvi osmojene od ognja ek- splozije, čez, izpod obveze do brade in vratu so bili sledovi strnjene krvi. Okoli mene je na nosilih ležalo še več podobnih ali še večjih nesrečnikov. Čaka- li smo na prihod rešilcev. Kmalu so privozili trije. Bili so podobni rešilni avtomobili, kot jih je naša reševalna služba uporabljala prva leta po vojni. Veliko leseno ohišje in vanj so na nosilih spravili po 4 nepo- kretne ranjence, vmes pa še ka- kega takega, ki je lahko sedel. Prišel sem na vrsto med zadnji- mi. Levo zgoraj so potisnili no- sila z mano v tretjega rešilca. Odpeljali so in se čez nekaj časa vključili v kolono drugih vojaških vozil za fronto. Tako sem pač sklepal po pogostih po- stankih, glasovih in zvoku mo- torjev. Nenadoma kolona obstane, slišim neko kričanje, kar vse preglušijo eksplozije bomb, tul- jenje letalskih motorjev in odse- kani rafali letalskih strojnic. Iz- gleda, da smo bili tarča sovjet- skih lovskih bombnikov. Mislil sem, da vozil z veliko oznako rdečega križa ne bodo napadali pa je temu razmišljanju napravil konec oster resk, ko so krogle iz letalske strojnice skoraj odbi- le levi zadnji zgornji kot ohišja rešilca, v katerem sem ležal. Dalje prihodnji^ TEDNIK ~ 1992 NASVETI — 15 Gripa je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi inOucnce A in B (C samo posamezni primeri). Bolezen začne nenadoma z visoko vročino, utrujeno- stjo, glavobolom in bo- lečinami v mišicah. Poteka lahko s kliničnimi slikami, ki so značilne za obolenje zgornjih in spodnjih dihal- nih poti. Druga značilnost gripe pa je, da nastopa v epidemijah. Prenaša se s kužnimi kapljicami, doti- kom, okuženimi predmeti. Širi se naglo. Močna kužnost in hitro širjenje sla vzrok za velike, eksploziv- ne epidemije. Čeprav je gripa navadno kratkotrajna bolezen pa včasih poteka hudo in lahko konča v nekaj dneh smrtno. Je javno zdravstveni prob- lem zaradi zvišane splošne umrljivosti. Zaradi velike odsotnosti z dela in posle- dičnega izpada proizvodnje, so znatne tudi ekonomske posledice. Najbolj prizadene do- jenčke in male otroke, sta- rejše ljudi, zlasti tiste, ki so bolni zaradi drugih obolenj pa tudi nosečnice. Cepljenje je edini ukrep, ki zagotavlja posamično in kolektivno zaščito, varuje pred hujšim obolenjem in s tem preprečuje nevarne, tu- di usodne zaplete. Cepljen- je se opravi z mrtvim cepi- vom proti gripi, ki ga za vsako naslednjo jesensko- zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena orga- nizacija. Cepljenje priporočamo: — bolnikom z obolenjem sr- ca in ožilja, — bolnikom s kroničnimi pljučnimi boleznimi (tuberkulo- za, pljučna astma, kronični ka- tar pljuč itd.), - bolnikom s kroničnimi presnovnimi boleznimi (slad- korna bolezen), — bolnikom s kroničnimi boleznimi ledvic, — bolnikom s kroničnimi živčno-mišičnimi obolenji, — ženskam v poznih mesecih nosečnosti, — otrokom, ki se dolgotrajno zdravijo s salicilati (aspirin), — vsem prebivalcem, starim nad 60 let. Posebej priporočamo ce- pljenje vsem zaposlenim na izpostavljenih delovnih me- stih (zdravstvo, promet, po- licija, PTT delavci, upravni organi na občini, bančni de- lavci) in delavcem tistih de- lovnih organizacij, kjer bi izpad zaposlenih zaradi bo- lezni povzročil hujšo mot- njo v delovnem procesu. Cepljenje bomo izvajali od 26. oktobra 1992 do konca decembra 1992 na Higijensko epidemio- loškem oddelku v Ptuju, Mestni trg 2 (bivši Florja- nov trg) med 7.30 in 10. uro, vsak dan, razen sobote. Cepimo samo enkrat z eno dozo cepiva. Cena cepljenja je 300,00 SIT po osebi. Vodja HE oddelka Ptuj: dr. Ciril KORPAR Nevarne kužne bolezni pri domačih živalih lahko povzročijo katastrofalne posledice za posamezno vrsto živali in s tem tudi posameznim rejcem. Po zadnjih vesteh je v Sloveni- ji odkrita klasična prašičja kuga v občinah Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. Nevarnost okužbe je zado- stni razlog, da v Podravju poostrimo ukrepe za pre- ventivno zaščito prašičev. V prispevku bi rad opozo- ril posamezne rejce, kako ravnati, da bi preprečili vnos nevarnih kužnih bo- lezni v hleve. Podatki ana- liz zdravstvenega stanja pri prašičih v občini Ptuj kažejo, da nimamo prisot- nih nevarnih kužnih bolez- ni, zato je potrebno vzdr- ževati tako stanje. Viri olcužbe s prašičjo Icugo — prašiči se lahko oku- žijo, če pridejo v stik z bol- nimi živalmi — v rejah kjer uporablja- jo za hrano pomije, ki niso prekuhane in vsebujejo okuženo meso ali mesne iz- delke — bolne živali izločajo virus v blatu in seču, zato ga lahko prenašajo ljudje na obutvi in obleki; nevarni so tudi prevozi okuženih živali skozi območje; — prenašajo se z okuže- no iglo pri raznih cepljenjih in zdravljenju. UIcrepi rejca za preprečitev okužbe 1. Postavitev dezobarijev za razkuževanje obutve pred vstopom v hlev. Obiski ljudi v hleve se ne priporočajo. 2. Ne priporoča se nakup prašičev iz območja, kjer je prisotna okužba. 3. Živali, ki smo jih kupili, naj bodo vsaj tri tedne v ka- ranteni. 4. Rejci, ki krmijo živalim pomije iz gostinskih obratov, naj dajo vsako leto preventiv- no cepiti živali proti prašičji kugi. 5. Preprečiti dostop psov ali divjih prašičev do hlevov. Rejce bi opozoril, da se glede nakupa plemenskih živali posvetujejo pri sveto- valni službi ali zadrugi. Živali naj kupijo pri tistih rejcih, kjer so živali pregle- dane (družbene farme in rejska središča na kmeti- jah). Glede nakupa prašičev za zakol in nadalnje pitanje pa priporočam, da se ne kupu- je izven območja, saj ima- mo prašičev za te namene dovolj doma, Znaici oboienja za prašičjo Icugo Bolezen se začne s po- večano telesno temperaturo in prašiči izgubijo tek pri žretju. Z glavo rijejo v steljo ali tla, iz oči se jim cedi sluzavognoj- ni izcedek. Med zadnjimi no- gami in po trebuhu imajo včasih pikčaste krvavitve. Na- stanejo površinske krvavitve na koži. Bolezen se pojavlja v akutni in kronični obliki. Pravilno diagnozo prašičje kuge lahko postavi samo vete- rinar, na podlagi laboratorij- skih preiskav. Zato bi opozoril rejce, v ko- likor se pojavijo znaki obolen- ja živali, da se posvetujejo z veterinarjem. Pripravil Peter Pribožič, dipl. ing. agr. Kmetijska svetovalna služba pri OZVZ Ptuj Približuje se čas našega prvega izleta. Organizirali ga bomo 7. novembra. Ob 8 uri se bomo zbrali na ptuj- ski avtobusni postaji. Ogle- dali si bomo Ptujsko Goro, obiskali zdravilišče Ro- gaška Slatina, kjer bo tudi kosilo, in se dlje časa usta- vili na eni od turističnih kmetij v ptujski občini, kjer se bomo lahko o marsičem pogovorili. Srečko Lo- vrenčič, koordinator vod- niške službe v ptujskem Pokrajinskem muzeju, ob- ljublja, da bo izlet nepoza- ben. Udeležili se ga bodo vsi, ki so bili doslej nagra- jeni v akciji "Nagradno tu- ristično vprašanje". Vabila so nagrajenci že prejeli, če pa ga morebiti kdo ni, a je med nagrajenci, naj brez zadržkov pride v soboto, 7. novembra, ob osmih na ptujsko avtobusno postajo. Jesensko akcijo smo sla- bo začeli; na prvo vprašan- je o tem, kdaj so na Gomili postali tretji turistično raz- gledni stolp, nismo prejeli nobenega odgovora. Pravi- len odgovor je: letos junija. Danes vprašujemo: Kate- ra razstava je (bila) do kon- ca oktobra odprta v Mihe- ličevi galeriji? Odgovore pričakujemo do sobote, 14. novembra, na naslov: Ra- dio—Tednik, Raičeva ulica 6, Ptuj. Nagrade za pravilen odgovor so: muzejske pu- blikacije, spominek in dru- žinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk. Krvodajalci 13. oktober 1992: Sanja Car, Kajuhova 3, Ptuj; Lidija Baši, Vičava 41, Ptuj; Vili Kramberger, Ul. 5. prekomor- ske 1, Ptuj; Sonja Kolenko, Nova vas 102, Ptuj; Štefka Lukavski, Dornava 148; Darinka Toš, Gabmik 45; Mari- ja Sluga, Svetinei 31; Jožica Petek, Dornava l/a; Nataša Zver, Janežovski Vrh 37;Anka Šoštarič, Slomi 12/a; Vla- sta Pisanec, Polenci 21; Marjeta Ciglar, Domava 117/a; Dragica Frie, Dornava 122; Bernarda Oblak, Kočiee 14; Ivan Breznik, Grajena 17/a; Darinka Tili, Podvinci 39/b; Vera Breznik, Lackova 8, Ptuj; Danica Viher, Mezgovci 54/b; Slava Potrč, Prerad 48; Veronika Leben, Slomi 9; Lizika Simonič, Dornava l/a; Suzana Simonič, Dornava l/a; Jožica Petek, Zagorci 74, Juršinci; Matilda Šegula, Moškanjci 111; Franjo Bezjak, Arbajterjeva 3, Ptuj; Branko Repič, Videm 24/a; Anica Friegl, Mestni Vrh 18; Stane Cafuta, Prešernova 17, Ptuj; Jožica Osterc, Mai- strova 27, Ptuj; Stanko Plajnšek, Zabovci 6/b; Renata Pečnik, Mlinska 1/č, Ptuj; Franc Šegula, Polenšak 17; Anica Bedrač, Rimska pl. 17, Ptuj; Milan Potrč, Žabjak 65; Olga Plohi, Sobetinci 37/a; Janez Erbus, Podlože 25; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Feliks Bager, Gabrnik 48; Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b; Armando Hvala, Črtkova 14, Ptuj; Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b; Boris Lacko, Nova vas 90, Ptuj; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Anica Lazar, Kicar, 126; Stanislava Emeršič, Mez- govci 3; Vinko Kokol, Dornava 87/B; Adolf, Mihelač, Sagadinova 11, Ptuj. 15. oktober 1992: Martin Potočnik, C. 8. avgusta 8, Ptuj;Janez Lačen, Ul. 5. prekomorske brigade, Ptuj; Oto Mesarič, Ciril-Metodov drevored 17, Ptuj; Franc Vindiš, Ul. Žetalskega Jožeta; Janko Petek, Dornava 7l/a; Ro- man Fridauer, Kvedrova 5, Ptuj; Franc Križnjak, Brezo- vec 22; Vlado Ciglar, Podvinci 86; Srečko Fekonja, Stre- jaci 1; Jože Janžekovič, Bukovci 27; Darijan Lah, C. ku- rirjev NOV 21; Milan Seidl, Slovenski trg 9, Ptuj; Ivan Vidmar, Pobrežje 23/a, Videm; Zvonko Matijaško, Orešje 154; Milan Vodušek, Placarovci 18/a; Andrej Ko- zel, Ul. 5. prekomorske 1, Ptuj; Janez Kocmut, Žabjak 59; Marijan Kocmut, Rotman 40; Mirko Ljubeč, Gra- jenščak 64/a; Dejan Breznik, Ul. B. Turjakov 1, Rače; Avguštin Klobasa, Gradišče 65; Milan Vidovič, Minorit- ski trg 2, Ptuj; Stanko Draškovič, Cankarjeva 2, Ptuj; Miroslav Senekovič, Strma ul. 5, Sp. Duplek; Miran Ci- glar, Ziherlova pl. 15, Ptuj; Drago Maglica, Prepolje 87; Danijel Lasbaher, Shakespearova 12, Maribor; Bojan Lo- višček, Šlandrova 18, Slovenska Bistrica; Aleksander Zi- danšek, Korčetova 3, Maribor; Albin Predikaka, Sp. Go- rica 59, Maribor; Milan Repič, Šolska 8, Dobrovce; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Milan Kokolj, Sarajevska 4, Maribor; Branko Slamek, Štrekljeva 24, Maribor Dober den vsoki den! Kaj vam naj gnes povem? Ja, hitro vam moren to napisati, saj Mica že jezno gleda in me v šumo po drva pošila, da si boma lehko pozimi store kosti grela. Pravzaprav je drvarnica že puna, saj dober virt za zimsko gretje že v poletni vročini poskrbi. Pa tudi pri premogi ti more biti trikrat vroče: prvič te, gdo račun za pločati dobiš, drugič te, gdo ga z lopato v drvarnico mečeš, tretjič pa pozimi pri topli peči. Pa vete, kak pri nas pravimo tistemi, ki peč kuri? Strokovno in tak po slovensko se mu reče kurjač, mi pa mu po domače rečemo pečikurac. Gnes man pred seboj tudi pismo od Drašeka iz Haloz. Tak mi piše: "Pozdrovleni, prleški sotrpin. Vobim te, da prideš enkrat k nam na obisk. Mošt je zrel, kostanji nabroni, v tunki pa bo se tudi še kaj najšlo. Malo boma po politiki in gospodarstvi vudrila, saj nam na totih področjih fejst narobe gre. Politiki so začeli knjige pisati in se v njih med seboj šimfati, namesto da bi se s tistim uk- vorjali, za kaj so mastno plačani. Janšo v Janez je premekna /Aobčovega Cirila, potli pa sta se na televiziji skoro razjokala. Za njima je spisal knižico še Ruplov Dimiter, novo Sveto pismo pa pre piše tudi Peterletov Lujzek. Zaj še samo čokamo na izid knji- ge Kučanovega Milana in Drnofškovega Janeza, te pa de vena za- dosti totega spisovaja. Lujs, tebi tudi dobro jezik leti, pa še ti spiši nekšno knjigo. Ta lepo pozdrovlan in pridi na obisk!" Zdravo, Draša, ne bi te rad prestraša. Bojše bo, če boma midva še dale naprej po žemljici rovala, knjige pa naj pišejo ta provi spi- sateli. Dobro in koristno pa bi bilo, če bi neše brez dlake na jeziki napisa, kak kilavo živite vi na haloških bregačah in mi na prleških planinah in dolinah. Zaj pa veselo na delo in srečno do drugega tjedna. Vaš LUJZEK. SADNI VRT je lahko toliko koristnejši, kolikor več je v njem zastopanih sadnih vrst in sort, ki nudijo sadje od zgod- nje spomladi do poznega po- letja oziroma jeseni. Ko načrtujemo sadni vrt, si nare- dimo takšen izbor, ki nam bo glede potrebe zagotavljal pri- delek za uporabo svežega sad- ja, za njegovo predelavo in zimsko hrambo. Za pridelavo trpežnejšega sadja načeloma služijo drevesne sadne vrste pečkarji, koščičarji in lupinar- ji, za pridelovanje zgodnjega sadja pa so na voljo različne vrste grmičastega jagodičevja. Jagode, maline, robide, tay- berry (križanec med robido in malino), ribez, kosmulja, jo- sta (križanec med črnim ribe- zom in kosmuljo) in borovni- ce so vrste jagodičevja, ki v naših klimatskih in pedo- loških razmerah dobro uspe- vajo. Zaradi slastnega, osvežilnega okusa in zaradi visoke hranilne ter vitaminske vrednosti je to sadje cenjeno še posebej zato, ker dozoreva od zgodnje spomladi do poz- nega poletja, to je v obdobju, ko je sadje iz zimske hrambe že pošlo in še ni uporabno sadje letnih in jesenskih sad- nih vrst. Najprimernejši čas za sajen- je jagodičevja je v zgodnji je- seni. Vse vrste grmičastega jagodičevja zgodaj v jeseni zaključuje vegetacijo tako, da so sadike na voljo običajno že v drugi polovici oktobra, kar omogoča zgodnejše sajenje. Zgodnje jesensko sajenje je potrebno iz razloga, da se pri mladi sadiki korenine obnovi- jo in obrastejo še pred zimo, saj takšna rastlina bolje pre- naša nizke zimske temperatu- re, spomladi pa začne že zgo- daj z bujno rastjo, kar ima odločilen vpliv za dober raz- voj grmov in obilno rodovit- nost. Sadike sadimo 4 do 5 cm globlje, kot so rastle v drevesnici, spodnja dva do tri očesca pa zagrnemo z rahlo zemljo, da bi bolje prezimila iz njih pa se nato razvile močne ogrodne veje grma. Vse krajši dnevi jeseni se odražajo tudi na okenskih in balkonskih rastlinah, ki jih gojimo v našem BIVALNEM OKOLJU. Rast in cvetenje okenskih in balkonskih rastlin se opazno končuje, temu pa največ pripomorejo vedno nižje teperature in zaradi krajšega dne, vse manj svetlo- be. Mnoge od rastlin, ki so nas med poletjem razveselje- vale in nam krasile bivališče, bomo umaknili v prezimova- lišče, da jih zavarujemo pred slano in pozebo. V obdobju, ko rastline pre- nehajo cveteti in umikom v prezimovališče, na njihovo nego ne smemo pozabiti, tem- več se jim posvetimo z vso pozornostjo, da jih za prezi- movališče pripravimo. Sproti jim odstranjujemo vse odcve- tele cvetove, odmrle in poru- menele liste, da preprečirno močnejši pojav sive plesni. Če pa se ta bolezen kljub temu pojavi zaradi previsoke vlage, nam preostane le še škropljen- je z ronilanom, bayletonom, karathanom ali sumileksom v 0.1 % koncentraciji. V prezi- movališče smemo vlagati le zdrave in dobro razvite rastli- ne. Rastline zalivamo le še zjutraj, da se čez dan listi, ki smo jih pri zalivanju zmočili osušijo, sicer pa zalivajmo bolj poredkoma in previdno, da listov ne omočimo. Z umikom rastlin v prezimo- vališče ne prehitevajmo, umak- nimo jih zadnji trenutek, ko že grozi pozeba, da jih ne pri- krajšamo naravne svetlobe in ozračje, ki ju ne more nadome- stiti nobeno prezimovališče. V ZELENJAVNEM VRTU postorimo še zadnja opravila pred zimskim počitkom. Dnevi so vse krajši in hladnejši, zaradi česar preneha rast tudi vrtni- nam, ki jih gojimo na prostem. Izrabimo vsak lep in sončen dan v tem poznem jesenskem času za spravilo pozne zelenjave. Vrtnine spravljamo le v suhem vremenu, kar zlasti velja za ze- lenjavo. Če so listi odnosno ro- zete radiča, solate, kapusnic in drugih, mokri spravljeni v zim- sko hrambo, se na njih naglo razvija listna gniloba in hitro propadejo. Blato na gomoljih pese, redkve, korenja slabo vpliva na njihovo trpežnost, pa tudi na vrtnine drobnjaka, pe- teršilja in druge sveže začimbe se v prerazmočeni koreninski grudi naglo naseli koreninska plesen in takšna zimska hramba ni trajna niti uspešna. Če imamo na voljo zaprte grede, izpraznjene plastenjake ali rastlinjake še vedno lahko sejemo motovileč in solato re- zivko, ki bosta uporabna že v poznih zimskih mesecih kot sveža vitaminska solata. Če tudi vremenske prilike in stanje zemljišča še dopuščajo jesensko setev vrtnin na prosto, pa je za- radi bližnjega nastopa mraza vendarle zato prepozno. Zelenjavni vrt pred zimskim počitkom, ne sme ostati zane- marjen, poln odpadkov, kolov, zapleveljen in druge navlake. Po spravilu pridelkov vrt očisti- mo, odpadke kompostiramo, grede pa globoko prelopatamo. # # 't' Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista od 27. do 29. oktobra, zaradi korenine od 24. do 26. oktobra ter od L do 3. novembra, nad- zemnih plodov 30. in 3L okto- bra ter cveta in zdravilnih ze- lišč 29. oktobra in od 3. do 5. novembra. Miran- Glušič, ing. agr. 16 — TV SPORED 29. OKTOBER 1992 — TEDNIK TEDNIK OKTOBER 1992 ZA RAZVEDRILO — 17 18 — POSLOVNA SPOROČILA 29^. OKTOBER 1992 — TEDNIK TEDNIK OGLASI IN OBJAVE — 19 Ekologija in religija To je bil delovni naslov pone- deljkove okrogle mi/e, ki so jo organizirali Zeleni Ptuja v ba- ročni dvorani ptujskega mino- ritskega samostana. Gosta večera sta bila dr. Vekoslav Grmič in dr. Hubert Požarnik. Namen okrogle mize je bilo ugotoviti, kakšen je odnos reli- gije do okolja. Iz antropocen- trične poetike bi morali preiti na ekocentrično, saj nas je do- sedanji razvoj pripeljal na rob možnosti za preživetje. Z novo etiko bi bilo potrebno demistifi- cirati znanost, ki nam je sicer omogočila razvoj, ne pa napred- ka, so ugotovili na okrogli mizi. McZ iimoEi Povišanje stanarin Prvega novembra se bodo ne- profitne stanarine za stanovan- ja, ki so v lasti občine Ptuj, po- višale za 21 odstotkov. Sklep o tem je v ponedeljek sprejel ptuj- ski izvršni svet. Podpora ptujsici obveznici Ptujski izvršni svet je v tem tednu razpravljal tudi o projektu za izdajo ptujske obveznice.- Na osnovi letošnje ptujske promo- cijske akcije so sprejeli več ustnih ponudb. Ideja o izdaji ptujske obveznice je stara že več kot leto dni. Sklenili so, da bodo ponudnike pozvali, da v roku desetih dni predložijo pi- sne ponudbe za izdelavo projek- ta. Ce bodo projekti sprejemlji- vi, bodo zbori ptujske občinske skupščine še letos sprejeli odlok o izdaji ptujske obveznice^ Grajsica žitnica — razstavni prostor? blemi odpadli. Stalno razstavni prostor za potrebe obrti naj bi uredili v grajski žitnici. V zbor- nici pričakujejo, da bodo njiho- va prizadevatija podprli v izvršnem svetu, skupščini ter nekaterih drugih okoljih. Turistični dan v Ptuju "'/'4"""""" "' ' • ■ < • • I •I " I1,1/ Včeraj je bilo v Ptuju več po- govorov o turističnem razvoju občine. V okviru Turističnega informacijskega centra je bil prvi svetovalni dan pod naslo- vom Rešujmo probleme skupaj, gostinci so se pogovarjali o ustanovitvi turistične skupnosti, predstavniki Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj, Kmetij- skega kombinata in novogo- riškega podjetja Hit pa so pod- pisali pismo o nameri o nadal- jnjem razvoju ptujskih term. izlet za diabetilce Ptujsko društvo diabetikov organizira 14. novembra izlet v Ormož in Jeruzalem oziroma tu- ristično kmetijo Bokša v Lit- merku. Cena izleta s prevozom, degustacijo vin v ormoški kleti in kosilom je tisoč tolarjev. Pri- jave sprejemajo v društveni pi- sarni 4. in 11. novembra od 9. do 11. ure ter vsak dan v diabe- tološkem dispanzerju. Uprava za invalide, slepe in slabovidne ....................Jj.,.......... v ptujski občinski upravi si vse bolj prizadevajo, da bi po- stali občina prijaznih ljudi do slepih, slabovidnih in invali- dov. Odločili so se, da bodo en dan v tednu, to je ob pet- kih, imeli ti prednost pred drugimi občani pri ure- sničevanju svoji pravic in ob- veznosti v upravnem postop- ku. V teh dneh so upravni de- lavci njihove vloge dolžni reševati takoj, ne glede na druge občane. Prvič se bo to zgodilo jutri, 30. oktobra. Pripravila: MG Ptujska Obrtna zbornica po- sveča posebno pozornost raz- stavni dejavnosti. V desetih le- tih je organizirala več obrtnih razstav. Največ težav so vedno imeli z razstavnim prostorom. Kaže pa, da bodo sedaj ti pro- Rodile so — čestitamo: Liljana Golub, Videm 11 — Nušo; Tanja Palčič, Senešci 15 — Nino; Marti- na Ivanuša, Frankovci 30 — dekli- co; Viktorija Zajko, Placar 67 — Danijela; Darinka Trop, Lešnica 5 — dečka; Tatjana Bedrač, Mala vas 34 — deklico; Marija Zemljič, Zg. Gruškovje 65 — deklico; Irma Svenšek, Tržeč 11/b — Nušo; Vik- torija Bezjak, Belšakova 34, Ptuj — Aljaža; Ivanka Beloševič, Pod- brezovica 27, Durmanec — Patri- cijo; Terezija Kekec, Kraigherjeva 18, Ptuj — Filipa; Mira Zebec, Turški Vrh 51 — deklico; Vesna Šegula, Bevkova 15, Ptuj — Lari- so; Tanja Korpar, Osluševci 24 — Patrika; Ana Skvorc, Podgorci 17 — Luka; Lidija Bratuša, Tomaž 25 — Amando; Zdenka Murko, Trnov- ski Vrh 26/a — Roka; Martina Ma- rinič, Strjanci 7 — deklico. Poroke — Ptuj: Albin Dre- venšek in Vera Mlakar, Podlehnik 72; Jožef Smolinger, Lovrenc na Dravskem polju 89, in Mateja Se- linšek, Kraigherjeva 8, Kidričevo; Janko Turk, Župečja vas 28/a, in Tanja Šalamun, Tovarniška 22, Kidričevo; Zvonko Janžekovič in Elizabeta Kovačec, Brezovci 11; Franc Ber, Kočice 38, in Marija Bedenik, Majšperk 30; Jožef Za- goršek in Metka Bratuša, Mezgov- ci ob Pesnici 32; Danilo Klajnšek in Nada Bročilovič, Apače 92. Opravičujem se trem nevestam, ki so bile pomotoma poimenovane z Irenami. To so: Helena Plohi, Mezgovci ob Pesnici 33/c, Zdenka Tašner, Žabjak 21, Ptuj, in Iris Fišer, Mejna cesta 16, Ptuj. Umrli so: Franc Mlakar, Čer- možiše 77, * 1960 — t 15. okto- bra 1992; Franc Cestnik, Sp. Haj- dina 53j 1931 — t 18. oktobra 1992; Štefanija Žumer, Jelovice 17, 5}: 1936 — t 14. oktobra 1992; Elizabeta Šnajder, Hermanci 40, 1906 — t 17. oktobra 1992; Frančička Topolovec, Trubarjeva 13, Ptuj; 1938 — t 21. oktobra 1992; Ivana Sakelšek, Kicar 115, 1914 —t 21. oktobra 1992; Vi- da Vrtič, Ilirska 4, Ljubljana, 1920 — t 21. oktobra 1992; Ivana Zabavnik, Obrež 17, * 1926 — t 22. oktobra 1992. Mariborski narečni festival navdušil Petindvajseti jubilejni festival narečne popevke Maribor '92, ki je bil v soboto, 24. oktobra, v dvorani Tabor, je z izbranimi me- lodijami višjega nivoja tokrat navdušil zahtevnejše občinstvo. Slišali smo šestnajst novih melodij — šestnajst popevk, ki so jih napisali pisci lahkih not iz domala vseh koncev Sloveni- je, peli pa večinoma štajerski pevci. Občinstvo, ki je tudi to- krat imelo pravico glasovanja, se je najbolj ogrelo ob popevki Igorja Podpečana Moj šocej v interpretaciji Irene Vrčkovnik. Namenilo ji je prvo nagrado v višini 50.000 tolarjev in Zlati klopotec. Drugo nagrado občin- stva pa sta si delili popevka Ed- vina Fliserja Zvonovi zvonijo v izvedbi terceta ansambla Slo- venija in vokalnega kvarteta Aj- da ter popevka Ota Pestnerja Na vrh Triglava čolnič plava v izvedbi New SMing Quarteta z Alenko Godec. Nagrado za najboljšo popev- ko letošnjega 25. festivala pa je strokovna komisija organizator- ja namenila Edvinu Fliserju, skladatelju popevke Dežela Štajerska, ki jo je tudi sam iz- vajal. l.C. Kulturni križemkražem PTU.J * Televizija Slove- nija bo na svojem prvem programu štiri večere pred- stavljala razstavo Srečanje z Jutrovim. Pr va oddaja bo 2. novembra ob 21.10, druga 6. novembra ob 21.25, tretja 9. novembra ob 21.55, četrta pa 11. novembra ob 21.50. Va- bljeni k ogledu. PTUJ * V Mestnem razsta- višču te dni razstavlja svoje ri- sbe ravnatelj Pokrajinskega mu- zeja Boris Miočinovič. PTU.I * Danes bodo zadnjič pravljične ure turških pravljic na ptujskem gradu ob 17. in 18. uri. PTU.I * V galeriji sv. Jurija razstavlja akademski kipar Boštjan Putrih iz Ljubljane. Prihodnji teden razstava ptic Zima je pred vrati in spet bo potrebno poskrbeti za pti- ce v našem okolju. Na to želijo s svojo letno razstavo opozoriti prizadevni člani ptujskega Društva za varstvo in vzgojo ptic. Letošnja raz- stava bo v domu krajanov bratov Reš prihodnji teden od četrtka, 5., do nedelje, 8. novembra. Na ogled bo okoli 120 ptic najrazličnejših vrst in barv, od papig, nimf, rozel do ka- narčkov, eksotičnih zebric in nekaterih zunanjih ptic iz na- šega okolja. Razstava bo od- prta od osme do devetnajste ure, zadnji dan, v nedeljo, pa do petnajste. Še posebej vabi- jo na ogled šolske skupine in najmlajše. —OM Mladi s Ptuja v Lienzu Šolski pevski zbor Osnovne šole Olge Meglič in orkester ptujske glasbene šole sta v ne- deljo nastopila v Lienzu. Nji- hov obisk v Avstriji je sodil v mednarodno izmenjavo mla- dih. Center te izmenjave, ki je gostil tudi ptujske osnov- nošolce, je prav v Lienzu. McZ ODKRILI DOMNEVNEGA MORILCA__ v zadnji številki smo po- ročali o umoru 17-letne M. J. iz Mihalovcev, K S Ivanjkovci, in da storilca krutega zločina še iščejo. Po petdnevnem trudu policistov in kriminalistov, ki so široko in temeljito zastavili akcijo, so v torek, 20. oktobra že predali dežurnemu preisko- valnemu sodniku Temeljnega -sodi.šča v Mariboru 28-letnega M.L. iz Libanje, KS Ivanjkov- ci, ki je utemeljeno osumljen, da je na grozovit način (z več vbodi s šilom v predel prsnega koša) umoril 17-letno Marto J. Pod težo dokazov naj bi bil osumljenec dejanje že priznal in opisal potek zlo čina. Osum- ljeni je 14. oktobra okoli 20,20 pri avtobusnem postajališču počakal žrtev in želel z njo go- vorili, dekle pa je to baje za- vrnilo. Izvlekel je šilo in dekle večkrat zabodel. 2e mrtvo de- kle je odvlekel do spodnjega dela mostu in tam truplo pustil. Potem se je vrnil domov, slekel oblačila in rokavice in vse sku- paj zakopal v gnojišče. Šilo je obrisla in skril v sejalnik za ko- ruzo. Vse te predmete so krimi- nalisti tudi našli. Kot vzrok za zločin navaja, da je bil v dekle zaljubljen, ona pa ga ni marala. KOLESARKA TRČILA v AVTOMOBIL_ v torek, 20. oktobra, nekaj pred 9. uro je Ivan Širovnik iz Spolenakove 20 v Ptuju zavil z magistralne ceste na Minoritski trg. Prav tedaj je nasproti pri- peljala kolesarka Marija Crešnik iz Spuhlje 110. S kole- som je trčila v avtomobil, padla in se hudo ranila; prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. NEZGODA PRI DELU v ŽAMENCiH_ Delavka Ivanka F. iz Strejan- cev 1, KS Polenšak, je v sredo, 21. oktobra, popoldne čistila farmo Štefana G. v Zamencih št. 8. Med čiščenjem je padla skozi odprtino za spravilo od- padkov dobra dva metra globo- ko na betonska tla in se hudo ranila. Zdravi se v ptujski bol- nišnici. OVADEN ZARADI NASILNIŠKEGA OBNAŠANJA_ K preiskovalnemu sodniku Temeljnega sodišča v Mariboru so v sredo, 21. oktobra, zvečer delavci policijske postaje Ki- dričevo privedli 30-letnega Iva- na V. iz Mihove, KS Cirkovce. Osumljen je storitve kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja, ker naj bi bil dan pred tem pre- tepel in poškodoval taščo. Po- drobnosti bo ugotovil preisko- valni sodnik, saj je osumljeni že pred enim mesecem bil ovaden javnemu tožilstvu zaradi suma podobnega kaznivega dejanja. OSUMLJENI KRAJ MOTORNIH VOZIL Ptujski policisti so v začetku prejšnjega tedna privedli k prei- skovalnemu sodniku Temeljne- ga sodišča v Mariboru tri osum- ljence, ki naj bi storili več kaz- nivih dejanj nedovoljenih odv- zemov motornih vozil. Osum- ljeni so 23-letni Mario J., 16- letni K. B. in 15-letni B. B., vsi trije iz Ptuja. TRČILA AVTO IN MOPED_ Po lokalni cesti od Vidma pr Ptuju prt>ti Lancovi vasi se je \ četrtek, 22. oktobra, ob 14,4! peljal na kolesu z motorjem 14 letni L. Z. iz Lancove vasi. \ križišču z regionalno cesto \ bližini Tržca je zapeljal na pred nostno cesto v trenutku, ko je pi njej pripeljala z osebnim avton Bernarda Drobnič iz Stanošim 30, KS Podlehnik. Trčila sta it mladoletni mopedist je padel p< cestišču; hudo ranjenega so pre peljali v ptujsko bolnišnico. UMRL NA KRAJU NESREČE_ Po magistralni cesti od Ma ribora proti Ptuju je v petek 23. oktobra, nekaj pred 10 uro vozil osebni avto Franc Malek iz Igriške u. 131 v Ma- riboru, sicer pa znan in spoštovan odvetnik v Ptuju. Med vožnjo od Starš proti Zlatolišju je iz neznanega vzroka na ravnem delu ce- stišča zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v levi prednji del avtobusa, ki ga je nasproti pripeljal Roman Ko- ren iz Cirkulan 34. V silovi- tem čelnem trčenju se je 60- Ictni Franc Malek tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. V Šiajertoursovem avto- busu, s katerim je trčil, je bilo 15 potnikov, vendar nobeden ni bil poškodovah. Zaradi ne- sreče je bila magistralna cesta eno uro zaprta za ves promet, potem pa je še nekaj časa pro- met potekal izmenično po enem voznem pasu. DEČEK UMRL PO PREVOZU V BOLNIŠNICO__ V petek, 23. oktobra, je na magistralni cesti Maribor— Ptuj ugasnilo še eno člo- veško življenje. Okoli 14.45 je od Zlatoličja proti Hajdi- ni vozil mazdo 323 avstrij- ske registracije Veljko Abra- movič iz Ivanič Grada, R Hrvaška. Zunaj Hajdoš je zadel 8-letnega Sandija H. iz Gerečje vasi, ki je z leve proti desni prečkal cestišče zunaj označenega prehoda za pešce. Dečka je ob trčen- ju vrglo s ceste, poškodbe pa so bile tako hude, da je kma- lu po prevozu v ptujsko bol- nišnico umrl. Z AVTOM TRČIL V DEČKA_ Po regionalni cesti od Kidri- čevega proti Lovrencu na Dravskem polju je v soboto, 24. oktobra, ob 18,30 vozil osebni avto Rajmund Verde- nik iz Makol 92. Pri Ki- dričevem je regionalno cesto zunaj zaznamovanega prehoda za pešce nenadoma prečkal 10- letni T. V. iz Kidričevega. Ver- denik je kljub močnemu zavi- ranju trčil v dečka in ga zbil po cestišču. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico. PADEL ŠTIRI METRE GLOBOKO_ v petek, 23. oktobra, dopol- dne je Franc P. iz Vičancev opravljal manjša zidarska dela na bratovi stanovanjski hiši v Vičancih 22, KS Velika Ne- delja. Med delom je padel z nezavarovanega balkona v prvem nadstropju okoli 4 me- tre globoko in se huje poško- doval. VLOM V AVTO NA PRAGERSKEM Neznani storilec je v noči na petek, 23. oktobra, vlomil v osebni avto, ki je bil parkiran v Kolodvorski ulici na Prager- skem. Z vlomilcem so izginili električni skobelnik, vrtalni stroj, akumulator in rezrervno kolo. S tem je lastnika Srečka L. oškodoval za dobrih sto ti- sočakov. HRVAŠKI STRELI ČEZ MEJO_ v nedeljo, 25. oktobra, so policisti ob 22.49 uri na mej- nem prehodu Ormož slišali m videli (svetleči naboji) strel- janje z avtomatskim orožjem z dvorišča gostilne Jamnik na hrvaški strani, v neposredni bližini mejnega prehoda, v smeri Tovarne sladkorja in To- varne Optyl. Izstreljenih je bi- lo 20 do 25 nabojev, med nji- mi tudi nekaj svetlečih. Nekaj pozneje, ob 23.11. uri, pa so z istega območja slišali tudi močnejšo eksplozijo. Zaradi tega incidenta so pričeli preu- smerjati potniški promet na drugi mejni prehod. Od potni- kov, ki so prihajali s hrvaške strani, so izvedeli, da naj bi v gostilni Jamnik tako bučno praznovali rojstvo otroka. V opisanem incidentu ni bil nihče poškodovan, prav tako ni bilo materialne škode. FF ANNO 69 PREŠERnOVA9,g77M70