St. 198 Hitsiia plaiaa uitaM (tati CKTUt! tnlapKU . , v torek 21. avgusta 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII tsviea* pooddjek. vuk jfik: 0,1 * ; ' AMufa K. 90, L Mđrtropie medn- ffaatt M M cprtlMMjo. in Aat«i Oarbic. — tiskarn« E Tako piše Jagić «o sebi* Te spomine o Jagićevi liniji v nacijonalni politiki je posnela zagreb. «Riječ» v odgovor hrvatskim srbofobom, ki bi hoteli tudi Jagića reklamirati v svoje vrste. Sklicujejo se posebno na to, da se je Ja$ć nekoč v nekem zasebnem pismu izjavil za t-federacijo». <;Riječ» pa odgovarja povsem umestno in pravilno: «Nočemo izsledovatl ali je ta trditev tečna: taka 3odba 85-letuega pro-fesorja-filologa. Za nas je odločilna vsa njegova nacijonalna linija. A ta je nasprotna tisti politiki, ki jo zastopa v Hrvatu* Srkulj (bivši zagrebški župan) in ki napada celo fi ankovce zato, ker so v nekem svitlem momentu iz j a vi K, da zemljepisni položaj Hrvatske ne sili ravno k osnutju posebne hri>at$ke države. !* Za vsakega res razsodnega sodnika zadostuje za pravilno ocenjevanje Jagičeve splošne linije v njegovi nacijonalni politiki že dejstvo samo, da je bil v naj intimne j šili zvezah in njihov zvest sotradnik z velikimi borci za bratstvo med Hrvati in Srbi, z duševnimi velikani: Hrvatoma Strossmayerjem in Račkim in Srbom Danićićem. Spričo teh političnih in duhovnih veličin so sedanji kolovodje protijugoslovenskega besnila res pravi — pigmeji, ki označenim pojavom v novejši1 zgodovini Jugoslovenov ne segajo niti do gležnjev. Kalija MussoKni se bo udeležil vzorčnega sejma v Castellammart. Legije iz pokrajin Abruz-z in Molise mobilizirane CASTELLAMMARE ADR.. 20. Včeraj ie bil otvor jen v navzočnosti videmskega princa vzorčni sejem. Vse mesto in dežela se pripravljata na svečan sprejem ministrskega predsednika Mussolinija, ki obišče sijem še danes. Sinoči opolnoči je pričela mobilizacija državne milice v pokrajinah Abruzzi in Molise, t. j. vseh četnikov, ki pripadajo 11. coni. Mobilizacija se bo izvršila tekom današnjega dne, tako da bo ž danes ob 16. uri vseh 8 legij zbranih. Tu sem prideta tudi glavni poveljnik 1L cone Acerbt in prvi poveljnik državne milice De Bono. Tiraboschi pri Mussohiniju. RIM, 20. Davi -cb 10. 30 je sprejel Mus-so&ioi v palači Chigi plavalca Ttraboschija, ki je nedavno preplaval Rokavski zaliv. Tžrabotsdhz je (ministrskemu 'predteeu opisal vse podrobnosti svoiega čina, Svečana otvoritev enega izmed najdaljših mostov v Italiji. VIDEM, 19. Ob navzočnosti neštevilne množice, ki je prihitela iz vse dežele, ter zastopnikov raznih oblastev je videmski nadškof mons. Rossi blagoslovil most, ki pelje pri Dignanu črez Tilment. Most je eden izmed najdaljših v Italiji; dolg je 1 k:n ter sestavljen iz 35 obokov. Sestanek ravnateljev fašistovskiii glasil se bo vršil 23. in ne 25. t, m. RIM, 20. Sestanek ravnateljev fašistov-škili listov, ki je bil napovedan za 25. t. m., se bo vršil dne 23. avgusta ob 10. uri Železniška nesreča. PJSA, 20. Sinoči ob 18.30 je trmi vlak 1634 B, sestavljen iz praznih osebnih vagonov, ki je prihajal iz Florence, pod tukajšnjo postajo z neko lokomotivo. Zadnji vagoni vlaka so se zdrobili, en zavirač je bi! ubit. Pare to umrl. CELIGNY« 20. Predvčerajšnjim je umrl v svoji vili v Ce!ignyju Vilfredo Pareto, slavni profesor politične ekonomije. Jugoslavija Finančni ia gospodarski položaj Jugosla-vije. BELGRAD, 19. Finančni minister dr. otojadinovič je povabil včeraj ob I. uri popoldne k sebi novinarje in jim izročil daljši ekspoze o finančnem položaju države. Ugodna žetev. V ekspozeju pravi najprej finančni minister, da je letošnja žetev uspela jako dobro. Pridelalo sc je okoli 170.000 vagonov pše-jnice, vsled Česar je pričakovati, da bo iznašal izroz pšenice okrog 30.000 vagonov, kar predstavlja vrednost 900 milijonov Din. Tudi slive so obrodile zelo dobro. Za izvoz bo prostih pet tisoč vagonov, kar znači prednost 176 milijonov Din. Minister nravi, i J da bo mogoče dobiti za izvoz teh dveh pri-' delkov preko mili'jarde tujih deviz, kar bc j za državo velikega pomena. Na ta način doseže jugosiov. trgovinska bilanca svoje ravnotežje. Glede izvoznih carin je dala Narodna banka trgovcem-izvozničarjem poseben kredit v svrho izvažanja, ki znaša 150 milijonov Din. Poteg tega je ministei jnaglašal. da je storil vse, kar mu je bile 'mogoče, da se v polnem obsegu uveljavita trna in delo poljedelskega dela jugosiov. naroda in da se omogoči izvoz jugosiov. pridelkov na inozemska tržišča. Vzroki padca dinarja Gvoreč o položaju na borzi je minister rekel, da je razburjenje glede padanja dinarja z ozirom na jugosiov. žetev nerazumljivo. Domači tisk je komentiral padec dinarja z zelo ozkim ume van jem ter je smatral to za stvar notranjih razmer in dogodkov. Res je sicer, da imajo tudi notranje razmere mnogo vpliva na valuto, jasno pa je, da je iskati vzroka današnji situaciji na borzi, onkraj naših mej, ker politične, gospodarske in finančne razmere pri nas sedaj niso nič neugodnejše nego so bile pred dvema ali tremi meseci. Nasprotno moramo trditi, da se je stanje v vseh pravcih znatno zboljšalo. Prve tež-koče glede zadnjih volitev v narodno skupščino in formiranje vlade so srečno premagane. Parlamentarno življenje poteka v svojem normalnem pravcu. Narodna skupščina je prvikrat po vojni odobrila povečanje neposrednih davkov, ki prinašajo državi 500 milijonov Din, dohodkov m spravljajo s tem državni proračun v ravnotežje. Jasno je potem, da je treba vzrokov za padec dinarja iskati izven mej ju-gosl. države. Ministru se zdi, da je treba iskati vzrokov v dogodkih v Nemčiji, predvsem pa v tem, da je Nemčija odpovedala izplačevanje reparacijskih obveznosti Minister je primerjal tečaj francoskega in belgijskega franka."Ugotovil je, da je francoski frank padel, dočim je dinar poskočil. Francoski frank je dne 1. januarja 1923. notiral 38.20 centimov, • dne 27. avgusta pa samo še 30.45 cent. švicarske valute. Dinar pa je veljal 1. jan. 5.50, danes pa velja 5.85. Omenil je, da je francoski frank padel za četrtino svoje vrednosti. Dinar pa ne samo, da ni nič izgubil, ampak se je v gotovi meri celo popravil. Pripomnil jef da je tudi romunski lej oadel od 3.10 na 2.45. Jugoslavija je med tem na valutnem polju ostala zelo konstantna. Med tem časom se je v tem oziru v Nemčiji izvršila velika izprememba. Nemška marka je izgubila vsako vrednost. Danes velja v Nemčiji dolar 4 milijone mark. Katastrofa nemške valute je porazno vplivala tudi na nas. Dosti je naših državljanov, ki so imeli nemške marke, ti katerimi so mnogo izgubili. Razen tega je Nemčija nesposobna kupovati mnoge jugosiov. proizvode. Največja škoda, ki jo je povzročila katastrofa Nemčije, je ustavitev reparacij. Nemška vlada je naši državi, kakor tudi roaraciiski komisiji naznanila, da z 12, av- gustom ustavi sprejemanje novih naročil I na račun reparacij. Ako. je točna vest Wol-fovega ura da, da se oddajanje premoga j Italiji podaljša, tedaj bomo mi oškodovani j na prvem mestu, za nami pa Romunija ini Grška. Zaradi tega je popolnoma upra-j vičeno, da smo izjavili, da moramo prvi i vložiti svoj najodločnejši protest proti ne-izvrsevanju mednarodnih pogodb s strani Nemčije. "v Stojadmovioev cptunizem Minister upa, da bo reparacij sko vprašanje povoljno rešeno. Po njegovem mnenju se finančno stanje stalno zboljšuje. čim se sestane narodna skupščina, sprejme najprej zakon o taksah, nato državni proračun, zatem pa novJ zakon o davkih. Vse to bo vplivalo, da str redni državni dohodki zvišajo in da se državno gospodarstvo potom štedenja privede v red. Radi tega moremo mirno gledati na fluktuacijo tečajev na borzi. Uradniški zakon. BELGRAD, 19. Uradniški zakon, ki ga je kralj že podpisal, bo objavljen v »Službenih Novinah* 1~ septembra in bo stopil takoj v veljavo. * Gozdarski kongres. BELGRAD, 19. V pondeljek 20. t. m. se v Ljubljani otvori tretja glavna skupščina Jugcsk(venskega šumarskega udruženja. Predsednik kongresa bo baron Milan Turkovlč, tajnik pa ing. Milan Mari-novič. Kongresa se udeleži veliko število šumarjev iz vseh delov jugosiov. države, ki so večinoma danes odpotovali v Ljubljano. Od strani ministrstva šum se udeleže kongresa načelnik Milorad Stanojko-vić, Sla volj ub Ilič, ministrski svetnik Zvonko SpengI, inšpektor Vukotič in Lujo Novak Zelo verjetno je, da bo prisostvoval kongresu tudi minister šum Srskič, ki se sedaj mudi v Rogaški Slatini. "PRAGA, 19. Iz Češke so odpotovali na jugosiovenskz šumarski kongres v Ljubljani delegat poljedelskega ministrstva dr. Ši-»nal, predsednik zveze čeških gozdarjev inž. Bcdfih Fiirst in inž, Malec. Kraljev povratek na Bled. BELGRAD, 19. Včeraj popoldne ob 16. se je kralj Aleksander vrnil v Topčider, odkoder je takoj odpotoval na Bled, kamor prrspe danes opoldne. Jugoslovenska delegacija na zasedanju Zveze narodov. BELGRAD, 19. Za bližajoče se zasedanje Zveze narodov je določila vlada sledečo delegacijo: dr. Ninčić, dr. Laza Marković, Miljutin Jovanović, poslanik \ Brnu in kot eksperti: profesor zagrebškega vseučilišča dr. Stražnicki in narodni poslanec Vaso Jovanovič. Radić v Londonu? LJUBLJANA, 20. «Slovenec» ima vest iz Zagreba, da je Radić v Londonu, kamor je bil pozvan od krogov konservativne stranke in sicer na izrecno željo angleške vlade. Isti list piše, da bo šel Radič iz Londona v Ameriko, Slične vesti imata ludi «Jutranji list» m belgrajska «Republika». Drugi listi pa pišejo o «Radičevi politični misiji na Angleškem» zelo reservirano oziroma ironično. Novo sodjalistično glasilo. MARIBOR, 18. Včeraj je izšlo v Mariboru v smislu sklepa celjskega kongresa slovenskih socijalistov mesto ustavljenega socijalističnega tednika «Enakost» novo glasilo SSJ, tednik »Socijalist*. Uredništvo lista bo v Ljubljani, uprava pa v Mariboru, kjer se bo list tudi tiskal v socialistični «Ljudski tiskarni*. Čehoslovaika Masaryk poseli Belgrad in Bukarešto. PRAGA, 19. »Narodni Listy» poročajo, da bo predsednik Masarjrk* prihodnji mesec, obiskal Belgrad in-Bukarešto. - Francija Poincare za tesno prijateljstvo med zavezniki tudi po vojni. Zasedba Ponuja in brezposelnost na An#e9tana Grškem. ATENE, 19. Danes je pričela tu delavska stavka, ki se je zelo naglo razširila tudi v druga mesta. Vlada je ukrenila vse potrebno za preskrbo mesta z živili in za ohranitev pomorskih zvez. Dalje je sklenila, da postavi vse propagatorje stavke, ki so bili poklicani pod orožje in so kot taki podvrženi vojaškim zakonom, pred vojno sodišče. Ogrska Vprašanje ogrskega posojila. „ Madžari odklanjajo kontrolo male entente. BUDIMPEŠTA, 20. Listi s t obširno bavi j o z vprašanjem ogrskega inozemskega posojila ter ugotavljajo, da ni še vlada dobila nikakega uradnega poročila o sklepih konference male entente v Sinaii. «Nem-zeti Ujsag» piše, da je madžarska vlada še. vedno pripravljena na direktna pogajanja z državami maie entente, ampak tako, da ne bo pri tem dotaknjena nacijonalna čast Madžarske. Listi izjavljajo v nadalj-nem, da ne bo madžarska vlada na noben način privolila v kako vojaško nadzorstvo male entente, ker da bi bilo to v nasprot-stvu z trianonsko mirovno pogodbo. Jasno je — pravi «Pester Lloyd>* — da bo Madžarska dala mali ententi vse gospodarske in finančne garancije. Prav tako naravno pa je tudi, da ne more daK v gospodarskih vprašnjih nikakih političnih in vojaških garancij, ker se to ne sklada s pojmom državne suverenosti. Tajiun. HONG KONG, 20. Silen tajfun je razsajal uro časa po vsej deželi. Veter je dosegel brzino 130 milj na uro. Veliko število ladij je šc pravočasno ušlo gotovi pogubi. Treba je čakati na vzpostavo brzojavnih zvez, da se bo lahko zvedelo za skupno Število mrtvili in ranjenih. Ravnotako ni mogoče še ugotoviti škode, ki jo je vihar povzročil na hišah in poljih. Neki angleški parnik je treščil z vso silo ob pomol. Vse moštvo je utonilo kliub junaškemu trudu kitajskih in evropskin mornarjev. Potopil se je tudi angleški podmomik. DNEVNE VESTI Medpariamentarna konferenca v Kopenhagenu o zaščiti manjšin Poročevalec komisije za narodna in koloni jalna vprašanja na Tned-parlamciniarni: konferenci, ki »e je vršila te dmi v Kopenhagenu Švicar dr. Pavel Usteri. je predložil načrt tre! rciolucij. Prva zahteva od Društva narodo-v, naj izdela splošno veljavno zaščito manjšin, ki naj bi bile obvezna tudi za tiste države, ki so imele doslej svobodno roko napram svojim manjšinam: Ža! pa, da se predloženo besedilo oslanja večinoma na veljavne parižke pogodbe, ki ščitijo le osebo, ne priznavajo pa manjšini kod celoti nikikih pravic. Priznati pa treba, da novo btsedilo donaša vendar neka zboljšanja parižkih pogodb. N. pr. to -da se državijanr pravico, da se svobodno izjavi za to aLi cnc narodnost. Nadalje zahteva enako pos^?pa«>e s pripadniki manjšin izlasti pri izvajanju agrarnih zakonov. Potem jezikovne olajšave ne le pri sodiščih, ampa-k tudi pri občevanju z upravnimi oblastvi. Nič pa ni rečeno o rabi jezikov v p£rlam:Mihi in na samoupravnih oblastvih. Olajšave se imajo priznati pripadnikom narodne manjšine, katere je*ik govori znaten del prebivalstva. Ta določba pa je zelo dvomljive vrednosti, ker ni rečeno, kolik odstoteik skupnega prebivalstva naj se smatra kot * znaten*. Tudi ni rečeno, ali naj se pri tem vpo-števa vseskupno prebivalstvo države, ali pa le prebivalstvo tistega ozemlja, kjer živi manjšinsko nase ljenje. Mi v Julijski Krajini tvorimo n- pr. le raal del skupnega prebivalstva v državi, na tem našem ozemlju pa smo vseka-ko znaten odstotek Napredek pomeni II. resolucija,^ ki priporoča, ustanovitev paritetnih komi«), ki naj se v mešanih državah sestavijo iz različnih narodnosti in ki naj bi iskaJe mirno rešitev spornih vprašanj. Predlagatelj se nadeja, da se s tem zmanjša število pritožb, ki prihajajo X)ruštvu narodov. Misel je dobra* seveda na predpostavi, da bo blaga vo^ja na vseh straneh. Tretja resolucija zahteva stalno komisijo za manjšinska vprašanja pri gvetovalatvn Društva narodov. Ta kombajn naj bo vsposobljena turistično in so-cijatao-poiitBčno. Proučuje naj manjšinske .tožbe, pripravljene od tajništva, ter naj poroča svetovalstvu. More prirejati tudi preiskave na «Iicu mesta. V kratkem Času naj predlaga odločitev in potem na^ svetovalstvo ugodi pritožbi, ali pa jo odkloni kot- neopravičeno. Če se ta predlog odejst v i, bo odpravljen nedostatek, ki je bil doslej v tem, da so pritožbe ;Ie/'Jle nerešene iz političnih razlogov. Uvesti pa bi se moralo ;kontradiktorično postopanje, ta ije, da J>i bili na razpravah navzoči zastopr iki maa^jšine, ki set pritožuje, m države, proti tW:»reri- je naperjena, pritožba. Dosedanje postopanje društva narodov s pritožbami mar^jšsi* je namreč zelo razočrjralo 'fajnisivo sicer pridno «študiTa> te pritožbe, potem pa ijilh niti ne odklanja, niti ne rešuje*. Tak-o se izogiblje dipl »matično vsake mučne mu rešitve. Ce se posestno stanje n. pr. n'»šc rcamjine pred slovesnim -sprejemom zaščite manjšin od strani Društva narodov primerja današnjim našim posestnim stanfjem, mora izid ogorčiti vsakogar in le želeti moramo, d« predlogi meaparlamentariie konference do-nesejo vsa^j tista £bclij&.ftia, ki jih vsebujejo. ct- Crnagora in njeni obrekovalci Pod tem naslovom piše arditevsko glasilo t Fiamma Nera- cd 12. avgusta: «V Rimu je bival nekaj čas.* — pred leti — Savo Raz,popovič, heroj, ki *ga je pokojni kralj Nikola na bojišču trikrat poljubil, izročivši mu hrabrostma svetinjo. Slučajno smo bili navzoči v Rimu, ko je triletni sinček R^Zpo.povičev s kamnom razbil šipo nekega okna. In to je bil, moremo reči, edini zločin, ki so zagrešili tisoči Črnogorcev v Italiji. V tistem hipu je šel mimo neki prijatelj lista ^Corriere della Sera-(ki je tudi sedaj v opoziciji preti Mussolinrjevi vladi), ki je — obrnivši sc do občinstva — zo.-klicai zmagosvestno: «Tu, vidite, da je opravičeno, da črnogorsko ljudstvo izgubi svobodo...» Je tako, o arditi Italije: tudi Črnogora ima veliko število sovražnikov, obrekov-ilcetv, ki jih na sploh plačuje francosko poslaništvo. V tem pogledu ni , budi moral pobrati svofe ministrska pečate k\ da se potska menda sedaj v Ameriki, kjer pa tudi ni -— ka.Tcor glace razna poročila — nič kaj dobrcidošel gest. Pač pa se je te dni zopet imenovalo- ime gospoda ^ministrskega prcdsecfožka^ Plamene a, češ, d« se tam sestane s Stipom- Radićem, ki absolvrra ravnokar svojo « republikansko® — odisejo. Če kaj, m»o- J rejo te vesti le še bc^j kompromitirati «svreto črnogorsko stvar«! Vo>ci» c£kodcvsacein. Kr. prefektura v Trstu (vojno-odškcdninski urasi) nam jc poslala navodila, kr&o naj vc£n« oškodovanci ravnajo z benečijsldmi obveznicam^ ki jih prejmejo kot plačil« za vojno škedo. Navodila vsebujejo iste pripombe, kakor naan jih j?, predf kratkem dostavila Finančna intendanca in ki smo : jih tudi objavili, Odškodnimski tiara d1 navaja preanosli, ki jih imajo te obveznice kot .držaje obveznic": da so* proste vseh pristojbin; vojni oškodovanec cobi penzijo, ako je bilr, nje^va obveznica pri vsakoletnem iizžre- i banju izvlečena: država jih bci gotovo plačata' v teku 25 let; letno nesefo 3.50% obresti, .ki J jih izplačuje cPržatva polletno; verni oškedova- ; nec lahko plača davke z odrezki, ki mu dajo pravico do obresti poliubnega dne v polletju | predno zapadejo. OdAkodmr-s-ki urad svari oškodovance pred špekuia»5ti. ter prn svetuje,' naj ne predajejo obveznic. Ako hočejo j na vse h način priti do denarja« naj. se obrnejo s preljo za predujem na Konscrcij j denarnih zavodov {Consc-rzio di Istituti) pod j predsedstvom zavoda Banca d'Ralra alf na čla- ' niče tega konzorcija, oziroma na njihove po-i družnice: Banca dTlalrai Banoo di Napele,! Banco di Sicilia, Islitut dobi oškodovanec, ko zavod proda obveznico. Zemel^k; ostanki Viljema Ober dana identi-iic-raiti. Kasor poročajo' tukajšnji listi rn br-zo^aivni depised urad Štefan?, je komisija za ugotovitev istovetnosti Oberdanovega trupla na podlagi poročila cocsn, Baneliija ter izpri-čanja š^eviiniifi prič in na- podlagi natančne preiskave okifmtja, ki gn je izkopala na trža-žkem pc-fcpabšču pr> Sv. Am, priglasi/Ta to c&o^ije za prave zenel^ke ostaid-ie Viljema1 Oberdana, Nemška znanost v veliki nevarnosti. Težek ! udarec fe zadel nemško znanost i» znanstve- j nlkc: Zalcžnbki znanstvenih del so izjavili, d'a t z oziroai na. ogromni p:*dee vrednosti marke ! ne morejo več misliti na to, da bi v do^fednem 1 času izdajati* znanstven«' dela. Ta; vc&t je napravila na vso r,evc(n^a doos? nem^iciii učenjakov. Seveda pri teb razoioipivan^h prihajajo na dan vaš mogoči politični argumenti; med tem ko nekateri Ksti mečejo na fev4> in desno z obtožbami ter ifeč^jo ocfgovome povsod, le I doma ne, kličejo drugi po vseČlow«ifei solidarnosti nrfj pomaga v interesi človeštva. Na državnem moškem učitefiiiču t Lfttb> Ijani je vpisovanje v L letnik dne 5. septembra 1923. od 9. do 12. ure dopoldne, V vadnico pa dne 10. septembra od 8. do 10. ure dopoldne. Sprejemni izpiti se vrše dne 6. septembra od 8. do 12. ure. Bivši gojenci zavoda se vpisujejo dne 11. septembra od 10. do 12. ure. Ponavljalni izpiti se vrše dne 7. in 10. septembra po sporedu, ki je objavljen na razgla.sni deski v zavodu. Šolsko leto 1923. - 24. prične dne 12. septembra ob 8. uri. Zborovanje železničarjev - ponesrečencev. Napovedanega zborovanja bivših železničarjev, ki imajo vsled kake nezgode pravico do rente, se je vdeležrlo veliko število prizadetih. Izvolil1! so si iz svoje 6rede akcijski odbor ter sklenili, da sestavijo obširno spomenico na rimsko vlado, v kateri bodo obrazložili svoj neznosni položaj in svoje zahteve. K odpravi imena «Tirol®. Poročali smo že, da je tridenttnskf prefekt izda! ferman, da se ' pod kaznio mora opustiti roba imen <*Tirol*, pod kaznijo mora opustiti raba imen «Trrol», • Tirclers«Stitkiro4» itdi Južnotirolaki list «Tiroler». ki bo tudi moral menjati ime, se v dolgem čfca&u poslavlja od svojega imena. Ista- številka tega lista prinaša tudi članke vseh štirih nemških poslancev, kateri se ba-vijo tudi s tem najnovejšim nasils-tvorn ter med dragim oznrrfčajo tijcrep triđentinskega prefekta ftfot največjo politično napako, kar jih fe v zadsnjiem ča-su storHa trrasina Italija. Nemški listi izven Tkola se ne omejujejo na to, da printfiajo brzojavne vesti o tem dogodku arnp*k posvečajo eadevi obširne članke, tako n, pr. da imenujemo najvažnejše liste: «Reichspcst» in 'Ne«e rreie Presse» na Dunaju, «Kolnrsche Volkze itung» v Kolmi, «Mnn-shner Neueste NaoAirichtens« v Aionakovem. Erarične pristojbine pri športnih prireditvah. Tržaška finančna initecdanca opozarja, da fe z dnem i. c-vgusta t, I. povišana erarična pristojbina na vstopnino k športnim prireditvam vsake vrste od 10 na 15 odstotkov. Izjemo tvorijo konjske dirke, pri kaierih znaša pristojbina 20 odstotkov. Kolkevni predpisi za gostzlaičarje. Kr. finančna intendanca v Trstu nas prosi, da objavimo sledeče: ^Obratovale! prenočišč, st3en fn obedovališč, ki so klasificirani fcot luksusni obrati, obresti prvega in dru<*e£a razreda, se opozarjajo, da morajo pod kaznijo vporablfati za plačevaa*je pristojbin na svojih rrčunih dvojne ko?kavne znamke, -ki so prepe-čatene z besedo «AJberghtf».» Evharistični kongres v Zagrebu. Preteklo nedeljo se je v Zagrebu otvoril ca slovesen način eviharistićni kongres. Papeža zasiopa nuaicij Pelegrinetti, ki je dospel v Zagreb v sobo!o ter bil sprejet od zagrebškega nadokefa dra. Bauerja in številnega občinsiva. Kongres se bo bnvif v glavnem z verskimi vprašanji. Popravek. V dnevni vesti nedeijsik-ei številke «Ne mešajano pojmov^ ima sir.vek v 30. vrsti pravilno začeli take-le: «Princip ni sprožil stref-a iz ose-bniJ: nagibov, fz anaščevanja, radi koristi, ali kaj t*Jccga ...» Iz logičnega sanisla stavka je sicer to brez dSaljega razvidno. L«ktortki sveženj Prijatelj nam piše«: Od Rimljanov sem niso biH fašisti prvi, ki so zopet prevzeli v svoj grb to znamenje močL Pred petindvajsetimi leti j« bil sveženj znrSc takrat največji slovenski kulturni organizaciji, Mo- j horjevj družbi v Celovcu. Tiskala ga je na «na- I slovni strani svojih koledarjev. ToJiko v kro- | nilto liktorskega svežnja! iz tržaškega življenja Samomor mladega orožnika. Na orožniški postaji v uJiei Coio^na je že deif časa vršil sluibc; orožnik HvaiAert Cćirlini, star 19 let, rodom iz Torevegnano Romano bHizu Rima. Mladenič je postat v zadnjem času ze^o otožen. Njegovi .tovariši', ki so opazili -to izipremembo. so se ji spočetkoona nekoliko čndili, a ji niso pripisovali nobene važnosti. Mislili so, da se bo sčasoma mladi tovariš že razvedril. A usoda je liotela drugače. Preteklo ne dol jo prejcfeoldiie je mla-denič iz-VTŠii svoj mračen sklep. Iz službenega samo-; kresa si ye pognal krofiljo v prsi. Pok. je privabil v sebo mladenrčcve tovariše. ] Ko so premaga1! prvotno presenečenje-, v ka--tero jih je spravil tragični prizor, so poklicali telefor.ičco nai Ičce mesta zdravnika rešilne postaje. Žalibog je bfta oca mladeniča vsaka človečka pomoč zaman; krogla mu je prebila srce. Zda-avnric ni mo^ei storiti drugeget, kakor ugotoviti smrt mfes&ega orožnika. Vzrcki, kč so Carltoaja prignali v smrt, niso znani. Zdi se, da je bHo temu krivo veliko deniotož je, ki je razrvidno iz pisem, k i jih je mtadenič pisal domačim. Najbrž je pri tem ža-fosilnem dogodku vmes kaka srčna zadeva,; katero je pa samomorilce skrbno skrival na-prr|» tovarišem. Tragične posledice igranja s orožjem: mlado človeško življenje aaičeao. Neštete so nesreče, ki so se pripetiie radi neprevidnega ravnanja & orožjem, a Mfub temu se de vedtao dogajajo. V sedanjem povojnem času fe postalo orožje na vredna stvar. Posebno mladi ljudje, čutijo potrebo nositi pri sebi samokres ki zato ni čudno, če je orožje v takih rokafe pogostem a predmet nevarnih dovtipov, ki premoogokrat žalostno končajo1. Sličen dogodek se ji© pripetil preteklo nedeljo zjutraj v Baifeovlfjah - Bovedo, v hiši it. 625, kjer nt—^l. (Mina Cocfavidu V ten stanovanju 90 Ui omeniem dae zbrani v aob - trge mlade n ičš-faši sti: 19jetei Caare Ccmlo vicb« njegov par let Ofthpi brat in prijate I obeh, mikmm Barich, flrtar 18 let* stanujoč v Rojanu. Poslednji je prenočil pri Cosloviche-vih, kjer se je večer prej 7 svetilka ter ga po-škcrfovela. na opisani načšn. Zdlravnšk je spoznal poškodbe, ki fii je inael FLUpjpi, za precej nevarne, posebno kar sei tiče oči Mo-ž je ostal v bolnišnici _ DAROVI Za «Šolsko cfružtvo» se je nabralo v veseli družbi na senan> J v Jeižainah 67.— lir. Borzna oeroiil&* L OT^čap: Trst, 20. avgusta 1923 Cosattcn Dalniatia Gerolimleh L&it m dreveoeiosti me je sladko objet ftefi napeti živici 90 se zra&ljaiL Prenehala je vbs tesnoba. Bilo mi je, ka&or da bi se poto-pfla v tekotino. Videla sem BoZeveltija, kako je bil ratok£ra* fen ia obračal glavo sem in t^a; in jaz, pogreznjena v sladko utrujenost, sem ga opazovala m brlai vedela, da ne trpim-. Vodala »em, ka&o leži Stahl raztegnjen na tfivami z nctjEnfm nasJweSkcm na ttsrtnih ... Nenadoma zafeffte Božcvslrij. Cula ga. in ni me bilo vo4&a, odgovarjati mu. Dvignil se je in sedeč naju je opazoval. Obračal je neprestano oči in naju lclical; vpil je. Nato je jei jokati. Cofa sem tisti jok; a ona mrtvičasta blaznost, ki me je obdajata, me je držala istotam, ležečo in medlo; tudi jaz sem se smehljala, ker sem se čutila oddaljeno in odtrgano od vsakega trpljenja. Tedaj vidim, kako si Boževsk$ z upognjenimi rokami izpraska ia trga vratno nfevezo. Vleče, trga besno, naglo in joka kakor kakšen zaprt pes. Smejala sem se, to vem, m gledala, sedeča na naslonjaču. Stahl je zaprl oči in spal. ... Ko je bil mršav vrat odkrit, niso prene-hile besne m nagle kretnje ... Kaj so (eda j gledale moje oti, o tem ne govorim ... Tako je mrl Sergij Boievtkjf, najlepši ula-nec carjeve strate. XIX. Po vsem tem se odpre pred menoj prepad, v katerega se fe vse pogreznilo. Tudi moj razum. Mo j razum f.. „ Čutila srn, kakor da bi se nekaj odtrgalo od mene, omahovalo, padlo, izginilo v oni prepad med mrtiče. Da bi irto zopet našla, bi morala iskati med mrtveci... In vendar se včasih niti oe zavedam, da bi bila kaj izgubila. Sodem se in »čem vsa smehljajoča, brezvestna, skoro da lažja radi pras**e shr&stbrce v mojih možganih- A za hafp se ustrašim. Čutim se izgubljeno... Stiskam ae za senci in klicem na pomoč vse modre svetovalce. Toda v mojih mračnih sencih se -je v gnezdila blaznost. _ , Zakaj vstaja iz moje mladosti spomin m mi prihaja nasproti? . Sem v zavodu a ne vem kje. Ob uri sohač-nega zatona me igram v vi*u veneta m sama sredi travnika.. .Vidim matjetice že zaprte m por u de le. ki spe v travi. Nekdo zddiče moje ime. Dvignem oti ia tam 2 nfcin nekega stolpiča, kamor nihče ne vstopi, MJ^Lmitm.fUvico mmje tovarišice Tatjane: -Pridi Mara! Pridi hztro! Tu je polno lastavici» „ . _ «ro?no lastavk !...» Spomnim se še, s kakšnim veseljem «0 me lWik te irt besede. _ ZmuznivSi ae po temnih stopnicah, sem rtekv I« gori; povrsOs Mm maprt M — i« »ažfn sem se a Tatjano T tim, Ami tsmnr m, da, da! — bito je polno lastavics ... • a •< —. . - ... r——— _---- i B ] Ninca Mislej | - Andrej Mušič 8 r poročena 1 i I Sežana 19. 8. 1923 Senožeče I * 464 C [ ^^^^^ ....... : Mali oglasi i ŠIVALNI STROJ «Singer» zajamčen se proda na obroke. Kupnje jo «e stari strofi, sprejemajo se popravila. Acquedotto 25. 1155 i ■ ' ( KLAVIR, v dobrem stanju, se proda. Natanč-: nejda pojasaiila daje Alfred Bregant, (tajnik S. L D. P. Podpora 200._1150 | DEKLE nad 17 le