ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO VZGOJNI PROGRAM VZGOJO IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK MK ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO VZGOJNI PROGRAM ZA VZGOJO IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK LJUBLJANA 1979 GSj. T2o3so za vzgojo in varstvo predšolskih otrok Izdal in založil: Zavod SR Slovenije za šolstvo predstavnik: mag. Janez Sušnik Urednik: Irena Levičnik Tehnični urednik: Zdenka Steiner Tipkanje: Antonija Sterle Naklada 3000 Razmnoževanje: Jože Ajdovec PREGLED VSEBINE: I. UVOD ... - Izhodišča predšolske vzgoje - Naloge, s katerimi uresničuje vzgojnovarstvena organizacija splošni vzgojni smoter - Naloge vzgojnovarstvene dejavnosti - Vzgojnovarstvena organizacija, središče predšolske vzgoje - Pomen predšolske vzgoje - Osnovne vzgojne dejavnosti predšolskih otrok: igra delo zaposlitev - Organizacijske oblike predšolske vzgoje: dnevno varstvo priprava otrok na šolo vzgojni programi za predšolske otroke v krajevni skupnosti - Sodelovanje vzgojnovarstvene organizacije s starši - Sodelovanje vzgojnovarstvene organizacije s šolo - Sodelovanje vzgojnovarstvene organizacije z dejavniki v krajevni skupnosti - Načrtovanje II. VZGOJNI PROGRAM V ODDELKIH ZA OTROKE DO 3. LETA . - Vloga družine pri vzgoji otrok do 3. leta - Naloge, s katerimi uresničuje vzgojnovarstvena organizacija splošni vzgojni smoter - Osnovna načela za organizacijo varstva in vzgoje otrok do 3. leta - Razporeditev otrok v oddelkih - Razporeditev vzgojiteljev - Dnevni red - Prostori Naloge in vsebine vzgojnega dela v prvem in drugem letu: - Vsebina: od sedmega do devetega meseca od desetega do dvanajstega meseca - Vsebina: od trinajstega do osemnajstega meseca od devetnajstega do štiriindvajsetega meseca Naloge in vsebina dela v tretjem letu: - Vsebina: telesna vzgoja intelektualna vzgoja estetska vzgoja III. VZGOJNI PROGRAM V ODDELKIH ZA OTROKE OD 3. LETA DO VSTOPA V OSNOVNO ŠOLO . 53 Uvod Telesna in zdravstvena vzgoja: smotri vsebina in naloge navodila Intelektualna vzgoja (spoznavanje okolja, razvijanje govora in razvijanje matematičnih predstav in pojmov) smotri vsebina in naloge navodila Glasbena vzgoja: smotri vsebina in naloge navodila Likovna vzgoja: smotri vsebina in naloge navodila Ritmično-gibalna vzgoja: smotri vsebina in naloge navodila IV. PREGLED LITERATURE ...... . 175 V. SODELAVCI IN KONZULENTI 177 UVOD Predšolska vzgoja je del enotnega sistema vzgoje in izobraževa¬ nja v SR Sloveniji. Temelji na idejnih izhodiščih resolucije zvezne skupščine o razvoju vzgoje in izobraževanja na samouprav¬ ni podlagi in resoluciji X. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZKS in drugih dokumentih o predšolski vzgoji. Zakon o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Urad¬ ni list SRS, št. 28-181/71) opredeljuje naloge vzgojnovarstvene dejavnosti kot sledi: "Vzgojnovarstvena dejavnost izpolnjuje splošne vzgojnoizobraže- valne smotre in ima zlasti in naslednje naloge: - z vzgojo, varstvom in izobraževanjem pospešuje duševni, oseb¬ ni in telesni razvoj otrok, jih vključuje v življenje v družbe ni skupnosti ter jim omogoča vedro in sproščeno otroštvo; - pripravlja otroke za vstop v osnovno šolo; - zagotavlja otrokom preskrbo s hrano in telesno nego ter prispe va k njihovemu zdravju; - zagotavlja sodelovanje s starši in zakonitimi zastopniki oziro ma rejniki otrok zaradi enotnosti družinske in družbene vzgoje ter nege in oskrbe otrok. Vzgojnovarstvene organizacije prispevajo tudi k vzgoji in izobra ževanju drugih otrok svojega okoliša, s tem, da jih vključujejo kulturno razvedrilo, igre in v druge oblike skupnega življenja." Upoštevajoč velike možnosti otroka predšolske dobe, ki jih z organiziranim vzgojnim delom lahko optimalno razvijamo, lahko opredelimo družbeno organizirano predšolsko vzgojo kot faktor, ki na tej stopnji otrokovega razvoja prispeva k premagovanju socialnih razlik in izenačevanju pogojev za vzgojo in izobraže¬ vanje vseh otrok. 5 Vzgojnovarstvena dejavnost uresničuje še druge širše smotre, saj s svojim prilagajanjem potrebam sredine, v kateri deluje in po¬ trebam družine, opravlja v svojem okolju tudi pomembno socialno ekonomsko funkcijo (omogoča zaposlovanje obeh roditeljev, skrbi za socialno ogrožene otroke itd.). Odzivanje na omenjene pcrtrebe otrok, družine, okolja oz. širše družbe določa sestav otrok, pos¬ lovni čas ter obseg in vrste vzgojnoizobraževalnih dejavnosti. V vzgojnovarstveni zavod se vključujejo otroci, stari od 8 mese¬ cev do 7. leta, in prebijejo v njem tudi do 10 ur dnevno. Njiho¬ va psihofizična razvitost narekuje različen program dela: druga¬ čen je z otroki, starimi do 2 let, kjer je močno v ospredju še skrb za ohranjanje zdravja, in drugačen z otroki, starimi od 2. do 7. leta. Ne glede na socialno, varstveno in še druge funkcije vzgojno- varstvene dejavnosti je njena osrednja naloga nega in vzgoja otrok, prilagojena njihovi starostni stopnji. Tako opredelitev utemeljujejo izsledki psihološke znanosti o razvojnih možnostih predšolskega otroka, ki postavljajo v novo luč vlogo predšolske vzgoje. V predšolskem obdobju prehodi otrok zelo pomembno pot, ki v mar¬ sičem vpliva na njegov razvoj in uspešnost v šolskem obdobju, posredno pa tudi na nekatere oblike vedenja v poznejši dobi. Številne raziskave so pokazale, da so otrokove možnosti za raz¬ voj v predšolskem obdobju mnogo večje, kot so nekoč mislili. Otrokov živčni sistem je v tem obdobju izredno plastičen. Zara¬ di tega danes v vseh razvitih družbah, na vzhodu in zahodu, posvečajo predšolski vzgoji izredno pozornost. Ni več težišče le na varstvu otrok v času materine odsotnosti, temveč smatra¬ jo, da je le s pomočjo ustrezne predšolske vzgoje mogoče razvi¬ ti otrokove dispozicije v sposobnosti ter tudi druge osebnostne 6 lastnosti, ki otroku omogočajo srečno in uspešno življenje v družbi. Pokazalo se je, da otrok ne doseže optimalnega razvoja v skladu s svojimi dispozicijami, če je v predšolski dobi stihijno prepuščen vplivom družinskega okolja. Tudi otrokovo spontano učenje, s katerim asimilira le nekatere vplive okolja, ne zadostuje za uspešen osebnostni razvoj. Če pustimo otroke stihi.jnemu delovanju okolja in njihovemu spontanemu učenju, se pojavijo med njimi že po drugem in tretjem letu zelo velike in¬ dividualne razlike v duševnem razvoju. Te razlike seveda niso utemeljene v otrokovih naravnih dispozicijah, temveč jih v naj¬ večji meri povzroči socialno, družinsko in družbeno okolje. V tem pogledu so najbolj prizadeti otroci, ki živijo v kulturno skromnih ali pomanjkljivih družinskih okoljih. Teh razlik v duševnem razvoju ni mogoče kasneje več v celoti kompenzirati. Družina je nepogrešljivi dejavnik pri vzgajanju oziroma razvi¬ janju predšolskega otroka. Družba mora in more to funkcijo do¬ polnjevati z organizirano predšolsko vzgojo in dajati družinski vzgoji višji kvalitativni nivo. (Dr. Ivan Toličič: Gradivo "Usposabljanje vzgojitelja predšolskih otrok) Vzgojnovarstvene organizacije postajajo v krajevni skupnosti centri predšolske vzgoje in de^la s starši vseh predšolskih otrok. Tako nudijo vsem otrokom možnost, da si razvijajo spo¬ sobnosti in osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo uspešno uveljavljanje v družbi. (Osnovna značilnost vzgojnovarstvenih organizacij, kot centrov predšolske vzgoje je, da so usmerjen ne k vsem otrokom v svojem okolju, to se pravi, da ne skrbe le za "svoje varovance" iz dnevnega varstva, ampak pritegujejo k različnim dejavnostim tudi otroke, ki še niso vključeni v dnevno varstvo. Na osnovi dogovora v skupnosti otroškega varst¬ va uresničujejo obsežen program: dnevno varstvo za otroke obo¬ jestransko zaposlenih roditeljev, pripravo otrok za vstop v šolo (v okviru dnevnega varstva in skrajšano pripravo), vzgoj- 7 ni program za ostale otroke v krajevni skupnosti (potujoči vrt¬ ci, različne prireditve, proslave in cicibanove urice). Pri svo jem delu se povezujejo z vsemi dejavniki v krajevni skupnosti: svetom KS, šolo, organizacijami in društvi, organizacijami zdru ženega dela in predvsem starši. Vzgojnovarstvene organizacije uresničujejo splošni vzgojni smo¬ ter s tem, da: - ohranjajo zdravje otrok in pospešujejo njihov splošni te'lesni raz voj; - zagotavljajo pogoje in odnose, v katerih se otroci dobro po¬ čutijo, doživljajo počutje varnosti, zaščitenosti in zaželjc- nosti; - zagotavljajo pogoje za spontano dejavnost in igro otrok ter razvijanje njihove iniciativnosti; - omogočajo otrokom širiti svoje socialne izkušnje, pridobivati osnovna znanja o ljudeh, o njihovih dejavnostih in o osnovnih družbenih odnosih; - omogočajo otrokom doživljanje veselja, zadovoljstva ob prazno vanjih in literarnih vsebinah ter dogodkih in vzbujajo ter razvijajo ljubezen do domgvine; - spodbujajo vedoželjnost otrok, jim omogočajo pridobivanje lastnih izkušenj o sebi, o lastni dejavnosti, o svetu, ki jih obdaja, otrokom omogočajo spoznavanje okolja in s tem razvija nje intelektualnih sposobnosti; - omogočajo otrokom, da v stiku z naravo, ljudmi, umetninami, doživljajo lepo in jih spodbujajo k lastni ustvarjalni dejav¬ nosti; - omogočajo pogoje za odpravljanje vzgojnoizobraževalnih pri¬ manjkljajev, ki izhajajo iz različnih pogojev življenja otrok v njihovem ožjem in širšem okolju. Uresničevanje smotrov in nalog predšolske vzgoje ima nekatero značilnosti, ki jih pogojujeta telesna in psihična razvitost 8 predšolskega otroka. Le-to morajo vzgojnovarstvene organizacije upoštevati pri organizaciji celotnega življenja otrok v vzgoj- novarstveni organizaciji, kot tudi pri neposrednem uresničevanju smotrov in nalog v posameznem oddelku. Osnovne vzgojne dejavnosti v predšolski vzgoji so igra, delo in zaposlitve. Igra je osnovna in tudi najbolj značilna dejavnost predšolskih otrok. Je izraz njihovih psihofizičnih potreb, čustvenih stanj, socialnih teženj in tudi odraz okolja, v katerem žive. Zato je igra tudi najbolj naraven način za spoznavanje otrok. Igra je nezamenjljiva pri vsestranskem razvijanju in vzgoji otrok in je tudi pogoj za njihovo srečno otroštvo. Njena moč je v tem, da se otrok počuti v igri svobodnega, da je v igri maksimalno aktiven in čustveno angažiran. Otrok v igri spoznava svoje okolje, v njej si razvija in utrjuje svoje gibalne sposobnosti, si pridobiva spoznanja o svojem okolju, si bogati svoj notranji svet in razvija govor. Razvija si tudi svojo ustvarjalnost in oblikuje temeljne odnose med ljudmi. Igra je tudi pomembno diagnostično sredstvo. Ker je igra osnovna naravna dejavnost otrok, je razumljivo, da je celotno vzgojno delo v predšolski dobi zasnovano na tej dejavnosti. Delo predšolskih otrok je tesno povezano z njihovo igro, iz igre se tudi postopno razvija. Otroci se v svojih igrah vživ- ljajo v delo odraslih, jih posnemajo, postopno posamezna dela tudi spoznavajo, spoznavajo, da odrasli delajo zase in za druge in da mora pravzaprav vsak človek delati. Iz spontane igre otrok se postopoma izdvajajo nekatera opravila in dejavnosti, ki jih začno uresničevati otroci sami, seveda ob vodstvu in po¬ moči vzgojitelja. Delo predšolskih otrok se razlikuje od dela šolskih otrok in seveda tudi od dela odraslih. Delovne zmoglji¬ vosti predšolskih otrok so zelo omejene in zato mora biti vsako 9 opravilo prilagojeno zmogljivosti otrok. Pomembno je, da vzgoji¬ telj presodi, katera dela so primarna za otroke, v kakšnem obse¬ gu naj jih uresničijo, kako dolgo naj t_rajajo. Zato uvaja naj¬ prej preprosta opravila in postopno prehaja k bolj zahtevnim. Za¬ četki delovne vzgoje segajo torej v predšolsko dobo, ko otrok spontano ali usmerjeno sodeluje pri urejanju igrač, igralnice in svojega ožjega in širšega okolja. Sodeluje s svojimi vrstniki pri urejanju svojih in skupnih zadev. Igra je osrednja dejavnost otrok, v kateri spoznavajo svet in se "učijo". Vendar to ni edina oblika učenja. Že predšolski otrok postopno preraste igro, igro kot obliko učenja in je spo¬ soben sodelovati v dejavnostih, v katerih je usmerjeno aktiven. Zaposlitve so tiste vzgojne dejavnosti v predšolski vzgoji, v katerih otrok pod vodstvom vzgojitelja načrtno in usmerjeno spoznava svoje okolje, ustvarja, sodeluje z vrstniki v skupnih oblikah vzgojnega dela. Vzgojitelj smiselno prepleta vse vzgojne dejavnosti pri uresni¬ čevanju smotrov in nalog predšolske vzgoje. Predšolska vzgoja se uresničuje v različnih organizacijskih ob¬ likah. Dnevno varstvo predstavlja najbolj obsežen program vzgoj- novarstvene dejavnosti. Izvajajo ga v oddelkih vzgojnovarstvene organizacije in za otroke do 3. leta, tudi v varstvenih druži¬ nah. Obsega poleg predšolske vzgoje, ki je njegov bistveni ses¬ tavni del, še nego, hranjenje, počitek in bivanje na prostem. Osnovne dejavnosti otrok, igre, zaposlitve, delo so bistvene sestavine vseh elementov dnevnega varstva. Vzgojitelj jih gle¬ de na smotre in glede na psihofizično razvitost otrok upošteva pri uresničevanju vzgojnega programa tako, da: - organizira vsakodnevno telesnovzgojno dejavnost otrok v obli¬ ki jutranjega razgibanja, v obliki občasnih telesno vzgojnih iger in razgibanj, če to narekujejo potrebe otrok po razgi- 10 banju ter vsakodnevno, redno bivanje na prostem, pri katerem lahko uresničujejo smotre iz različnih vzgojnih področij; - omogoča otrokom redno vsakodnevno spontano igro v prostoru ali na prostem; - organizira usmerjene zaposlitve in delo otrok iz vseh vzgoj¬ nih področij. Trajanje posameznih vzgojnih dejavnosti je odvisno od psihofi¬ zične razvitosti otrok in od tega, katere smotre naj bi vzgoji¬ telj realiziral. Spontane igre, ki zavzemajo večino časa v od¬ delkih za otroke do 4. leta se postopno skrajšujejo, vendar ostajajo v celotnem predšolskem obdobju obvezna sestavina vzgoj¬ nega dela. Vzgojitelj uresničuje usmerjene zaposlitve otrok tako, da je vsak otrok oddelka dnevno dejaven v več različnih usmerjenih zaposlitvah. Za izvedbo usmerjenih zaposlitev uporablja vzgoji¬ telj praviloma čas med zajtrkom in kosilom. Vzgojitelj izvaja vzgojni program tako, da smiselno povezuje različne vzgojne dejavnosti. Lahko povezuje dve usmerjeni za¬ poslitvi, lahko pa tudi spontano igro in usmerjeno zaposlitev. Obseg usmerjenih zaposlitev nakazujejo vzgojni programi za posamezna vzgojna področja. Vzgojnovarstvene organizacije zadovoljuje predvsem z ostalimi sestavinami programa osnovne potrebe otrok, prav tako pa tudi mnoge pomembne vzgojne naloge. V dnevu jih razporeja v skladu z otrokovim življenjskim ritmom, potrebami staršev ter letnim časom (nega, prehranjevanje, počitek). Sprejem je zelo pomembna sestavina programa vzgojnovarstvene organizacije. Ob sprejemu se morajo otroci ločiti od staršev, 11 kar pomeni posebno za mlajše otroke čestokrat močno čustveno vznemirjenje. Vzgojitelj nastopa umirjeno, zbrano, pomirjujoče in tako prispeva k oblikovanju počutja varnosti in zaščitenosti. Ob sprejemu se opravi tudi natančen pregled otrok, da je zago¬ tovljena zdravstvena varnost otrok. V času sprejemanja se otro¬ ci postopno vključujejo v spontane igre in tako zadovoljujejo svojo potrebo po igri. To je tudi čas, ko posebno otroci iz oddelkov za starejše otroke opravijo mnoga dogovorjena dela v igralnici ali drugih prostorih. Posebno pozornost posveča vzgo¬ jitelj otrokom novincem. Čas sprejema je tudi čas individualne¬ ga dela vzgojitelja s posameznimi otroki. Sprejem in oddaja otrok sta zelo pomembna priložnost za sodelo¬ vanje vzgojitelja s starši. Ob tej priliki posreduje vzgojitelj staršem najnujnejše informacije o otroku ali o ostalih vpra¬ šanjih, ki jih zanimajo. Vzgojnovarstvena organizacija določi čas zajtrka sporazumno s starši in v skladu z zdravstvenimi načeli o pravilni prehrani otrok. Priprava na zajtrk obsega umivanje rok, pripravo miz itd. Traja od 15 do 20 minut, vzgojitelj izkoristi to dejavnost za obliko¬ vanje in utrjevanje higienskih navad. Zajtrk naj se zaključi praviloma do 8,45 ure. Traja približno 20 minut. Vzgojitelj izkoristi to dejavnost za oblikovanje in utrjevanje higienskih in kulturnih navad. Po zajtrku je približ¬ no od deset do dvajset minut namenjenih umivanju in opravljanju higienskih potreb ter pripravi na usmerjeno vzgojno dejavnost otrok. Bivanje na prostem je obvezna vsakodnevna sestavina dnevnega 12 reda. Vzgojitelj upošteva pri določanju časa in trajanju bivanja na prostem: letni čas, klimatske razmere in zdravstveno stanje otrok ter vzgojni program. Bivanje na prostem traja približno 1,30 do 2 uri dnevno. V tem času se otroci igrajo na igrišču ali drugih ustreznih površinah, odhajajo na sprehode in izlete ter uresničujejo naloge z različ¬ nih vzgojnih področij (razgibanje, opazovanje, slikanje na pro¬ stem itd.). Po povratku potrebujejo otroci približno 10 do 20 minut časa za preoblačenje, umivanje rok, opravljanje higienskih potreb in pripravo na kosilo. S hranjenjem zadovoljuje vzgojnovarstvena organizacija otrokove osnovne potrebe po hrani. Hranjenje izvaja v skladu s strokovni¬ mi navodili pristojnih strokovnih služb. Vzgojitelj izkoristi sleherno priložnost za oblikovanje in utrjevanje higienskih in kulturnih navad. Vsak otrok mora po kosilu počivati. To narekujejo njegove narav¬ ne potrebe in predvsem dejstvo, da mnogi otroci, ki obiskujejo dnevno varstvo, vstajajo v zgodnjih jutranjih urah. Trajanje in način počitka sta odvisna od starosti otrok. 3-4 letni otroci spijo do 2 uri dnevno, 5-7 letni otroci počivajo dnevno do 1 in pol ure. V spomladanskem času lahko prebijejo ta čas na prostem v mirnih igrah ali dejavnostih. Če otroci takoj po počitku ne odidejo domov, se igrajo v igral¬ nici ali na igrišču, odvisno od letnega časa, klimatskih razmer in zdravstvenega stanja. Praviloma odidejo otroci domov do ča¬ sa, določenega v dnevnem redu. Če prihajajo otroci v dnevno varstvo ob 12. uri (popoldanska izmena), se dnevno varstvo prične s kosilom, sledi mu umivanje rok in krajši počitek ter bivanje na prostem. Ob približno 13 5,30 do 17. ure trajajo usmerjene vzgojne dejavnosti otrok. >ledi jim umivanje in večerja ter igra do odhoda domov. Tudi z popoldanski izmeni določa vzgojitelj čas in trajanje bivanja la prostem glede na letni čas, klimatske razmere in zdravstve¬ no stanje otrok. Priprava otrok na šolo se uresničuje v oddelkih za otroke v zadnjem letu pred vstopom v osnovno šolo v dnevnem varstvu. Za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo, se izvaja vzgojni program priprave otrok za šolo v obsegu, ki ga določijo skup¬ nosti otroškega varstva s sporazumom o temeljih planov razvoja otroškega varstva v občini. Osnova za vzgojno delo skrajšane priprave otrok za šolo je vzgojni program oddelka za otroke od 5. leta do vstopa v osnovno šolo v dnevnem varstvu. Ker ži¬ ve otroci pred tem v različnih okoliščinah in pod različnimi vzgojnimi vplivi, upošteva vzgojitelj pri oblikovanju konkret¬ nega vzgojnega programa ugotovitve o doseženi stopnji razvitos¬ ti otrok. Če ugotovi, da imajo otroci nekatere primanjkljaje, lahko poseže v vzgojni program posameznega vzgojnega področja za predhodni oddelek in obratno. Pri oblikovanju konkretnega programa upošteva vzgojitelj tudi celotni razpoložljivi čas. Skrajšana priprava otrok za šolo se lahko uresničuj e: - v strnjenem trajanju v jesenskem ali pomladanskem času, npr. 2-krat tedensko po 3 ure, - v dveh delih: a) v jesenskem delu, ki traja septembra, oktobra in novem¬ bra po 5 ur tedensko in b) v pomladanskem delu, ki traja marca, aprila in maja po 5 ur tedensko (primerno za okolja z neugodnimi snežnimi razmerami). V skladu z gornjima predlogoma razporeja vzgojitelj vzgojne dejavnosti tako, da je zagotovljen vsestranski vzgojni vpliv 14 na otroke . Spodnja primera prikazujeta dve možni rešitvi: 1. Šesturni tedenski program (primer!) Sestavine programa l.do 4. 5 .do 8. nadaljnji teden teden tedni i d) »O 'H * C c n jz d) 03 bn *p^ h d> TD -C O -q bi c -h N -U C ^ h *r-» (/) N m ^ dJ -d U d) -d O $0 *H “ ^ C h C ■u to I c: c •H O -C N U * tn •H -s ■c ? ■H 0) C •[-> ■U M Ih (U O E o, to >10 3 Prosta igra Usmerjena vzgojna dejavnost: - dejavnost s smotri intelektualne vzgoje, -c - dejavnost s smotri glasbene, t 1 likovne ali ritmično-gibalne to o vzgoje § . , oj - dejavnosti s smotri telesne ,omagajo z mimiko in gibi. Vzgojitelj navaja otroke na besedni odnos z odraslimi. Vzbuja zanimanje otrok za okolje. 40 Razvoj govora je pomemben tudi za seznanjanje otrok z nekaterimi pravili za ravnanje in obnašanje. Otrokova igra se nenehno bogati. Funkcionalni igri se pridruži dojemalna. V svojih igrah začne otrok postopno prikazovati de¬ janja odraslih ljudi. Otrok rad ob koncu drugega leta čečka s svinčnikom ali voščen¬ kami. Vzgojitelj ga k temu spodbuja in mu nudi papir in risalna sredstva. Omogoča tudi igro v pesku in igro s kockami. Vzgojitelj zadovoljuje tudi otrokove vedno pogostejše želje po poslušanju glasbe, otrokom prepeva, posreduje jim glasbo s plošč ali radia. Glasbo vedno povezuje z razpoloženjem otrok. Nenehno skrbi za estetsko urejeno okolje in za urejenost otrok. Od petindvajsetega do šestintridesetega meseca NALOGE SO: - ohranjati, pospeševati in utrjevati zdravje otrok; - zagotavljati normalno rast in razvoj otrok, razvoj organov in njihovih funkcij in razvijati gibalne sposobnosti otrok; - razvijati in utrjevati osnovne higienske navade in postopno osamosvajati otroke pri hranjenju, oblačenju in zadovolje¬ vanju higienskih potreb; - zagotavljati pogoje za dobro in prijetno počutje otrok; - pomagati otrokom pri znajdenju v okolju, med vrstniki in odraslimi ljudmi; - spodbujati vedoželjnost otrok in pridobivanje lastnih iz¬ kušenj v okolju, v katerem žive, ter spoznavanje okolja; - spodbujati razvoj govora otrok, pospeševati oblikovanje besednega zaklada in izpopolnjevati izražanje; - spodbujati dejavnosti otrok, v katerih si otroci razvijajo ustvarjalnost in dojemajo lepo. 41 VSEBINA Telesna vzgoja Smotre telesne vzgoje uresničujemo tako, da - zagotavljamo otrokom življenje v zdravem in urejenem okolju, v dnevnem režimu, ki ustreza starosti in psihofizični razvi¬ tosti otrok in v sproščenem in prijetnem vzdušju; - zadostimo naravni potrebi otrok po gibanju in jih vključuje¬ mo v telesnovzgojno dejavnost; - otroke navajamo na zdrav način življenja. Pogoji okolja in življenja otrok V skladu z 10. členom zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke je treba zagotoviti prostore in opremo, ki omogočajo varnost otrok, neovirano gibanje in druge telesno- vzgojne dejavnosti, tudi na prostem, igro in druge dejavnosti, nemoten počitek, ustrezno prehranjevanje, osebno higieno in higieno okolja. Dnevni red ureja dejavnost otrok, njihovo ustrezno zaporedje in red pri uresničevanju. Dve do triletni otroci potrebujejo v 24 urah 12 do 13 ur spanja, zato spijo po kosilu najmanj 2 uri, posamezni otroci po potrebi tudi dopoldne. Otroci bivajo na prostem 3 do 4 ure dopoldne in popoldne, da izkoristijo za zdravje ugoden vpliv svežega zraka in sonca. Otroci naj bodo obuti in oblečeni primerno letnemu času, vre¬ menu in dejavnosti. Otrokom je treba zagotoviti kalorično in biološko ustrezno, higiensko neoporečno pripravljeno hrano, posredovano po dnev¬ nem redu v časovnih presledkih po 3 ure in pol do 4 ure. Otro- 42 ci naj jedo samostojno, ob občasni pomoči in nadzoru vzgojite¬ lja. Vzgojitelj mora zagotoviti v času hranjenja prijetno vzduš¬ je, po potrebi otrokom pomagati in jih navajati na hranjenje po ustaljenih pravilih. Otroci si pred hranjenjem dosledno vedno umijejo roke. Vzgoji¬ telj si prizadeva, da otroci samostojno sede pri mizi, da jedo ponudeno hrano, da mirno počakajo na naslednjo jed, da ne moti¬ jo drugih otrok pri jedi, da ne razmetavajo hrane, da pravilno uporabljajo žlico, da uporabljajo prtiček, da ne vstajajo od mize pred koncem hranjenja, da ne razgrajajo, če so končali hranjenje pred drugimi otroki, da se zahvalijo po končanem obroku, da pospravijo stol in da si po končanem hranjenju umi¬ jejo roke. Vzgojitelj si prizadeva, da otroci jedo po'nujeno hrano, a jih k temu ne sili. Vzgojnovarstvena organizacija zagotavlja ustrezen higienski režim v prostorih in zunanjih funkcionalnih površinah (čišče¬ nje, zračenje, osvetlitev, razkuževanje), zdravniške preglede osebja, preventivne ukrepe ob nalezljivih boleznih ter prvo pomoč. Kot v predhodnem oddelku je treba še nadalje razvijati in utrje¬ vati osnovne higienske navade. Redno umivanje rok je še v ospredju. Otroci si naj začno postopno samostojno umivati roke, sami si naj zavihajo rokave, namilijo roke, jih splahnjujejo pod tekočo vodo in si jih obrišejo v brisačo. Pazijo naj na čistočo ob umivalniku. Otroci naj samostojno uporabljajo robček. Sami naj opazijo, da so razkuštrani, da imajo neurejeno obleko in obutev in naj se s pomočjo vzgojitelja, po možnosti pred ogledalom uredijo. 43 Vzgojitelj upošteva pri navajanju otrok na samostojno opravlja¬ nje fiziološke potrebe, umivanje rok in uporabo WC školjke indi vi dualne posebnosti otrok. Vzgojitelj navaja otroke k vedno večji samostojnosti pri obla¬ čenju in slačenju, pri urejanju obleke in obutve in jih spodbu¬ ja k medsebojni pomoči. Vsi postopki nege in razvijanja higienskih navad so priložnost za individualni stik med vzgojiteljem in otrokom,za "pogovor" med njima in za vzgojni vpliv na otroka sploh. Telesnovzgojne vaje in druge dejavnosti: Hoja: Otrokom omogočamo hojo s hitrimi in počasnimi koraki, po prstih preko zaprek, po stopnicah (otrok dodaja eno nogo drugi), po črti, po ravni površini, navkreber, navzdol (počasi). Otroci hodijo po ravnih in neravnih tleh, pozimi po snegu, po¬ leti po travi. Hodijo spontano ali na spodbudo vzgojitelja. Tek: Otrokom omogočamo lahkoten tek v razdalji nekaj metrov, med predmeti, z razširjenimi rokami (letalo, ptice), s krčenjem rok naprej - nazaj (lokomotiva). Skok: Otrokom omogočamo poskakovanje z obema nogama na mestu, naprej, nazaj in skok z višine 15-25 cm na mehko podlago. Plazenje: Otrokom omogočamo plazenje po trebuhu, po hrbtu, poljubno po tleh, v vse smeri, hojo "po štirih", plazenje "skozi ulico", plazenje po blagi strmini navzdol in navzgor, drsenje v sede- 44 čem položaju po strmini dol. Podajanje, kotaljenje, metanje, ujemanje: Otrokom omogočamo podajanje in ujemanje velike lahke žoge z obe¬ ma rokama, met male žoge - enoročno, kotaljenje po tleh in uje¬ manje kotaleče žoge, metanje žoge odraslim. Drugo: Otroci stojijo na eni nogi, mahajo z roko, zdaj z eno, zdaj z drugo, pripogibajo telo naprej, pri razkoračni stoji gledajo na¬ zaj skozi noge. Otroci se valijo iz hrbtne leže na eno in drugo stran z rokami nad glavo v ležo na trebuhu. Otroci ploskajo pred telesom, nad glavo, skakljajo ob petju in se igrajo skrivalnice. Poleti zbujamo otrokom veselje za gibanje v vodi, premagovanje strahu pred vodo, čofotanje in igranje z različnimi igračkami ob vodi. Pozimi omogočamo otrokom sankanje na varnem in rahlo položnem. Intelektualna vzgoja Otroci spoznavajo prostore vzgojnovarstvene organizacije, spoz¬ navajo odrasle ljudi, ki v njej delajo (vzgojitelj, varuhinja, ravnatelj, snažilka, hišnik), jih opazujejo pri delu. Spoznava¬ jo zgradbe v najbližji okolici, cesto, poti, zelenice, gredice, prometna sredstva. Ko otroci opazujejo delo odraslih, jih spodbujamo, da jim po¬ magajo pri urejanju stolov in miz, pri vzdrževanju čistoče, pri hranjenju, umivanju. Navajamo jih na čiščenje čevljev po povratku s sprehoda, varovanje zelenic in gredic. Otrokom da¬ jemo vedno enaka navodila in jih navajamo, da jih izpopolnijo (prinesi, pokaži, daj, odnesi, zberi itd.). Otroke navajamo na pravilen odnos do odraslih in na primerno obnašanje (poz¬ dravljanje, naslavljanje, zahvala itd.). 45 Otroci spoznavajo predmete vsakdanje rabe, jih poimenujejo in pravilno uporabljajo (brisača, robček, milo, žlica itd.). Že znane predmete opazujejo v različnih situacijah in odnosih (ja¬ bolko v skledi, jabolko na drevesu, jabolko na tržnici, jabol¬ ko na sliki). Otroke seznanjamo s položajem predmeta v prosto¬ ru (zgoraj, spodaj), s časom (dan, noč), s trajanjem (zdaj, po¬ tem, takoj), z lastnostmi predmetov: barvo (rdeča, rumena), ob¬ liko (okroglo), okusom (kislo, sladko), temperaturo (toplo, hladno), količino (malo, mnogo), pa še čisto, umazano, mokro, suho, hitro, počasno. Na osnovi lastnih neposrednih izkušenj opažajo otroci razlike in podobnosti med predmeti, prepoznavajo predmete s tipanjem, po zvoku. Predmete primerjajo in razvrščajo po obliki (npr. kroglice - kocke), velikosti (velike kocke, male kocke), po barvi (rdeče kocke, rumene kocke). Otroke navajamo na ugotavljanje zvez med pojavi (npr. dežuje- cesta je blatna - ne morem na sprehod). Otroci opazujejo in spoznavajo domače živali, ptiče. Ko otroci opazujejo živali, jih usmerjamo na ugotavljanje izgleda, gi¬ banja in opravil (riba plava, pes laja itd.). Zvedo, da so ne¬ katere nevarne. Otroci opazujejo cvetje, sadje, zelenjavo. Navajamo jih na pravilen odnos do varovanja narave. Z otroki proslavljamo novoletno jelko in dan žena.Otroci opazu¬ jejo sliko tovariša Tita. Vzgojitelj pripoveduje o njem. Vzgojitelj izkoristi sleherno priložnost, da vzpodbuja otroke h govorjenju: poimenovanju predmetov, pojavov, opravil, k opi¬ sovanju, izražanju potreb, želja, izkušenj. 46 Vzgojitelj posveča posebno pozornost pravilnemu izrekanju gla¬ sov. Otroci lahko pravilno izgovarjajo vse samoglasnike in do konca 3. leta dve tretjini soglasnikov. Vzgojitelj je otrokom govorni vzor, zato je njegov govor izred¬ no pomemben za razvoj pravilnega govora otrok. Otroke nagovarja, jim odgovarja, jih sprašuje, jim pripoveduje, se z njimi pogo¬ varja. Estetska vzgoja Vzgojitelj vzbuja v otrocih veselje do glasbe. Omogoča jim vse¬ stransko glasbeno dejavnost: poslušanje glasbe, petje in igran¬ je na instrumente. Vzgojitelj zagotavlja v oddelku prijetno vzdušje, vsebinsko bo¬ gato življenje kot pogoj za razvijanje ustvarjalnosti otrok in potrebo po izražanju njihovih čustev z glasbenimi sredstvi. Za poslušanje vokalne glasbe vzgojitelj otrokom poje otroške in narodne pesmi, ki po vsebini in besedilu ustrezajo zmožnostim poslušalcev. Pesmi poje doživeto. Pogosto poje otrokom tudi lastne izmišljarije. Tudi starejši otroci lahko pojejo mlajšim. Občasno lahko otrokom predvaja plošče s preprostimi otroškimi pesmimi, predvsem v izvedbi posameznih otrok. Za poslušanje instrumentalne glasbe vzgojitelj otrokom igra na male ritmične instrumente, na male melodične instrumente, na kitaro in klavir in druge instrumente. Izvaja ritmične skladbe, ritmične odmeve, vprašanje in odgovor in lastne rit¬ mične skladbe. Z melodičnimi instrumenti izvaja melodije otro¬ kom poznanih pesmi in kratke instrumentalne skladbe in lastne skladbe. Otroci lahko igrajo na nekatere instrumente. Instrumente izde- 47 la vzgojitelj sam, pri čemer upošteva predpise o varnosti. Iz¬ dela posamezne instrumente iz 2., 3. in 4. skupine instrumentov; in iz vsake skupine instrumentov po en množični instrument. Otroke spodbuja k pevskemu ustvarjanju, pevskemu izmišljanju. Spodbuja tudi poustvarjalno petje. Z otroki poje preproste, otrokom razumljive pesmi v razponu od e 1 do a 1 (d 1 ). Otroke uvaja v preproste glasbene igre, pri katerih otroci do¬ ločajo smer zvokom, reagirajo na različno glasne zvoke, razli¬ kujejo zvoke po barvi, igrajo na instrumente. Vzgojitelj uvaja otroke v likovne dejavnosti. Otrokom omogoča spontano grafično izražanje po trdi in gladki površini. Otroci čečkajo in pojasnjujejo, kaj so "narisali". Uporabljajo barvne krede in voščenke. Otroci slikajo s tempera barvami ali drugimi nestrupenimi bar¬ vami. Uporabljajo prstke'ali gobice. Ne slikajo motiva, ampak se poigravajo z barvo. Otroci oblikujejo s peskom, testom, plastelinom. Mesijo, gnete¬ jo, svaljkajo in ob koncu leta oblikujejo elementarne oblike. Otroci trgajo papir, nizajo predmete različnih oblik, napelju¬ jejo vrvico skozi kroglice različnih barv. Otroci živijo v skrbno in estetsko urejenem prostoru. Skupno z vzgojiteljem skrbe za urejanje cvetja, igrač, igralnice. Otroci imajo na razpolago slikanice in knjige. 48 NAVODILA Vzgojitelj lahko uspešno uresničuje vzgojni program, če dobro pbzna značilnosti otrok oddelka in individualne posebnosti po¬ sameznih otrok, posebno tistih, ki na kakršenkoli način odsto¬ pajo od drugih. Vzgojitelj se mora nenehno poglabljati v izsled¬ ke otroške psihologije. Naslednji pogoj za uspešno uresničevanje vzgojnega programa je poznavanje osnovnih dejavnosti otrok tega obdobja. Dejavnost otrok se je v primerjavi s prejšnjima letoma spreme¬ nila po značaju in trajanju. Nega otroka se postopno spreminja, traja manj časa. Otroku ostaja več časa za igranje. Z igro za¬ dovoljuje svojo potrebo po gibanju, po izražanju. V njej do¬ življa uspehe, veselje in zadovoljstvo. Otrok se igra s posamez¬ nimi igračkami ali predmeti, spoznava njihove lastnosti in postopno prilagaja igro značilnostim igrač. Za otrokovo igro je značilno posnemanje (kopanje punčk, hranje¬ nje punčk, previjanje punčk). Pojavlja se že igra z vlogo,ko se otrok izživlja in prikazuje osebe iz svojega okolja - zdravni¬ ka, snažilko. Otrok se postopno^začne zanimati za slike in sli¬ kanice. Otrok se najprej igra sam. Postopno prerašča njegova igra v vzporedno igro. Otroka veseli, če se v bližini igra drugi otrok, čeravno ne sodelujeta v isti igri. V posameznih prime¬ rih se otroci začno igrati skupaj v isti igri. Otroci potrebujejo za svojo igro dovolj prostora in vzgojnih sredstev. (Velikost in značilnosti prostora določajo Minimalne zahteve za gradnjo in opremo vzgojnovarstvenih zavodov, izdala Zveza skupnosti otroškega varstva). Vsebina in obseg vzgojnih 49 sredstev sta opredeljena v gradivu "Izbor drobnega inventarja, potrošnega materiala in nekaterih osnovnih sredstev, ki so potrebni za začetek dejavnosti vzgojnovarstvenih organizacij, pripravil Studio za otroško varstvo, Ljubljana, Gradišče 3. Vzgojitelj spodbuja in omogoča spontano igro otrok, postopno pa začenja uvajati posamezne usmerjene zaposlitve otrok. Uvaja predvsem usmerjeno individualno vzgojno delo, usmerjeno skupin sko delo in včasih poskuša pritegniti otroke k skupni usmerje¬ ni zaposlitvi . V drugem polletju skuša vsak dan vključiti otro ke v neko obliko usmerjene zaposlitve. Vsebina vzgojnega dela v tem oddelku je nekoliko drugače struk turirana kot v prejšnjih dveh oddelkih. Postopno se izdvajajo telesna, intelektualna in estetska vzgoja, ki so seveda med se boj . najtesneje povezane in prepletene ter se dopolnjujejo. Pri uresničevanju programa telesne vzgoje je treba upoštevati, da so se otroci v tem času izredno gibalno razvili. Zato potre bujejo veliko prostora, mnogo gibanja, predvsem na prostem. Vzgojitelj uvaja poleg spontanega gibanja usmerjene zaposlitve V začetku prepušča otrokom odločitev ali bodo sodelovali, pri¬ zadeva pa si, da bi jih na prijeten način motiviral za sodelo¬ vanje. Vzgojitelj pripravi samostojne usmerjene telesno vzgoj¬ ne zaposlitve, lahko jih povezuje z glasbenimi, ritmično-gibal nimi in drugimi. Vzgojitelj omogoča otrokom vsak dan spontano gibanje, predvsem na prostem in vsak dan spodbuja otroke k sodelovanju v usmerje nih telesnovzgojnih zaposlitvah. Otrok doživlja v dnevu različne dejavnosti: se igra, hrani, oblači, sezuva, neguje itd.; vse te dejavnosti izkoristi vzgo¬ jitelj za uresničevanje programa intelektualne vzgoje. 50 Otroci naj opazujejo predmete vsakdanje rabe, različna opravi¬ la, postopke odraslih. Postopno naj se sami vključujejo v posa¬ mezna opravila in "pomagajo" pri oblačenju, slačenju, obuvanju itd. Ob tem spoznavajo, se postopno osamosvajajo, pa tudi nave¬ zujejo trdnejše čustvene vezi z vzgojiteljem. Vzgojitelj si mora prizadevati, da otroci ob spoznavanju, sode¬ lovanju postopno spoznavajo tudi zveze med predmeti in pojavi. Govorna vzgoja ima v tem oddelku zelo pomembno vlogo. V veliki meri je njena uspešnost odvisna od tega, ali so v oddelku med otroki in vzgojiteljem dobre čustvene vezi, od tega, kakšno vzdušje vlada v oddelku. Če se otroci dobro počutijo, čutijo potrebo po izražanju svojih potreb, želja, izkušenj. Vzgojiteljev govor je govorni vzor otrokom'. Zato mora, kadar otroke nagovarja, jim odgovarja, jih sprašuje, jim pripoveduje zgodbice ali deklamira pesmice, govoriti dosledno pravilno. Vzgojitelj mora vedno odgovarjati na vprašanja otrok in jih spodbujati k nadaljnjemu spraševanju. Prijetno vzdušje,vsebinsko bogato življenje otrok sta osnovna pogoja za to, da bodo otroci čutili potrebo po izražanju: be¬ sednem, glasbenem, likovnem ali gibalnem, in obratno: glasbe¬ ne, likovne in gibalne dejavnosti bogatijo in lepšajo življe¬ nje otrok. Vzgojitelj si bo prizadeval, da bodo otroci vsak dan glasbeno dejavni. Preudarno bo izbiral glasbeno vzgojne vplive in dejavnosti. Pri izboru glasbe, ki naj bi jo otroci poslušali, bo posvetil veliko pozornosti primernosti skladb, dobremu predvajanju in ustrezni organizaciji poslušanja. Otrokom bo posredoval čim- več vokalne in instrumentalne glasbe sam. Pri poslušanju* glas¬ be naj vzgojitelj nekatera glasbena dela pogosto izvaja, da jih bodo otroci osvojili. Glasbo lahko poslušajo mize. 51 Pri uvajanju otrok v petje bo posebno skrbno odbral pesmi v ob¬ segu e1 do a* (d*) in pred vsakim petjem pesem intoniral. Otro¬ ci naj bi čimbolj doživeto peli. Ko bodo otroci igrali na instru¬ mente, bo vzgojitelj skrbel za to, da bodo vsi otroci imeli enake instrumente in poskušali instrumente pravilno držati in nanje čimbolj lepo igrati. Instrumente naj vzgojitelj izdeluje vpričo otrok. Vzgojitelj sam oblikuje preproste glasbene igre pri ka¬ terih lahko otroci igrajo na instrumente. Likovna dejavnost se začenja s čečkanjem. Vzgojitelj spodbuja otroke k čečkanju po tabli z zidnimi barvami, nato jim omogoča čečkanje po listu pa¬ pirja. Močna sled otroke navdušuje. Otroci prično tudi slikati s prstki in gobicami; s tempera bar¬ vicami in drugimi nestrupenimi barvami. Otroci ne slikajo moti¬ va, ampak se preprosto poigravajo z barvo, s prstki, z gobicami. Vzgojitelj omogoča otrokom tudi plastično oblikovanje. Ponudi jim testo, plastelin, pesek. Otroci gnetejo, mesijo, svaljkajo. Otrokom nudi vzgojitelj tudi druga sredstva za plastično obli¬ kovanje, kot so odpadni in naravni material. Otroci naj imajo vedno na razpolago sredstva za ploskovno ali plastično obliko¬ vanje. 52 VZGOJNI PROGRAM V ODDELKIH ZA OTROKE OD 3. LETA DO VSTOPA V OSNOVNO ŠOLO ■ UVOD Vzgojnovarstvena organizacija uresničuje skupaj z drugimi dejav¬ niki, zlasti starši, vzgojne smotre in naloge predšolske vzgoje na področju zdravstvene, telesne, intelektualne, moralne, delov¬ no tehnične in estetske vzgoje. Dejavnosti z različnih vzgojnih področij povezuje v kompleksen vzgojni proces brez meja in loč¬ nic med njimi. V svoj program enakovredno, razvitosti otrok in njihovim individualnim posebnostim primerno, vključuje dejav¬ nosti iz vseh vzgojnih področij in tako zagotavlja vsestranski vzgojni vpliv na otroke. Ne glede na naloge, s katerimi uresničuje vzgojni cilj na posa¬ meznih vzgojnih področjih, si vzgojnovarstvena organizacija pri¬ zadeva, da pomaga otrokom pri vraščanju v življenje v oddelku. Omogoča jim, da živijo v urejenem okolju, domačem okolju, da zadovoljujejo svoje osnovne potrebe, da so dejavni in se igrajo najprej sami, nato ob in z vrstniki, s katerimi postopno navezu¬ jejo stike, se z njimi pogovarjajo, se skupaj veselijo, skupaj doživljajo radosti in težave oddelka in se dobro počutijo. Vzgojnovarstvena organizacija se z uresničevanjem vzgojnega programa vključuje v življenje in dogajanje svojega okolja. Pri tem upošteva psihofizično razvitost in individualne poseb¬ nosti otrok. Otroke pripravlja in jih vključuje v praznovanja, vnaša v programe na vseh vzgojnih področjih nove aktualne vsebine in tako otroci na naraven način, mimogrede spoznavajo nove dogodke, nove ljudi, doživljajo čustva ljubezni do vrstni¬ kov, odraslih, domovine, Tita. V tem smislu gradi predšolska vzgoja z vsemi svojimi dejavnostmi temelje domovinske vzgoje otrok. Sestavina sodobnega vsakdanjega življenja je tudi tehnika. V predšolski vzgoji se otroci ob različnih spontanih in usmerje- 55 nih dejavnostih na različnih vzgojnih področjih uvajajo v svet tehnike. Ureditev prostorov, izbor igrač, sredstev in orodij in način reševanja problemov na različnih vzgojnih področjih so tiste možnosti, v katerih se otroci naravno vživijajo in vrašča jo v novi svet, ki ga prinaša tehnika. Skrb za zagotavljanje okolja, ki nudi človeku ustrezne pogoje za bivanje, za zdravo in srečno življenje,je imperativ sodob¬ nosti in bo tudi vedno bolj zahteva bodočnosti. Vzgojnovarstve- na organizacija uvaja otroke ustrezno njihovi psihofizični raz¬ vitosti, v različne dejavnosti, v katerih si ob lastni aktivnos ti oblikujejo odnos do okolja, postopno spoznavajo vlogo in na¬ loge človeka sploh in tudi svoje pri oblikovanju okolja in si razvijajo sposobnosti in lastnosti ter navade, potrebne človeku za aktivno in ustvarjalno sooblikovanje lastnega okolja. Glede na pomembnost naloge, je tozadevna vzgoja integralni del pred¬ šolske vzgoje. Otroci, ki obiskujejo vzgojnovarstvene organizacije,se mnogo bolj zgodaj vključujejo v promet. Vanj pridejo nezavedno, v na¬ ročju staršev, postopno ga ob smotrnem in načrtnem vzgojnem de¬ lu na vseh vzgojnih področjih spoznavajo, se vanj skupinsko vključujejo in postopno dozorevajo in se usposabljajo za indi¬ vidualno vključitev v promet. Skupna integralna vsebina vseh vzgojnih dejavnosti v predšolski vzgoji, ne glede na vzgojno področje, je oblikovanje temeljev otrokovega značaja. Nobena vzgojna dejavnost ne more biti pro¬ gramirana in izvedena, ne da bi bila zavestno prisotna priza¬ devanja vzgojitelja, da otroke tudi moralno vzgaja na idejnih izhodiščih in moralnih vrednotah naše socialistične samouprav¬ ne družbe. 56 TELESNA IN ZDRAVSTVENA VZGOJA SMOTRI SO: - ohranjati in pospeševati zdravje otrok; - zagotavljati normalno rast in razvoj otrok kot tudi razvoj organov in njihovih funkcij; - razvijati in utrjevati osnovne higienske navade; - sistematično razvijati gibalne sposobnosti otrok; - vzbujati in razvijati veselje, zanimanje in navade za vsako¬ dnevno razgibavanje; - s telesnovzgojnimi dejavnostmi prispevati k vsestranski vzgo¬ ji otrok; - ob telesnovzgojnih dejavnostih tudi intelektualno, moralno, delovno in estetsko vzgajati otroka. VSEBINE IN NALOGE: Smotre telesne in zdravstvene vzgoje uresničujemo tako, - da zagotavljamo otrokom življenje v zdravem in urejenem okolju v dnevnem režimu, ki ustreza starosti in psihofizični razvitos ti otroka in v sproščenem vzdušju; - da zadostimo naravni potrebi otrok po gibanju in jih vključuje mo v sistematično telesnovzgojno dejavnost in - da otroke navajamo na zdrav način življenja. Oddelki za otroke od 3. do 4. leta: 1. Pogoji okolja in življenja otrok V skladu z 10. členom zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti je treba zagotoviti opremo in prostore, ki omogočajo varnost otrok, neovirano gibanje in druge telesnovzgojne dejavnosti, tudi na prostem, igro in druge dejavnosti, nemoten počitek, ustrezno prehranjevanje, osebno higieno in higieno okolja. 57 Dnevni red ureja otroške dejavnosti, njihovo ustrezno zaporedje in red pri uresničevanju. Tri do štiriletni otroci potrebujejo v 24 urah 12 ur spanja. Zato spijo po kosilu najmanj 2 uri, po¬ samezni pa po potrebi tudi dopoldne. Otroci bivajo na prostem 2 do 3 ure dopoldne in popoldne, da iz¬ koristijo zdravju ugoden vpliv svežega zraka in sonca. Otroci naj bodo obuti in oblečeni primerno letnemu času, vreme¬ nu in dejavnostim. Otrokom je treba zagotoviti kalorično in biološko ustrezno, hi¬ giensko neoporečno pripravljeno hrano, posredovano po ustalje¬ nem dnevnem redu v skladu z navodili Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo. Zagotavljati je treba ustrezen higienski režim v prostorih in zunanjih funkcionalnih površinah (čiščenje, zračenje, osvetli¬ tev), zdravniške preglede osebja, preventivne ukrepe ob nalez¬ ljivih boleznih ter prvo pomoč. 2. Telesnovzgojne vaje in druge dejavnosti a) Gimnastične vaje, s katerimi vplivamo na rast in razvoj ter delovanje organizma, zlasti pa na: - pravilno držo telesa v mirovanju in gibanju; - gibljivost hrbtenice; - oblikovanje mišičnih skupin ramenskega, hrbtnega in kolčne¬ ga obroča ter stopala; - gibljivost sklepov; - koordinacijo gibanja, skladno gibanje rok in nog; - čut za ravnotežje; - prožnost, gibčnost in hitrost ter pridobivanje gibalnih izkušenj. 58 b) Vaje za razvijanje gibalnih sposobnosti Hoja: Navajanje na naravno, mehko in lahkotno hojo, na pokončno držo, na vzporedno postavljanje stopal, na obvladovanje ravnotežja, na orientacijo v prostoru, na hojo v preprostih formacijah: spro¬ ščena hoja, hoja z dolgimi in kratkimi koraki, po sprednjem delu stopala in po petah, z dviganjem kolena v različnem tempu, s spreminjanjem tempa med hojo ob glasbeni spremljavi, po vzpetini navzgor in navzdol, po neravnih tleh, s prenašanjem drobnih bre¬ men v roki ali na glavi, s prestopanjem manjših ovir na višini nekaj centimetrov, poljubno po prostoru, v določeni smeri, v krogu, v gruči, v koloni. Tek: Navajanje na lahkoten, sproščen, tih tek, na orientacijo v pro¬ storu, na tek v preprostih formacijah, na izogibanje v teku: poljubno tekanje z dolgimi in kratkimi tekovnimi koraki, v raz¬ ličnem tempu, po tleh, kjer ne drsi, npr. po podu, travniku, pesku, čez ovire, med ovirami, v določeni smeri, s spreminja¬ njem smeri med tekom, po ozki stezi, po blagih strminah, posa¬ mezno, v koloni, v gruči, ob glasbeni ali ritmični spremljavi. Skok Razgibavanje in utrjevanje sklepov, usposabljanje za kasnejše izvajanje skokov, navajanje na obvladovanje ravnotežja in pre¬ magovanje strahu pred ovirami in globino ter na orientacijo v prostoru: poskakovanje na mestu in z mesta, preskakovanje niz¬ kih ovir (npr. sonožno čez vrv) na tleh, skok z mesta, poskok sonožno, v polčepu, z mesta v poljubno daljino, z mesta v glo¬ bino, skakljanje ob ritmični spremljavi, poskušanje skakljanja sonožno. Vedno doskok na mehko podlago. Plazenje: Vplivanje na oblikovanje hrbtenice in na razvijanje prožnosti 59 in gibčnosti: plazenje po trebuhu, po hrbtu, v opori klečno, poljubno po tleh, v vse smeri, hoja po štirih, potiskanje pred¬ meta v vse smeri s pomočjo obeh rok in nog, samo z nogami, z eno nogo, samo z rokami, z eno roko, z glavo, z vmesnimi počit¬ ki in gibi na določen znak, s spreminjanjem smeri, skozi "ulico", čez ovire, pod in med ovirami, po blagi strmini navzgor in navz¬ dol, posamezno, v parih, v gruči, kotaljenje iz leže na hrbtu v ležo na trebuhu in obratno ter z boka na bok, preval. Plezanje: Izpopolnjevanje gibalnih sposobnosti, razvijanje gibčnosti in prožnosti, navajanje na premagovanje strahu pred višino in glo¬ bino, krepitev mišic: plezanje čez nizke naravne ovire, vzpenja¬ nje in spuščanje po stopnišču, na stol, na klop, plezanje po strmini, po poševni deski, klopi, lestvi, zunaj po pobočju, na štor, na deblo, na nizka pokončna plezala (deska in lestev). Podajanje, kotaljenje, metanje, ujemanje: Razvijanje spretnosti podajanja, kotaljenja in ujemanja, uspo¬ sabljanje za orientacijo v prostoru, za določanje smeri in po¬ ložaja in s tem usklajevanje delovanja živčevja in mišičja: podajanje predmetov (žoge ali drugih primernih večjih ali manj¬ ših predmetov) z obema rokama, samo z desno, z levo, v različ¬ nih položajih, v vrsti, v krogu; kotaljenje žoge in obroča z obema rokama, z desno, z levo, z eno nogo; metanje žoge ali drugih primernih večjih ali manjših predmetov z obema rokama, z eno roko, z desno, z levo, prosto v zrak, v daljavo, v vse smeri, čez ovire, v različnih položaj ih, v vrsti, v krogu, na postopno večje razdalje; ujemanje žoge s kratke razdalje, pres¬ trezanje žoge, ki še kotali po poševni klopi otroku nasproti. Dviganje, nošenje, potiskanje in vlečenje: Krepitev mišic, razvijanje čuta za ravnotežje, vzgajanje k obzirnosti do drugih pri vadbi v skupini: dviganje in prenaša- 60 nje žoge, stola, klopi; potiskanje in vlečenje voza, škatle, sani itd.; nošenje na glavi: obroča, kartona, vrečice s peskom, žoge iz blaga, ... Vese : Izvajanje gibov z nogami v mešani stojni vesi na nizkem določe¬ nem drogu, na veji. Drža roke: palec poleg drugih prstov. Vaje za razvijanje ravnotežja: Stopala ob vrvi na tleh in po njej, med dvema črtama, hoja in drža obroča nad glavo, hoja po ravni deski na tleh, hoja po po¬ ševni deski, naslonjeni na drugo orodje (ribstol), hoja po klopi. c) Druge telesnovzgojne dejavnosti: - pozimi na snegu: sankanje na varnih terenih, hoja s smučmi in spuščanje po kratkih, blagih strminah; - poleti ob vodi: vzbujanje veselja za gibanje v vodi, prema¬ govanje strahu pred vodo, čofotanje, sedenje, leža prsno in hrbtno, "veslanje" z rokami in nogami; - dejavnosti, primerne za izvajanje na igrišču, na dvorišču ali v večji telovadnici: prevažanje z vozički, avtomobili, s skiroji in tricikli, kotalkanje; - igre z različnimi elementi vaj oblikovanja in vaj za razvi¬ janje gibalnih sposobnosti, npr. "Avto gre v garažo", "Sko¬ či možek", "Najdi žogico", "Pastir in ovce", — - sprehodi in izleti; sprehod oziroma hoja brez počitka postopno do 15 minut. 3. Navajanje na zdrav način življenja Navajanje na zdrav način življenja in pridobivanje osnovnih iz¬ kušenj za kasnejše razumevanje in upoštevanje zdravstvenih in higienskih opravil. Pridobivanje izkušenj, da smo lahko bolni ali zdravi, kaj zdravju koristi, kaj zdravju škoduje. 61 Vzgajanje in navajanje k čistoči ter pridobivanje izkušenj o tem, kaj je in kaj ni čisto, kako naj se trudimo za čistočo, kako se izogibljemo nesnage ali jo odstranjujemo. Navajanje na osnovna higienska opravila, vzgoja k samostojnosti 1 in rednosti. Samostojno umivanje rok in obraza vedno, kadar je potrebno, dosledno pa umivanje rok pred jedjo in po uporabi sa¬ nitarij. Brisanje po umivanju z osebno brisačo. Navajanje na pravilno uživanje hrane in pijače, na čistost pri jedi, na uporabo žlice in vilic, sproščeno, a primerno vedenje. Navajanje na pravilno uporabo sanitarij, oziroma samostojno opravljanje telesne potrebe. Merjenje telesne teže in višine. NAVODILA V načrtu so navedene le nekatere vaje. Vzgojitelj bo upošteval razvitost posameznih otrok in okolja, v katerem živijo, in bo sam poiskal najbolj ustrezne vaje. Upošteval bo, da so dejavnos¬ ti najbolj učinkovite, če jih izvajamo na prostem. Tri do štiriletni otroci naj ne izvajajo vaj v telovadnem sis¬ temu besede. Tudi jih ne silimo k vadbi, le spodbujamo jih k aktivnosti. Na začetku ne težimo za učinkovitimi rezultati vadbe, temveč se zadovoljimo, če so otroci aktivni. Postopno jih navajamo na organizirano smotrno izvajanje. Pri tem je tre¬ ba upoštevati psihofizične zmogljivosti in interes otrok ter jim omogočiti, da zadovoljijo svoje interese, si sami postavi¬ jo naloge, lažje ali težje, ter jih izvedejo. Manj razvitim je treba nuditi več pomoči. Zlasti potrebujejo pozornost bolehni in slabotni otroci. Pomoč je posebej nujna pri plezanju. 62 Pri telesni vadbi se poslužujemo uprizarjanja, posnemanja in iz¬ vrševanja nalog. Vaje oblikovanja in vaje za pridobivanje gibalnih spretnosti iz¬ vajamo le v obliki igre. Vanje vpletamo različne telesnovzgojne elemente, na začetku po enega, kasneje postopno po več. Igre naj bodo po vsebini enostavne, razumljive in privlačne. Otroci naj uprizarjajo dejavnosti oseb, gibanje živali, pojave in dogajanja v naravi in podobno. Lahko jih večkrat ponavljajo v različnih variantah s primernim stopnjevanjem težavnosti: npr. iste elemen¬ te izvajajo v različnih situacijah, v spremenjenem položaju. Uporabljamo različna drobna telovadna orodja, kot so zastavice, obroči, zvončki, trakovi, škatlice, kos lepenke, rute, palice, deščice, elastika itd. Uporabljamo tudi: rov, A lestev, stoječi koš, švedsko klop ... Posebno pozornost je treba posvečati razgibavanju skočnega skle¬ pa in razvijanju stopalnih mišic. Otroci naj večkrat vadijo z bosimi nogami stoje na sprednjem de¬ lu stopala in na petah, poskakujejo na eni nogi z oporo, valja¬ jo predmete po tleh, dvigajo lahke predmete s tal in podobno. Vadimo v tehle formacijah: skupina (gruča), vrsta ("ograja"), kolona ("vlak"), krog; otroci se obračajo v določeno smer, k vratom, k drevesu, ... Telesnovzgojne dejavnosti izvajamo vsak dan: spontano ob različ¬ nih priložnostih ali kadar je potrebna sprostitev in razgiba¬ vanje in načrtno. Predvidimo: - vsak dan 5 do 8 minut jutranjega razgibavanja z vajami obliko¬ vanja in z vajami za razvijanje gibalnih sposobnosti (predvsem plazenje); praviloma pred zajtrkom; 63 - enkrat tedensko usmerjeno zaposlitev, ki traja od 15 do 20 minut in - vsakodnevni sprehod ali gibalne igre na prostem, praviloma pred kosilom ustrezno klimatskim in vremenskim razmeram okolja. Sprehode izkoristimo hkrati za spoznavanje okolja in za povezovanje telesnovzgojne dejavnosti s spoznavanjem nara¬ ve in družbenega življenja ter delovno vzgojo; - kratko gibalne zaposlitve namenjene sprostitvi otrok, če ob slabem vremenu ne morejo zapustiti prostorov. Ob telesnovzgojnih dejavnostih naj otroci spoznavajo neposred¬ no okolje, da se bodo v njem počutili varne in da bodo bolj aktivni. Vzgojitelj naj izkoristi vse možnosti, da bodo otro¬ ci neposredno opazovali in zaznavali okolje. Otroke naj usmer¬ ja k opazovanju, pozornosti, pazljivosti in mišljenju. Otroke je treba spodbujati in jim omogočati samostojnost, do¬ miselnost in jih hkrati navajati na previdnost. Telesnovzgojne dejavnosti naj omogočajo otrokom prijetna do¬ živetja, naj jim pomenijo vir veselja, za kar so posebej pri¬ merne elementarne igre. S takimi igrami se otrok tudi prilaga¬ ja zahtevam skupnosti. Otroci te starosti so že sposobni za samostojno opravljanje ne¬ katerih higienskih opravil, vendar so med njimi precejšnje raz¬ like, ki jih pogojuje predvsem zdravstvena prosvetijenost otro¬ kove družine in način obravnavanja otroka v družini. Vzgojitelj naj to upošteva in pomaga manj samostojnim otrokom. Vpliva pa naj tudi na starše, da bodo dosledno navajali otroke na higiens¬ ka opravila in na potrebno samostojnost v opravilih. Po svojih močeh naj otroci sodelujejo pri čiščenju igrač in igralnic. Važno je, da vzgojitelj pozitivno vpliva s svojim 64 zgledom, da je sam vedno urejen in čist, da se dosledno ravna po higienskih in zdravstvenih zahtevah. Pred jedjo je treba ustvariti prijetno in veselo pričakovanje obroka. Tudi za oko naj bo vse lepo. Otroci naj sodelujejo pri pripravljanju miz in igralnice. Pred jedjo naj bodo otroci lač¬ ni, ne smejo pa biti preutrujeni, zaspani ali razburjeni. Otrokom hrane ne silimo! Privzgajamo pa jim lepe navade pri jedi. Vzgojitelj mora upoštevati, da so v tem obdobju še velike raz¬ like v sposobnosti za samostojno kontrolo telesnih potreb. Mlajši otroci se še zaigrajo in zamudijo pravi trenutek. To se večkrat zgodi tudi bolj razdražijivim in občutljivim otrokom ter otrokom zavrtim v razvoju. Pri navajanju na higienska opra¬ vila naj vzgojitelj motivira otroke, da bodo sodelovali z ve¬ seljem, nikakor pa jim ne sme navad vsiljevati. Za uspešno zdravstveno vzgojo otrok je zelo pomembno sodelovanje s starši. Oddelek za otroke od 4. do 5. leta: 1. Pogoji okolja in življenja otrok Zahteve po ustrezni ureditvi prostorov, po ustaljenem dnevnem redu, po biološko in kalorično ustrezni prehrani ter higienske¬ mu in zdravstvenemu režimu, ki so navedene v programu oddelka za otroke od 3. do 4. leta, so obvezne tudi za ta oddelek. Otroci so bolj razviti in potrebujejo manj spanja, po kosilu spe le 1,5 ur. 2. Telesnovzgojne vaje in druge dejavnosti a) Gimnastične vaje Vajam oblikovanja, predvidenim za oddelek otrok od 3. do 4. le¬ ta, je treba stopnjevati težavnost in zahtevnost pri izvajanju 65 s spreminjanjem situacij, formacij in smeri gibanja. Več pozor¬ nosti je treba posvetiti skladnemu gibanju rok in nog. Vaje za ramenski obroč: dviganje in spuščanje rok v raznih sme¬ reh, kroženje z rokami v bočni in čelni ravnini, z eno roko ali obema rokama hkrati, vaje v vseh položaj ih. Vaje za gibljivost hrbtenice: upogibanje trupa naprej, v stran, z različno držo rok, sukanje trupa v levo in desno z različno držo rok v različnih položajih. V leži na hrbtu: dviganje gla¬ ve in trupa. V leži na trebuhu dviganje in sukanje trupa v stran. Vaje za trebušne mišice in noge: visoko prednoženje, dviganje obeh nog v sedu in leži na hrbtu, dviganje trupa v različnih položajih, prehod iz leže na hrbtu ob različni drži rok, su¬ kanje trupa v različnih položajih, prehod iz leže na hrbtu v sedenje s skrčenimi nogami. Vaje za razvijanje stopalnih mišic: hoja z bosimi nogami po ne¬ ravnih tleh, vzpenjanje in hoja visoko na sprednjem delu sto¬ pala, dviganje notranjega dela stopala s skrčenimi prsti, hoja,, po zunanjem robu stopala z dvignjenimi notranjimi robovi stopa¬ la in s skrčenimi prsti, prijemanje predmetov s prsti, mečkan¬ je in trganje papirja s prsti. Vaje za razvijanje ravnotežja: stopnjujemo zahtevnost. Dihalne vaje. b) Vaje za razvijanje gibalnih sposobnosti Vajam, predvidenim za oddelek otrok od 3. do 4. leta, stopnju¬ jemo težavnost, zahtevnost in obsežnost. 66 Hoj a: Izpopolnjevanje lahkotnosti in prožnosti hoje, obvladovanje pro štora in ravnotežja, oblikovanje formacij, hitra reakcija med hojo. Stopnjevanje zahtevnosti glede na vzravnano naravno držo, dviga nje kolen pri hoji, hitrost prehajanja iz ene formacije v drugo obvladovanje ravnotežja pri prenašanju bremen, skladnost hoje z ritmom glasbene spremljave. Vadimo poljubne hoje posamezno in v dvojicah, hojo v koloni po eden in po dva brez držanja za roke, naravnost, v zavojih, v krogu, v raznih smereh in s spreminjanjem smeri med hojo, s hitrim startom na znak kombinirano z določenimi gibi npr. s počepom, z obratom, s prenašanjem bremen na glavi, v eni, v obeh rokah, na dlani, na hrbtni strani roke itd. Tek: Izpopolnjevanje lahkotnosti in prožnosti obvladovanja prostora, ravnotežja, tempa in spretnosti izogibanja pri večji hitrosti. Program prejšnjega oddelka se razširja. Tek v določeni smeri, za vodnikom, v dvojicah, v skupini, v omenjenem prostoru, v različnih smereh in v različnem tempu, s prenašanjem bremen v eni, v obeh rokah, na kratke proge s pozornostjo na izogibanje, kombiniranje teka s skakanjem, s skoki, plezanjem, metanjem. Skok: Razvijanje in izpopolnjevanje prožnosti in trdnosti sklepov (kolena, stopalo), obvladovanje ravnotežja, ritmičnosti in lahkotnosti v skakljanju in v skokih. Vaje: poskočni korak, skokot naprej in vstran, poskoki sonožno, enonožno, preskakovanje na tleh ležeče vrvi in nizkih ovir z mesta in v teku, skok v globino (s pomočjo vzgojitelja), v 67 daljino z mesta in v teku, kombinacija različnih skokov in raz¬ ličnega števila skokov ob priročnih zaprekah. Plazenje in plezanje: Razvijanje in utrjevanje hrbtnih in trebušnih mišic, ob večji gibčnosti, hitrosti in skladnosti gibanja rok in nog. Vaje: plazenje kakor v oddelku za otroke od 3. do 4. leta in v raznih kombinacijah, plazenje pod, med in preko nizkih ovir, po tleh, pod vrvjo, po deski, po klopi, med klini, skozi obroč; kotaljenje iz leže na hrbtu v ležo na trebuhu, valjanje "sodov" (povaljka). Vaje plezanja: hoja po stopnišču navzgor in navzdol, preplezava- nje nizkih naravnih ovir, po nizki poševni in navpični lestvi, spuščanje po poševni deski (npr. na sobnem toboganu). Kotaljenje, metanje, ujemanje: Izpopolnjevanje spretnosti podajanja, kotaljenja in ujemanja na večjo razdaljo, z večjo hitrostjo, v različnih položajih, z raz ličnimi, tudi z manjšimi predmeti. Težimo za večjo sigurnostjo in natančnostjo podajanja, kotaljenja, metanja in ujemanja. Vaje: metanje v cilj na tleh in dviganje od tal (v višini oči in višje) in pri tem vzgojno vplivamo na izbiro cilja, metanje žoge in obročev čez vrv, metanje žoge skozi obroč. Vaje posamez no in v dvojicah, tekmovanje v podajanju. Dviganje, nošenje, potiskanje in vlečenje: Krepitev mišičja, navajanje na aktivnost v manjši skupini, na skladnost pri skupinskem dviganju, nošenju itd. Navajanje na obzirnost in previdnost. 69 Vajam s predmeti iz neposrednega okolja previdno stopnjujemo te¬ žavnost, število predmetov ter večamo razdalje. Otroci vadijo posamezno, v dvojicah in skupinah. Vadijo potiskanje in vlečenje dvojic med seboj v stoječem in sedečem stanju. Vese: Kolebanje naprej in nazaj na dočelnem drogu; na doprsnem drogu napravi otrok zavese v podkolenih, drži se z viličastim prije¬ mom. c) Druge telesnovzgojne dejavnosti - pozimi na snegu: sankanje na varnih terenih, prosto spuščanje po blagem pobočju, v določeni smeri, po določenem tiru, po do¬ ločenem tiru na cilj; - smučanje: hoja, obračanje na ravnini, spuščanje po blagem pobočju; - poleti ob vodi: navajanje na vodo, na premagovanje strahu pred vodo in na previdnost ob vodi, čofotanje, sedenje, leža prsno in hrbtno, "veslanje" z rokami in nogami, izdihovanje v vodi, gledanje pod vodo, potapljanje glave; - dejavnosti, primerne za izvajanje na igrišču, na dvorišču ali v večji telovadnici: prevažanje z vozički, avtomobili, s ski¬ roji, tricikli in kotalkami s povečano hitrostjo in vztrajno¬ stjo, z večjo spretnostjo pri izogibanju in z obzirnostjo do drugih; - igre z različnimi elementi vaj oblikovanja ter vaj za razvija¬ nje gibalnih sposobnosti: igre z elementi hoje in teka ter po¬ skakovanja in z raznimi spretnostmi, kot so "Najdi si par", "Žabe in štorklje", "Hitro v gnezdo", "Gosak in goske", "Pti¬ ce v gozdu"; - sprehodi in izleti: hoja brez počitka postopno do 25 minut. 69 3. Navajanje otrok na zdrav način življenja Razširjanje in poglabljanje izkušenj in znanja o zdravju, bolez nih, poškodbah, o čistoči in nečistoči. Navajanje otrok na zdrav način življenja in utrjevanje zdravju koristnih navad npr. redno umivanje, pravilno dihanje, pravilno uživanje hrane, uporabljanje osebnih higienskih potrebščin itd. Razširjanje spoznanj o tem, kaj lahko zdravju škoduje, npr. dol gotrajno sončenje, ohladitev, prijemanje strupenih rastlin in žuželk ter s tem v zvezi navajanje na previdnost. Seznanjanje otrok z ukrepi pri obolenju, npr. obisk zdravni¬ ka in zdravnikova pomoč, zdravila, merjenje vročine idr. S tem v zvezi vplivamo na otroke, da bi se zdravnika ne bali. Utrjevanje higienskih navad in privzgajanje novih, zahtevnejših Samostojno umivanje obraza in rok, navajanje na umivanje zob z zobno ščetko ali vsaj splahovanje ust, navajanje na uporabo glavnika. Stopnjevanje zahtev glede na samostojno, temeljito, dosledno in hitro opravljanje higienskih opravil. Merjenje te¬ lesne teže in višine. NAVODILA Vzgojitelj mora ugotoviti dejansko telesnovzgojno razvitost otrok in ji prilagoditi vsakokratni program dela. Če otroci nimajo predvidenih izkušenj in sposobnosti, naj vzgojitelj po¬ seže v program predhodnega oddelka. Če zaostajajo posamezni otroci, naj se z njimi posebej ukvarja, pri skupnih dejavnos¬ tih pa naj naloge prilagaja njihovi zmogljivosti. Skrbno naj spremlja telesni razvoj vsakega otroka in pripravlja nekaterim lažje, drugim zahtevnejše smotrne naloge. Plazenje naj večkrat vplete v igre zaradi fiziološko ugodnega 70 delovanja (v jutranjo telovadbo): precej pozornosti naj vzgoji¬ telj posveti teku, zlasti vajam v ravnotežju. Tečejo naj le po tleh, kjer ne drsi. Otroci že dobro hodijo, toda ob pogosti glasbeni spremljavi bo hoja bolj ritmična. Pogosto naj vadijo skoke v različnih oblikah, vendar še ne zaradi rezultatov. Otro¬ ci naj večkrat vadijo odriv in mehak doskok. V globino naj ska¬ čejo vedno na mehko podlago npr. na travo, na sneg. Izogibati se je treba skokov na nep^ožnih, gladkih tleh igralnice ali te¬ lovadnice. Metanje je na tej stopnji priprava za novo sprosti¬ tev - zadevanje cilja. Važno je, da vzgojitelj metanje in ciljanje organizira tako, da določi startno črto in cilj ter razpored metanja. Posebej važno je privzgajanje obzirnosti do oseb in pravilnega odnosa do predmetov. Preprečujemo sonožne padce na kolena in drsenje po tleh. V tem oddelku naj vzgojitelj uvede nazive za razporejanje, ki naj ga tudi otroci pravilno poimenujejo: gruča, kolona, vrsta, krog, kolona po dva. V koloni in vrsti ter v paru se otroci več ne držijo za roke, sami pazijo na pravilno razdaljo. Naloge telesne vzgoje izvajamo vsak dan: spontano ob različnih priložnostih ali kadar je potrebno, da se otroci razgibajo in sprostijo in načrtno. Predvidimo: - vsak dan 5 do 8 minut jutranjega razgibavanja z vajami obliko¬ vanja in z vajami za razvijanje gibalnih sposobnosti; - praviloma pred zajtrkom enkrat ali dvakrat tedensko usmerjeno zaposlitev, ki traja 15 do 20 minut in - vsak dan organiziramo sprehod ali gibalne igre na prostem ; - kratke gibalne zaposlitve. Sprehode izkoristimo tudi za načrtno seznanjanje otrok z okoljem in za povezovanje telesnovzgojnih dejavnosti z dogajanjem v na¬ ravi in z življenjem v okolju. Vzgojitelj naj izkoristi tudi možnost, da ob telesni vzgoji vzbuja otrokom pozitivna čustva, 71 da jim razvija čut za lepo ter jim privzgaja samostojnost, samo¬ zavest, pogum, smisel za red, delavnost, prizadevnost in druge lastnosti. Oddelek za otroke od 5 . leta do vstopa v šolo 1. Pogoji okolja in življenja otrok V skladu z 10. členom zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti je treba zagotoviti opremo in prostore, ki omogočajo varnost otrok, neovirano gibanje in druge telesnovzgojne dejavnosti, tudi na prostem, igro in druge dejavnosti, nemoten počitek, ustrezno prehranjevanje, osebno higieno in higieno okolja. Dnevni red ureja otroške dejavnosti - igro, zaposlitve, delo, njihovo zaporedje in red pri uresničevanju. Čas spanja oziroma počitka se skrajša na 1 uro. Otroci morajo biti vsak dan na prostem, če so ves dan v dnevnem varstvu, najmanj dve uri dopoldne in dve uri popoldne, v zimskem času pa ustrezno vremenskim razmeram. Otrokom je treba zagotoviti kalorično in biološko ustrezno, hi¬ giensko neoporečno pripravljeno hrano, posredovano po ustaljenem dnevnem redu. Glej navodilo CZNG. 2. Telesnovzgojne vaje in druge dejavnosti a) Gimnastične vaje Vaje za pravilno držo telesa, za gibljivost hrbtenice, za razvi¬ janje mišičnih skupin ramenskega obroča, hrbtenice in kolčnega obroča ter stopala, za gibljivost sklepov, za koordinacijo giba¬ nja in obvladovanja ravnotežja. Stopnjevanje težavnosti in zah¬ tevnosti glede gibčnosti, hitrosti, obvladovanja ravnotežja, si¬ gurnosti v prostorski orientaciji in hitrosti reakcije. Različ¬ ne kombinacije vaj, skladno izvajanje v različnih formacij ah. 72 b) Vaje za razvijanje gibalnih sposobnosti Izpopolnjevanje in razširjanje vaj, predvidenih v predhodnih oddelkih. Stopnjevanje zahtevnosti vaj in bolj spretno ter po¬ polnejše izvajanje.Merjenje dosežkov. Hoja: Naravna, lahkotna, prožna hoja z zravnano držo. Hoja s krajšimi in daljšimi koraki, hoja po sprednjem delu stopala, v različnem tempu, v različnih smereh. Med hojo spreminjanje tempa in smeri, poljubna hoja v različnih formacijah, spreminjanje formacij, hitro reagiranje, obvladovanje ravnotežja, prenašanje drobnih predmetov, med hojo izvajanje raznih gibov, prestopanje zaprek, hoja po ozki in nizki brvi, usklajena hoja z glasbeno spremlja¬ vo. Tek: Lahkoten tek v različnih smereh, vijugasto in v krogu, posamez¬ no in v parih, v skupini, kotaljenje obroča v teku, premagovanje ovir, tek po blagi strmini navzgor in navzdol, opravljanje neke naloge v teku, prehajanje iz teka v hojo in obratno, skladen tek z glasbeno spremljavo. Skok: Poskočni korak, skokot naprej in vstran, skok v globino, v vi¬ šino in v daljino v primernih razdaljah. Skok z mesta in z za¬ letom, s prožnim odrivom in mehkim doskokom. Poskakovanje na eni nogi, izmenoma z leve na desno nogo. Plazenje in plezanje: Hitrejše in bolj spretno plazenje in plezanje. Plazenje med ovirami in pod njimi, plezanje po poševni lestvi in deski v opori ležno in čepno, spuščanje po poševni deski in lestvi, plezanje na orodje in čez naravne ovire. Kombiniranje plazenja in plezanja s teki, skoki, meti. 73 Kotaljenje, metanje, ujemanje, zadevanje: Večja hitrost in natančnost kotaljenja ter sposobnost za pravil¬ no odmerjanje moči meta glede na razdaljo in natančnost za dosego cilja. Kotaljenje, metanje in ujemanje s postopnim povečanjem razdalje med startom in ciljem, z manjšimi žogami in obroči. Metanje in ujemanje z eno roko in z obema, posamezno in skladno v parih. Vaja metanja žoge v zrak in ob tla v loku čez napeto mrežo, ko¬ taljenje žoge s podiranjem kegljev in ujemanje. Dviganje, nošenje, potiskanje in vlečenje Stopnjevanje spretnosti in moči za premagovanje naporov ter sposobnosti za hitro in pravilno organizacijo skupine in dejav¬ nosti dviganja, prenašanja, potiskanja in vlečenja primerno težkih bremen, npr. enakomerna oziroma skladna porazdelitev te¬ že in energije. Potiskanje in vlečenje posamič, v dvojicah in v skupinah (npr. igre "Trden most" in "Petelinji boj" ter vle¬ čenje vrvi ipd.). Vese: Kolebanje na dočelnem drogu. V zavesi v podkolenih ročkanje naprej in nazaj na doprsnem drogu ; vzmik (prehod iz vese v opo¬ ro z nogami naprej); vzmik naprej na nizkem drogu (prehod iz opore v veso z glavo naprej). Izogibamo se čistih ves in prav tako dolgotrajnih drž v čisti opori. Vaje za razvijanje čuta za ravnotežje: Stopnjevanje zahtevnosti z višjimi orodji: klopi, deske, ogra¬ je, bruna ali z dodajanjem še drugih orodij: skozi obroč hodi¬ ti sklonjeno, obroč drži vzgojitelj navpično na klopi ali no¬ šenje obroča na glavi in stopanje po deski na tleh. 74 c) Druge telesnovzgojne dejavnosti Sankanje na varnih terenih; otroci naj se navadijo voditi sani in se izogibati ovir. Smučanje: hoja s smučmi brez palic, obračanje na ravnini in na blagi strmini, spuščanje in vzpenjanje po blagi strmini, v spu¬ ščanju prehod v počep in vzravnava. Drsanje po steptanem snegu in ledu. Poleti ob vodi; igre in vaje za premagovanje strahu pred vodo, splavanje. Dejavnosti, primerne za izvajanje na dvorišču ali igrišču ter v večjih telovadnicah: vožnja s skiroji, tricikli in bicikli, kotalkanje. Igre z različnimi sestavinami vaj oblikovanja ter vaj za razvijanje gibalnih sposobnosti, izvajanje iger v raz¬ ličnih formacijah z žogami in obroči, s podiranjem kegljev ipd. Npr.: "Črni mož", "Zajec v zeljnatih glavah", "Piščanci, kokoš in lisica", "Lovec in zajci", "Stolp in čuvaj", ... Sprehodi in izleti: hoja brez počitka do 30 minut. Navajanje na ekonomično porabo telesnih sil, razvijanje sposobnosti za orien¬ tacijo na terenu (npr. "iskanje zaklada", orientacijski pohod); Hoja na izletu do največ 5 km. Tekmovanje za športno značko I. 3. Navajanje na zdrav način življenja Razvijanje poprej pridobljenih izkušenj o zdravju in boleznih ter utrjevanje navad zdravega življenja. Uvajanje otrok v ra¬ zumevanje odvisnosti zdravja od načina življenja, da bi otroci že tudi zavestno upoštevali pravila zdravega življenja, ki zahtevajo npr., da se vsak dan redno in temeljito umijejo, da telovadijo in gredo na sprehod, da bivajo v čistih prostorih in uporabljajo le čiste potrebščine, da uživajo čisto hrano itd. Razumevanje pomena rednih zdravniških pregledov, zlasti pri zobozdravniku. S tem v zvezi spoznavanje zdravstvene pomoči, vzbujanje zaupa¬ nja do nje in njenih ukrepov. 75 Utrjevanje higienskih navad, kakor so: dosledno umivanje rok po uporabi sanitarij, čiščenje nohtov, česanje, krtačenje vrhnje obleke, čiščenje čevljev ipd. Otroci jih opravljajo povsem sa¬ mostojno . Samostojno opravljanje tudi lažjih opravil in vzdrževanje čisto¬ če, npr. čiščenje miz po obedu, brisanje prahu, pobiranje in od¬ stranjevanje odpadkov, ipd. Na tej stopnji so že povsem samostojni v prehrani, jedo pravilno in kulturno, znajo uporabljati pribor (žlico, vilice in nož) ter prtiček. Po glavnem obroku si očistijo zobe z zobno krtačko. Merjenje telesne teže in višine. NAVODILA Vzgojitelj mora ugotoviti dejansko telesnovzgojno razvitost otrok in ji prilagoditi vsakokratni program dela. Če otroci ni¬ majo predvidenih izkušenj in sposobnosti, naj vzgojitelj poseže v program predhodnega oddelka. Če zaostajajo posamezni otroci, naj se z njimi posebej ukvarja, pri skupnih dejavnostih pa nalo¬ ge prilagaja njihovi zmogljivosti. Zgornja navodila še posebej veljajo za oddelke, v katere so otroci prišli prvikrat ali za skrajšano pripravo otrok za šolo. Tudi na tej stopnji naj imajo telesnovzgojne dejavnosti še za¬ nimivo vsebino, ki motivira aktivnost otrok. Hkrati pa naj vzgojitelj postopno uvaja vaje kot take in pogosto omogoča otrokom, da si sami postavijo cilje in naloge ter jih rešuje¬ jo po svoji zmogljivosti in izkušnjah. Spodbuja jih, da stop¬ njujejo zahtevnost do samega sebe, da se trudijo za dosego rezultatov. Večja socialna zrelost starejših otrok omogoča iz¬ vajanje tekmovalnih iger, ki hkrati vzgajajo otroka za delo v skupnosti. Važno je, da otroci razumejo tekmovalno igro in se 76 zavedajo cilja, da razumejo pravila in jih upoštevajo, da se trudijo za zmago, da poskušajo objektivno oceniti dosežke, da ugotavljajo vzroke uspeha oziroma poraza. Otroci sodelujejo v tekmovanju za športno značko, planinsko značko ipd. Kakor mlajšim, naj bodo tudi starejšim otrokom telesnovzgojne dejavnosti v veselje. Morajo pa se tudi zavedati pomena redne telesne vadbe za zdravo življenje in za sprostitev ter počitek in jo izvajati kot redno dnevno opravilo. Pri telesni vzgoji naj posveča vzgojitelj posebno pozornost še osebnostnim kvalitetam, ki dopolnjujejo telesno zrelost. Te so: samostojnost, sposobnost premagovanja naporov, delavnost, ini¬ ciativnost, namerna pozornost, koncentracija, vztrajnost, lo¬ gično sklepanje npr. pri presojanju situacije in zamisli o iz¬ vedbi, pri odmerjanju moči glede na nalogo in cilj ipd., tova¬ rištvo, iskrenost, strpnost, obzirnost, poštenost v igri, pri¬ pravljenost sprejeti poraz, veseliti se uspeha, sposobnost ekonomično trošiti svoje moči in druge. Preprečujemo sonožne padce na kolena in drsenje po tleh. Za izvajanje telesnovzgojnih iger in vaj je treba izkoristiti vse možnosti, ki se ponudijo v teku dneva, zlasti naj otroci začutijo sprostitev ob vadbi po skupnih zaposlitvah. Sicer pa predvidimo: - vsak dan do 10 minut jutranjega razgibavanja z vajami obli¬ kovanja in vajami za razvijanje gibalnih sposobnosti; - enkrat ali dvakrat v tednu usmerjeno telesnovzgojno zaposli¬ tev; - vsak dan organiziramo sprehod ali gibalne igre na prostem praviloma pred kosilom oziroma v skladu s klimatskimi in vremenskimi razmerami v kraju; - kratke gibalne zaposlitve, namenjene sprostitvi otrok, če ob slabem vremenu ne morejo zapustiti prostorov. 77 Pri telesnovzgojnih zaposlitvah naj bodo otroci po možnosti oble¬ čeni v telovadno obleko (majica, hlače, copati ali bosi). V vseh letnih časih izvajamo čim več telesnovzgojnih dejavnosti na prostem. INTELEKTUALNA VZGOJA SMOTRI SO: - otroci naj si pridobijo osnovne življenjske izkušnje, potreb¬ ne, da se v okolju znajdejo, se vanj aktivno vključijo in osamosvaj aj o; - pridobijo naj si osnovne stvarne predstave in pojme o predme¬ tih, dogajanjih v okolju in s tem osnovo za kasnejše globlje in širše pojmovanje sveta in življenja; - razvijajo naj si zanimanje ter sposobnosti za nadaljnje spoz¬ navanje in razumevanje pojavov in dogajanj v okolju, vključno odnosov med predmeti in pojavi; - v procesu aktivnega spoznavanja in vključevanja v okolje naj se otroci razvijajo intelektualno, čustveno in socialno, ob¬ likujejo naj si temelje značaja in pridobijo potrebne social¬ ne, delovne in kulturne higienske izkušnje; - do vstopa v šolo naj se otroci nauče pravilno in smiselno go¬ voriti ter razumeti govor drugih, pridobijo naj si primeren besedni zaklad in govorne izkušnje za samostojno sporazume¬ vanje z vrstniki in z odraslimi, v znanih pa tudi novih si¬ tuacijah; govor naj si razvijajo vzporedno s pridobivanjem življenjskih izkušenj in razvijanjem intelektualnih sposob¬ nosti, zlasti mišljenja; - s spoznavanjem in doživljanjem leposlovnih pripovednih vsebin in deklamacij naj si razvijajo čustva in fantazijo ter osnov¬ ne sposobnosti dojemanja moralnih vrednot; - otrokom je treba zbuditi zanimanje za knjigo ter privzgojiti pravilno ravnanje z njo. 78 VSEBINE IN NALOGE Vsebina in naloge izhajajo iz za vse starostne oddelke enotno zastavljenih, okvirnih smotrov. Specifične naloge oz. ukrepi v posameznih starostnih oddelkih je treba stopnjevati od najnižjih starostnih oddelkov k višjim, v smeri večje natančnosti, temeljitosti, samostojnosti in zah¬ tevnosti. To je treba doseči s starostnim stopnjam primernimi metodami oz. metodičnimi postopki. Zato je v programu navedene vzgojne naloge za uresničevanje za vse starostne oddelke zastavljenih smotrov, navedene za najniž¬ jo starostno stopnjo, to je za oddelke za otroke od 3. do 4. le¬ ta, treba razumeti kot smernice za ukrepanje tudi v nadaljnjih po starosti otrok opredeljenih oddelkih. Naloge, ki so specifične samo za določen oddelek so posebej na¬ vedene. Konkretne, operativno zastavljene, starosti in individualnim posebnostim otrok prirejene vzgojne smotre je potrebno obliko¬ vati v podrobnih vzgojnih programih. Smotre intelektualne vzgoje uresničujemo na področjih spozna¬ vanja okolja, razvijanja govora in razvijanja matematičnih predstav in pojmov. Oddelek za otroke od 3. do 4. leta Smotre intelektualne vzgoje uresničujemo s tem, da - otrokom organiziramo primerno, pobud bogato neposredno življe¬ njsko okolje; otrokom vzbujamo zanimanje za ljudi, predmete in dogodke; ob njih jim razvijamo pozitivna čustva; 79 - otrokom omogočimo osvajanje elementarnih znanj o predmetih in pojavih v najožjem okolju (spoznavanje lastnosti, kot so bar¬ ve, oblike, primerjanje predmetov in njihovih lastnosti, prepo¬ znavanje, odbiranje, poimenovanje po barvi in obliki); - otroke spodbujamo h govorenju o vsem, kar opazijo, občutijo, delajo; - negujemo pravilno delovanje govorilnih organov, razvijamo pra¬ vilno artikulacijo glasov, pomagamo otroku, da prepozna, raz¬ likuje in pravilno artikulira glasove; - pomagamo otroku opaziti in razlikovati jakost glasu, njegovo višino in poudarek, vzpodbujamo ga, da vse to vnaša v svoj govor; - vplivamo na pravilno izgovarjavo in oblikovanje stavka (izra¬ žanje misli); - vplivamo na tekoče izražanje; - seznanjamo otroke z literarnimi umetninami, primernimi njiho¬ vi razvojni stopnji; - zagotavljamo pogoje za prijetna, vesela doživetja. Otroci spoznavajo vzgojnovarstveno organizacijo: Otroci se glede na okoliščine in individualne posebnosti sezna¬ njajo z otroško ustanovo in življenjem v njej: spoznavajo vzgo¬ jitelja, vrstnike, se postopno vključujejo v igralne skupine. Spodbujamo igralno eiktivnost vsakega otroka. Navajamo jih na medsebojno pomoč pri drobnih opravilih. Spoznavajo delavce v vzgojnovarstveni organizaciji, s katerimi prihajajo v stik. Postopno spoznavajo razen otrok svojega od¬ delka še druge otroke in tudi vzgojitelje. Opazujejo in spoznavajo lastnosti in uporabnost posameznih pred¬ metov, opreme. Vadijo se jih pravilno uporabljati. Uvajajo se v orientacijo v prostoru in ustanovi. 80 Navajamo jih na čistočo, na rednost pri opravilih, na samostojno opravljanje drobnih vsakodnevnih opravil v zvezi z življenjem v oddelku. Vzgajamo jih k kulturnemu vedenju v odnosu do vrstnikov in odraslih. Otroci spoznavajo dom in življenje v družini: Vzgojitelj se pogovarja z otroki o njihovih družinah, o starših in drugih družinskih članih ter o tem, kar veže otroke na dom. Neguje čustveno navezanost otrok na družino. Okolica otroške ustanove in dejavnosti ljudi: Vzbujanje zanimanja za predmet in pojave v bližnji okolici. Po¬ imenovanje nekaterih od njih. Otroci opazujejo in si zapomnijo nekatere lastnosti, npr. da ima prodajalna izložbe, da prodaja¬ jo. Pogovori o njih. Opazovanje ljudi pri različnih dejavnostih, npr. pri hoji, pri nakupovanju itd. Vzbujanje zanimanja in opa¬ zovanje dogajanj v okolici, zlasti v prometu. Uvajanje otrok v promet. Spoznavanje ulice in pločnika v mestu, oziroma ceste, poti, steze na deželi. Opazovanje in poimenovanje nekaterih vrst vozil. Prepoznavanje vozil po ropotu, primerjanje po pre¬ mikanju, po velikosti, hitrosti in podobno. Izvedo naj, kdo vo¬ zi, kaj prevaža. Opazovanje pešcev in vključevanje mednje. Na¬ vajanje na hojo in prečkanje ulic v skladu s prometnimi pravili in v spremstvu odraslih. Navajanje na disciplinirano hojo, vzga¬ janje kulturnega vedenja v prometu. Praznovanj a: Praznovanje rojstnih dni posameznih otrok ter najbolj izrazitih družbenih dogodkov in praznikov v kraju in v republiki. Opazo¬ vanje okrašenih poslopij, izložb, ulic v okolici, spoznavanje zastave in slike maršala Tita, sodelovanje pri krasitvi igral¬ nice, pri morebitni prireditvi, pripravljanje daril in podobno. Ustvarjanje prazničnega vzdušja, vzbujanje veselja ob prazno¬ vanjih v vzgojnovarstveni organizaciji in v družini. Poimeno¬ vanje praznikov. 81 Spoznavanje narave: Vzbujanje zanimanja za pojave in dogajanja v naravi ter vzbuja¬ nje ljubezni do narave in veselja do bivanja v njej. Opazovanje naravnih pojavov. Pridobivanje izkušenj o vremenskih pojavih in obnašanje ljudi in živali npr. v dežju, vetru, mrazu in podobno. Poimenovanje teh pojavov. Igre in bivanje na prostem v različnih vremenskih prilikah. Opazovanje rastlin na dvorišču, na vrtu, v parku, na travniku, na polju, v gozdu. Poimenovanje nekaterih rastlin. Opazovanje cvetic in ugotavljanje njihovega vonja, zapomnitev nekaterih imen. Vzgajanje k pravilnemu ravnanju s cveticami. Spoznavanje nekaterih vrst zelenjave in sadja, zlasti tistega,ki vzbuja po¬ zornost otrok zaradi lepe barve ali v zvezi s prehrano. Opazo¬ vanje nekaterih značilnosti zelenjave in sadja, npr. barve, vonja, okusa. Navajanje otrok na uživanje samo čistega sadja. Opazovanje drevja v različnih letnih časih. Zapomnitev imen nekaterih dreves v okolju. Opazovanje nekaterih živali iz neposrednega okolja, npr. mačke, psa in drugih. Otroci jih opazujejo na sprehodih. Otroci opazu¬ jejo nekatere lastnosti (da imajo živali npr. noge, rep, da so pokrite z dlako itd.). Otroci opazujejo, kako se posamezne ži¬ vali gibljejo, oglašajo, kako jedo, kje živijo itd. Vzbujanje ljubezni do domačih živali, navajanje otrok na to, da z njimi obzirno ravnajo, da so previdni, ker so živali tudi nevarne, a da se jih ne boje. Razvijanje temeljnih matematičnih predstav in pojmov: Ob spoznavanju okolja otroci spoznavajo tudi kvantitativne odnose. Zaznavajo in spoznavajo lastnosti predmetov, predvsem barvo 82 (rdečo, modro, rumeno in zeleno) in obliko (okroglo) in jih po¬ imenujejo. Razvrščajo predmete po določeni lastnosti. Ugotavljajo in si pridobivajo izkušnje o prostorskih odnosih - blizu, daleč, zgoraj, spodaj - in o časovnih odnosih - zjutraj, z večer. Razvijanje govora: Bogatenje besednega zaklada ob vsebinah, ki otroke zanimajo, v zvezi s spoznavanjem okolja v vzgojnovarstveni organizaciji in bližnji okolici, v družini itd. Poimenovanje vsega, kar no¬ vega zaznavajo. Spodbujanje otrok k temu, da vprašujejo po predmetih, osebah, živalih itd., po njihovih dejanjih in last¬ nostih, da odgovarjajo na vprašanja, kako se kaj imenuje, kaj dela, kakšno je itd. Pripovedovanje otrok o njihovih zapažanjih in doživetjih. Spodbujanje k razgovoru z vrstniki in z igrača¬ mi ter s samim seboj. Izgovorjava samoglasnikov in soglasnikov, zlasti tistih, ki povzročajo otrokom težave, kakor: s-z, š-ž, r-1, b-p, d-t, k-g ... Navajanje otrok na polno in pravilno izgovorjavo besed, da ne bi izpuščali ali zamenjavali posameznih glasov in zlogov. Navajanje na pravilno dihanje in krepitev dihalnih organov. Poslušanje in razlikovanje zvokov in glasov, npr. ropot, šum, pok itd., oglašanje živali in drugo, razlikovanje jakosti in višine glasu. Poslušanje in pripovedovanje preprostih vsebin ob ponazorilih. Poslušanje in recitiranje kratkih otroških pesmi in izštevank. Ob pripovedi in deklamaciji razvijanje čuta za lepo govorico in govorni ritem. 83 Otrokom nudimo slikanice, s primernimi vsebinami in vzbujamo za¬ nimanje za njih vsebino, za razumevanje tega, kar slikanica pri¬ kazuje. Navajanje na pravilno ravnanje s knjigami. NAVODILA Vsebina spoznavanja in uvajanja otroka v okolje je navedena po enotah, katerih obseg ni dokončno določen, samo nakazan z neka¬ terimi primeri. Vzgojitelj naj po enotah predvidi teme in jih vsebinsko oblikuje upoštevajoč konkretne krajevne razmere, v ka¬ terih dela in konkretno skupino otrok . Ne bo jih obravnaval v navedenem zaporedju, temveč vzporedno po temah, ki jih bo raz¬ poredil v letu, upoštevajoč predvsem interese otrok, načelo nazornosti in osnovne postopnosti. Posamezne teme bo v letu obravnaval večkrat, da bi otroci pri ponovnem opazovanju prido¬ bili nove izkušnje. Smotre bo vzgojitelj upošteval pri obravnavanju vseh tem. Ustrez no smotrom si bo zastavil več ali manj nalog oziroma samo določe no nalogo. Pri oblikovanju tem v teku leta naj zagotovi enakomer no izvajanje vseh vzgojnih nalog. Neposredno opazovanje je na tej stopnji najprimernejša metoda za spoznavanje novega. Zato naj vzgojitelj omogoči otrokom, da bodo s čutnim dojemanjem dobili čimveč zaznav in pravilne predstave. Veliko priložnosti za to je v individualnih zaposlitvah, kjer otroci po svojih interesih opazujejo, ogledujejo, poslušajo, otipavajo, preizkušajo itd. ter s tem neposredno spoznavajo lastnosti predmetov, pojavov in dogajanj. Tudi organizirano usmerjeno spoznavanje naj vzgojitelj vselej pripravi tako, da bodo otroci na neposrednem zaznavanju aktivirali čimveč čutil. Ponazoril naj se poslužuje šele pri obnavljanju in utrjevanju. Za utrjevanje pripravi raznovrstne igre, razgovore, utrjevanje s pripovedovanjem, z likovnim in ritmičnim ter glasbenim izra- 84 žanjem. Ti otroci še niso sposobni opazovati istih pojavov kon- | a> !. p -‘J £3 L tinuirano v daljšem obdobju, zato naj jih spoznavajo- y ožjem ob¬ segu, v danem času in prostoru. Uspeh spoznavanja pa bo v veli-? ki meri odvisen od interesa in motivacije za spoznavanje. Spoznavanje okolja ni omejeno zgolj na načrtno delo pri usmerje¬ nih zaposlitvah, težišče spoznavanja je zunaj teh oblik v teku celega dne. Vzgojitelj naj izkoristi vsako slučajno priložnost za spontano spoznavanje tega, kar otroka zanima, ne glede na to, ali je vsebina z načrtom predvidena ali ne. Hkrati naj sam poišče ali organizira otrokom primerne možnosti za spoznavanje in doživljanje novega ali za izpopolnjevanje že prej pridoblje¬ nih izkušenj. Z načrtom naj predvidi na teden po dve skupni usmerjeni zaposlitvi za spoznavanje okolja. Na tej stopnji bo vzgojitelj posvetil še veliko pozornosti osnov¬ nim pogojem za pasivni in aktivni govor, tj. razvijanju sluha, govornih ter dihalnih organov, artikulaciji, oblikovanju besed in stavkov. V ta namen se vzgojitelj poslužuje samo metode iger. Potrebne so pogostne vaje, ki pa se ne smejo popačiti v mehanski dril. Otroci vadijo izgovorjavo posameznih glasov, npr. ko upri¬ zarjajo avto, vlak ipd., povezujejo težje glasove v besede, va¬ dijo razlikovanje podobnih glasov v besedah npr. krt-vrt, kot- pot ipd. Za te vaje so primerne izštevanke, ki si jih otroci mehansko zapomnijo. Npr. "Le poslušaj vsak, tika, taka, tak ... itd." in podobno. Za razvijanje govora je na tej stopnji poleg igre zlasti pomem¬ ben razgovor, in sicer individualni razgovor in razgovor v manjših skupinah. Zato bo vzgojitelj v teku dneva izkoristil vsako možnost za razgovore ob različnih otroških dejavnostih in motiviral otroke, da se bodo pogovarjali z veseljem in po¬ gumom. 85 Osnovni pogoj za razvijanje aktivnega govora na tej stopnji je vsebinsko bogato življenje v oddelku. Pestri vtisi in prijetna doživetja obogatijo otrokov predstavni svet in hkrati tudi be¬ sednjak. To pa omogoča govorno aktivnost. Otroci govorijo radi in sproščeno, če je v oddelku sproščeno vzdušje, če so med otro¬ ki in vzgojiteljem prisrčni odnosi. Vzgojitelj naj spodbuja otroke, da izražajo svoje želje in potrebe, da pripovedujejo o doživetjih in opažanjih, da se pogovarjajo z njim, drug z dru¬ gim ter z odraslimi, kadar pridejo z njimi v stik. Da ne bo dušil govorne aktivnosti otrok, naj se vzgojitelj na začetku leta zadovolji že z enobesednim odgovorom oziroma stavkom, to¬ da voditi mora otroke postopno do bogatejšega govora. Vzgoji¬ telj naj ne prekinja otroku govora zaradi morebitnih napak, popravlja naj jih obzirno. Zaveda naj se, da je na tej stopnji bistveno pomembno zbujanj e govorne aktivnosti in da je obliko¬ vanje pravilnega govora otrok v veliki meri odvisno od zgleda, ki ga sam daje otroku z razumljivim, pravilnim in naravnim go¬ vorom. Vsebine, ki j ih*vzgojitelj pripoveduje ( ne bere ) dosled¬ no ob ponazorilih in jih otroci obnavljajo, naj bodo preproste zgodbe iz vsakdanjega življenja otrok ali otroku znanih in ljubih oseb ter živali, npr. v zvezi s spoznavanjem okolja. Vse¬ bine izbira vzgojitelj iz otroške literature ali si jih sam iz¬ mišlja. Privlačna ponazoritev vsebine z uporabo slike, flanelo- grama, diapozitivov, peskovnika, lutk ipd. vzbudi interese otrok in pripomore k boljšemu razumevanju ter globljemu doživljanju. Primerne vsebine naj otroci tudi ritmično uprizarjajo ali likov¬ no upodabljajo. Po podobnih vidikih kakor pripovedne vsebine bo vzgojitelj iz¬ biral iz otroške literature preproste pesmi, ki jih otroci dek¬ lamirajo, tudi zapojejo, spremljajo z malimi instrumenti ali pa z ritmičnimi gibalnimi igrami. Zaradi velikega vpliva govorne razvitosti na celovit otrokov 86 razvoj naj vzgojitelj posveti nalogam govorne vzgoje veliko po¬ zornosti in jih izvaja v zvezi z vsemi otroškimi dejavnostmi, zlasti še z glasbeno vzgojnimi. Vsak dan mora čimveč govoriti z vsakim otrokom v oddelku, usmerjeno skupno zaposlitev s smotrom razvijanja govora pa izvede dvakrat v tednu. Razvijanje temeljnih matematičnih predstav in pojmov se najtes¬ neje povezuje z vsemi dejavnostmi otrok, še posebej s seznanja¬ njem otrok z okoljem. Poglavitni metodi sta igra in opazovanje. Vzgojitelj išče priložnosti, da lahko otroci opazujejo predmete in pojave v okolju, zelo pa si tudi prizadeva za primerno oprem¬ ljenost prostora, ki naj sama po sebi vzbuja otroku zanimanje za predmete. Vzgojitelj tudi organizira številne igralne situacije, v katerih otrok manipulira z igračami in drugimi predmeti. Otrokom nudi veliko količino istovrstnih ali raznovrstnih igrač in predmetov, saj ima otrok le tako možnost, da razvršča pred¬ mete, ki jih primerja itd. Vzgojitelj izkoristi vsako naravno priložnost za to, da si otro¬ ci razvijajo temeljne matematične predstave, enkrat tedensko pa pripravi in izvede usmerjeno zaposlitev otrok. Pri usmerjenem delu se poslužuje predvsem individualnega ali skupinskega dela z otroki. Vzgojni program za razvijanje govora v oddelku z italijanskim učnim jezikom za otroke od 3. do 4. leta v italijanskem jeziku. Finali ta: - ottenere dai bambini che fino al momento deli ingresso nella scuola imparino a parlare correttamente e sensatamente e a comprendere il discorso altrui; - ottenere che i bambini acquisiscano un corredo lessi cale a loro adeguato e 1'esperienza linguistica necessaria a 87 comunicare spontaneamente coi coetanei e con gli adulti anche in situazioni nuove; - favorire lo sviluppo del pensiero median te lo sviluppo del linguaggio; - sviluppare nei bambini il sentimento e la fantasia nonche la capacita di cogliere i valori morali presentando alla loro conoscenza e alla loro partecipazione affettiva materiale narrativo letterariamente valido, ed esercitandoli nella declamazione; - suscitare nei bambini 1'interesse per il libro e abituarli a trattarlo con la dovuta cura. Contenuti e compiti Sezione dei bambini dai 3 ai 4 anni di eta Per attuare le finalita dello sviluppo del linguaggio occorre: - incoraggiare i bambini al discorso, a parlare di tutto guello che osservano, fanno, sentono, e ad arricchire in questo modo il loro corredo lesscicale; - curare il funzionamento corretto degli organi della fonazione e sviluppare la corretta articolazione dei suoni, aiutando il bambino a riconoscere, distinguere e articolare correttamente i suoni; - aiutare il bambino a notare e distinguere 1'intensita e 1'altez- <* za della voce nonchel' accento, e a farne uso nella sua espressione orale, - adoperarsi per ottenere un'espressione sciolta, rispettivamente a impedire la pronunzia scorretta; - far conoscere ai bambini le opere letterarie di maggior pregio adatte alla loro eta. Arricchire il corredo lessicale servendosi di contenuti che in- teressino i bambini e si referiscano alla conoscenza deli"ambien- te entro 1'organizzazione di educazione e assistenza e nelle 88 vicinanze, nella famiglia e cosi via. Apprendere a designare col loro nome le cose di cui si acguista la conoscenza. Inco- raggiare i bambini a porre domande su oggetti, persone, animali, ecc., le loro azioni, proprieta, a rispondere a domande su some si chiama una cosa, che cosa fa, come e, ecc. Far raccontare ai bambini le loro osservazioni e le loro esperienze. Incoraggiare i bambini a parlare con i coetanei e con i giocattoli nonche con se stessi. Pronunzia delle vocali e delle consonanti, specialmen- te di quelle in cui i bambini incontrano maggiori difficolta, come: s sorda (sera, salto) - s sonora (rosa, asilo), sc palatale (scelta, sciarpa), r-1, b-p, d-t, c-g gutturali (callo, gallo), c-g palatali (voce, bugia) e delle doppie. Avviamento dei bambi¬ ni alla pronunzia piena e corretta delle parole, in modo che non omettano o scambino singoli suoni e sillabe. Abituare i bambini a respirare correttamente e curare 1'irrobusti- mento degli organi respiratori. Esercitare 1'ascolto e la distinzione di rumori e suoni, come per es. rumore, fruscio, scoppio, ecc., voci di animale o altro, distinzione deli'intensitk e deli'altezza della voce. Esercitare 1'ascolto e il racconto di semplici soggetti accompa- gnati da sussidi visivi. Ascolto e recitazione di brevi poesie infantili e filastrocche. Utilizzare il racconto e la declamazio- ne per sviluppare la sensibilita al parlare curato e al ritmo del discorso. Al bambino si mettono in mano albi figurati di soggetto adegua- to e si cerca di suscitare 1'interesse per il contenuto e per la comprensione di cio che 1'albo rappresenta. Si avvia il bambino a trattare con cura il libro. 89 Istruzioni In guesta fase l'educatore dedichera ancora molta attenzione alle condizioni fondamentali del discorso attivo e passivo,cioe allo sviluppo dell'udito, degli organi della fonazione e della respirazione, deli'articolazione, alla formazione delle parole e delle frasi. A guesto fine 1'educatore si servira esclusiva- mente del metodo ludico. Sono necessari a questo proposito freguenti esercizi, che non devono degenerare in drills meccanici. I bambini si esercitano nella pronunzia dei sinfoli suoni, per es. imitando 1'automobi- le, il treno ecc., associano i suoni piu difficili in parole, si esercitano nella pronunzia dei suoni ali'inizio, alle fine e nell'interno della parola, si esercitano nella distinzione dei suoni in parole somiglianti (cambi di consonante e di voca- le, per es. pasta - basta, cielo - gelo, leggo - lecco, fuori - fiori, ecc.). Utili per guesti esercizi sono le filastrocche, che i bambini apprendono meccanicamente. Per lo sviluppo del linguaggio in guesta fase e, oltre al gioco, importante la conversazione, e precisamente la conversazione individuale e guella in piccoli gruppi. Percio 1'educatore approfittera nel corso della giornata di tutte le occasioni di conversazione che gli porgono le varie attivita dei bambini e animera i bambini a conversare con piacere e senza titubanze. Condizione fondamentale per lo sviluppo del discorso attivo in guesta fase e una vita ricca di contenuti ali'interno delle espe- rienze che arricchiscono il mondo rappresentativo del bambino e insieme il suo vocabolario, la gual cosa costituisce la premessa per 1'attivita discorsiva. Il bambino parla volentieri e con spontaneita se nella sezione l'atmosfera e distesa e se tra i bambini e 1'educatore i rapporti sono cordiali. L'educa¬ tore deve incoraggiare i bambini a esprimere i loro desideri e bisogni, a raccontare le loro esperienze e osservazioni, V 90 a parlare con lui e tra di loro, a parlare con gli adulti quando vengono a contatto con loro. Per evitare di inibire l'attivita discorsiva del bambino 1'educa- tore si accontenti agli inizi deli'anno anche di una risposta, rispettivamente di una frase, limitata a una sola parola, ma gradualmente dovra quidare i bambini ad un discorso piu svilup- pato.Non interrompa il bambino nel suo discorso a causa di eventuali errori, e operi con riguardo nel correggerli. Tenga presente che a questo livello e di un'importanza essenziale lo stimolo deli'attivita discorsiva e che la formazione di un discorso regolare nel bambino dipende in gran parte dali'esempio che egli stesso gli da con un discorso comprensibile, corretto e naturale. La materia che 1'educatore racconta (e non legge) con l'uso coerente di sussidi visivi e che viene ripetuta dai bambini, si riferisca ai časi piu semplici della vita di ogni giorno del bambino o delle persone e degli animali noti e čari al bambino, per es. in relazione agli argomenti di conoscenza deli'ambiente. L'educatore pu& scegliere la materia dalla letteratura infantile o inventarla da se. Un'attraente raffigurazione del contenuto con 1'uso di disegni, di applicazioni alla lavagna pannografica, di diapositive, della sabbiera, di pupazzi e simili, suscita 1'interesse dei bambini e giova a una migliore comprensione e a una partecipazione piu intensa. I contenuti che a cio si prestano si fanno rappresentare dai bambini in scene ritmiche o eseguendo lavori figurativi. Con gli stessi criteri validi per la materia narrativa 1'educa¬ tore scegliera dalla letteraturainfantile poesie molto semplici, che fara declamare ai bambini o anche cantare accompagnandosi con piccoli strumenti o con movimenti di giochi ritmici. 91 L'enorme incidenza che ha lo sviluppo del linguaggio sullo sviluppo globale del bambino deve indurre 1'educatrice a dedica- re ai compiti deli'educazione linguistica la massima cura e svol- gerla in unione con tutte le attivita del bambino, in particolare con guelle deli'educazione musicale. L'educatore deve farsi un dovere di parlare ogni giorno quanto piu e possibile con ogni bambino della sua sezione e svolgere due volte la settimana un'occupazione collettiva specificamente finalizzata allo sviluppo del linguaggio. Vzgojni program za razvijanje govora v dvojezičnem slovensko- madžarskem oddelku za otroke od 3. do 4. leta v madžarskem je¬ ziku. Feladatok: Fel kell kelteni a gyemekben a kifejezes vaggat, hogg kozolje mindazt, amit atel, erez, gondol es cselekszik. Torekedni kell arra, hogg a ggermek hasznosan hasznalja besze- l&szerveit, helgesen sajatitsa el a hangkepzest, felismerje, megkulonboztšsse es helgesen formalja mondatait! A beszedkeszsegfejlesztesevel teggiik kepesse a ggermeket arra, hogg gondolatait pontosan fejezze ki,es mindezt beszedben alkal- mazni is tudja. Hatni kell a ggermek erzelmivilagara,gondolkodasara neki v u magfelelo irodalmi muvek tartalmaval. i, A ggermek ismerkedjen meg a koranak megfelelo legjelesebb irodalmi alkotasokkal (valogatas a maggar irodalombol, a jugo- szlav es a vilagirodalombol) es foleg a nepkolteszeti termekeket. 92 Mutassunk ra a nyelv gazdagsagara es szepsegere! Fejlessziik a ‘ggermek beszedkeszseget es gondolkozasat az angangelvi foglalkozasokon, ugganakkor mas foglalkozasokon is! Igg hozzaja- rulunk ahhoz, hogg a ggermek szeresse saj at angangelvet. Tartalom: A ggermek allando kapscolata az St korulvevo vilag targgaival es esemengeivel, a felnottekkel es ggermekekkel gondolat kat es erzelmeket ebreszt benne, es beszedre keszteti. Az ovonSnek minden alkalommal, de kiilonosen az angangelvi foglal¬ kozasokon beszeltetni - e kell a ggermeket es arra kell szoktat- nia, hogg mondjon el mindent, amit eszlel, cselekszik, erez es amire gondol, mert ez a legtermeszetesebb modja a ggermek ngelvi kulturaj a es gondolkodasa fejlesztesenek. A helges hangkepzessel kapcsolatban a kiscssoportban legalacsongabb ki akdvetelmengszint, mert a beszeloszervek mukodtetese meg nem beggakorolt, s az ovononek igen ggakran azon kell faradoznia, hogg a ggermeket leszoktassa a dadogasrdl, sejpitesrSl es a tobbi hibak- rol. Az ovononek mar ebben a korban arra kell iiggelnie, hogg az altala- ban helyesen kepzett maganhangzok mellett, kiilon figgeljen fel az: a-a o-6, 6-S, maganhagzok kepzesere es hasznalatara. Ebben a korban nehezsegeket okoznak a kovetkezo massalhanzok: a, b, p, d, t, g, k,zarthangok es a m, n, nv, orrhangok kiejtese. Az ovonok allando feladata a ggermek szokincsenek ggarapitasa. A legujabb kutatasok szerint ebben a korban a mondatok neggt&l ot szobol allnak. llgen mondatok onallo alkotasat el kell erni minden ggermeknel. 93 Az anyanyelvfejlesztesenek celja, hogy a kiscsoportban celszeru u i , beszelgeteseket kell szeuvenznie a korngezetrol, mosakodasrol, haziallatokrol es eggebrol. A ggermekirodalom alkotasai nemscak eszkozok a ggermekek beszed- keszsegenek fejlesztesere a nevelo - ovo intezetben, hanem seged- eszkoz az irodalmi foglalkozasokon. - , 11 Hogy ezt az ovono munkajaban megvalosithassa, az alabbi cimsoroza tot mellekeljuk a mai gyermeirodalmi alkotasokbol. , , H II ..H Az ovono ezekbol, a muvekbol saj at dontese szerint valaszthat csoportjdnak kepessegeihez merten az e vi tervezet kidolgozasahoz. (Varga Joszef: A kisfecskek " " Palika es a cica " " Kek szilva) Oddelek za otroke od 4. do 5. leta Smotre intelektualne vzgoje uresničujemo tako, da stopnjujemo zahtevnost, poglabljamo temeljitost in večamo obseg nalog, pred¬ videnih za uresničevanje smotrov v oddelku za otroke od 3. do 4. leta tako, - da še nadalje razvijamo in utrjujemo navade in znanja, ki pris¬ pevajo k osamosvajanju otrok in njihovemu bolj aktivnemu vklju¬ čevanju v življenje in neposredno okolje, - da si prizadevamo, da si otroci oblikujejo bolj natančna, bolj zahtevna in širša spoznanja o ljudeh, predmetih, pojavih in dogodkih v okolju, v katerem žive, - da otroci spoznavajo delo ljudi, da si razvijajo spoštovanje do tujega dela, kot tudi elementarne delovne navade, - da si otroci nadalje usmerjeno razvijajo občutljivost čutil, spoznavne funkcije, predvsem govor, 94 - da se otroci postopno usposabljajo za opazovanje pojavov v okolju, še posebej za ugotavljanje sprememb v naravi in za ugotavljanje odnosov med predmeti in pojavi, - da si otroci razvijajo zahtevnejša čustva do ljudi v neposred¬ nem okolju pa tudi do prirode, - da zagotavljamo pogoje za prijetna in vesela doživetja, - da pomagamo otrokom k bolj samostojnemu izražanju s pomočjo govora, - da še nadalje razvijamo artikulacijo in sposobnost razlikova- ■ nja vseh glasov, kot tudi sposobnost za poslušanje govora od¬ raslih; - da še nadalje izpopolnjujemo govor otrok, kot instrument spo¬ razumevanja v vsakdanjem življenju pa tudi kot element čustve¬ ne stabilnosti in socializacije, - da otroci primerjajo predmete po velikosti in glede na lego in oblikujejo množice istovrstnih predmetov. Otroci se seznanjajo z otroško ustanovo in življenjem v njej. Spoznanje ostalih delavcev v vzgojnovarstveni organizaciji,npr. ravnatelja, snažilke, kurjača idr., opazovanje in spoznavanje njihovega dela. Orientiranje v drugih prostorih, spoznavanje uporabe prostorov, opreme in raznih potrebščin. Vzgoja k večji samostojnosti v prostorih, npr. v garderobi in v sanitarijah in večji aktivnosti otroka pri dnevnih skupnih opravilih,npr. pri pospravljanju igrač, pri pripravljanju materiala za zapo¬ slitev, pri zalivanju cvetja, oskrbovanju malih živali itd. Postavitev in izvajanje dežurstva. Občasna pomoč otrok pri de¬ lu odraslih v vzgojnovarstveni organizaciji, npr. otroci od¬ stranjujejo smeti po zaposlitvi, pazijo na red v garderobi idr. Otroke navajamo, da pomagajo mlajšim, da so vljudni do ljudi. Otroci spoznavajo naslov zavoda, svoje ime in priimek ter na¬ slov domačega stanovanja. 95 Dom in življenje v družini: Razgovori o družini in o posameznih članih družine. Razgovor o starših, sorodnikih. Doma imajo drobne dolžnosti in jih oprav¬ ljajo. Vzgojno vplivanje na navezanost otroka na družino, vzbu¬ janje ljubezni do članov družine in privzgajanje dolžnosti otrok do družine. Okolica vzgojnovarstvene organizacije in dejavnost ljudi: Okolica, ki jo otrok spoznava se nekoliko razširi. Spoznavanje poti od doma do vzgojnovarstvene organizacije, poimenovanje ulic, po katerih otroci hodijo, ter važnejših objektov. Uva¬ janje v orientacijo v okolici. Vzbujanje interesa za dogajanje v okolici; opazovanje življenja na ulici, v trgovini oziroma v prodajalnah, na gradbiščih in v delavnicah. Opazovanje dejav¬ nosti, pripomočkov za delo - orodja in strojev, kako delavci delajo in kaj izdelajo in razgovor o tem. Otroci opazujejo urejanje in urejenost okolja v vseh letnih časih. Navajanje otrok k rednosti, snažnosti in varovanju okolja. Izpopolnjevanje predstav in spoznanj o prometnih poteh in sred¬ stvih (npr. ulice, ceste, poti, steze, trgi, parkirišča, želez¬ nica, avtobusna postaja itd.) ter naprav na njih oziroma ob njih (semafor in prometni znaki; zapornice, tračnice ipd.). Opa¬ zovanje in spoznavanje vozil vseh vrst in njihove uporabe. Pog¬ labljanje in izpopolnjevanje izkušenj v obnašanju v prometu. Opazovanje, kako se obnašajo pešci, vozniki, potniki v različ¬ nih letnih časih. Otroci naj spoznajo in upoštevajo prometne znake v svoji okolici ter pravila za pešce. Praznovanja in proslave Praznovanja rojstnih dni otrok in raznih pomembnejših dogodkov v vzgojno varstveni organizaciji, sodelovanje pri pripravljanju 96 praznovanja, izdelovanje darilc in medsebojno obdarovanje, skup¬ no obdarovanje enega, vzbujanje prazničnega razpoloženja, razvi¬ janje prisrčnih odnosov med otroki ob prazničnih doživetjih. Praznovanje: 29. november, novo leto, pustovanje, 8 marec, 1. maj in krajevni ali občinski praznik. Pogovor o pomenu praznika, opa¬ zovanje priprav na praznik v okolici in sodelovanje pri pripravah na praznovanje. Otroci naj opazijo, da ob praznikih delavci poči¬ vajo, da drugače živimo in kako, da počastimo slavljenca ali praznik. Ob državnih praznikih si izpopolnjujejo predstave o Ti¬ tu, o partizanih, o vojakih, spoznajo državno zastavo. Spoznavanje narave Opazovanje vremena, beleženje na vremenskem koledarju. Otroci naj dobijo izkušnje o tem, kako živimo in kaj delamo v posamez¬ nem letnem času. Občutijo naj ugodje in doživljajo lepote, ki jih nudi narava in življenje v različnih letnih časih, npr. ob sončnih pomladnih dneh, praznujejo "prihod pomladi", vežejo šopke, oblikujejo plodove, delajo sneženega moža, lovijo snežin¬ ke, pozimi krmijo ptice itd. Opazovanje rastlin, razširjanje in izpopolnjevanje izkušenj o njih. Otroci naj spoznajo glavne dele rastlin (brez podrobnos¬ ti). Dobijo naj izkušnje o tem, da se rastline med seboj razli¬ kujejo po cvetovih, steblih, listih, itd. Zaznavajo naj vonj cvetlic in zelenjave in najbolj značilne prepoznavajo npr. vanj vijolice, šmarnice, vrtnice ali vonj čebule, jabolk itd. Opazu¬ jejo in poimenujejo naj rastline, ki rastejo na vrtu, polju in na travniku. Najbolj značilne vrste naj si zapomnijo po imenu. Opazujejo naj spremembe na rastlinah v letnih časih. Ob gojenju rastlin ugotavljajo, da rastline potrebujejo določene pogoje za rast. Vzgajamo jih k previdnosti, ker so nekatere rastline strupene. Spoznavajo naj nadaljnje vrste sadja in zelenjave, razlikujejo nekatere po barvi, velikosti, obliki, vonju in 97 okusu. Pridobijo naj pojem sadje in zelenjave. Izvedo naj o vrednosti sadja (plodov) in zelenjave za prehrano človeka in ži¬ vali, o pomenu za zdravje. Vzgajamo jih k previdnosti, ker so nekateri plodovi strupeni. Kjer je mogoče, naj nabirajo jagode ali druge plodove. Vplivamo, da ne bi uničevali cvetja, teptali trave itd. Obiskovanje gozda, opazovanje rastlin v njem, poimenovanje. Zbiranje plodov. Vplivamo, da ne bi uničevali mladih dreves in lomili vej in da ne bi gozda onesnaževali. Razširjanje in izpopolnjevanje izkušenj o živalih, ki jih sre¬ čujejo v svojem okolju. Opazovanje in spoznavanje zunanjih zna¬ čilnosti živali, kot so načini gibanja, oglašanje, barva, veli¬ kost, prehrana. Pomen nekaterih živali za človeka. Vzbujanje zanimanja za živali, ki živijo v gozdu, na polju in travniku. Opazovanje nekaterih, poimenovanje, razgovor o njih, njihovih življenjskih pogojih, pomenu itd. Razvijanje temeljnih matematičnih predstav in pojmov Ko otroci opisujejo svoje okolje, si nabirajo izkušnje o njem, o ljudeh, predmetih, pojavih in njihovih lastnostih, hkrati predmete imenujejo po različnih lastnostih: barvi, obliki, vi¬ šini, širini. Spoznavajo istovrstne predmete z različnimi lastnostmi. Oblikujejo množice naravnih predmetov. Predmete tudi v naravnih situacijah preštevajo. Primerjajo predmete glede na lego v prostoru. Razvijanje govora Z razširjanjem in poglabljanjem spoznanj o okolju hkrati boga¬ timo besedni zaklad. Opisovanje predmetov, pojavov, dogajanj. Zaznavanje prostorskih oziroma krajevnih, časovnih ter količin¬ skih odnosov, spoznavanje lastnosti predmetov in primerjanje 98 le-teh zahteva, da otroci poznajo ustrezne izraze in da jih v govoru uporabljajo. Otroci se pogovarjajo med seboj in z odraslimi - znanimi in tu¬ jimi. Pripovedujejo o svojih neposrednih zapažanjih in doživlja¬ njih, starejši otroci tudi o preteklem in o tem, kar pričakujejo. Poslušajo pripovedovanja in obnavljajo vsebine. Nadaljevanja si izmišljajo tudi sami. Navajanje otrok na to, da poslušajo,da poskušajo vsebino razume¬ ti in si jo zapomniti, da odgovarjajo in pripovedujejo samo o določeni temi, da pri pripovedovanju uporabljajo znane izraze, da oblikujejo misel v stavek, ki ga postopno razširjajo, da pri¬ povedujejo bolj samostojno (vzgojitelj manj vprašuje in spodbuja). Razvijanje slušne pozornosti in pomnenja, zaznavanje manjših razlik med različnimi zvoki in istovrstnimi glasovi, razlikova¬ nje glasov po jakosti, višini, trajanju in barvi, zapomnitev več in za dalj časa. Izgovarjava težjih glasovnih zvez, npr. skupina 1-lj-r; m-n-nj in drugih, ki otrokom še povzročajo težave. Izboljševanje slovnične pravilnosti govora s tem, da v igrah vadimo pravilno sklanjanje, spregatev, stopnjevanje pridevnikov, rabo dvojine in tako odpravljamo še druge pomanjkljivosti, ki so pogojene z narečjem. Odpravljanje popačenk in navajanje otrok na to, da jih ne uporabljajo. Izgovarjava glasov in besed, ne da bi npr.požirali končnice, izpuščali glasove ali jih v besedi zamenjavali, zamenjavali zloge ipd. Težnja, da otroci med govo¬ rom pravilno dihajo. Pripovedovanje narodnih in umetnih pripovedi, zlasti pravljic in učenje primernih pesmi. Z izbranimi besedili in vsebino 99 vzgojno vplivamo, da otroci začutijo lepoto jezika, da se jim zbudi čut za ritem in rimo, da jim z govorico in vsebino zbuja¬ mo prijetna čustva, jih razveseljujemo in vplivamo na razvoj fantazije. NAVODILA Program intelektualne vzgoje je zasnovan enako kakor program za oddelek od 3. do 4. leta. Naloge pa so zahtevnejše glede na večjo umsko razvitost, samostojnost in aktivnost otrok ter že poprej pridobljene izkušnje in znanja. Preden začne vzgojitelj z delom po tem načrtu, naj se pri obravnavanju posameznih tem prepriča, kakšne izkušnje, predstave in pojme otroci že imajo. Če je potrebno, naj uredi osnovne izkušnje, nakar naj otrokom odpira še nove vidike spoznavanja. Pri izbiranju in vsebinskem oblikovanju tem po nakazanih eno¬ tah upošteva interese otrok,pa tudi nujnost po spoznavanju šir¬ šega okolja, v katerem se 4 do 3 letni otroci že samostojno gibljejo. Zato naj v tem letu posveti več pozornosti spozna¬ vanju življenjskega prostora in dejavnosti ljudi, med katerimi otrok živi. Metoda neposrednega opazovanja ima tudi na tej stopnji prednost pred drugimi. Sposobnost opazovanja in pomnenja je že toliko razvita, da lahko otroci natančneje opazujejo zahtevnejše pred¬ mete in pojave kontinuirano v daljšem obdobju in si zapomnijo več in za daljši čas. Zato naj pri ponovnem opazovanju istih pojavov in dogajanj odkrivajo lastnosti, katerih poprej niso opazili, ugotavljajo naj spremembe in povezanosti v dogajanju. Isti pojav naj opazujejo večkrat v istem in v različnem okolju, v različnih letnih časih, npr. naš travnik, park ... spomladi, jeseni, pozimi. Gojijo naj cvetice na svojih gradicah, v lonč¬ kih in jih spremljajo v razvoju, negujejo naj drobne živali in opazujejo, kako živijo. 100 Zaznave in predstave otrok po neposrednem opazovanju naj vzgoji¬ telj ureja, izpopolnjuje in utrjuje s ponazorili in pripomočki, poslužuje naj se metode igre, razgovora in pripovedovanja, li¬ kovnega upodabljanja, gibalno-ritmičnih uprizarjanj in glasbe¬ nega izražanja. Ob spoznavanju okolja naj vzgojitelj vselej tudi vzgojno vpliva na otroke. Brez tega bi bilo njegovo delo polovično. Otroci naj se vključujejo v okolje aktivno in s pozitivnim odnosom. Na tej stopnji že opravljajo manjše, toda stalne delovne naloge v obli¬ ki dežurstva, sodelujejo pri občasnih nalogah, zlasti pri takih, ki dajo hitro konkretne rezultate. Vzgojitelj bo razvijal po¬ zitivne lastnosti posameznih otrok in skupine v odnosu do okolja Skrbel bo za pogosta vesela in lepa doživetja. Za spoznavanje in vključevanje otrok v okolje bo izkoristil šte¬ vilne priložnosti, ki se ponudijo v teku dneva in leta, sam pa bo poiskal še druge, da si bodo otroci pridobili izkušnje z vseh življenjsko pomembnih področij. Za načrtno neposredno spo¬ znavanje bo izkoristil sprehode oziroma čas, ki je predviden za bivanje otrok na prostem. Usmerjene skupine zaposlitve s smot¬ rom spoznavanja okolja bo predvidel dvakrat v tednu. Metode opazovanja, lastne aktivnosti otrok in igre so še vedno poglavitne metode. Otroci si ob igri, manipuliranju pridobijo potrebne izkušnje in spoznanja. V tem oddelku posveti vzgojitelj posebno pozornost spoznavanju odnosov med predmeti, še posebej odnosov - večji, višji, manjši- težji, itd. Otrok naj ob praktičnem ravnanju ugotavlja relativ¬ nost odnosov, predmet je višji glede na njega, a nižji glede na drevo. Otrokovo praktično ravnanje je dokaz njegovega razumeva¬ nja in ne verbalna reprodukcija. Predmeti iz otrokovega okolja, igrače in razna druga sredstva, kot npr. plodovi, škatlice, 101 gumbi itd. so didaktična sredstva v oddelku. Vzgojitelj izkoristi vsako naravno priložnost za razvijanje te¬ meljnih matematičnih predstav in pojmov, enkrat tedensko pa pri¬ pravi in izvede usmerjeno zaposlitev otrok. Najtesneje je pove¬ zuje tudi z drugimi usmerjenimi zaposlitvami. Obliki individual¬ nega usmerjenega dela z otroki se pogosteje pridružuje skupinsko, a včasih že skupno usmerjeno delo z otroki. Razvoj govora je močno odvišen od pobud in zgleda v družini. Zato so med otroki velike razlike. To zahteva individualen pri¬ stop k posameznemu otroku. Če vzgojitelj ugotovi, da vsi otroci še niso na stopnji, ki omogoča uresničevanje tega načrta, pose¬ že v načrt oddelka za otroke od 3. do 4. leta. Vzgojitelj si mora prizadevati, da bodo otroci sproščeni, da bo¬ do imeli občutek varnosti in zaupanja v same sebe. Vzgojitelj naj spodbuja dialog, pa tudi premi govor, da bi otroci dobili čut za red v razgovoru, da bodo ugotovili, da govorimo ali po¬ slušamo, da ne vpadamo v besedo drugim itd. Za ta namen je pri¬ merna dramatizacija ali igra otrok z lutkami. Plašni otroci se v vlogah sprostijo in spregovorijo. Otroci naj pridejo v stik tudi z nepoznanimi odraslimi in si pridobijo izkušnje, kako jih nagovarjajo ali jim odgovarjajo. Znajo naj uporabljati vljudnost¬ ne izraze za prošnjo, zahvalo, pozdrav ipd. Kriteriji za izbiranje pripovednih vsebin se v primerjavi s kri¬ teriji v prejšnjem oddelku bistveno še ne spremenijo. Vendar pa so pripovedne vsebine obsežnejše, ker otroci hitreje razumevajo in si več zapomnijo. Pripovedi naj vsebujejo več dialogov, ki se ponavljajo. Vzgojitelj naj upošteva, da petletni otrok že stopa v "zlato dobo pravljice" in naj jim veliko pripoveduje. Na¬ čin podajanja pripovedne vsebine se spremeni šele proti koncu petega leta. Petletni otrok razume situacijo tudi že brez kon- 102 kretnih ponazoril, zato vzgojitelj že manj ponazarja. Včasih tudi bere. Razvijanje govora in govorna vzgoja otrok je zelo pomembno za celoviti otrokov razvoj. Zato naj vzgojitelj izkoristi vsako priložnost za razgovore s posameznimi otroki in skupinami, spodbuja naj govorno aktivnost v zvezi z drugimi dejavnostmi. Skupno usmerjeno zaposlitev za razvijanje govora pa naj izvede dvakrat tedensko. Vzgojni program za razvijanje govora v oddelku z italijanskim učnim jezikom za otroke od 4. do 5. leta v italijanskem jeziku. \ Finali ta: - ottenere dai bambini che fino al momento deli'ingresso nella scuola imparino a parlare correttamente e sensatamente e a compredere il discorso altrui; - ottenere che i bambini acguisiscano un corredo lassicale a loro adeguato e 1'esprerienza linguistica necessaria a comuni- care spontaneamente coi coetanei e con gli adulti anhe in situazioni nuove; - favorire lo sciluppo del pensiero mediante lo sviluppo del linguaggio; - sviluppare nei bambini il sentimento e la fantasia nonche la capacita di cogliere i valori morali presentando alla loro conoscenza e alla loro partecipazione affettiva, mate¬ riale narrativo letterariamente valido,od esercitandoli nella declamazione; - suscitare nei bambini l'interes se per il libro e abituarli a trattarlo con la dovuta cura. Contenuti e compiti: Sezione dei bambini dai 4 ai 5 anni di eta 103 Per attuare le finalita dello sviluppo del linguaggio occorre: - aiutare per mezzo della conversazione i bambini a esprimersi autonomamente; - curare ulteriormente lo sviluppo deli' articolazione e la capacita di distinguere tutti i fonemi nonche la capacita di ascoltare il discorso degli adulti; - perfezionare ulteriormente il linguaggio dei bambini come strumento di comprensione reciproca nella vita d'ogni giorno ed anche come elemento di stabilita affettiva e di socializ- zazione. Con l'allargamento e l'approfondimento delle conoscenze sull' ambiente arricchiamo insieme anche il corredo lessicale. De- scrizione di oggetti, di fenomeni, di avvenimenti. 11 ric.ono- scimento dei rapporti di spazio e di luogo, di tempo e di guantita, il riconoscimento delle proprieta degli oggetti e il loro confronto esige che i bambini conoscano le espressioni adeguate e che le usino nel discorso . Bisogna che i bambini parlino tra di loro e con ali adulti con persone conosciute e con gli estranei, che riferiscano le pro- prie osservazioni ed esperienze immediate, e i piu grandicelli parlino anche di cose passate o di guelle che si aspettano. Che ascoltino cio che si racconta loro e che ne ripetano il contenuto. Ed anche che inventino da soli il seguito. Occorre abituare i bambini ad ascoltare, a cercare di capire e di ricordare il contenuto, a rispondere e raccontare attenen- dosi a un determinato tema,a usare nel raccontare espressioni note, a dare al pensiero forma di frase, che viene gradualmente ampliata, a solgere il racconto con maggiore autonomia (meno domande e meno esortazioni da parte deli'educatore). Pronunzia dei gruppi di suon imeno facili, per es, rl, rz, rm, 104 rn (parlare, dormire, giorno); ld, lz, lw, ln (caldo, calza, calmo, salnitro ); nessi di tre consonanti, per es, mpl, mpr, mb (completo, comprare, ombra); ntr, ncl, ncr (entrare, in- clinato, incrinato); str, spr, sgr, ecc. (strada, spruzzo, dis- grazia) gl e gn; ed altri in cui i bambini trovano ancora diffi- colta. Perfezionare la correttezza grammaticale del linguaggio eser- citando durante il gioco le forme corrette del plurale, della formazione del femminile, della coniugazione, dei pronomi ed V * eliminando cosi anche le altre irregolarita dovute al dialetto. Eliminare le deformazioni e abituare i bambini ed evitarle. Curare le pronunzia dei suoni e delle parole affinche i bambini non sopprimano per es. le finali, non omettano i suoni, non li scambino nella parola, non scambino le sillabe, ecc. Curare che i bambini nel parlare respirino correttamente. Narrare raccontini di carattere popolare e d'autore, in parti- colare fiabe, e far imparare poesie adatte. Con testi e con- tenuti di buona scelta esercitare guell'azione educativa, che avvia i bambini a sentire la bellezza della lingua, che risveglia in loro il senso del ritmo e della rima, che suscita con 1'effi- cacia della parola e del contenuto sentimenti graditi, che li rallegra e favorisce lo sviluppo della fantasia. Istruzioni: Lo sviluppo del linguaggio dipende moltissimo dagli stimoli e dali'esempio in famiglia. Percio vi sono grandi differenze da un bambino ali'altro. Quest^ situazione richiede un procedimen- to individuale nei confronti dei singoli bambini. Se ali' educatore accade di constatare che non tutti i bambini hanno raggiunto il livello che permette di svolgere il presente pro- gramma,si rifara al programma per la sezione dei bambini dai 3 ai 4 anni. 105 L'educatore dovra cer čare che i bambini siano spontanei, che sentano di essere protetti e abbiano il senso della fiducia in se stessi. L'educatore esortera al dialogo ed anche al discorso diretto, affinche i bambini acguisiscano il senso deli' avvicendamento ordinato nel parlare e si rendano con to che o si parla o si ascolta, che non ci si intromette nel dicorso di un altro, ecc. A questo scopo serve opportunamente la drammatizzazione o il gioco coi pupazzi. I bambini timidi nel recitare le parti superano gli impacci e si mettono a parlare. E'opportuno che i bambini vengano a contatto anche con adulti che non conoscono e facciano esperienza del modo di rivolgere loro la parola o di rispondere alle loro domande. Occorre insegnare loro 1'uso delle espressioni di cortesia per la domanda, il ringraziamento, il saluto e simili. I criteri per la scelta della materia narrativa non sono sos- tanzialmente diversi da guelli della sezione precedente. L'estensione dei contenuti narrativi šara tuttavia maggiore, perche i bambini afferrano piu rapidamente e ricordano di piu. I racconti dovrebbero contenere piri dialoghi, che si ripetono nella narrazione. L'educatore tenga presente che un bambino di 5 anni entra gik nell' "aurea eta della fiaba" e percio dedichi molto tempo al raccontare. Il modo di presentare la materia narrativa cambia appena verso il compimento del guinto anno. Il bambino di 5 anni capisce gik la situazione anche senza 1'ausiglio di sussidi visivi concreti, percio 1'educato¬ re limita gik 1'uso deli' illustrazione. Talvolta, anzi, legge. Lo sviluppo del linguaggio e 1'educazione deli' espressione orale e di grande importanza per lo sviluppo globale del bam¬ bino. Percid 1'educatore approfitterk di ogni occasione per conversare con i bambini individualmente eingruppi, e stimo- lare il discorso in connessione con le altro attivita. Due volte la settimana fark svolgere un' occupazione collettiva specificamente finalizzata allo sviluppo del linguaggio. 106 Vzgojni program za razvijanje govora v dvojezičnem slovensko madžarskem oddelku za otroke od 4. do 5. leta: v madžarskem jeziku Feladatok: Akiscsoportban elsajatitott angagot szilarditsuk meg azzal, hugy a ggermekirodalom altal az eletkornak megfelelo alkotasok es a beszed ertel mesebbe valj ek. Fejles z uk es ovjuk a beszedhangok helges kepzeset, amely kihatascal van a ggermek szokinecsenek ggarapitasdra! A ggermek allandoan gondolkodjek, pontosabban es ertelmesebben fejezze ki erzelmeit! Javit s uk e s bovitstik a ggermek beszedet, igy fej lesztjiik dnbi- zelmat az St korulvevo vilag kifejezeseben, valamint tarsaihoz valo iizen viszongulasaban! Tartalom: Akozepso csoport munkaja sokban azonos a kiscsoport munkajaval azzal a kiilonbseggel, hogy feledatai ossretettebbek, es a kovetelmengek naggobbak. Kiildn figgelmet kell szentelniink a beszedhangok kepzesenel az i - i, u - u, ti - u maganhangzoparokra, valamint a kovetkezo massalhangzoknal az sz, s, z, zs, r es ly reshangra. A kozepso csoportban pedig a ggermeknek ismernie kell a tar- gyakat esemengeket, jelensegeket es kepeket. A ggermekekkel osszefuggoen kell beszelgetni a latottakrol, es ggakorolni kell veluk a kerdes - feletet alapjan valo beszel- getest, ngelvtanilag, helges es teljes mondatok alkotasaval. 107 /1 kiscsoport munkajaban feltiintetett irodalom mellett a kovet- H U kezo muvek hasznalhatok, azzaz felelnek meg legjobban: Varga Jozsef: Tavaszi hangzavar " " A kis mokus " " Itt van a tel Oddelek za otroke od 5. leta do vstopa v šolo Smotre intelektualne vzgoje uresničujemo tako, da stopnjujemo zahtevnost, poglabljamo temeljitost in večamo obseg nalog, predvidenih za uresničevanje v oddelku za otroke od 4. do 5. leta in jih dopolnimo še z novimi tako: - da še nadalje razvijamo in utrjujemo navade in znanja, ki prispevajo k osamosvajanju otrok in njihovemu bolj aktivnemu vključevanju v življenje in neposredno okolje, - da si prizadevamo, da si otroci oblikujejo bolj natančna, bolj zahtevna in širša spoznanja o ljudeh, predmetih, poja¬ vih in dogodkih v okolju, v katerem žive, in jih razširjajo, - da otroci spoznavajo delo ljudi, da si razvijajo spoštovanje do tujega dela, kot tudi elementarne delovne navade, - da si otroci nadalje usmerjeno razvijajo občutljivost čutil, spoznavne funkcije, predvsem govor, - da se otroci postopno usposabljajo za opazovanje pojavov v okolju, še posebej za ugotavljanje sprememb v naravi in za ugotavljanje odnosov med predmeti in pojavi, - da si otroci razvijajo zahtevnejša čustva do ljudi v neposred¬ nem okolju pa tudi do prirode, - da zagotavljamo pogoje za prijetna in vesela doživetja, - da pomagamo otrokom k bolj samostojnemu izražanju in izra¬ žanju v slovnično pravilnem govoru, ? _ (j a š e nadalje razvijamo artikulacijo in sposobnost razliko¬ vanja vseh glasov, kot tudi sposobnost za poslušanje govora odraslih; 108 - da še nadalje izpopolnjujemo govor otrok, kot instrument sporazumevanja v vsakdanjem življenju,pa tudi kot element čustvene stabilnosti in socializacije, - da otroci primerjajo in na različne načine razvrščajo pred¬ mete glede na različne lastnosti (barvo, obliko, velikost, lege itd.), - da otroci ugotavljajo lege in položaje predmetov v prostoru in ugotavljajo zveze med njimi, - da otroci ugotavljajo časovne zveze med pojavi (včeraj, da¬ nes, jutri, prej, potem ...) - da otroke uvajamo v merjenje dolžine, teže, v merjenje koli¬ čine tekočin, v spoznavanje denarja. V skladu z okoliščinami, individualnimi posebnostmi otrok,izbi¬ ra vzgojitelj teme za uresničevanje nalog intelektualne vzgoje iz naslednjih vsebin. Vzgojnovarstvena organizacija in življenje vnjej Primerjava ureditve, opreme ter dejavnosti vzgojnovarstvene organizacije z drugimi objekti in dejavnostmi, ki jih otroci že poznajo: domom, otroškim dispanzerjem, trgovino, pošto itd. Spoznavanje prostorov, oskrbovanje s toploto, vodo, elek¬ triko; ravnanje z ogrevalnimi, vodovodnimi in električnimi na¬ pravami. Red v otroški ustanovi. Privzgajanje čuta in smisla za red in estetiko v prostorih. Vzgajanje k samostojnemu in odgovornemu sodelovanju glede na osebno urejenost in urejenost prostorov, pomoč mlajšim, opravljanje vsakdanjih opravil npr. v zvezi s prehrano, vzdrževanjem snage in reda, negovanjem cvetja ipd. Poznavanje polnega naslova vzgojnovarstvene organizacije, ime¬ na in priimka vzgojitelja. 109 Dom in življenje v družini Spoznavanje širših družinskih in sorodstvenih odnosov v obsegu - starši, brat in sestra, stari starši, stric, teta. Pogovori o življenju v družini, delu posameznih članov družine pri vzdr¬ ževanju stanovanja in oskrbovanju družine. Spodbujanje otrok k sodelovanju pri drobnih opravkih v družini. Otroci naj spoznajo polni naslov svoje družine, kje so starši zaposleni. Širše okolje in življenje ljudi Nadaljnje spoznavanje ožje in širše okolice, njene ureditve, važnejših objektov in njih pomembnosti, kakor: stanovanjsko naselje z vidnejšimi komunalnimi napravami, prodajalne vseh vrst, poslopje občinske skupščine, šola, pošta, knjižnica, gledališča, muzej ..., delavnice, tovarne, zadruge, igrišča in športni objekti itd. Primerjanje istovrstnih in različnih objektov, ter njih namembnosti. Vzbujanje zanimanja za druge kraje in objekte, ki jih bodo spoznali kdaj kasneje. V zvezi s tem orientacija v prostoru, poimenovanje važnejših ulic, zlasti na razdalji stanovanje - vzgojnovarstvena organizacija- šola. Oblikovanje pozitivnega odnosa do okolja, kjer živijo. Razlikujejo naj, kaj je urejeno, lepo in kaj ni, vedo naj, ka¬ ko skrbimo za urejenost, lepoto in snažnost in znajo naj pri tem sodelovati. Uvajanje v razumevanje pojma skupna lastnina. Spoznavanje življenjskih potrebščin in dejavnosti za oskrbo¬ vanje s prehrano, obleko in obutvijo, s stanovanjem, opremo itd. Pridobivanje osnovnih informacij o tem, kje in kako nastajajo, kdo dela in kakšno orodje je potrebno za individualno obrtniš¬ ko in industrijsko proizvodnjo. Spoznavanje nekaterih živil kmetijske proizvodnje, informacije o industrijskem predelova¬ nju in konzerviranju nekaterih živil, ki jih otroci poznajo; prodajanje itd. Spoznavanje oblačil in obutve ter najbolj 110 znanih materialov, iz katerih so narejena, delo krojača, ši¬ vilje, čevljarja; tovarniška izdelava oblačil in obutve; grad¬ nja in oprema stanovanj, delo in izdelki mizarja, zidarja in drugih obrtnikov. V zvezi s tem naj otroci dojamejo razliko med preprostim orodjem in stroji. Otroke vzgajamo k vredno¬ tenju rezultatov dela in k varčnosti. Spoznavanje dejavnosti, ki so potrebne za življenje, npr. za obveščanje: pošta, telefon, radio ...; za izobraževanje: šola, časopisi, knjižnica, gledališča ...; za ohranitev zdravja; prva pomoč, bolnica, zdravstvena služba, organizacija RK ...; razne usluge, npr. frizerske, usluge, ki jih opravljajo čistil¬ nica, pralnica ipd. V zvezi s spoznavanjem dejavnosti, proizvodov dela in delavcev uvajanje v razumevanje delitve dela. Vzgojno vplivanje glede na skrbno in varčno ravnanje s potreb¬ ščinami, vzbujanje spoštovanja do delovnih ljudi, usmerjanje k spoznavanju, da vsi delamo, da nam delo prinaša koristi in za¬ dovoljstvo. Spoznavanje dejavnosti in naprav, ki so namenjene sprostitvi in počitku, npr. raznovrstne športne dejavnosti ter za to potrebna igrišča in igrala, kopališča itd., izleti, potovanja, počitnice. Uvajanje v razumevanje, da športna dejavnost člove¬ ka krepi in razveseljuje, spoznavanje lika športnika, vzbuja¬ nje zanimanja za športnike in šport. Pripovedovanje o prijet¬ nih družinskih izletih, o doživetjih na počitnicah. Prometna vzgoja Razširitev in poglobitev znanja o prometnih poteh, vozilih, o delavcih v prometu, o redu v prometu in uporabljanju promet- •edstev. Uvajanje v razumevanje, da promet odpira pot v 111 svet, da povezuje kraje in ljudi, da posreduje zanimivosti. Spoznavanje dejavnosti in naprav, ki so namenjene varnosti lju¬ di in vozil v prometu, npr. miličnikova dejavnost, signali pro¬ metni znaki, zapornice itd. Nadaljnje spoznavanje pravil za pešče, utrjevanje navad za varnost.v prometu, npr. orientacija levo in desno, hoja in obnašanje na ulici, prečkanje ulice na označenem mestu, ravnanje po semaforu in prometnih znakih za pešce, upoštevanje navodil prometnega miličnika. Vzgoja k samostojnosti in previdnosti ter vljudnemu vedenju pri uporabi javnih prometnih sredstev. Praznovanje Praznovanja praznikov: občinski praznik, 8. februar "Prešernov dan", 8. marec "Dan žena", 25. maj "Praznik mladosti", "Dan jugoslovanske ljudske armade", "Prihod dedka Mraza", pustovanje in kurentovanje, "Slovo pred vstopom v šolo", rojstni dnevi otrok. Ob praznovanjih otroci spoznavajo na njim dojemljiv način pomen raznih dogodkov iz sedanjosti in preteklosti, ki jim je praznik posvečen, spoznavajo tovariša Tita, državno zastavo, 8. febru¬ arja naj otroci spoznajo ime največjega slovenskega pesnika. Otroci sodelujejo v pripravah na praznovanje - pri krasitvah, izdelovanju daril, nastopih ipd. Vzbujanje ljubezni do domačije in domovine, do Tita, do vojske ter spoštovanje do padlih borcev, doživljanje veselja ob obda¬ rovanju, ob počastitvi praznika v vzgojnovarstveni organizaci¬ ji. Razvijanje čuta pripadnosti ožji in širši družbeni skup¬ nosti . 112 Spoznavanje narave Spoznavanje nekaterih značilnih pojavov v letnih časih. Opazo¬ vanje zaporednosti pojavov, ki so v naravi zakonitosti in s tem vzročne povezanosti med naravnimi pojavi. Razumevanje vpli¬ va naravnih pojavov na življenje. Npr. spomladi sije sonce top¬ leje, sneg in led se talita, voda narašča, ptice selivke se hranijo z žuželkami, ko se ohladi, žuželke izginejo, ptice se odselijo, ker nimajo kaj jesti; v hudem mrazu je sneg trd in škriplje ter se svetlika, če je manj mrzlo, se sneg sprijemlje; dobra letina je odvisna od ugodnega vremena in skrbne človeko¬ ve nege ipd. Natančnejše spoznavanje vremenskega stanja in vplivanja na življenje rastlin, živali in človeka. Pridobiva¬ nje izkušenj, da lahko vreme povzroča hude težave, npr. poplave ali sušo, snežne zamete, viharje ipd. Kako pri naravnih nesrečah in v težavah ljudje pomagajo drug drugemu. Vpliv neugodnega vre¬ mena na zdravje in kako se zavarujemo. V zvezi z letnimi časi orientacija v času, pojmovanje leta kot celote. Doživljanje lepega in prijetnega, kar nudijo letni časi, npr. občudovanje cvetočega travnika, mladega zelenja, snežne zimske pokrajine, jeseni ipd., igranje na prostem, nabiranje cvetic, plodov, gob. Izpopolnjevanje predstav o razširjenosti rastlin, o glavnih delih rastline (brez nadrobnega opisovanja), o rasti od seme¬ na (sadike) do plodu, o pogojih za rast in o vplivu vlage, toplote ter svetlobe za rast. Preprosta klasifikacija po eni vidni lastnosti. Izpopolnjevanje že znanega o cveticah. Primerjanje cvetic po značilnostih in razvrščanje na osnovi ene skupne značilnosti v travniške, poljske, vrtne cvetice. Poznavanje najbolj zna¬ čilnih po imenu. Opazovanje rasti od klitja do semena. 113 Izpopolnjevanje predstav o raznih vrstah sadja ter oblikovanje pojmov sadja, južno sadje, sadovnjak in vinograd. Spoznavanje vrednosti zelenjave in poljskih pridelkov za prehrano človeka in živali. Razumevanje odvisnosti dobre letine od vremena in od človekovega dela - gnojenja, okopavanja, pletja itd. Higien ska pravila glede uživanja vrtnih in poljskih pridelkov. Med poljskimi pridelki tudi spoznavanje žitaric, ki rastejo v kra¬ ju, uvajanje v razumevanje pomena žita za prehrano. Opazovanje gozda čez vse leto. Razlikovanje več vrst dreves po listih, plodovih, po deblu in lubju, po krošnji. Opazovanje spreminjanja barv na različnih drevesih in na različnih krajih Opazovanje listnih in cvetnih brstičev in nastavka plodov. Na¬ biranje plodov za razne namene. Oblikovanje pojma listnato drevje, iglasto drevje. Spoznavanje nekaterih zdravilnih rastlin, nabiranje cvetov in plodov, npr. kamilice, bezgovih jagod, šipka idr., kar raste v kraju. Spoznavanje gob in seznanjanje z nevarnostmi zastu - pitve z gobami in s strupenimi zelišči ter plodovi. Vzgajanje k obzirnemu ravnanju z rastlinjem. Razširjanje in izpopolnjevanje že prej pridobljenih predstav o živalih. Spoznavanje zunanjih značilnosti telesa, gibanja, oglašanja, načina življenja in prehrane v raznih letnih časih, razmnoževanje in skrb za mladiče, značilne lastnosti; uvaja¬ nje v razumevanje povezanosti rastlinskega in živalskega sveta in odvisnosti živali od pogojev okolja. Spoznavanje koristi, ki jih imamo od živali. Otroci naj spoznajo najbolj razširjene živali, ki živijo udo¬ mačene pri človeku, pojem "domača žival", dalje živali, ki ži¬ vijo v gozdu, na polju in travniku, v vodi. 114 Vzbujanje zanimanja za živali nasploh ter za nekatere eksotič¬ ne, ki jih opazujemo v živalskem vrtu ali vedo za njih iz sli¬ kanic. Pripovedovanje zanimivosti o posameznih živalih, npr. kako se zavarujejo, če so v nevarnosti (jež, žuželka), kako prezimujejo, kako se obnašajo, npr. kukavica, petelin ipd. Vzgajanje k previdnosti pred nevarnimi živalmi, kako spoznajo, kdaj je nevaren npr. pes, mačka; vplivanje, da bi živali ne dražili in preganjali. Razvijanje govora Ob spoznavanju svojega okolja si otroci razvijajo tudi govor. Bogatenje besednega zaklada v zvezi s spoznavanjem širšega okolja, v katerem otrok živi ter v zvezi s pojavi in dogaja¬ nji, o katerih otroku pripovedujemo. Osvajanje izrazov za poimenovanje vrednot ter lastnosti in stanj, ki jih otroci ne morejo konkretno zaznavati, npr. moral¬ ne in čustvene vrednote, duševna stanja. Spoznavanje izrazov za pojme, do katerih so prišli otroci na podlagi posploševanja in klasifikacije. Uporaba izrazov kulturnega vedenja. Usposabljanje otrok za razgovore in pripovedovanja o zadevah vsakdanjega življenja. Vzbujanje veselja do razgovorov z vrst¬ niki in z odraslimi, z znanimi in neznanimi osebami. Otroci naj se zavedajo vsebine (teme) razgovora, naj se od teme ne oddaljujejo, vedo naj, da poteka skupinski razgovor po dogo¬ vorjenem redu, ki se mu podredijo. Privzgajanje strpnosti in obzirnosti do drugih. Pripovedovanje o sedanjih, preteklih in prihodnjih dogodkih. Opisovanje in pripovedovanje po slikah in drugih ponazorilih, obnavljanje kratkih primernih pripovednih vsebin brez pona¬ zoril. Navajanje na to, da je pripovedovanje razumljivo, jedr¬ nato, logično, kolikor mogoče tekoče in zanimivo, s primerno 115 hitrostjo in intenziteto ter v kratkih pravilnih stavkih. Postopno navajanje k večji samostojnosti in zbujanju samoza- vesti. Dosledno navajanje na posnemanje govornega vzorca zborne izre¬ ke, tako na pravilno izgovarjavo, izražanje v prostih razširje¬ nih stavkih in enostavnejših podredjih. Otroci naj zvedo, da je govor sestavljen iz besed, glasov in zlogov. Poslušanje, ugotavljanje in razlikovanje posameznih glasov v besedah. Navajanje na govor v zborni izreki. Dosledno odpravljanje po¬ pačenk. Otrokom pripovedujemo ali beremo izbrana besedila in vadimo deklamacije, da bi otroci dobili čut za ritem in rimo ter občutek za smiselno deklamacijo oziroma pripoved. Seznanjanje otrok z narodnimi in sodobnimi pripovedkami, prav¬ ljicami ter pesmimi. Otroci naj vsebine teh del tudi čustveno doživljajo in naj se tega doživetja tudi zavedajo, ne da bi ga opredeljevali. S tem v zvezi spoznajo otroci tudi nekatere vidnejše pisatelje ali pesnike po imenu. Vzbujamo in poglablja¬ mo zanimanje za knjige in privzgajamo pravilno ravnanje z njimi. Razvijanje predstav in pojmov Otroci ne pridobivajo le izkušenj in spoznanj o svojem okolju, ampak si ob tem hkrati razvijajo tudi temeljne predstave in pojme,še posebej temeljne matematične predstave in pojme v raz¬ ličnih dejavnostih in zlasti usmerjenih zaposlitvah razporeja¬ jo predmete v množice (skupine) glede na neko njihovo skupno lastnost npr. uporabnost, barva, oblika, višina, širina ...). Osvajajo pojme: več, manj, enako mnogo. Preštevajo predmete. Urejajo predmete po višini, širini ... Primerjajo predmete gle¬ de na lego v prostoru (pod-nad, pred-za, levo-desno). Razpore¬ jajo predmete v prostoru, v nizu (prvi, naslednji, ... zadnji). 116 Spoznajo vrstilne števnike: prvi, drugi, tretji, četrti, peti. Razvrščajo predmete v preglednice (tabele). Določajo lego (stolpca in vrstice) danega predmeta v dani tabeli. Spoznajo črto. (Spoznajo območje: notranjost območja, zunanjost območja). Uporaba predlogov vj notri , zunaj, izven - znotraj, v danih primerih. Spoznajo pravokotno obliko, kvadratno obliko. Spoznajo časovne odnose med pojavi (prej, zdaj, potem, zjutraj, opoldne, zvečer, včeraj, danes, jutri, ...). Merijo dolžino in težo predmetov. Merijo tekočine. Spoznavajo denar. NAVODILA Načrt intelektualne vzgoje v oddelku za otroke od 5. leta do vstopa v šolo vsebuje v primerjavi z načrtom za otroke od 3. do 4. leta oz. od 4. do 5. leta bistveno nove naloge. Medtem ko obsega spoznavanje okolja na mlajših stopnjah predvsem pri¬ dobivanje zaznav in predstav o okolju, je za spoznavanje na starejši stopnji značilen prehod od konkretnega zaznavanja in predstavljanja k posploševanju in sistemiziranju osnovnih spoznanj. Izhodišče spoznavanja je konkretna otrokova življenjska sredi¬ na, toda spoznavanje je širše in globlje, da otroci na temelju pridobljenih izkušenj lahko razumejo nove pojave in se znajde¬ jo v novih situacijah. Neposredno spoznavanje je tudi na tej stopnji najbolj učinko¬ vita metoda. Pogosteje kot na prejšnji stopnji se bo vzgoji¬ telj posluževal še drugih metod. Vendar naj dosledno daje pred¬ nost tisti metodi, ki najbolj aktivira otroke. Obseg in vsebi¬ no posameznih tem spoznavanja bo vzgojitelj določil Sam. Pri tem naj upošteva, da tudi na starejši stopnji ni toliko 117 pomembna količina spoznanj kakor pa pravilnost in natančnost ter čimvečja otrokova miselna aktivnost. Ker so otroci že spo¬ sobni kontinuirano opazovati skozi daljše obdobje, ker so že bolj samostojni, naj gojijo cvetje v lončkih in na gredicah, gojijo male živali ipd., opazujejo iste pojave v naravi več¬ krat v različnih okoliščinah in ugotavljajo zveze med pojavi in medsebojno pogojenost. Vzgojne naloge so tudi na tej stopnji neločljive od izobrazbe¬ nih. Vzgojitelj mora vplivati na razvoj pozitivnega odnosa otrok do okolja, na medsebojno tovarištvo, privzgajati mora otrokom moralne kvalitete, utrjevati socialne in delovne na¬ vade, vztrajnost, natančnost in sposobnost sprejemati in ures¬ ničevati sprejete naloge in si prizadevati za ohranitev otroš¬ ke vedrine. Naloge spoznavanja okolja bo izvajal spontano ob raznih pri¬ ložnostih, ki nastajajo v teku dneva v vzgojnovarstveni orga¬ nizaciji in v širšem okolju. Načrtno jih bo izvajal dvakrat tedensko v usmerjenih zaposlitvah. Pri razširjanju govora v metodičnem pogledu ni novih posebnosti Treba je naglasiti, da predšolska govorna vzgoja ne trpi meha¬ ničnega učenja in vežbanja. Govor otrok razvijamo s pomočjo igre - zlasti z didaktičnimi igrami ter igrami s petjem in z izštevankami, dalje z razgovori in pripovedovanjem ob ponazo- rilih ali brez njih, z uporabo sodobnih avdiovizualnih sredstev z dramatizacijo, ugankami, uporabo lutke itd. Vzgojitelj izbira ustrezno metodo, upoštevajoč nalogo in govorno razvitost večine otrok. V oddelku je urejen knjižni kotiček, ki ima približno po 3 knji ge na otroka (slikanice, otroške revije, ilustrirane knjige). Otroci imajo prost dostop in gledajo slikanice, ilustrirane knjige po lastnem interesu in želji. 118 Načrt ne predvideva pripovednih tekstov ter pesmi, ki naj jih vzgojitelj pripoveduje ali bere oziroma deklamira, niti števila le-teh. Vzgojitelj o tem svobodno odloča in upošteva kriterije za izbiranje tekstov na tej razvojni stopnji. Vsebine naj bodo otrokom razumljive in tako blizu, da jim zbudijo čustva in fantazijo. Število tekstov oziroma del, ki naj bi jih vzgojitelj posredoval otrokom, se ravna po razvojni stopnji večine otrok v oddelku, od obsežnosti teksta in od metode razvijanja govora. Važno je še, da vzgojitelj obravnava oziroma posreduje vsebino tako, da jo doživijo vsi ali vsaj večina otrok in ne le po¬ samezni otroci. Otrokom naj pogosto tudi bere. Vzgojitelj razvija govor v procesu vsega vzgojnoizobraževalnega dela in v najožji povezavi z drugimi vzgojnoizobraževalnimi področji in dejavnostmi. Vzgojitelj naj izkoristi sleherno pri¬ ložnost za individualne ali skupinske razgovore z otroki. Usmer¬ jeno zaposlitev s smotrom razvijanja govora naj na tej stopnji izvede trikrat v tednu. Vzgojitelj najprej ugotovi razvitost temeljnih predstav in pojmov sploh, šele nato načrtuje svoje vzgojnoizobraževalno delo. Če je potrebno, seže tudi v načrt za oddelke mlajših otrok. Poglavitne metode vzgojnoizobraževalnega dela v tem oddelku so opazovanje, lastna aktivnost otrok in igra. Vzgojitelj se še posebno izogiblje vsakršnih metod, ki bi vodile v verbali- zem vzgojitelja ali otrok. Vzgojitelj organizira situacije, ki omogočajo otrokom neposred¬ no opazovanje, ravnanje s predmeti in ugotavljanje odnosov med njimi. Otroci urejajo naravne predmete po velikosti od manjšega k več¬ jemu ali obratno, jih preštevajo. 119 Predmeti iz otrokovega okolja, igrače in razna druga sredstva kot so plodovi, škatle, plastenke, gumbi, žetoni itd. so naj¬ bolj primerna didaktična sredstva. Razvijanje temeljnih predstav mora biti prepleteno z vsemi spontanimi in usmerjenimi dejavnostmi otrok, vzgojitelj mora izkoristiti sleherno naravno priložnost za to dejavnost, dva¬ krat v tednu pa pripravi in izvede usmerjeno zaposlitev. Vzgojni program za razvijanje govora v oddelku z italijanskim učnim jezikom za otroke od 5. leta do vstopa v šolo v italijan skem jeziku Finalita: - ottenere dai bambini che fino al momento dali ingresso nella scuola imparino a parlare correttamente e sensatamente e a comprendere il discorso altrui; - ottenere che i bambini acguisiscano un corredo lessicale a loro adeguato e I 5 esperienza linguistica necessaria a comuni čare spontaneamente coi coetanei e con gli adulti anche in situazioni nuove; - favorire lo sviluppo del pensiero mediante lo sviluppo del linguaggio; - sviluppare nei bambini il sentimento e la fantasia nonche la capacita di cogliere i valori morali presentando alla loro conoscenza e alla loro partecipazione affettiva, materiale narrativo letterariamente valido, ed esercitandoli nella declamazione; - suscitare nei bambini l ’interesse per il libro e abituarli a trattarlo con la dovuta cura. 120 Contenuti e compiti Senzione per i bambini dai 5 ai 7 anni di eta Per attuare le finalita dello sviluppo del linguaggio occorre: - sviluppare il desiderio di sapere e 1 interesse dei bambini per gli oggetti, le persone e i fatti del loro ambiente e attivizzarne concio il discorso e arricchirne il corredo linguistico; - sviluppare un espressione grammaticalmente corretta; - avvezzare sistem ticamente i bambini a parlare in presenza di altre persone e ad ascoltare attentamente il discorso altrui ; - abituare i bambini a usare costantemante e correttamente le espressioni di cortesia, contribuando cosi alla formazione e al consolidamento del conportamento civile; - applicarsi ad ottenere dai bambini un modo di raccontare e di declamere corretto e con forme al senco e sviluppare la sensibilita per 1 espressione orale curata; - dare ai bambini la possibilita di cogliere i valori del bello e del moralmente valido con 1'ausilio di testi artisticamente pregevoli; - offrire ai bambini la possibilita di un incontro piacevole e ricco di contenuti col libro. Arricchire il corredo lessicale utilizzando la conoscenza deli'ambiente meno immediato in cui i bambini vivono e i fatti di cui parliamo ai bambini. Curare 1'apprendimento di espressioni che designano valori, pro- s. prieta e stati, che i bambini non possono osservare concretamen- te, per es. valori morali e sentimentali, stati d'animo. Curare 1'apprendimento di termini per indicare concetti ai quali i bambini sono pervenuti per mezzo della generalizzazione e della elassificazione. Uso di espressioni del comportamento educato. 121 Addestrare i bambini al discorso e alla narrazione di argo- menti della vita di ogni giorno. Suscitare il piacere di par- lare coi coetanei e con gli adulti, con persone note ed estranee. Curare che i bambini si rendano conto del tema della conversazione e non se ne allontanino, che sappiano che la conversazione in gruppo segue un ordine convenuto al guale bisogna attenersi. Educarli alla tolleranza e al riguardo verso gli altri. Raccontare prendendo per agromento fatti presenti, passati e futuri, descrivere e narrare servendosi di figure e altri sussidi visivi, far riesporre brevi narrazioni adatte, senza ausili visivi. Avviare i bambini a svolgere il racconto con chiarezza, concisione, logicita, a renderlo per guanto possi bile scorrevole e interessante, a svolgerlo con la dovuta rego larita di ritmo e intensita, formando frasi brevi e corrette. Abituarli gradatamente a una maggiore autonomia e suscitare la fiducia in se stessi. i Esercitare coerentemente i bambini a imitare il modello deli' enunciazione corale, esercitarli nella corretta pronunzia, e ad esprimersi in frasi composte e complesse e in semplici periodi. I bambini imparino che il discorso si compore di parole, di suoni e di sillabe. Farli ascoltare, riconoscere e distinguere i singoli suoni nelle parole. Esercitare i bambini nell'enunciazione corale del discorso. Eliminare sistematicamente le deformazioni. Raccontare o leggere ai bambini testi di buona scelta, esercitare la decla- mazione acciocche i bambini acguistino il senso del ritmo e della rima e la sensibilits! per la declamazione rispettivamen- te per la narrazione adeguata al senso. 122 Far conoscere ai bambini racconti, fiabe e poesie popolari e moderne. Curare che i bambini partecipino affettivamente al contenuto di queste creazioni e si rendano conto della loro emozione senza doverla pero individuare. In connessione con questa attivita far conoscere ai bambini anche il nome di qualche scrittore o poeta di maggiore notorieta. Suscitare e coltivare 1'interesse per il libro ed educare i bambini al modo corretto di trattarlo. Istruzioni Dal programma risulta che continua 1'attivita prescritta per la sezione dei bambini da 4 a 5 anni. Tuttavia acguistano ril- vo alcuni nuovi compiti dovuti allo sviluppo mentale e alla maggiore maturitk sociale dei bambini. Sotto 1'aspetto del me¬ todo non vi sono nuove particolaritb. Occorre pera sottolineare che 1'educazione del linguaggio nell'eta prescolare non sopporta 1'apprendimento e 1'esercitazione meccanica. Per svi- luppare il linguaggio del bambini ci si serve del gioco special- mente di giochi didattici con regole e di giochi di movimenti coordinati ali'esecuzione di canti e cantilene, e inoltre della conversazione e della narrazione accompagnata dali"ausilio di mezzi visivi, si fa uso dei mezzi audiovisivi moderni, della drammatizzazione, di indovinelli, di pupazzi e cosi via. L'educatore scegliera il metodo adatto considerando il compito che si propone e il grado di sviluppo linguistico della maggio- ranza dei bambini. Nella sezione si allestisca un angolino biblioteca, nel quale si collocheranno piu o meno 3 libri per bambino (albi di illustrazioni, giornalini infantili, libri illustratf). Ai bambini si’ lascia la liberta di accesso e si permette di guardare albi e libri illustrati secondo il proprio interesse e il proprio gusto. Il programma non prescrive i testi e le poesie da raccontare, 123 da leggere o da declamare, ne il loro numero. L'educatore e libero nella scelta e si attiene ai criteri di scelta validi in guesta fase di sviluppo. La materia narrativa sia accesse- bile alla comprensione del bambino e tale da eccitare il sen¬ timente/ e la fantasia. Il numero di testi e delle opere che 1'educatore presentera ai bambini si regolera sul grado di sviluppo della maggioranza dei bambini nella sezione, sull' estensione del testo e sul metodo di sviluppo del linguaggio. E' importante che la trattazione, rispettivamente la presen- tazione del contenuto sia fatta in modo che la comprendano e la sentano interiormente tutti i bambini o almeno la maggior parte di e^ssi, e non soltanto singoli bambini. Anche la lettura sia fatta freguentemente. L'educatore attuera i compiti preseritti per lo sviluppo del linguaggio nel processo deli'intera attivitk educativo-didat- tica e nel piu stretto collegamento con gli altri carnpi e le altre attivita di educazione e istruzione, coglierk guindi ogni occasione per parlare coi bambini individualmente o in gruppo. In guesta fase di sviluppo svolgera tre volte la settimana 1'attivita di occupazione finalizzata allo sviluppo del linguaggio. Bibliografia V.Mastrangeli,Fonetica infantile, impostazione naturgle e modalita correttive. Ed. Tigullio Francescato,Il linguaggio infantile. Einaudi-Torino Isaacs,Dalla nascita ai sei anni. Giunti-Marzocco Firenze P.Cherrier: Tesori nascoti. Giunti-Marzocco Firenze F.SherrienPlastirama. Giunti-Marzocco Firenze L.Gozdek Bellomo - Apprendimento e linguaggio nella scuola primaria. Quaderni IARD. Ed.ll Mulino-Bologna V.Mastrangeli,11 linguaggio e la sua organizzazione. Ed., Tigullio Figuemont,Giardini d'infanzia e maestre giardiniere. 124 Giunti-Marzocco Firenze E.Agostinelli Sembra guesto, sembra quello. Ed.EMME-Milano P.Pallottino La barca. Ed. EMME-Mi1ano S.Chwast: Mamma Oooca e Tante Riiime. Ed. EMME-Milano U.Vlolfel: Storie per ridere. Ed. Armando-Roma Toti Scialoia: Una vespa che spaventa. Einaudi-Torino A.Baldini: La strada delle meraviglie (libri per ragazzi n.4.). Einaudi-Torino A.A.V.V.Tante storie da inventare. Fratelli Fabbri Editori Vzgojni program za razvijanje govora v dvojezičnem oddelku (slovensko-madžarskem) od 5. leta do vstopa v šolo v madžars¬ kem jeziku Feladatok: A naggcsoportban a beszedkeszseg fejlesztesenek feladatai a u Kovetkozok: ... n ii , n A kozepso csoport feladatanak allando bovitese. A beszedkeszseg fejlesztese tegge kepesse a ggermeket arra, hogg gondolatait ktokeletesitse. ifrdeklodjdn az esztetikai erteku irodalmi muvek irant, igg " , . // / / a kifejezokeszseg dsszefuggo es ertelmesebb lesz. . .. > / A ggermek szeresse meg a nepkoltezsetet es az irodalmi alkota- , / / / / sokat! Ezzel fejlesztjiik a kongv iranti erdeklodeset es szere- tetet. Fe j lessziik a ggermek erdeklodeset az ot korulvevo vilag irant, valamint beszedkeszseget,amely sziiksegesse teszi, hogg a ggermek roviden es ertelmesen ir ja le, amit szemlel es osszefilggoen be- szeljen akorngezeteben tortentekrol! 12 5 / // , , , , Helyesen fejlesztjiik a beszeloszervek mukodteteset, es a helyes hangkepzest. I Allandoan gazdagitjuk szokincset, es igy a ggermek sajat gondola tait mondatban fejezze ki! A ggermeket rendszeresen szokt ssuk ra arra, hogy a felnotteket meghallgassa es azok jelenletekor onalloan beszelni is tudjon. A ggermekek sajatitsak el a helges es szep beszed hasznalatat. Ezzel elosegitjiik a ggermek erkolcsi magatartasanak kialakitasat Helgesen es ertelmesen meseljenek a ggermekek,mondjanak verset, igy megszerettetjiik veliik a szep beszedet. Tartalom: Az angangelvi foglalkozasok feladatainak megvalčsltasa erdekeben valamint abbol a celbol, hogg a ggermekeket minel jobban felke- szitsiik az iskolara, ebben az iskolaskor elotti csoportban az angangelvi munkaja ko ve tkezo formakban jelentkezik: - a ngelvtanilag helges szobeli kifejezokeszseg allando fej- lesztese, - szobeli kifejezokeszseg magasabb szintii elsajatitasa, - a ggermek szokincsenek rogzitese, aktivizalasa es annak ggarapitasa. A szokincs ggarapitasakor a ggermek pontos tudast szerezzen a targyakrol, jelensegekrol es a korngezetrol! Ebben a korban pontos kifejezeseket kell elsajatita ni arrol, amit lat, hali, szemlel, vaggis a ggermekek a targyaknak, esemSngeknek, szemelgeknek, jelensegnek, foglalkozasoknak, szerszamoknak stb. a nevet tanuljak, ismerjek meg. 126 Ismerkedjenek meg a ggermekek az ido, a ter es a menngiseg alapfogalmaval. Ggarapitsak aktiv szokincsiiket az oket koriilvett kozvetlen korngezeten kivul szerzett tapasztalatokkal is! i! ti Tudja a ggermek az eggszeru fogalmakat altalanositani es rend- szerezni! A ngelvtanilag helges beszed elsajatitasa a naggscoportban mar megkoveteli a helges kiejtest es hangsulgozast. A ggermeket ra kell szoktatni arra, hogg helgesen allitsa ossze mondatait, vegge eszre sajat beszedhibait, es azokat javitsa, amenngire kepes arra. A naggcsoportban a beszedkeszseg fejlesztese sziiksegesse tesz hogg a ggermek roviden es ertelmesen mondja el, amit szemlel, U n cselekszik, osszefiiggoen beszeljen a tortentekrol es a szelesebb korngezeterol. A ggermek ertelmesen tudjon beszelni a megtekintett diafilmrol, eloadasokrol, iinnepelgekrol. Ebben a korban mar logikusan kell meselnie. ^ szep beszedre valo neveles feladatanak megvalosltasara szol , . , , ll , galjon a naggcsoportban a szep es kifejezo verseles! A versek- leggenek rovidek! Tenuljak megaggermekek a megfelelo szoveget es annak helges hangsulgozasat es erezzek iitemet es ritmusat! H , Az idosebb korosztalg sajatitsa el a hangos es halk beszedet es azt tudja helgesen alkalmazni kulonbozo beszedhelgzetekben! A nepkolteszet es a ggermekirodalom megismeresevel lehetove 127 f l kell tenni, hogy a ggermek ismerkedjen meg nehany jeles gyermekirčval es kol to vel. Ismerjenek ra miiveire, tudjanak elmondani nehang szep reszletet vagy versszakot! > Allandoan serkentsiik a gyermekeket, hogy erezzek meg a versek es prozai szdvegek tartalmanak szepseget es probaljak med meg- felelo szaveakkal es mozdulatokkal kifejezni azt. Rovidebb meseket es torteneteket be is mutathatnak jatekos formaban vagy dramatizalassal. A ggermek sajatitson el kiilonbozo szerepeket, allitson ossze rovidebb szoveget es azt mutassa be elozo elokeszulet nelkul! Segedeszkozul szolgalnak az irodalmi muvek, valamint az ovono szines valtozatos es kifejezo beszede. A kis es a kozepso csoport szamara ajanlott irodalmi miiveken kiviil az alabbiakat ajanljuk: Varga Joszef: Šbredes " " Mehecske " " • A kis elsos " " Tudod pajtas Ella Peroci meseje (forditotta Szungog Sandor): A kockahaziko 128 GLASBENA VZGOJA SMOTRI SO: - omogočiti otrokom, da si pridobijo zanimanje za glasbo, da si želijo peti, poslušati glasbo in igrati na instrumente; - z glasbenimi dejavnostmi prispevati k veselemu in sproščene¬ mu vzdušju med otroki; - omogočiti otrokom, da glasbo čustveno sprejemajo in doživlja¬ jo pri poslušanju glasbe in pri petju; - otrokom ob lastnih glasbenih ustvarjalnih dejavnostih razvi¬ ti glasbeno ustvarjalne zmožnosti; - z glasbenimi dejavnostmi prispevati k vsestranski in še po¬ sebej domovinski vzgoji. VSEBINA IN NALOGE Smotre glasbene vzgoje uresničujemo s štirimi glasbenimi dejav¬ nostmi: s petjem, s poslušanjem glasbe, z igranjem na male in¬ strumente in z izvajanjem glasbenih didaktičnih iger. Oddelek za otroke od 3. do 4. leta Smotre glasbene vzgoje uresničujemo tako, da: - omogočimo otrokom čimveč doživetij in si prizadevamo, da je v oddelku sproščeno vzdušje; - imajo otroci čimvečkrat možnost za poslušanje glasbe, za petje in igranje na instrumentih; - otrokom ostrimo slušno občutljivost, širimo slušne zaznave in predstave, razvijamo slušno pozornost, glasbeno pomnenje, zmožnost primerjanja in razlikovanja zvokov, ritmični čut, melodični posluh in otrokov glas ter - ohranjamo prirodno zvezo med glasbo in otrokovim gibanjem. 129 Petje pesmi Otroci se naučijo peti 5 do 8 otroških pesmi, poznajo jih pa še več. Izberemo pesmi, ki imajo privlačno in razumljivo vse¬ bino. Pesmi pojejo o naravi, o otrokovih igračah, o mami in domu ter o otroških igrah. Ustrezajo eno in dvokitične pesmi. Melodija se mora prilegati besedilu. Razpon melodije od e* do 1 11 a ali d do a . Melodije so enostavne, a ne enolične. Za začetek so primerne melodije s pogosto padajočo malo terco in z melodiko "ringaraja". Izbiramo pesmi predvsem iz prvega in drugega melodičnega območja. Ritem pesmi vsebuje do dve različni ritmični vrednosti. V začetku pesmi v dvo ali štiridobnem tak¬ tu, kasneje tudi v tridobnem taktu. Po obliki so pesmi enodel¬ ne. Izbiramo pesmi, ki se jim prilega izvedba v zmernem tempu. Otroke navajamo, da pesmi zares pojejo, da izpojejo vse zloge, tudi zadnje, da od meličnega govora preidejo na petje. Otroci naj razločno izgovarjajo vse besedilo in ne samo besede na začetku ali besede z rimo (ali celo samo rimo). Otroke skušamo odvajati od tega, da besede kosajo na posamez¬ ne zloge in da vdihnejo skoraj pred vsakim zlogom. Navajamo jih na naravno, vsebini pesmi ustrezno interpretacijo. Otroke usmer¬ jamo v to, da začno peti vsi hkrati in da tudi vsi hkrati neha¬ jo - končajo. Otroke navajamo na skupno petje; na posamično petje in na petje ob instrumentalni spremljavi. Otroci naj pojejo tudi pesmi, ki si jih sami izmišljajo - hkrati si izmišljajo melodijo in besedilo. Poslušanje glasbe Poslušanje vokalne glasbe Vzgojitelj poje pesmi, ki jih pojejo tudi otroci in pesmi, ki 130 so otrokom še neznane, ki pa jim po vsebini ustrezajo. Poje brez instrumentalne spremljave, kdaj pa tudi že z njo. Otrokom pojejo otroci starejše skupine, bodisi v manjši skupi¬ ni ali posamezno. Poslušanje instrumentalne glasbe Mik instrumentalne glasbe je v živem stiku z instrumentom, zato vzgojitelj izvaja instrumentalno glasbo predvsem neposredno - živo. Najprej predvajamo otrokom melodije njim znanih otroških pesmi, kasneje kratke, do 30 sekund trajajoče instrumentalne skladbi¬ ce; najprimernejše so takšne, ki izražajo neko gibanje, ki si ga otrok lahko predstavlja ali ob poslušanju sam izvaja. Otroci naj poslušajo 3 do 5 skladbic. Vsako naj slišijo čim večkrat, tako da si vse skladbice zapomnijo in jih ob ponovnem posluša¬ nju prepoznavajo. Ob skladbicah, ki to dopuščajo, naj se otroci gibljejo. Poslušanje preprostih glasbenih pravljic Vanje vključimo otrokom že znane pesmi in instrumentalne sklad¬ bice in tudi preproste zvočne efekte, ki jih izvajamo z malimi ritmičnimi in melodičnimi instrumenti. Igranje na male instrumente Otroci spoznajo imena nekaterih instrumentov, tistih, na katere igra vzgojitelj, in tistih, na katere igrajo sami. Otroke uvajamo v igranje na nekatere ritmične instrumente. Upo¬ rabljajo svoje roke in noge. Z rokami ploskajo, udarjajo po ko¬ lenih, kasneje pa udarjajo po trdi podlagi. Z nogami topotajo. 131 Otroke seznanimo s tehniko igranja na naslednje ritmične in¬ strumente: iz druge skupine ritmičnih instrumentov uporabljajo orehe, kamne, paličice in tolkače, iz tretje skupine izberemo velike stoječe bobne, iz škatel pralnih praškov, nanje udarja¬ jo s tolkalci iz penaste gume. Če želimo uporabljati tudi kate¬ rega od instrumentov iz prve skupine malih ritmičnih instrumen¬ tov, potem izberemo dobro zveneče žeblje ali zveneče ploščice ; od instrumentov pete skupine pa brenkalca z gumijastimi stru¬ nami . Otroci uporabljajo instrumente za spremljavo ustreznih kratkih ritmičnih besedil. (Izbiramo ritmično bodro tekoča besedila, predvsem pa besedila, ki po svoji vsebini ustrezajo tistim rit¬ mičnim instrumentom, na katere otroci že znajo igrati). Z instrumenti izvajajo otroci ponavljajoče se ritmične motive (ostinate), ob teh ritmih se lahko hkrati tudi ustrezno giblje¬ jo. Z ritmičnimi instrumenti spremljajo petje pesmi (spremljajo samo tiste pesmi, kjer je ritmična spremljava smiselna dopolni¬ tev celote). Spremljajo tudi vzgojitelja, ki igra ustrezno in¬ strumentalno skladbo. Otroci lahko ritmično spremljajo vzgoji¬ telja, ki igra melodije znanih pesmi. Ritmične spremljave otro¬ ci improvizirajo. Glasbene didaktične igre Glasbene didaktične igre, pri katerih otroci ločijo zvoke po barvi. Najprej se po barvi glasu spoznavajo otroci med seboj, nato po barvi zvoka prepoznavajo različne predmete in nekate¬ re instrumente. Igre, pri katerih otroci nakazujejo smer, iz katere slišijo zvoke. 132 Igre, pri katerih otroci razlikujejo hitrost, ločijo med hitrim in počasnim. Igre, s katerimi vplivamo na otrokov čut za ritem: otroci pri njih reproducirajo ritmične motive ali razlikujejo posamezne ritme in nanje ustrezno reagirajo. Glasbene didaktične igre, s katerimi razvijamo posluh za melo¬ dijo: pri teh otroci prepoznavajo pesmi po melodiji ali repro¬ ducirajo kratke, zelo preproste melodije. Igre, s katerimi utrjujemo poimenovanje malih ritmičnih instru¬ mentov in uporabo le-teh. NAVODILA Glasba mora prevevati otrokovo življenje. Otroci naj pojo med igrami, na sprehodih, na igriščih, med ostalimi zaposlitvami. V začetku poje otrokom predvsem vzgojitelj, ki otroke spodbu¬ ja k petju izmišljenih pesmi in petju pravih pesmi. Pri osva¬ janju novih pesmi uporablja metodo pripevanja, metodo petja z vzgojitelji, petje ob pomoči starejših otrok, petje, povezano z ritmičnim gibanjem, in petje ob lastni ritmični spremljavi. Besedil ne ponavljamo ločeno. Za uspeh sta izredno pomembna ustrezno vzdušje in čustveno bogato doživljanje otrok in zgled vzgojitelja. Pred vsakim petjem pesem intoniramo. Interes za poslušanje glasbe vzbujamo na različne načine: z ustreznim preoblikovanjem prostora, z dopuščanjem, da otroci sami izbi¬ rajo položaj in lego, v kateri bodo glasbo poslušali, s pripo¬ vedovanjem zgodbic, z lutko itd. Vsako skladbo mora vzgojitelj obvladati do tolikšne mere, da jo more zaigrati brez napak, s pretehtano interpretacijo, ki izhaja iz značaja in vsebine 133 skladbe. Vsako skladbo naj slišijo otroci tolikokrat, da jo popolnoma osvojijo. Instrumente je treba otrokom dobro predsta¬ viti. Na instrumente naj igrajo vsi otroci. Pravilno naj jih uporabljajo. V naravi lahko uporabljamo za ritmične instrumente npr. smre¬ kove storže, kamne, velike, že posušene liste, razne paličice ipd. Oblikujemo zelo preproste glasbene didaktične igre. Ne izvaja¬ mo še tekmovanj. Če se določene igre le morajo izvajati po pravilih, jih je treba otrokom jasno in razumljivo razložiti in pričeti z igro takrat, ko smo prepričani, da so vsi otroci pravila dojeli. Didaktične igre čimbolj pogosto povezujemo z gibanjem. Poleg vsakodnevnih glasbenih dejavnosti organizira vzgojitelj enkrat tedensko usmerjeno glasbeno vzgojno zaposlitev. V vse¬ binsko celoto poveže po dve ali tri različne glasbene dejav¬ nosti, npr.: petje, poslušanje glasbe in igranje na male in¬ strumente ipd. Oddelek za otroke od 4. do 5. leta: Smotre glasbene vzgoje uresničujemo tako, da - vzbujamo in poglabljamo veselje in zanimanje do petja, do igranja na instrumente in do poslušanja glasbe; - spodbujamo in usmerjamo vokalno in instrumentalno ustvarja¬ nje in si prizadevamo, da bi se otrokom pevsko izmišljanje prilj ubilo; - ustvarjamo pogoje za čustveno doživljanje glasbe - za do¬ živeto spremljanje glasbe in za doživeto interpretiranje; - ostrimo slušno občutljivost, bogatimo slušne predstave, razvijamo slušno pozornost, glasbeno pomnenje, zmožnost pri- 134 merjanja in razlikovanja zvokov, ritmov in melodij in razvi¬ jamo pevske zmožnosti; - oblikujemo nekaj glasbenih pojmov in povezujemo glasbo z gi¬ banjem, pa tudi drugimi dejavnostmi, posebej prazniki. Petje pesmi Otroci se naučijo peti najmanj 12 novih pesmi, poznajo jih pa še več. Izberemo pesmi, ki imajo privlačno in razumljivo vse¬ bino. To so predvsem pesmi, ki pojejo o naravi, o otrokovih igračah, o domu, o otroških igrah, o nekaterih praznikih, o nekaterih predmetih, ki jih otrok pozna. Besedilo pesmi mora biti otroku razumljivo in naj ne bo daljše od 3 do 4 kitic. Melodija se mora prilegati vsebini in besedilu, ustrezati mo- 11 11 ra otrokovemu glasovnemu obsegu: od d do a ali: od d do h . Izogibamo se melodijam z intervalnimi skoki, večjimi od kvarte. Melodije naj ne bodo enolične. Izbiramo pesmi iz 1., 2. in 3. melodičnega območja. Ritem pesmi: izbiramo pesmi z ritmiko, ki jo sestavljajo kombi¬ nacije do treh različnih ritmičnih vrednosti, dostopni so tudi že punktirani ritmi. Izbiramo pesmi v dvo ali tridelnih merah. Pesmi imajo lahko padajoč in rastoč ritem. Oblika pesmi naj bo enodelna, dvodelna ali tudi preprosta, kratka tridelna. Izbira¬ mo pesmi, ki ne zahtevajo hitrega tempa. Prehitro petje vodi v nejasno in površno izgovarjavo besedila. Izbiramo pesmi, v ka¬ terih se tempo menja (en del je počasen, drugi hitrejši). Izbi¬ ramo pesmi, ki zahtevajo tiho in srednje glasno izvedbo, vendar nikdar takih, ki zahtevajo glasno petje. Otroke navajamo, da pojejo intonančno čim bolj pravilno, da ne poudarjajo zadnjih zlogov, da vse besedilo izgovarjajo čim bolj razločno (ustrezno odpirajo usta). Postopoma jih navaja¬ mo na enotno petje - na določen znak prično vsi hkrati peti. 135 Odvračamo jih od prekinjanja melodične linije zaradi napačnih dihov. Preprečujemo enolično petje "lajnanje" in otroke navaja¬ mo na naravno, vsebini in značaju pesmi ustrezno petje. Otroke navajamo na samostojno petje, in sicer na samostojno petje ob spremljavi instrumenta in brez spremljave. Otroke na¬ vajamo na lastno spremljavo petja z malimi ritmičnimi instru- men ti. Otroci naj pojejo pesmi, ki si jih sami izmišljajo, izmišljajo si lahko samo melodijo na znano besedilo ali hkrati melodijo in besedilo. Pojejo tudi pesmi nadaljevanke. Vse pesmi, ki se jih otroci naučijo, naj zapojejo tudi doma. Z otroki pojemo tudi pesmi, ki jih znajo že od prej. Prepre¬ čujemo petje narodnozabavnih pesmi in popevk. Poslušanje glasbe Poslušanje vokalne glasbe Otroci poslušajo petje v živi izvedbi pa tudi s pomočjo tehnič¬ nih posrednikov. Poslušajo pesmi, ki jih tudi sami pojejo in pesmi, ki jih še ne poznajo-, novih pesmi naj slišijo vsaj pet do šest. Poslušanje instrumentalne glasbe Instrumentalno glasbo najpogosteje izvajamo v živo, ker je za otroke živ stik z instrumentom še vedno glavni čar, uporablja¬ mo tudi gramofon in magnetofon. Otrokom izvajamo dve vrsti instrumentalne glasbe: 1. Z instrumentom izvajamo melodijo otrokom poznanih pesmi. Take instrumentalne skladbice na melodije znanih pesmi so lahko enoglasne, dvo ali tudi večglasne. Otrokom jih izva¬ jamo vsaj pet do šest. 136 2. Otrokom izvajamo 4 do 8 pravih instrumentalnih skladbic. Iz¬ biramo predvsem tiste,ki trajajo od 25 sekund do ene minute. Izvajamo klavirske instrumentalne skladbice in skladbice za druge melodične instrumente. Najbolj ustrezajo skladbice, ki izražajo neko gibanje in tiste z otrokom primernimi programskimi naslovi. Vsako instrumentalno skladbico naj slišijo otroci čim večkrat, tako da si vse skladbe zapomnijo in jih ob ponovnem poslušanju prepoznavajo in v sebi reproducirajo. Ob skladbah, ki to dopuščajo, naj se otroci tudi ustrezno gibljejo. Poslušanje glasbenih pravljic Otroci lahko poslušajo preprosto oblikovane glasbene pravljice. Vanje lahko vključimo otrokom že poznane pesmi, instrumenti rane pesmi in poznane instrumentalne skladbe. Poleg tega lahko vanje vključimo tudi kakšno neznano glasbeno delo. Primerno je, da poslušanje glasbe včasih povežemo z likovnim ustvarjanjem otrok. Igranje na male instrumente Otroci naj spoznajo imena vseh tistih instrumentov, na katere igra vzgojitelj in tistih, ki jih sami uporabljajo. Otroke navajamo na uporabo lastnih instrumentov (rok in nog): z rokami ploskajo, udarjajo po kolesnih in po raznih trdih pod¬ logah (udarjajo izmenično in z obema rokama hkrati), udarjajo s prsti ene roke po hrbtni strani druge roke, z rokami tudi trkajo po trdi podlagi. Z nogami topotajo (sede topotajo izme¬ nično in z obema nogama hkrati), z nogami drsijo po tleh - v isto smer in v nasprotno smer. Otroke navajamo na pravilno uporabo nekaterih malih ritmičnih instrumentov in utrjujemo uporabo tistih ritmičnih instrumen¬ tov, ki so jih že spoznali v prejšnjem oddelku. 137 Seznanjamo jih s tehniko igranja na naslednje ritmične instru¬ mente: iz 1. skupine ritmičnih instrumentov uporabljamo lepo zveneče žeblje, visečo činelo, viseče zvončke, podkev, impro¬ vizirane činelice. Triangel uporabljamo samo v primeru, če je pritrjen na poseben ročaj. Iz druge skupine uporabljamo paličice, cevasti les, kastanjete na roču, ki jih lahko improviziramo iz kuhalnic, orehove lupine kamnov, biča itd. Iz tretje skupine uporabljamo ropotulje različnih oblik in različne nize: kovinske, nize šišk, orehov, školjk itd. Iz četrte skupine uporabljamo poleg improviziranih bobnov tudi tamburin ali ročni boben. Primerne so prosto stoječe male otroš ke pavke. Uporabljamo lahko tudi improvizirane ročne bobne. Iz pete skupine uporabljamo improvizirana brenkala z gumijasti¬ mi in plastičnimi strunami. Otroci uporabljajo ritmične instrumente za spremljavo ustrez¬ nih ritmičnih besedil. V ta namen izbiramo kratke verze, ugan¬ ke, izštevanke in reke, ki po svoji vsebini ustrezajo ritmični spremljavi z instrumenti. Otroci si besedila v ta namen tudi sami izmišljajo. Z ritmičnimi instrumenti otroci izvajajo ponavljajoče se rit¬ mične spremljave z instrumenti. Otroci si besedila v ta namen tudi sami izmišljajo. Z ritmičnimi instrumenti otroci izvajajo ponavljajoče se rit¬ mične motive in ritmični odmev. Z ritmičnimi instrumenti spremljajo otroci petje nekaterih 138 znanih pesmi. V ta namen izberemo samo tiste pesmi, pri katerih je ritmična spremljava smiselna dopolnitev celote. Otroci lahko pesem spremljajo z eno samo vrsto ritmičnih instrumentov ali pa izmenično: en del pesmi spremlja ena skupina z eno vrsto ritmič¬ nih instrumentov, drugi del pesmi pa druga skupina z drugo vrsto ritmičnih instrumentov. Otroci lahko spremljajo samo del pesmi ali vso pesem. Ritmično spremljavo najpogosteje otroci improvizirajo, lahko izvajajo ritem melodije ali zelo enostavne ponavljajoče se ritme ali taktovske dobe ali pa uporabljajo instrument samo kot podporo določenega besedila. Otroci spremljajo igranje vzgojitelja, ki izvaja na melodičnem instrumentu melodijo otrokom poznane pesmi ali instrumentalno skladbo. Otroci improvizirajo na ritmičnih instrumentih, s tem zvočno ilustrirajo svoje lastno pripovedovanje ali izmišljanje prav¬ ljic in zgodb. Otroci lahko improvizirajo tudi prosto. Otroci z instrumenti spremljajo gibanje: ena skupina otrok spremlja drugo, ki pleše. Otroci lahko uporabljajo ritmične instrumente pri dramatizaci¬ ji pravljic ali zgodb in pri izvajanju glasbenih didaktičnih iger. Otroci izdelujejo instrumente. Izvajanje glasbenih in didaktičnih iger Glasbene didaktične igre, pri katerih otroci ločijo zvoke po barvi. Po barvi glasu se spoznavajo med seboj, nato spoznavajo različne premete in nekatere instrumente. 139 Glasbene didaktične igre, pri katerih otroci razlikujejo raz¬ lično jakost zvoka. Igre, pri katerih otroci nakazujejo smer, iz katere slišijo zvoke. Igre, pri katerih otroci razlikujejo hitrost: razlikujejo med hitrim in počasnim, pa tudi med pohitevanjem in zadrževanjem hitrosti. Igre, pri katerih vplivamo na otrokov čut za ritem. Pri teh otroci na različne načine reproducirajo dani ritem ali razli¬ kujejo posamezne ritme in nanje različno reagirajo. Glasbene didaktične igre, s katerimi razvijamo melodični posluh, pri njih otroci prepoznavajo značilne melodične motive, repro¬ ducirajo različne melodične motive, ki si jih sami izmišljajo. Igre, s katerimi vplivamo na oblikovanje otrokovih pevskih zmož¬ nosti . Igre s katerimi utrjujemo poimenovanje in uporabo malih instru¬ mentov. NAVODILA Vzgojitelj mora iskati ugodne priložnosti za naravno povezovanje vsakodnevnih dejavnosti z glasbo. Za petje izbira raznolike pesmi, po vsebini, značaju, melodiki, ritmu, tempu, dinamiki in obliki. Pred vsakim petjem moramo pesem intonirati. Pri osvajanju novih pesmi uporabljamo metodo pripevanja, meto- 140 do petja z vzgojiteljem, po potrebi tudi metodo petja posamez¬ nih delov pesmi ali metodo izvajanja besedil, metodo izvajanja ritma in metodo izvajanja melodije. Že osvojene pesmi pojejo otroci na več načinov. Otroke spodbujamo k lastnemu ustvarjanju: sočasno izmišljanje melodije in besedila in izmišljanja melodije k danemu besedilu. Poslušanje vzgojiteljevega petja je še vedno osrednja vsebina poslušanja glasbe. Poznane pesmi lahko poje otrokom ob lastni instrumentalni spremljavi, neznane pesmi brez spremljave. Otro¬ ci lahko poslušajo tudi petje iz radia. Dobro je, če radijske oddaje posnamemo in jih uporabljamo ob primernem trenutku. In¬ strumentalno glasbo posredujemo v živo pa tudi s tehničnimi posredniki. Poslušanje glasbenih pravljic lahko otrokom posre¬ dujemo tudi ob predvajanju diafilma ali epifilma. Kadar povezujemo poslušanje glasbe z likovnim ustvarjanjem otrok, izberemo enostavne, otrokom že znane tehnike. Prav je, da imamo toliko malih instrumentov, da lahko vsi otroci muzicirajo na enak instrument. Pri muziciranju ne sme biti niko¬ li hrupa. Vztrajamo na pravilni drži instrumenta in razvijamo skrben odnos otrok do instrumentov. Za spremljavo pesmi in dra¬ matizacije naj otroci sami izbirajo ustrezne instrumente. Izvajamo glasbene didaktične igre, ki že vsebujejo tudi določe¬ na pravila, Postopno uvajamo tekmovalne igre. Glasbene didaktič¬ ne igre lahko povezujemo z gibanjem otrok. Glasba mora prevevati vse življenje otrok. Vzgojitelj organizi¬ ra enkrat tedensko usmerjeno glasbeno zaposlitev otrok, ki zdr- žuje 3 ali 4 različne glasbene dejavnosti: petje, poslušanje glasbe, igranje na instrumente in glasbeno didaktično igro. 141 Oddelek otrok od 5 . leta do vstopa v šolo Smotre glasbene vzgoje uresničujemo tako, da - vzgajamo zanimanje za glasbo do mere, da otroci sami od sebe izražajo željo po petju, po pdslušanju glasbe in po igranju na instrumente; - dosežemo doživeto poslušanje glasbe in doživeto petje; - ostrimo slušno občutljivost, bogatimo slušne predstave, raz¬ vijamo slušno pozornost, glasbeno pomnenje, zmožnost primer¬ janja pevske zmožnosti, jasno izgovarjavo, čimbolj točno in¬ tonacijo, primerno dihanje in fraziranje, oblikovanje ustrez ne dinamike tempa in agogike; - posredujemo nekaj elementarnih spoznanj o glasbi in oblikuje mo nekaj glasbenih pojmov. Petje pesmi Otroci se naučijo peti 18 do 20 novih pesmi in utrdijo pesmi, ki jih že poznajo (poleg teh lahko priložnostno spoznajo še druge pesmi). Za petje izberemo pesmi, ki imajo privlačno vsebino - pojejo o naravi, o njenih lepotah in značilnostih, o raznih predmetih, o otrokovih igrah in igračah, o starših, o Titu, o praznikih itd. Besedilo pesmi naj ne bo daljše od štirih ali petih kitic Melodija pesmi se mora prilegati besedilu in se z njim staplja ti v harmonično celoto. Ustrezati mora otrokovemu glasovnemu 11 12 obsegu: od d do h ali d do c . Pesmi s pogosto uporabo ši¬ rokih intervalov niso primerne. Melodije naj ne bodo enolične, vsebujejo naj bogato in raznoliko melodično motiviko. Izbiramo pesmi z durovo, pentatonično in molovo melodiko. Ritem pesmi: izbiramo pesmi z do 4 različnimi ritmičnimi vred¬ nostmi. Izbiramo pesmi v različnih dvo ali tridobnih merah, pa 142 tudi pesmi, pri katerih se mera spreminja. Pesmi imajo lahko padajoč ali rastoč ritem in kombinacijo obeh. Oblika pesmi: izbiramo pesmi, ki imajo dvodelno, tridelno ali enodelno malo pesemsko obliko. Najpogosteje izbiramo kitične pesmi, pa tudi prekomponirane. Izbiramo pesmi z različnim tempom, v poštev pridejo pesmi s počasnim tempom in tudi že pesmi s hitrejšim tempom. Izbiramo tudi pesmi, v katerih se tempo v posameznih delih spreminja. Izbiramo pesmi, ki zahtevajo tiho in srednje glasno izvedbo in pesmi z naraščanjem in pojemanjem glasnosti. Otroke navajamo, da pojejo intonančno točno, da besedilo izgo¬ varjajo razločno, da besede primerno naglašajo, da zaključnih zlogov (rim) ne poudarjajo preočitno, da posamezne glasove pra¬ vilno oblikujejo (odpirajo usta, pravilno oblikujejo ustnice). Otroke navajamo na enotno petje, na hkratni začetek. Otroke na¬ vajamo na ustrezno fraziranje - vdihnejo le na primernih mestih. Preprečujemo enolično "lajnasto" petje. Pojejo naj prirodno in iskreno, tako kot to zahteva vsebina pesmi, ki jo med petjem doživljajo. Otroke navajamo na samostojno petje ob spremljavi instrumenta ali brez njega. Otroci petje tudi sami ritmično spremljajo. Z otroki se o pesmih tudi pogovarjamo, če imamo priložnost za to. Pri takih pogovorih ugotavljamo, da niso vse pesmi enake; nekatere so bolj umirjene, druge so bolj živahne, ob nekaterih lahko korakamo, ob drugih plešemo, ob tretjih poskakujemo itd. Otroci naj pojejo pesmi, ki si jih izmišljajo sami: izmišljajo si lahko hkrati besedilo in melodijo ali samo melodijo na dano besedilo, lahko pa si izmišljajo tudi besedila na dane melodije. Pojejo tudi pesmi nadaljevanke. Vse pesmi, ki se jih otroci naučijo, naj zapojejo tudi doma. 143 Preprečujemo petje popevk in narodnozabavnih pesmi. Poslušanje glasbe Poslušanje vokalne glasbe Kljub temu, da otrokom tega oddelka lahko že kar pogosto posre¬ dujemo instrumentalno glasbo, ne smemo zanemariti poslušanja vokalne glasbe. Otroci poslušajo v živi izvedbi in tudi s pomoč¬ jo tehničnih posrednikov nekatere njim znane in tudi neznane pesmi (posredujemo jim vsaj 5 do 6 neznanih pesmi). Poslušanje instrumentalne glasbe Z instrumentom izvajamo melodije otrokom poznanih pesmi . Take instrumentalne skladbe na melodije znanih pesmi so lahko eno¬ glasne ali tudi večglasne. Otrokom jih izvajamo vsaj 6 do 8. Otrokom izvajamo 6 do 8 pravih instrumentalnih skladb. Izbira¬ mo tiste, ki trajajo od 35 sekund do minute in pol. Izvajamo solistične skladbe, lahko tudi skladbe za manjše instrumental¬ ne sestave. Ustrezajo skladbe, ki izražajo gibanja, skladbe s programskimi naslovi,pa tudi nekatere izmed preprostih skladb starih mojstrov. Otrokom predvajamo tudi orkestralno glasbo. Predvajamo jim ustrezno kratka orkestralna dela ali pa zaključene odlomke več¬ jih orkestralnih del, npr. orkestralnih suit. Vsa glasbena dela, ki jih otroci poslušajo, naj slišijo čim večkrat, tako da si vse skladbe zapomnijo in jih ob ponovnem poslušanju prepoznavajo in v sebi reproducirajo. Poslušanje glasbenih pravljic Otroci poslušajo živo posredovane glasbene pravljice in glas¬ bene pravljice, ki jih predvajamo s tehničnimi posredniki. Pri 144 živem - neposrednem - posredovanju glasbene pravljice izvaja¬ mo otrokom poznane in neznane pete pesmi, instrumentirane pes¬ mi, poznane in nepoznane instrumentalne skladbe ter razne zvoč¬ ne efekte. V glasbene pravljice, ki jih otrokom predvajamo s tehničnimi posredniki, vključimo lahko poleg vokalnih in instru¬ mentalnih glasbenih del tudi glasbena dela iz orkestralne glas¬ be. Primerno je, da poslušanje glasbe večkrat povežemo z likovnim ustvarjanjem. Poslušanje glasbe povezujemo tudi z gibanjem. Z otroki se pogovarjamo o glasbi.Otroci zvedo, da skladbe in pesmi, ki jih poslušajo, ustvarijo skladatelji. Do neke mere lahko med seboj primerjajo skladbe, ki so jih poslušali. Ugo¬ tavljajo, da se skladbe med seboj ločijo po značaju: nekatere so vesele, žalostne, živahne, mirne itd. Igranje na male instrumente Otroci naj poznajo imena vseh tistih instrumentov, na katere igra vzgojitelj, in imena tistih, ki jih sami uporabljajo. Otroci uporabljajo lastne instrumente (roke, noge in govorila): z rokami ploskajo (votli in ploski plosk), udarjajo po kolenih, po različnih tfdih podlagah (izmenično in z obema rokama hkra¬ ti), udarjajo s prsti desne roke po hrbtni strani mirujoče le¬ ve roke, trkajo po trdi podlagi in drsijo z dlanjo ob dlan ali z dlanmi ob telesu. Z nogami sede topotajo, topotajo s prsti, s peto, s celim stopalim (izmenično in z obema nogama hkrati), z nogami tudi drsijo po tleh (v isto in v nasprotno smer). Uporaba govoril: tleskanje z jezikom, pokanje z ustnicami ipd. 14 5 Otroke navajamo na pravilno uporabo nekaterih malih ritmičnih instrumentov in utrjujemo uporabo tistih malih ritmičnih instru¬ mentov, ki so jih že uporabljali v prejšnjih oddelkih. Otroci uporabljajo naslednje male ritmične instrumente: - iz prve skupine malih ritmičnih instrumentov: žeblje, tri¬ angel (namesto priloženega masivnega tolkala uporabljamo laž¬ je in tanjše kovinsko tolkalce), viseče činele (nanje udarja¬ mo s klobučevinastim tolkalcem, s kovinsko metlico ali s tan¬ kim kovinskim tolkalcem), činele v paru in razne improvizi¬ rane instrumente: viseče kovinske plošče, palice in cevi, podkev, instrumente iz kolesarskih zvoncev; - iz druge skupine malih ritmičnih instrumentov; paličice (pra¬ ve ali improvizirane), leseni boben, cevasti les, kastanjete na ročaju (improviziramo jih lahko iz kuhalnic), lesene tol- kače, orehove lupine, bič (iz dveh kartonskih trakov), plošča¬ te kamne, koruzne ali smrekove storže in druga strgala; - iz tretje skupine malih ritmičnih instrumentov: ropotulje raz¬ ličnih oblik z različno vsebino, različno oblikovane nize (kovinski niz, nizi raznih olesenelih plodov, nizi lesenih kroglic, nizi školjk itd.); - iz četrte skupine malih ritmičnih instrumentov: boben, male otroške stoječe pavke, ročni boben - tamburin brez zvončkov, tamburin z zvončki, improvizirani bobni (nanje udarjamo s klobučevinastimi tolkalci, s kovinskimi metlicami in z roka¬ mi); - iz pete skupine malih ritmičnih instrumentov: različna impro¬ vizirana večstrunska brenkala ter improvizirane kitare iz jogurtovih lončkov in tamburice iz plastenk; - iz šeste skupine malih ritmičnih instrumentov: goslice (ko¬ ruzne gosli); in guslam podobna improvizirana godala; - iz sedme skupine malih ritmičnih instrumentov: trstenke, raz¬ lične piščali, rogove iz lubja ali kartonskih tulcev, piskamo s travo ali na didldajček, trobimo v trobento iz plastenk. 146 Otroci utrjujejo uporabo malih ritmičnih instrumentov z izva¬ janjem ritmičnega odmeva. Otroci ponavljajo ritme ritmičnih mo¬ tivov ali ritme melodičnih motivov, ki jih vzgojitelj poje ali igra na instrument.Otroci izvajajo ponavljajoče se ritmične motive. Otroci uporabljajo male ritmične instrumente za spremljavo k ustreznim govorjenim besedilom. V ta namen izberemo kratke ver¬ ze, uganke, izštevanke in reke. Izbiramo le tista ritmično te¬ koča besedila, ki po svoji vsebini ustrezajo ritmični spremlja¬ vi z instrumenti. Otroci naj si besedila v ta namen tudi sami izmišljajo. Besedila lahko spremljajo v celoti ali spremljajo samo posamezne dele besedila. Izvajajo ritem besedila ali po¬ navljajoče ritme, spremljajo lahko samo nekatere besede. Z malimi ritmičnimi instrumenti spremljajo otroci petje nekate¬ rih znanih pesmi. V ta namen izberemo samo tiste pesmi, pri ka¬ terih je ritmična spremljava smiselna dopolnitev celote in kjer se zvočna barva posameznega instrumenta prilega vsebini pesmi. Izbiramo vesele, poskočne pesmi, pesmi o živalih, koračnice, pesmi, ki nekaj zvočno ponazarjajo itd. Otroci lahko spremlja¬ jo pesmi z eno samo vrsto ritmičnih instrumentov, več skupin izmenično igra z različnimi instrumenti ali pa več skupin z različnimi instrumenti spremlja pesem sočasno. Otroci lahko ritmično spremljajo samo del pesmi ali vso pesem. Izvajajo ali ritem melodije ali spremljajo s ponavljajočimi se ritmič¬ nimi motivi ali pa uporabljajo instrumente za zvočno ilustra¬ cijo določenega besedila. Otroci spremljajo z malimi ritmičnimi instrumenti igranje vzgo¬ jitelja. Vzgojitelj lahko izvaja na melodičnem instrumentu me¬ lodije znanih pesmi, otroci ga z ustreznimi instrumenti sprem¬ ljajo. Otroci lahko spremljajo tudi izvedbo nekaterih skladbic. 147 Spremljajo samo tiste skladbice, pri katerih ritmična spremlja¬ va ne moti in se barva posameznih ritmičnih instrumentov dobro prilega vsebini in značaju skladbice. Otroci na ritmične instrumente improvizirajo. Improvizirajo prosto, spremljajo pripovedovanje pravljic in zgodb, spremljajo svojo lastno izmišljanje zgodb, spremljajo dramatizacijo prav¬ ljice itd. Otroci z instrumenti spremljajo gibanje. Skupina otrok ali po¬ samezni otrok spremlja gibanje ostalih otrok. Otroci sami izdelujejo ritmične instrumente: izdelujejo ropo¬ tulje in nize, lahko tudi tolkače, okrasijo improvizirane bob¬ ne, pomagajo pri izdelavi brenkal-Otroci izdelajo instrumente zase in za mlajše otroke. Posamezni otroci igrajo na melodične instrumente. Otroci igra¬ jo kratke melodične motive, na primer klic kukavice in sinice. Po posluhu iščejo melodije zelo preprostih otroških pesmi (na ksilofonu). Nekateri otroci lahko igrajo tudi preproste eno- ali dvotonske ostinatne spremljave. Izvajanje glasbenih didaktičnih iger Pri glasbenih didaktičnih igrah razvijamo otrokom veščine, pri¬ vajenosti, aktivnosti in sposobnosti, ki so potrebne pri osta¬ lih treh glasbenih dejavnostih. Izvajamo glasbene didaktične igre, - pri katerih ločijo otroci zvoke po barvi. Najprej se po barvi glasu spoznavajo med seboj, nato po barvi zvoka spoznajo različne predmete in nekatere instrumente; 148 - pri katerih otroci razlikujejo različno jakost zvokov (ločijo med tihim in glasnim ter med naraščanjem in pojemanjem glas¬ nosti) ; - pri katerih otroci razlikujejo višino in trajanje zvokov (različno reagirajo na višino zvokov in sami izvajajo različ¬ no visoke glasove); - pri katerih otroci nakazujejo smer, iz katere slišijo zvoke; - pri katerih otroci razlikujejo hitrost: razlikujejo med hit¬ rim in počasnim pa tudi med pohitevanjem in zadrževanjem hitrosti; - pri katerih vplivamo na otrokov čut za ritem: pri teh otroci na različne načine reproducirajo dani ritem ali razlikujejo posamezne ritme in nanje različno reagirajo; - s katerimi razvijamo posluh za melodijo: pri njih otroci pre¬ poznavajo melodije pesmi, prepoznavajo značilne melodične mo¬ tive, prepoznavajo celo melodijo pesmi, ki je nekoliko spre¬ menjena (otroci ugotavljajo, katera pesmica je skrita v me¬ lodiji), reproducirajo različne melodične motive ali izvaja¬ jo melodije ali kratke melodične motive, ki si jih sami iz¬ mišljajo; - s katerimi vplivamo na oblikovanje otrokovih pevskih zmož¬ nosti, in - s katerimi utrjujemo poimenovanje in uporabo malih instru¬ mentov. NAVODILA Glasba mora prevevati vse otrokovo življenje. Vzgojitelj išče ugodne priložnosti za na,ravno povezovanje vsakodnevnih dejav¬ nosti z glasbo. Z glasbo naj pestri, poživlja in bogati druge zaposlitve. Z otroki poje med igrami, na sprehodu v naravi, na dvorišču in med drugimi usmerjenimi zaposlitvami. Glasbo lahko otroci poslušajo v naravi, pred popoldanskim počitkom, pri lut¬ kovnih prizorih, pri poslušanju pravljic in zgodb, pri gledanju 149 diafilma ali epi filma, pri glasbeno-ritmičnih zaposlitvah in pri likovnih zaposlitvah. Na male instrumente igrajo lahko otroci pri igrah v naravi (tam igrajo predvsem na tiste instru¬ mente, ki jih tam izdelajo ali naberejo), pri telesni vzgoji, pri gibalno-ritmičnih zaposlitvah, pri lastnem pripovedovanju pravljic ali zgodb in pri dramatizacijah. Glasbene didaktične igre izvajamo pri jutranjem razgibanju, pri telesnovzgojnih in ritmično-gibalnih zaposlitvah, pri dejavnostih po želji otrok v naravi in na dvorišču. Vzgojitelj pripravi enkrat tedensko usmerjeno glasbeno zapoli- tev. V njej poveže 3 ali 4 različne glasbene dejavnosti. Pri izbiri pesmi smo pozorni na to, da izbiramo čimbolj razno¬ like pesmi. Raznolike naj bodo po vsebini, po metodiki, po ob¬ liki, po ritmiki, po tempu in po značaju. Izbiramo bolj lahkot¬ ne, vesele pesmi, pa pesmi, ki segajo globlje in ne zbujajo zgolj sproščenega navdušenja, ugodja in veselja, temveč zbuja¬ jo predvsem estetska in socialna čustva. Interes za novo pesem zbudimo z razgovorom, z uganko, z napo¬ vedjo, z raznimi ponazorili ali posredno s drugimi privlačni¬ mi cilji; s pesmijo bomo nastopili, pesem bomo zapeli otroku, ki ima rojstni dan itd. Pred vsakim petjem moramo ustvariti ustrezno vzdušje za petje, ki se mora prilegati vsebini pesmi. Tako otroke psihično pri¬ pravimo na petje. Le v tem primeru bo petje doživeto, interpre¬ tacija pa iskrena. Pri osvajanju novih pesmi uporabljamo: metodo pripevanja (otro¬ ci spontano pritegujejo vzgojiteljevemu petju), metodo petja z vzgojiteljem, metodo petja posameznih delov pesmi, metodo iz¬ vajanja melodije pesmi, metodo izvajanja ritma pesmi in metodo 150 izvajanja ritma pesmi in metodo izvajanja besedila pesmi (kadar dela otrokom težave le eden izmed elementov, na primer: del me¬ lodije, del besedila, del ritma, potem lahko to oddvojimo in ločeno utrjujemo). Ko otroci pesem že obvladajo, jo skušamo utrjevati na najraz¬ ličnejše načine, najprej z različnimi metodami: s petjem ob vzgojiteljevi instrumentalni spremljavi, s petjem kot zbor z dirigentom, s petjem ob lastni ritmični instrumentalni spremlja¬ vi, s petjem ob sočasnem poslušanju magnetofonskega posnetka (lahko lastnega) ali gramofonske plošče, s petjem v mikrofon (snemanje magnetofonskega posnetka), posamezni otroci ali ce¬ lotna skupina poje otrokom mlajše skupine itd. Pesmi utrjujemo tudi v različnih povezavah z drugimi dejavnostmi, na primer: ponavljanje pesmi povežemo z besednimi, slikovno opisnimi, gi¬ balnimi ali glasbenimi ugankami, ponavljanje pesmi povežemo s prikazovanjem ustreznih diapozitivov, pri dramatizaciji, pri ritmično-gibalnih zaposlitvah itd. Pred vsakim petjem moramo pesem intonirati z glasom. Predhodno začetni ton zaigramo na uglašenem melodičnem instrumentu. Pesem moramo peti vedno v isti višini. Otrokom obrazložimo, zakaj pesmi intoniramo. Navajamo jih, da skušajo sami po posluhu za¬ deti začetek pesmi v pravilni višini, če so prav začeli, pre¬ verimo z melodičnim instrumentom). Pogovori o glasbi - o pesmih - morajo biti spontani in ne sme¬ jo biti prepogosti. Pomembnejše od pridobivanja osnovnih spoz¬ nanj o glasbi je pridobivanje pravega veselja do glasbenih de¬ javnosti . Čim večkrat organizirajmo izmišljanje pesmi. Otroci naj se pevsko ustvarjalno sproščajo predvsem v naravi, pa tudi pri drugih zaposlitvah lahko otroke spodbujamo k njihovi lastni ustvarjalnosti. 151 Poslušanje vokalne glasbe: največkrat poje otrokom vzgojitelj, poje ob različnih priložnostih in pri glasbenih zaposlitvah. Otroci naj bi si sami zaželeli, da jim vzgojitelj zapoje dolo¬ čeno ali poljubno pesem. Kadar vzgojitelj poje otrokom že poz¬ nane pesmi, se lahko spremlja z instrumentom, neznane pesmi poje brez instrumentalne spremljave. Kadar otroci poslušajo petje otrok iz radijskega sprejemnika, moramo že predhodno ugotoviti, ali pesmi zares ustrezajo. Naj¬ bolje je take oddaje posneti na magnetofonski trak, v tem pri¬ meru imamo večjo možnost, da izberemo samo ustrezne pesmi in da jih predvajamo tedaj, ko nam to najbolj ustreza. Na vsako poslušanje glasbe naj bodo otroci psihično pripravlje¬ ni: ustvariti moramo glasbenemu delu ustrezajoče vzdušje in v otrocih zbuditi pričakovanje ter željo po poslušanju glasbe. Interes za poslušanje glasbe lahko zbudimo na različne načine: z instrumentom, z magnetofonom, s spremenjeno razporeditvijo prostora in zatemnitvijo prostora (otroci naj poslušajo glasbo v čimbolj sproščenih položajih), s posredovanjem glasbe v ob¬ liki ustvarjalne igre "Koncert". Poslušanje glasbe lahko uvede¬ mo z razgovorom, s petjem, z uganko, z zgodbo ali z različnimi ponazorili. Vsako skladbo mora vzgojitelj obvladati do tolikšne mere, da jo zmore zaigrati na pamet, tekoče, brez napak, in jo vsebini ustrezno interpretirati. Posredovanje mora biti doživeto in iskreno. Instrumentalne skladbe in instrumenti rane pesmi izva¬ jamo bodisi s klavirjem ali z drugimi melodičnimi instrumenti. Poslušanje glasbenih pravljic lahko povežemo s prikazovanjem diafilmov ali epi filmov. 152 Kadar povezujemo poslušanje glasbe z likovnim ustvarjanjem, iz¬ beremo enostavno, otrokom že znano likovno tehniko, ki jo že dobro obvladajo. O glasbenih delih se pogovarjamo takrat, ko jih otroci že dobro poznajo in jih med seboj že lahko primerjajo. Ti pogovori mora¬ jo biti spontani, z njimi ne smemo porušiti razpoloženja in do¬ življanja, zato se o glasbenih delih ne pogovarjamo takoj po poslušanju. Včasih je primerno imeti razgovor o glasbi pred ustvarjalno igro "Koncert". Razgovor lahko nastane spontano, če otroci sami sprašujejo o glasbi. Zavedati se moramo, da želimo otrokom glasbo predvsem čustveno in ne razumsko približati, za¬ to ne smemo kvariti nastalega čustvovanja ob poslušanju glasbe z razumskim razčlenjevanjem glasbenih del. Za igranje na male instrumente je važno, da imamo toliko in¬ strumentov, kolikor je otrok (za igre ritmičnega odmeva ipd.). Vsak nov instrument moramo otrokom dobro predstaviti. Vse instrumente naj otroci pravilno uporabljajo: pravilno drži¬ jo in prožno udarjajo, ne glede na to, ali z njimi igrajo do¬ ločene ritme ali na njih po svoje improvizirajo. Četudi igrajo vsi otroci hkrati na male ritmične instrumente, ne sme biti hrupa. Otroke opozarjamo, naj se poslušajo - lepo se sliši, če igrajo bolj tiho. Otroke tudi opozarjamo, naj po¬ slušajo in primerjajo, kako lahko isti instrument različno zveni, če ga uporabljamo na različne načine. V otrocih razvijamo skrben odnos do instrumentov. To izražajo s tem, da instrumente ustrezno uporabljajo, pa tudi s tem, da jih vedno po uporabi pospravijo na določeno mesto. 153 Otroke navajamo, da kdaj tudi sami sodelujejo pri izbiri in¬ strumentov: za spremijavo k pesmim, za spremljavo h govorjenim besedilom, za spremljavo gibanja določene živali itd. Skupno tudi ugotavljamo, ali bi določeni pesmi ali skladbi ritmična spremljava sploh ustrazala ali ne. Otroci samostojno izdelujejo različne instrumente. Otroke navajamo, da v svojem okolju prisluhnejo raznim predme¬ tom in sami iščejo take, ki dobro zvenijo in bi jih lahko upo¬ rabljali za instrumente. Od doma lahko prinesejo zvončke ali razne druge kovinske predmete, ki dobro zvenijo. Za izvajanje glasbenih didaktičnih iger je važno, da imajo pra¬ vila igre že pomembno vlogo. Otrok v igri preizkuša svoje moči. Uspela bo tista igra, pri kateri so pravila prikrojena otroko¬ vim zmožnostim. Najmanj mikajo otroke igre s premalo zahtevnimi pravili, zato v tem oddelku zgolj reševanje glasbenih didaktič¬ nih nalog ne ustreza. Otroke zanima tudi rezultat igre, zato so zanje primerna razna tekmovanja, bodisi med skupinami bodisi med posamezniki. Oblikujemo igre, pri katerih se pravila in na¬ loge povezujejo z vsebino, pa tudi igre brez vsebine, ki so osnovane zgolj na zanimivih pravilih in nalogah. Otroci imajo lahko različne vloge ali pa izpolnjujejo enake ali podobne naloge vsi otroci drug za drugim. Pravila in naloge moramo otrokom razločno in smiselno razloži¬ ti. Razlaga igre naj bo tik pred začetkom in ne že prej, da otroci napotkov ne pozabijo. Velikokrat oblikujemo glasbeno didaktično igro tako, da izpol¬ njevanje naloge povezujemo z gibanjem. 154 Pri izvajanju glasbene didaktične igre lahko večamo zahtevnost: postopoma večamo zahtevnost naloge ali dodajamo nova pravila. Posamezne glasbene didaktične igre izvajamo večkrat. Igre bi morali tako oblikovati in tako izvesti, da bi si jih otroci čim večkrat sami zaželeli. LIKOVNA VZGOJA SMOTRI SO: - razvijati in spodbujati otrokovo naravno nagnjenje do likov¬ nega izražanja in zbujati veselje za likovno udejstvovanje; - razvijati otrokovo ustvarjalnost, iznajdljivost, samostojnost ter delovne in kulturno higienske navade; - seznaniti otroke z različnimi likovnimi tehnikami in materi¬ ali ter jih usposobiti za njih uporabo; - razvijati osnove za vrednotenje likovnih stvaritev; - z estetsko urejenim okoljem vplivati na skladen razvoj otro¬ kove osebnosti. VSEBINA IN NALOGE Smotre likovne vzgoje uresničujemo na likovnih področjih: plos¬ kovnem oblikovanju (risanje, slikanje), plastičnem oblikovanju in uvajanju v osnove estetskega vrednotenja. Oddelek za otroke od 3. do 4. leta: Smotre likovne vzgoje uresničujemo tako, da - bogatimo otrokova doživetja in zagotavljamo sproščeno vzduš¬ je v oddelku; - razvijamo motoriko rok in zagotavljamo njen pravilen razvoj; - seznanjamo in navajamo otroke na pravilno uporabo pribora in raznih materialov; 155 - razvijamo in utrjujemo delovne ter kulturne higienske navade otrok ; - omogočamo otrokom prehod iz faze čečkanja k elementarnemu likovnemu izražanju in - nudimo otrokom kvalitetne slikanice in ilustracije. Ploskovno oblikovanje Risanje Svobodno risanje po velikem formatu papirja s samostojno pote¬ zo, risanje črt v razne smeri in z različno kontinuiteto (npr. od krožnih do drugih vrst črt). Postopno urejanje črt. Slikanje Spoznavanje slikarskega materiala, pribora, navajanja na njiho¬ vo uporabo, spoznavanje in navajanje na potreben red in higien¬ ske navade. Spoznavanje, prepoznavanje in poimenovanje barv. Pokrivanje celotne ploskve s slikanjem, pobarvanjem posameznih ploskev, postopno prehajanje na popolno poslikanje določene ploskve, svobodno oblikovanje z barvo po pobarvani ploskvi. Razvijanje občutka, smisla za barvo. Svobodno odtiskovanje po celotni ploskvi. Plastično oblikovanje Seznanjanje z materiali in priborom za plastično oblikovanje, postopno navajanje na njih uporabo. Igra s plastičnimi mate¬ riali. Svobodno in spontano oblikovanje raznih plastičnih ob¬ lik. Razvijanje čuta za plastično formo. Uvajanje v osnove estetskega vrednotenja Spontano pogovarjanje o tem, kar so otroci izdelali kot tudi o nekaterih predmetih in pojavih iz neposrednega okolja in poskus vrednotenja. 156 NAVODILA Otroku pomeni likovno izražanj e igro, sprostitev in veselje. Risanje je osnova za likovno izražanje in je v začetni fazi otroku naj bližje. Na tej stopnji ni ostrega prehoda med risa¬ njem in slikanjem. Otrok često riše tudi s slikarskimi materi¬ ali. Teme naj bodo čimbolj preproste in otroku blizu, npr. dim, polžki, klobčič, dežek, trava, balončki, žoge, obročki, plot, hiša, drevo. Uporabljamo suhe in mokre risarske materiale, kot npr. bela šolska kreda, šolska barvna kreda, debeli mehki svinčnik, gra¬ fit, voščenke, oglje, lužine in druge tekoče barve. Kadar upo¬ rabljamo mokre barve, rišejo otroci s prstki, gobicami in širo¬ kimi čopiči. Izbiramo tehnike, s katerimi otrok hitro doseže učinek, da ne zgubi veselja. Barve so za otroka radostno doživetje. Z njimi ga seznanjamo postopoma: najprej z eno, dvema, tremi barvami. Otroku pustimo dovolj časa za packanje in poizkušanje. Nato mu pomagamo s teh¬ ničnimi napotki o uporabi pribora in materiala. Vzgojitelj izbira preproste teme in pri tem upošteva okolje in izkušnje otrok, kot npr. rumeno sonce, rdeče, rumene itd. žoge, balončki, sneženi mož, sadje, maškare, pisana ruta, prt. Otroci slikajo s suhimi in mokrimi slikarskimi materiali, kot so npr. šolska barvna kreda, voščenke, tempera, jubocolor bar¬ va ter druga tekoča barvila. Pri uporabi mokrih barv slikajo otroci s prstki, gobicami in širokimi čopiči. Za odtisovanje uporabljamo čimbolj preproste žige iz naravne- 157 ga materiala, stiropora, plute. Izbiramo privlačne teme, kot so tiskanje blaga, prtičkov, predpasnikov, pisem z "znamkami", preprog. Tehnike in materiale za plastično oblikovanje je treba večkrat menjati in spreminjati, da zaposlimo in razvijamo vse mišice rok, posebno dlani in prstov. Z nekaterimi dejavnostmi zaposlu¬ jemo cele dlani (gnetenje, ploščenje, svaljkanje), z nekaterimi razvijamo predvsem spretnost prstov (stiskanje, vtikanje). Iz¬ biramo različne materiale, kot so: pesek, mivka, sneg, glina, plastelin. Uvajanje v osnove estetskega vrednotenja se uresničujejo spon¬ tano, ob delu ali po končanem likovnem udejstvovanju otrok. Materiali in pribor naj bodo otrokom vedno na razpolago, saj mora vzgojitelj izkoristiti sleherno priložnost za to, da omo¬ goči otrokom likovno udejstvovanje. Enkrat tedensko organizira usmerjeno likovno zaposlitev. Oddelek za otroke od 4. do 5. leta Smotre likovne vzgoje uresničujemo tako, da: - plemenitimo in bogatimo čustveno doživljanje otrok, zagotav¬ ljamo sproščeno vzdušje v oddelku; - spodbujamo izrazno in ustvarjalno sposobnost otrok in smisel za skladnost, red in mero; - omogočamo menjavanje in pogosto uporabo pribora in raznih materialov; - usmerjamo pozornost otrok na obdelavo detajlov in zahtevnejših likovnih rešitev ter - že spodbujamo primerjanje med deli otrok v oddelku. 158 Ploskovno oblikovanje Risanje Risanje črt v različne smeri, z različno jakostjo in z različno kontinuiteto, urejevanje črt. Risanje jasnih in odločnih črt. Začetna predstavitev predmetov v prostoru, kot npr. spredaj, za¬ daj, zgoraj, spodaj. Slikanje in osnove grafike Svobodno slikanje z barvami, spontano iskanje in odkrivanje no¬ vih barv in barvnih odtenkov, slikanje celotnih danih ploskev. Izdelovanje lepljenk na določeno temo. Risanje, pri katerem se vzorec ritmično ponavlja. Plastično oblikovanje Oblikovanje raznih form, oblikovanje z uporabo modelirk in pa¬ ličic, bogatenje izdelane figure z dodatnimi detajli. Uporaba dopolnilnega materiala z namenom, da doseže izdelana figura večjo stabilnost. Oblikovanje raznih figur iz različnih materialov, kombiniranje elementov med seboj, kombiniranje elementov v prostoru, nizanje elementov. Osnove estetskega vrednotenja Bolj zavestno in bolj aktivno opazovanje estetskih pojavov v okolju, predmetov vsakdanje rabe, prirodnega okolja, sodelova¬ nje pri urejanju neposrednega okolja in vrednotenje le-tega. Ocenjevanje lastnih likovnih del, likovnih del drugih otrok z vidika skladnosti barv, barvne ploskve, uporaba materialov. 159 NAVODILA Pri uresničevanju smotrov likovne vzgoje moramo upoštevati li¬ kovno razvojno stopnjo otrok in individualna ustvarjalna nag¬ njenja posameznih otrok glede na motive, materiale, tehnike ter okolje, v katerem otrok živi. Pri izbiri motivov in tem za ri¬ sanje je treba upoštevati, da je otrokova roka še dokaj nespret¬ na, da ima otrok še pomanjkljive izkušnje in še kratkotrajno ter šibko koncentracijo pozornosti. Primerne teme so npr. hiše, drevesa v gozdu, smreka, živali, ptiček v kletki, človeška fi¬ gura, prometna sredstva, križišče, miza s stoli, ilustriranje pravljic, risanje po doživetju. Otroci rišejo s suhimi in mokrimi risarskimi materiali (mehki svinčnik, grafit, voščenke, šolske krede, oglje, flomastri, lu- žine, tuš ter razna tekoča barvila). Kadar uporabljamo mokre barve, rišejo otroci s prstki, gobicami, širokimi čopiči in trsko. Otrokova barvna skala je še močno omejena in njegovo slikanje močno odvisno od trenutnega čustvenega počutja. Zato je treba biti zelo rahločuten pri nasvetih, da ne bi bila okrnjena otro¬ kova samobitnost. Primerne teme za slikanje so: vaza s Cvetjem, cvetoče drevo, travnik s cvetjem, hiše, domače živali, živali v gozdu, promet¬ na sredstva, punčka, mama, oče, prijatelj, sadje, sneženi mož, Dedek Mraz, pustne šeme, ilustriranje pravljic, slikanje po doživetj ih. Otroci slikajo s suhimi in mokrimi slikarskimi materiali: vo¬ ščenke, šolske barvne krede, pasteli, tempere, zidne barve z različnimi vezavami. Uporabljamo naslednje tehnike: trganka, rezanka, praskanje v voščeno podlago. Slikajo s čopiči in gobi¬ cami . 160 Za trganke, lepljenke, rezanke uporabljamo pretežno revijalni papir. Primerne teme za odtiskovanje so: tekstilni vzorci z dvema ali tremi žigi v dveh ali treh barvah, vzorčasta ruta, obleka, preproga, tiskanje voščilnic, potiskavanje pustnih klo¬ bukov, ovratnikov in okraskov, tiskanje zastave z zvezdami, slikanje s šablono, odtis simetrije - barvne lise, metulj. Upo¬ rabljamo žige iz raznih materialov. Pri plastičnem oblikovanju pomeni korak naprej dodajanje mate¬ rialov, ki prispevajo k stabilnosti figure in praskanje mavčne¬ ga reliefa. Vzgojitelj samostojno in skupaj z otroki izbira teme, zelo pri¬ merne so naslednje: skledice, krožnik sadja, vaza z rožo, razni predmeti, živali ter človeške figure. Pri tem uporabljamo gnet¬ ljive materiale - glino, plastelin, mivko, sneg. Kot dodatne materiale uporabljamo vejice, palčke, žice. Za praskanje upo¬ rabljamo debele žeblje. Oblikovanje z raznovrstnim materialom je koristno predvsem za razvijanje otrokovih ročnih spretnosti, za spoznavanje lastnosti materialov in za razvijanje sposobnosti kombiniranja tako posa¬ meznih elementov kot tudi raznih materialov. Oblikovanje osnov estetskega vrednotenja postaja vedno manj spontano in občasno in se postopno izvaja kot samostojno pod¬ ročje likovne vzgoje. Otrok mora imeti vedno možnost za spontano likovno ustvarjanje, za sodelovanje pri urejanju ambienta, vzgojitelj pa organizira enkrat tedensko usmerjeno likovno zaposlitev. 161 Oddelek otrok od 5. leta do vstopa v šolo Smotre likovne vzgoje uresničujemo tako, da: - spodbujamo zanimanje otrok za barvo, obliko in prostor v resnični stvarnosti in jih opozarjamo na skladnost, red in mero-, - jih usmerjamo tako, da jasneje likovno izražajo določeno za¬ misel ali vsebino; - si prizadevamo, da otroci bolj spretno in bolj temeljito uporabljajo likovni pribor in materiale ter bolj samostojno izbirajo motive; - jim razvijamo smisel in sposobnost za vrednotenje lastnih del in del drugih otrok in jim razvijamo osnovne kriterije za vrednotenje lastnih del in del drugih otrok in jim razvijamo osnovne kriterije za vrednotenje likovnih stvaritev sploh ter - še nadalje utrjujemo delovne in kulturno higienske navade. Ploskovno oblikovanje Risanje Uporaba in kombiniranje različnih črt - horizontalnih, vertikal¬ nih, krivih, vijugastih, krožnih, tankih, debelih, kratkih, dol¬ gih. Izražanje izkušenj, predstav, želja z jasno risbo. Risanje predmetov, doživljajev itd. z mnogimi drobnimi detajli. Risanje figur v gibanju in povezavi z okoljem. Slikanje in osnove grafike Slikanje na osnovi doživetij, ki so emocionalno zdiferencirana (veselje, žalost, navdušenje itd.) in njih adekvatno izražanje z barvo. Razširjanje barvne skale na veliko nians. Spodbujanje samostoj¬ nih, originalnih likovnih rešitev, posebno pri ilustriranju. Dosledno prekrivanje celih ploskev z barvo. Izdelovanje žigov 162 in šablon za tiskanje, pri tiskanju doslednejše upoštevanje zahteve po redu in ritmu, barvni skladnosti in ustreznosti vzorca namenu. Plastično oblikovanje Oblikovanj e figur z mnogimi detajli, z izraženim značajem, po¬ stavljeno v odnos do drugih zamišljenih ali izdelanih figur. Oblikovanje iz enega komada materiala. Samostojno konstruiranje iz različnega materiala, upoštevanje vrste materiala, vloge posameznih elementov v celotni konstruk¬ ciji . Osnove estetskega vrednotenja Ugotavljanje skladnosti okolja in predmetov vsakdanje rabe v njem. Razvijanje kritičnosti in samokritičnosti do lastnih del in del drugih otrok. Seznanjanje z osnovnimi lastnostmi dobre slikanice. Elementarno seznanjanje z umetniškimi deli ali reprodukcijami umetniških del (motiv, barva, kompozici¬ ja, obdelava detajlov itd.) kot poimenovanje nekaterih avtor¬ jev. NAVODILA Če so otroci v oddelku že seznanjeni z likovno vzgojnim delom, s tehnikami, materiali itd. že iz prejšnjih oddelkov, potem upošteva vzgojitelj vzgojni program za ta oddelek. Ker pa je mnogokrat v tem oddelku nekaj "novih" otrok, mora vzgojitelj likovno vzgojno delo zelo individualizirati in ga prilagoditi ugotovljeni razvojni stopnji otrok in okolju, v katerem žive. Če so vsi otroci "novinci", poseže vzgojitelj v načrte pred¬ hodnih oddelkov, odvisno od likovne razvitosti otrok. 163 Risanje je še vedno najpogostejši način likovnega izražanja. Možnost za izbiro tem je neprimerno večja kot v prejšnjih oddel kih, navajamo le nekatere: prijatelj in jaz, mama, oče, punčka, živali, prometna sredstva in konkretna prometna situacija, gozd pozimi, travnik, sankanje, drsanje, ilustriranje pravljic, risanje po doživetju. Pri risanju uporabljamo suhe in mokre risarske materiale: mehki svinčnik, grafit, voščenke, flomastre, šolske krede, oglje, lu- žine, tuš, razna tekoča barvila. Za risanje z mokrimi barvami uporabljamo trske ter široke in tanke čopiče. Pri slikanju navajamo otroke na uporabo živih in umirjenih barv na rabo omejene in neomejene barvne skale. Skupno z otroki iz¬ biramo teme, navajamo le nekatere možne: živali v gozdu, gozd v jeseni, kokošja družina, cvetje v vazi, cvetličarna, naša hi¬ ša, naš vrtec, pogrnjena miza, cirkus, Dedek Mraz z darili, maškare, stojnice na trgu itd., ilustracije pravljic, slikanje po doživetju. Uporabljamo suhe slikarske materiale (tempere, zidne barve z različnimi vezavami itd.). Med slikarske tehnike uvrščamo tudi batik, slikanje mokro v mokro, slikanje na škrob¬ no podlago, slikanje s strukturnimi barvami, slikanje na pleksi steklo, trganke, rezanke, mozaik, praskanke v voščeno podlago. Že znanim grafičnim tehnikam in materialom se pridruži še sli¬ kanje s šablonami, monotipija in gipsorez. Pri oblikovanju večamo število materialov in uvajamo vedno več in vedno zahtevnejši pribor (nož, škarje, klešče, kladivo, ši¬ vanka). Otroku pomagamo pri tehničnih pripravah, vendar moramo paziti na to, da pride otrokova lastna zamisel do prave velja¬ ve. Od prizadevnosti, iznajdljivosti in izvirnosti vzgojitelja je odvisna izbira oblikovalnih materialov, ki nudijo neomejene možnosti za ustvarjanje. Oblikovanje raznih materialov (papir, 164 plastika, tekstil itd.) ima sicer svojo vzgojnoizobraževalno vrednost, vendar dajemo prednost osnovnim likovnim ustvarjalnim področjem: ploskovnemu in plastičnemu oblikovanju. Tudi teme za oblikovanje izbira vzgojitelj skupaj z otroki. Na¬ vajamo le nekatere možne: človeška figura, doprsni kip, razne živali, sadje, gnezdo z jajci, spomenik. Za oblikovanje iz raz¬ nih drugih materialov navajamo naslednje možne teme: torbica, avion, pahljača, vetrnica, zmaj, prtiček, okraski, razne foto¬ grafije, roboti, živali, prometna sredstva, pohištvo, stroji, spomenik, ogrlica, okraski. Pri oblikovanju uporabljamo različne vrste papirja, lepenko, ta¬ pete, razne vrste embalaže (škatlice, stekleničke), lesene od¬ padke, tekstilne odpadke, razne vrste neškodljivih žic, plasti¬ ko, prirodne materiale, papir-maše, mavčne ploščice in suho glino. Za razvijanje osnov estetskega vrednotenja uporabljamo umetniš¬ ka dela, ki jih izbiramo po tehtnem premisleku. Ne pozabimo vključiti tudi estetskega vrednotenja skulptur in arhitekton¬ skih del. Otrok mora imeti trajno možnost za pregledovanje kvalitetnih slikanic, za sodelovanje pri urejanju in ocenjevanju ambienta, v katerem živi in predvsem za vsestransko likovno ustvarjanje. Poleg tega organizira vzgojitelj enkrat tedensko usmerjeno li¬ kovno zaposlitev otrok. 165 GIBALNO-RITMIČNA (PLESNA) VZGOJA SMOTRI SO: - usmerjati otroke v samostojno gibalno ustvarjalnost, da vsak najde v gibanju samosvoj plesni izraz, v neposrednost in na¬ ravnost gibanja, ki izhaja iz doživetja; - skrbeti za skladen razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti ter pravilen razvoj organizma, za pridobivanje gibalne koordina¬ cije in orientacije v lastnem telesu in v prostoru; - spodbujati z gibanjem razvoj posluha in umski razvoj; - omogočiti otrokom telesno in čustveno sprostitev, da se uvel¬ javijo v skupini in kot posamezniki; - z gibalno sprostitvijo preprečevati pojave motenih oblik ve¬ denja. Oddelek za otroke od 3. do 4. leta VSEBINA IN NALOGE Smotre plesne vzgoje uresničujemo: - s plesnim vživljanjem, s plesno dramatizacijo in pantomimo, z rajalnimi igrami in z didaktičnimi igrami; - z ustreznimi metodami: vodenje, improvizacija, od vodenja k improvizaciji, od improvizacije k vodenju; - z raznolikimi in aktualnimi spodbudami, ki jih vedno na novo črpamo iz oblik in gibanj v vsakdanjem okolju; - v naravi, iz glasbene, literarne, likovne, filmske in gleda¬ liške umetniške ustvarjalnosti. Razvijamo domišljijo in pozitivna čustva do različnih načinov gibanja, razgibavamo celo telo in posamezne dele telesa, urimo ravnotežje, uvajamo v istočasno in zaporedno gibanje, v osnov¬ no razlikovanje gibanja in mirovanja, (počasnega in hitrega, glasnega in tihega, sproščenega in napetega). 166 Oblikujemo kratke celovite teme zlasti s spodbudami iz narave in z likovnimi spodbudami in bogatimo predstave. Posamezna gi¬ banja imajo vsebino, da otrok gibanje laže doživlja. V eni za¬ poslitvi obdelamo po en celotni gib, npr. hoja z gibanjem rok. Otroke usmerjamo v plesna vživljanja v posamezno žival, igračo, ipd.; v preproste rajalne igre z največ tremi različnimi gibi, tudi v ljudske otroške rajalne igre ("bela lilija", idr., od¬ visno od krajevnih posebnosti); v didaktične igre z razlikovan¬ jem dveh ritmičnih gibov, dveh prostorskih smeri, dveh glasbil, dveh načinov gibanja. NAVODILA Otrokovo gibanje spodbuja vzgojitelj z lastnim sodelovanjem v gibanju in istočasnim besednim izražanjem, z lastnimi instru¬ menti, s kratkimi deklamacijami, z zapetimi pesmimi, z malimi instrumenti, z zaigranimi klavirskimi skladbami, z ilustraci¬ jami iz slikanic, s flanelogrami, z aplikati in s kostumskimi rekviziti, z lutko, s kvalitetnimi literarnimi spodbudami, z diafilmi, z opazovanjem dogajanja v naravi in v vsakdanjem okolju, z ustvarjalno uporabo rekvizitov za telesno vzgojo. Poleg navedenih išče še druge spodbude za gibalno ustvarjanje. Zahtevnost in tematiko vsklajuje z drugimi vzgojnimi področji. Vzgojitelj otroke najprej vodi, postopoma jih neopazno prepusti samostojnemu gibanju. Z otroki se igra, otroci naj ne čutijo učenja, zato ne silimo k natančnemu posnemanju, ampak naj se otroci vesele predvsem lastne aktivnosti. Prevladujeta metoda vodenja in od vodenja k improvizaciji. Samostojne zaposlitve na tej stopnji izvajamo po možnosti v skupinski obliki z otroki, ki se nam pridružijo na povabilo 167 ali spontano. Vzgojitelj organizira enkrat tedensko usmerjeno plesno zaposlitev. Zaposlitev traja 10 do 15 minut. Gibalno iz¬ ražanje povezujemo čim večkrat načrtno ali spontano, z drugimi zaposlitvami, da zadostimo otrokovi veliki potrebi po gibanju. Če je le mogoče izvajamo zaposlitve na prostem. Oddelek za otroke od 4. do 5. leta Smotre plesne vzgoje uresničujemo: - s plesnim vživljanjem, s plesno dramatizacijo in pantomimo, z rajalnimi igrami in z didaktičnimi igrami; - z ustreznimi metodami: vodenje, improvizacija, od vodenja k improvizaciji, od improvizacije k vodenju: - z raznolikimi in aktualnimi spodbudami, ki jih vedno na novo črpamo iz oblik in gibanj v vsakdanjem okolju: - v naravi, iz glasbene, literarne, likovne, filmske in gleda¬ liške umetniške ustvarjalnosti. Ob vživljanju razvijamo otrokovo domišljijo in spodbujamo raz¬ lične načine gibanja. Stopnjujemo hitrost, spretnost in traja¬ nje gibanja. Gibe razvijamo in že z nekaterimi popravki kontro¬ liramo. S povezovanjem gibov in z vsklajenostjo z ritmom raz¬ vijamo gibalno koncentracijo. S pomočjo vsebine gibanja razvi¬ jamo motorično in logično pomnenje, bogatimo predstave in go¬ vorni izraz. Otrokom omogočamo napetost v gibanju in sprosti¬ tev (relaksacija - trenutki mirovanja zaradi potrebe, ne zara¬ di prisile!). Posluh razvijamo s poudarkom na razlikovanju ritmov in motivov v gibanju. Gibanje spremljamo na čim več raz¬ ličnih načinov (lastni instrumenti, mali instrumenti, petje, posnetki pesmi in instrumentalnih skladb). Otrok je lahko plesalec in vokalni ali instrumentalni spremlje¬ valec hkrati. Otrokov odnos do prostora razvijamo z različnim gibanjem na mestu, v prostorskih smereh, v krogu, vijuganju, 168 diagonali, v korakih, tekih, skokih in z gibanjem po tleh, iz tal v višino in na tla. Posamezne dele telesa (glava, ramena, roke, dlani, noge, stopala, trup) aktiviramo z doživetimi gibi z različno tematiko. Uvajamo prve plesne in pantomimske dramatizacije. Rajalne igre razširimo na največ pet različnih gibov v gibalnem motivu. Go¬ jimo ljudsko otroško rajalno igro. V didaktičnih igrah nadalje razvijamo razlikovanje v gibanju, gibanja v prostoru, po ritmu, melodiji, glasbilu in ga povezujemo z glasbenimi didaktičnimi igrami. NAVODILA Spodbude za gibanje črpamo iz narave z neposrednim opazovanjem oblik in gibanja živali, rastlin in pojavov v naravi, s posred¬ nim spoznavanjem narave iz poljudno znanstvene literature, epi- filmov, filmov in TV. Ne ostajamo le pri spodbudah iz domačega naravnega okolja, saj je danes informiranost otrok zlasti po zaslugi TV dosti večja kot pred leti.Po oblikah in gibanju je spodbuden za gibanje otrok tudi raznoliki svet žuželk (ne le poetičnih metuljčkov in marljivih čebel!). Opazovanje oblik in gibanj v vsadkanjem okolju nam nudi vedno nove ideje za spodbujanje otrokove gibalne domišljije. Svet tehnike in arhitekture iz ožjega otrokovega okolja, lastnosti različnih snovi, s katerimi se otrok neposredno seznanja (prož¬ nost gume, mehkoba gline, plastelina, lepljivost žvečilnega gumija, idr.), fizikalni pojavi v okolju (sence, taljenje, zmrzovanje, idr.), vse to naj otroci ob naši pomoči nadgrajuje¬ jo s svojo gibalno domišljijo in ustvarjalnostjo. Umetniška ustvarjalnost za otroke nam nudi vedno nove literar¬ ne spodbude, kvalitetne likovne spodbude v ilustracijah slika- 169 nic in filmske spodbude za gibalno ustvarjanje na osnovi ri¬ sank. Spodbude z glasbenega področja so zelo raznolike, od lastnih instrumentov, izštevank, petja, malih instrumentov, žive instrumentalne glasbe do posnetkov klasične in sodobne glasbe. Lutkovne in druge gledališke predstave so lahko spod¬ buda za plesne dramatizacije. Prav tako so spodbude za gibalno domišljijo stvaritve otrok v oblikovanju in konstruiranju. Scensko in kostumsko ustvarjanje otrok s pomočjo raznolikih rekvizitov tako likovnih stvaritev kot vsakdanjih predmetov in rekvizitov za telesno vzgojo, ustvarja bogatejše vzdušje ob plesnih in govorjenih dramatizacijah. Otrok ne učimo, z njimi ne igramo. Izogibamo se stalnemu opazo¬ vanju in pozivanju k disciplini. Nove in aktualne spodbude bo¬ do dovolj motivirale otroke, da gornje ne bo potrebno. Jasno že razlikujemo metodo vodenja od metode improvizacije, če s skupino že nekaj časa delamo. Uporabijamo tudi kombinirane me¬ tode. Paziti moramo na jasnost našega gibanja, ker je otrok že dokaj natančen posnemovalec. Z metodo vodenja spodbujamo otro¬ ke k novim gibalnim kombinacijam. Ko jih prepustimo improvi¬ zaciji, sami ustvarjajo nove motive. Izogibamo se malim odprtim počepom in zaklonom, da ne škoduje¬ mo otrokovemu telesnemu razvoju. Vzgojitelj pripravi tedensko eno ritmično gibalno (plesno) za¬ poslitev. Zaposlitev je samostojna. Ritmično gibalna dejavnost otrok se lahko vključuje tudi v druga vzgojna področja kot uvodni ali zaključni del, kot načrtna ali spontana dejavnost. Lahko se prepleta z drugo zaposlitvijo. Pogosto izvedemo za¬ poslitev v obliki skupinske dejavnosti z namenom, da imajo otroci več prostora za gibanje; pa tudi zaradi različnih, inte¬ resov otrok in več možnosti za naše sodelovanje z njimi. V tem primeru organiziramo za ostale skupine dejavnost, ki ne zahte¬ va toliko našega neposrednega sodelovanja, poteka pa lahko na skupno temo. (Oblikovanje, likovna dejavnost, konstruktorji, pregled literature, igre za razvijanje logičnega mišljenja, idr.). Delitev v skupine lahko poteka po različnih kriterijih: interes, izštevanje, vzgojni smoter. Skupine se v dejavnostih lahko izmenjujejo ali pa ne. Če je mogoče, izvedemo zaposlitev na prostem. Spontano ustvarjalno gibalno dejavnost omogočimo otrokom čim večkrat. Posebno pozornost posvečamo duševni in te¬ lesni sprostitvi otrok z razvojnimi posebnostmi. Zahtevnost gibanja vsklajujemo s programom telesne vzgoje, za¬ htevnost glasbenih spodbud s programom glasbene vzgoje. Temati¬ ko vsklajujemo s programom umske vzgoje. Glede na specifičnosti plesne vzgoje pa včasih od gornjega tudi odstopamo. Oddelek za otroke od 5. leta do vstopa v šolo Izvajamo vse vrste plesnih zaposlitev: plesno vživljanje, ples¬ no dramatizacijo in pantomimo, rajalne igre in didaktične igre. Rajalne igre vključujejo pet in več gibov v rajalnem motivu. Ustvarjajo jih vzgojitelji pa tudi otroci samostojno ali sku¬ pinsko na osnovi primernih otroških umetnih pesmi in ljudskih pesmi. Gojimo otroško ljudsko rajalno igro, otrok ne učimo ljudskih plesov odraslih, niti jih ne prirejamo za otroke. Di¬ daktične igre vključujejo razlikovanje in kombinacije v gibih, prostoru, ritmu, melodiji in glasbilih. Povezujemo jih z glas¬ benimi didaktičnimi igrami. Bogatimo gibalni izraz, doživljanje in domišljijo. Razvijamo interes za različne načine gibanja. Gibanje izpopolnjujemo in kontroliramo. Razvijamo kritičnost do raznih načinov gibanja in gibalnega izražanja. Urimo ravnotežje, koordinacijo in gi¬ balno koncentracijo. Preprečujemo deformacije v telesnem raz¬ lil voju. Pri razvijanju posluha poudarjamo kombinacije ritmov in motivov v gibanju. Doživljanje glasbe nam služi za skupno raz¬ vijanje glasbeno gibalne pravljice, kakor tudi za razvijanje individualnega plesnega izraza, spoznavanje prostora dopolnju¬ jemo z novimi zahtevami v gibanju na mestu, v prostoru in v pro¬ storskih kombinacijah skupin. Gibanje celega telesa in posamez¬ nih delov dopolnjujemo z vedno večjimi zahtevami, ki pa seveda ne smejo presegati razvojnih zmogljivosti predšolskega otroka. Z gibanjem utrjujemo telesno shemo (orientacija v lastnem tele¬ su in v odnosu telesa do prostora) in s tem preprečujemo možne težave pri učenju branja in pisanja. Z gibanjem razvijamo in utrjujemo tudi matematične predstave in pojme. NAVODILA Spodbude za plesno zaposlitev so neomejene. Obsegajo opazovanje oblik in gibanj v otrokovem ožjem vsakdanjem in naravnem okolju, vsebine iz poljudnoznanstvene literature, filma, TV in širšega človekovega okolja. Pravljični svet se prepleta z realnostjo medčloveških odnosov, aktualnimi dogodki, značilnostmi poklicev, fizikalnimi pojavi, lastnostmi snovi, idr. Zaradi večje zrelosti otrok - podrobnejšega zaznavanja, bogatejšega predstavljanja, boljšega motoričnega in logičnega pomnenja, širšega besednega in pojmovnega zaklada - lahko še temeljiteje kot v predhodnih oddelkih črpamo spodbude za otrokovo,pa tudi za našo gibalno ustvarjalnost iz vseh umetniških področij. Literarna, glasbena, likovna, scenska, gledališka, tehnična ustvarjalnost otrok sa¬ mih je tudi lahko spodbuda za gibalno domišljijo in ustvarjanje. Zahtevnost spodbud iz posameznih vzgojnih področij vsklajujemo s programi teh področij, glede na specifičnosti in raziskovalne značilnosti plesne vzgoje, pa občasno od gornjega tudi odsto¬ pamo. 172 Nastopi za starše in drugi nastopi Posebna oblika vzgojnega dela v plesni vzgoji so nastopi za starše v vseh starostnih skupinah oziroma nastopi ob drugih pri¬ ložnostih, zlasti v krajevni skupnosti. Vnaprej naučenih nasto¬ pov naj bo čim manj, sploh pa niso primerni za mlajšo in srednjo skupino. V oddelku za otroke od 5. leta do vstopa v šolo si to obliko občasno že lahko dovolimo, saj krajša načrtna priprava za nastop pomeni otrokom posebno zadovoljstvo. Ne sme pa biti to edina oblika predstavitve našega in otrokovega dela. na plesno vzgojnem področju. Bolj ustrezno in bolj temeljito seznanjamo starše, če organiziramo prisostvovanje zaposlitvi s kratko uvod¬ no besedo in naknadno analizo. Zaposlitev izvedemo kot vsebino roditeljskega sestanka in je obenem tudi izhodišče za analizo aktivnosti posameznega otroka v individualnih razgovorih s star¬ ši. Prikaz plesne zaposlitve naj bo le del sistematičnega sez¬ nanjanja staršev z vsemi vzgojnimi področji skozi vse leto. Zaposlitev je za otroke igra. V gibanju se po potrebi kontroli¬ rajo in izpolnjujejo navodila. Izogibamo se pogostemu opazova¬ nju in pozivanju k disciplini. Tudi stereotipni načini motivi¬ ranja kot "bomo videli, kdo bo najlepši", niso umestni, saj ne moremo biti pri tem dosledni. Poskrbimo za nove in aktualne spodbude in ustrezne metode, pa bo motivacija na višini. Vse štiri metode enakovredno uporabljamo (vodenje, improvizacija, od vodenja k improvizaciji, od improvizacije k vodenju). Vzgo- giteljevo gibanje je še vedno pomembna gibalna spodbuda, zato se ne zanašajmo le na otrokovo improvizacijo z izgovorom, da s tem spodbujamo otrokovo ustvarjalnost, sami pa smo ob tem pasivni.Metodo vodenja uporabljamo tudi s pomočjo otrok tako, da izvirno gibalno zamisel posameznega otroka preizkusijo tudi drugi otroci. Izvajamo lahko tudi zaposlitve - nadaljevanke. Pri tem uporabljamo različne metode. Vzgojitelj pripravi vsak teden eno zaposlitev. Plesno dejavnost 173 čimvečkrat povezuje z vsemi drugimi dejavnostmi (glasbena, li¬ kovna, telesnovzgojna, umska). Plesna dejavnost je lahko sestav¬ ni del neke druge zaposlitve, lahko uvodni ali zaključni del. Pogosto izvedemo plesno zaposlitev v obliki skupinskega dela, zato menimo, da bi imeli otroci več prostora za gibanje, da lahko upoštevamo njihove interese in lahko vzpostavljamo nepo- srednejši stik z otroki. Otroke spodbujamo laže k sodelovanju in ustvarjalnosti v manjših skupinah. Tam se laže uveljavijo kot posamezniki, istočasno pa morajo vsklajevati svoje težnje s skupino. Za otroke v drugih skupinah pripravljamo dejavnosti, ki jih lahko kolikor toliko samostojno izvedejo. Plesno zapo¬ slitev in vzporedne dejavnosti lahko povezuje skupna tema. Ni izključena igra po želji kot vzporedna dejavnost. Delitev v skupine poteka po različnih kriterijih, glede na vzgojne smot¬ re, ki si jih zastavimo, na interese z izštevanjem. Skupine se v dejavnostih lahko izmenjajo še isti dan, drugič ali pa sploh ne. Če je mogoče, izvedemo zaposlitev na prostem. Posebno po¬ zornost posvečamo duševni in telesni zaposlitvi otrok z razvoj¬ nimi posebnostmi. 174 SEZNAM LITERATURE: 1. Skupina avtorjev, uredila dr. Milica Bergant: Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 16, 1975 2. Skupina avtorjev, uredila dr. Milica Bergant "Cicibanove urice", 5 zvezkov, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 16, 1978 3. Breda Cilenšek: Otrok in okolje. Izdala Dopisna delavska univerza Ljubljana, Parmova 39, 1973 4. Skupina avtorjev, uredila Anica Dolanc: Otroška igrišča, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, Miklošiče¬ va 16, 1974 ali 1975 5. Skupina avtorjev, uredila Anica Dolanc: 30 let socialistič¬ ne predšolske vzgoje v Sloveniji. Skupnost vzgojnovarstve- nih zavodov Slovenije, sedež VVZ Malči Beličeve, Ljubljana, Tržaška 98, 1975 6. Sonja Dolenc: Plavanje predšolskega otroka,I. in II. zve¬ zek, Igre na prostem, 1974 7. Danica Golli: Izpopolnjen program individualiziranega opis¬ menjevanja, Groblje, 1974 8. mag. Danica Golli: Metodika pouka začetnega branja in pisa¬ nj a, Ljubljana, 1977 9. dr. Nuša Kolar: Primeri metodičnih enot za izvedbo programa priprave otrok na šolo, Ljubljana, 1976 10. dr. Nuša Kolar: Programske smernice predšolske vzgoje v krajevni skupnosti, Ljubljana, 1978 11. Jožica Kabaj: Veselo na sneg. Partizan Slovenije, 1974, Ljubljana, Tabor 9 12. Marta Pavlin, Mira Voglar: Vrti, vrti kolobar, priročnik za ritmično gibalno vzgojo predšolskih otrok. Izdala Dopisna delavska univerza Ljubljana, Parmova 39, 1974 13. dr. Emma Pichler: Razvoj velike motorike, Budimpešta 14. dr. Ivo Toličič, dr. Vera Čolanovič: Otroška psihologija, Mladinska knjiga 175 15. dr. Ivo Toličič: Otroka spoznamo v igri, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 25 16. Jože Trdina: Telesna vzgoja v mali šoli, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 25, 1975 17. Joža Trdina: Tudi predšolski otrok telovadi - priročnik za vzgojiteljice, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mest¬ ni trg 25, 1976 18. Mira Voglar: Otrok in glasba, Izdala Državna založba Slove¬ nije, Ljubljana, Mestni trg, 1974 19. dr. Nuša Kolar: Naloge, smotri ter metodični napotki za pripravo otrok na šolo, 1972 20. dr. Nuša Kolar: Dokumentacija dnevnega dela vzgojiteljic v vzgojnovarstvenih organizacijah, Pedagoški inštitut, 1974 21. dr. Nuša Kolar: Minimalni program predšolske vzgoje v kra¬ jevni skupnosti, 1977 176 Vzgojni program so pripravili: 1. Helena BERCE, prof. likovne vzgoje, pedagoška svetovalka za likovno vzgojo, Zavod SRS za šolstvo 2. Anica DOLANC, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo, Zavod SRS za šolstvo, v pokoju 3. Alenka ERŽEN, prof. likovne vzgoje, v pokoju 4. dr. Nuša KOLAR, raziskovalni svetnik, Pedagoški inštitut, Ljubljana 5. Marija KOSEC, prof. telesne vzgoje, Vzgojiteljska šola, Ljubljana 6. Breda KROFLJIČ, prof. psihologije, Vzgojiteljska šola, Ljubljana 7. Irena LEVIČNIK, prof. pedagogike, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo, Zavod SRS za šolstvo 8. Joža TRDINA, prof. telesne vzgoje, v pokoju 9. Mira VOGLAR, prof. glasbe. Vzgojiteljska šola, Ljubljana Gradivo je uredila Irena LEVIČNIK Ostali sodelavci in konzulenti; 1. Marica BOHINC, višja med. sestra, vodja oddelkov za otroke do 3. leta, VVZ Kranj 2. Breda CILENŠEK, prof. pedagogike, v pokoju 3. Marjeta DOMICELJ, asistent na oddelku za pedagogiko, Filo¬ zofska fakulteta v Ljubljani 4. Sonja DOLENC, vzgojiteljica, VVZ Najdihojca, Ljubljana 5. Slavko HOČEVAR, prof. likovne vzgoje. Vzgojiteljska šola, Ljubljana 6. Justa KAVŠEK, vzgojiteljica - ravnateljica VVZ Stari Vodmat, Ljubljana 7 . Marija KOSEC, prof. telesne vzgoje, Vzgojiteljska šola, Ljubljana 8. Ljubica MARJANOVIČ, asistent na katedri za otroško psiholo¬ gijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 177 9. Bogdana BUSJAN, učit. gospodinjstva, Vzgojiteljska šola, Ljubljana 10. dr. Stanka SIMONETI, vodja službe za zdravstveno varstvo žena in otrok, Zavod SRS za zdravstve¬ no varstvo 11. Borut STRAŽAR, prof. slovenskega jezika, ravnatelj Vzgoji¬ teljske šole, Ljubljana 12. Slavica TOLIČIČ, prof. psihologije, Centralni otroški dis¬ panzer, Ljubljana 13. Terezija URAN, prof. matematike, pedagoški svetovalec za matematiko, Zavod SRS za šolstvo 14. Stanko URŠIČ, prof. matematike, pedagoški svetovalec za matematiko, Zavod SRS za šolstvo 15. mag. Milena VUČETIČ, prof. pedagogike, strokovni sodelavec, pedagoški zavod Vojvodina 16. Majda VUJOVIČ, prof. pedagogike, ped. vodja VVZ Kranj 17. Angelca ŽIBERNA, socialni delavec, ravnatelj VVZ Malči Beličeve, Ljubljana 18. Pedagoške svetovalke za predšolsko vzgojo, Zavod SRS za šolstvo, ki so organizirale obravnave posameznih gradiv v organizacijskih enotah Zavoda SRS za šolstvo. Vzgojni program sta jezikovno pregledala: Ivo ZRIMŠEK, prof. slovenskega jezika, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana Borut STRAŽAR, prof. slov. jezika, Vzgojiteljska šola, Ljubljana Vzgojni program za otroke od 8. meseca do 3. leta je izdelan na osnovi številnih strokovnih gradiv, predvsem gradiv držav¬ nega metodološkega instituta iz Budimpešte in ugotovitev pre¬ izkusnega uvajanja zasnove v VVZ Stari Vodmat iz Ljubljane. 1 78 Določil Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 26. seji dne 16. maja 1979. ' / NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA GS I 720 350 201100661 C0BISS •