ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« L Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: Ii REPUBLIKA SLOVENIJA ' NOSILEC JAVNEGA POOBLASTILA JAVNA AGENCIJA lA KAZbKU WLNU UbJAVNOS i Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja p^pygLiKE SLOVENIJE, LJUBLJANA 2. Šifra projekta: Prejeto: Prii.: V4-339 številka zadeve: tP-, 3. Naslov projekta: f Vrednost: \ 3 Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povkovänja načel integrirane in ekološke pridelave sadja. __ 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja. Development of organic fruit trees production system which combines integrated and organic production principles 4. Ključne besede projekta 4.1 ■ Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: integrirana pridelava, organska pridelava 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: Integrated production, organic production Obrazec ARRS.RI-CRP-ZP/2008 Stran 1 od 8 5. Naziv nosilne raziskovalne organizadje: 0482 UM, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Kmetijski Inštitut Slovenije, KGZS-Zavod MB-raziskovalna enota Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta 6. Sofinancer/sofinanceiji: MKGP 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta:_ 13520 1 doc.dr. Stanislav Tojnko Datum: 9.10.2009 Podpis vodje projekta: Doc.dr. Stanislay Tojnko Podpis in žig izvajalca: Rektor: prof.dr.Ivan Po fMobiastflu Dekan fakultete In bioslsiemske Red. prof. dr. J in Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 2 od 8 n. Vsebinska struktura zaključnega poročOa o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta dosežem? 3 a) v celoti b) delno c) ne 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? Z1 a) da Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 3 od 8 Vsebinsko poročao o realizaciji predloženega programa dela': PRILOGA 1 ^ Potrd)no je napisati vs^insko raziskovalno poročUo, kjer mora biti na kratko preds^ljen P^gram ^^ ^ raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preveqanju ali zavračanju ^1dJučno s pridobljenimi rezultati projekta. Stran 4 od 8 Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potendalni pomen' rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; 3 e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cUji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradberuštvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in dmgimi gospodarskimi dejavnostmi; g) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov m sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeijeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kultume probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. ^ Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 ^^^ ^ ^ ® 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raäskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne dlje? 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raaskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje? 3.5. Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? ^ a) v domačih znanstvenih krogih; b) v mednarodnih znanstvenih krogih; c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. Interes izražajo pridelovalci sadja, ki so že sedaj vključeni v integrirano pridelavo sadja in stremijo k pridelavi z čim manj ostanki fitofamiacevtskih sredstev. 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovakii projekt?______ V našo raziskavo je vključenih več dodiplomskih in podiplomskih študentov, dva sta že zaključila študij. 4. Sodelovanje z tujimi partneiji: 4.1. Navedite števUo in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami. Sodelovanje s tujimi institucijami. Raziskovalci sodelujoči v okviru projekta imamo razvito večletno sodelovanje z raziskovalo postajo LAIMBURG (Land-und Forstwirtschaftüches Versuchzentrum)^na Južnem Tirolskem. Med dru^m smo imeli več kontaktov z vodjo oddelka za ekološko Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 ^^^ ^ ^ ® pridelavo sadja Dr. Markusom Keldereijem. Večkrat letno si izmenjamo obiske ter opravimo primeijave raziskav, ki jih izvajata obe instituciji. Ugotavljamo, da se srečujemo z enakimi težavami in da rezultati poskusov nakazujejo podobne smeri razvoja tehnologij pridelovanja sadja in podobne rešitve za nastopanje na enotnem EU trgu. Izmenjave mnenj in posvetovanja glede izvajanja raziskav o možnostih zmanjševanja ostankov FFS v sadju imamo tudi z univerzo v Udinah. Največ kontaktov smo imeli z oddelkom za kmetijsko strojništvo, kjer smo pridobivali informacije o vplivu apUkacijske tehnike na kakovost nanosa FFS in dmamiko razpadanja FFS v odvisnosti od lastnosti depozita FFS na rastlinah. Na univerzi v Udinah sodelujemo s prof. Gianfrancom Pergeijem. . Pri analizi rezultatov glede vsebnosti ostankov FFS v jabolkih smo sodelovah z analitskim inštitutom Institut dr. Wagner (Lebring Avstrija), kjer so nam pomagali razviti ocene za vpHve vzorčenja in postopkov laboratorijske analize na rezultate dobljene pri raziskavah ostankov FFS. Metode dela v naših raziskavah smo nadgradili z bogatimi izkušnjami, ki so nam jih posredovali v omenjenem laboratoriju. 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? Naša iniciativa pri raziskavah okoljsko sprejemljivejših tehnologij je naletela na odobravanje širše raziskovalne sfere posebej še v skupim EUFRIN. Tako, da aktivno sodelujemo pn formiranju evropske skupine, ki se bo ukvaijala s pridelavo sadja z močno zmanjšanimi odročje ostankov fitofarmacevtskih sredstev postaja tako velik problem, da se ga sistematsko lotevamo pod nazivom "0,0 MRL" pridelava. 5. Bibliografski rezultati^: Tn vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite hihliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:Awvw.izunLsi/ Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 ^^^ ^ ^ ® 6. Druge reference** vodje projekta in ostalih raziskovalcev, Id izhajajo iz raziskovaln^a projekta:________ Na strokovnih srečanjih m izobraževanjih v sodelovanju z kmetijsko svetovahio službo smo ažurno predstavljali dosežene rezultate projekta. '' Navedite tudi druge laziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliograftke izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov \idjučno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 8 od 8 Projekt: Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja Zaključno poročilo Ohranjanje kulturne krajine, poseljenosti podeželja, varovanje okolja z uvajanjem okolju prijaznih kmetijskih praks, izboljšanje kakovosti življenja in dohodkovnega položaja ljudi na podeželju so prioritete, na katere se naslanja projekt in so prepoznane tudi kot strateski mteres države Uporaba mineralnih gnojil in pesticidov daje kmetijstvu v širšem prostoru m pn potrošnikih negativni predznak. Da bi se izognili takemu prepričanju so bih v kmetijski politiki do danes že izvedeni številni ukrepi, ki imajo za posledico zmanjšanje negativmh vplivov kmetijstva na okolje, saj se je skupna količina porabljenih mineralnih gnojil v obdobju 1992 - 2004 zmanjšala za 16,7%. Kot dober način dodatnega zmanjševanja uporabe pesticidov in mmeralmh gnojil v sadjarstvu je z namenom izboljšanja varstva ljudi, okolja in izboljšanju kakovosti sadja, prepoznana ideja o implementaciji nekaterih ukrepov iz ekološke pridelave sadja v shemo integrirane pridelave pod pogojem, da so ti gospodarsko upravičeni. Nastal je nov okoljski sadjarski pridelovalni sistem, ki temelji na načelih kombiniranja IP in EKO pridelovalmh metod. To je nadgradnja splošno uvedenega integriranega načina pridelave sadja, ki se v Sloveniji odvya na več kot 90 % intenzivnih sadjarskih površin. Potrebno je imeti v mislih, da je ekološke pridelave sadja v Sloveniji cca 2,5% površin. Pridelava sadja v tujih nam bližnjih sadjarskih deželah (Avstrija, Italija, Švica, Nemčija) poteka ravno tako po načelih integrirane pridelave, ki pa se zaostrujejo s težnjo po čim tesnejšem približevanju smernicam ekološke pridelave m v luči oskrbe potrošnika s hrano, pridelano s čim manjšo uporabo pesticidov. Posledica takega načina je širjenje načel ekološke pridelave sadja v prakso, večji pomen multifuncionalnosti kmetijstva za varovanje okolja, ohranjanje urejenosti m biotske pestrosti okolja Neposredni proizvod takšne kmetijske pridelave je sadje z večjo dodano vrednostjo, ki bo v veliki meri prispevalo k zdravju ljudi in diferenciaciji produkta z geografskim poreklom, kar bo pripomoglo k izboljšanju dohodkovnega položaja in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Področja, na katerih smo z znanstvenim delom določiti aplikativne ukrepe za doseganje zastavljenega cilja so naslednja: Pri^slstemu okoljskega sadjarstva smo proučili možnost opustitve rabe herbicidov. Vpeljava prenehanja rabe herbicidov predstavlja velik napredek v razvoju sadjarstva in velik prispevek pri varstvu tal in okolja. Za obdelavo tal pod drevesi smo preizkušali mehansko obdelavo tal, ki se uporablja v ekološkem sadjarstvu. Za obdelava tal pri ekološki pridelavi sadja se uveljavlja t.i. "sendvič sistem". Taje sestavljen iz 30 cm širokega obdelanega pasu na vsaki strani dreves, v pasu pod drevesi pa ostane 20 cm širok neobdelan pas, ki se v odvisnosti od višine pokrovnih rastlin kosi. Prednost takšnega sistema je večja biološka aktivnost tal m manjše izpiranje hranil Neobdelan zatravljen pas pod drevesi predstavlja življenski prostor številnim naravnim predatoijem. Slabost takšnega sistema je večja konkurenca plevelov gojenim rastlinam in povečan pojav voluharja. Pri uvajanju "sendvič" sistema smo proučili vpliv širine obdelovalnega pasu m vpliv pogostnosti košnje na rast in rodnost dreves. Za zmanjšanje konkurenčnosti zatravljene površine v "sendvič" sistemu pod drevesi bomo za naš klimatski prostor proučili setev različnih pokrovnih rastlin in ocenili njihovo konkurenčnost sadnim rastlinam. Varstvo nasadov Varstvo nasadov pred boleznimi in škodljivci teija celovit pristop. Manj problemov s pojavom bolezni in škodljivcev je v nasadih z umirjeno ras^o, Iger so krošnje zračne in dobro osvetljene. V sistem varstva nasadov je potrebno vključiti ukrepe, ki povečujejo odpornost rastlin. S poskusi smo preverili sistem varstva, kjer bo kombinirana uporaba biotskih pripravkov in sintetičnih fungicidov. V sistem zatiranja škodljivcev je bila vključena metoda zbeganja in vnos predatoijev, uporaba bioloških in sintetičnih insekticidov. S poskusi smo definirali minimalno število tretiranj s sintetičnimi fungicidi, s katerim je možno zagotoviti uspešno varstvo pred boleznimi in škodljivci. En mesec pred obiranjem FFS več msmo uporabljali. V nasadu pokritim s protitočno mrežo smo preverili vpliv le te na spremembo mikroklime nasada in njen vpliv na pojav bolezni in škodljivcev. Velik poudarek je bil dan preverjanju možnosti uporabe protitočne mreže kot bariere, ki preprečuje nalet škodljivcev. Gnojenje ........... . ^ Proučili smo uspešnost kombiniranega gnojenja z organskimi m mineralnimi gnojili. JNasa želja je bila, da vnos dušika z mineralnimi gnojili zmanjšamo na 50% ostalih 50% dušika zagotovimo z vnosom organskih gnojil (biosol, ricinusove tropine, komposti). Z uvedbo tega ukrepa smo zmanjšali obremenitve tal in voda z izpiranjem lahkotopnih mineralnih gnojil. Predlog je, da maksimalni letni vnos dušika pri vseh sadnih vrstah ostaja takšen, kot da smernice za integrirano pridelavo predpisujejo danes. Urejenost okolice nasada in definiranje ekoloških niš Nasad je del kulturne krajine, s katero je tesno povezan, saj predstavlja nasad in okolica nasada življenjski prostor številnim koristnim organizmom. Biotsko pestrost okolice nasada je možno doseči z vzdrževanjem površin, ki obdajajo nasad. Če prenehamo vzdrževati okolico nasada, se le ta zaraste, razbohoti se nekaj najprodomejših rastlinskih vrst, ki izpodrinejo ostale wste to pa povzroči upad biotske pestrosti okolja. Zaraščeno in nevzdrževano okolje pa ni niti v ponos niti ne sodi v izgled kulturne krajine. Definiranje sadjarskih leg in uvajanje na bolezni odpornih sort v pridelavo. Manj problemov z boleznimi se pojavlja na nagnjenih višje ležečih, odprtih in zračnih legah. Večina teh leg je danes v zaraščanju, saj so povečini male in razdrobljene in so ravno zaradi tega primerne za sadjarsko pridelavo. Z izbiro ustreznih sadjarskih leg zmanjšamo porabo pesticidov, ob enem s tem prispevamo k vzdrževanju kulturne krajine in poselitvi podeželja. Zelo pomembna stvar za vključevanje načel ekološke pridelave je izbira ustreznih sort. Pri izbiri sort je pomembno, da so te čimbolj odporne na bolezni. Uvajanje novih sort v pridelavo sadja je dolgotrajen proces, saj se trajni nasadi sadijo za daljše obdobje, zamenjava pa je v veliki meri povezana z amortizacijsko dobo nasada. Za obnovo nasadov, kjer bodo sadjarili po shemi okoljskega sadjarstva, bo zato predpisano sajenje preizkušenih sort, ki so deklarirane kot odpornejše za napad najpomembnejših bolezni. Končni cilj je bil določitev in dodelava tehnološke ustreznosti posameznih ukrepov in prenos le teh v prakso. Na podlagi uvajanja tehnologije okoljskega sadjarstva v prakso želimo doseči soočenje pridelovalcev sadja z načeli ekološke pridelave. Na tak način bi bil dosežen l^ji prehod dela pridelovalcev sadja iz integrirane k ekološki pridelavi. S tem želimo dolgoročno povečati delež ekološke pridelave sadja na nivo kakršen je v ostalih evropskih sadjarskih deželah. PRILOGA 1: 1 GNOJILNI POSKUSI 2 OBDELAVA TAL 3 PROTITOČNA MREŽA a) REZULTATI RAZISKAVE VPLIVA PROTITOCNE MREŽE NA POJAV BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV JABLANE TREH SORTAH JABLAN 5 SKUPNA RAZPRAVA 6 ZAKLJUČKI str. 4 str. 9 str. 11 PRENOVA SISTEMA INTEGRIRANE PRIDELAVE SADJA str. 14 V SLOVENIJI - ALI SMO PRIPRAVLJENI NA UVAJANJE PRIDELAVE SADJA PO SISTEMU 0,0 RESIDUE LEVEL? b) VPLIV PROTITOČNE MREŽE NA PARAMETRE str. 24 RASTI, RODNOSTI IN KAKOVOSTI PRI JABLANI SORT GALA, BRAEBURN IN FUJI ODZIV JABLANE IN ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV NA ^ str. 27 SPREMENJENE RAZMERE POD PROTITOČNIMI MREŽAMI 4 REGULACIJA PRIDELKA ^^ str. 38 str. 39 1 GNOJILNI POSKUSI Sorta: Gala Starost nasada: 2 leti Lokacija: UKC Pohorski dvor. Sadjarski center Gačnik Zasnova poskusa: Naključni bloki s 5 obravnavanji Obravnavanja Obravnavanje 1: Obravnavanje 2: Obravnavanje 3: Obravnavanje 4 Obravnavanje 5 standard IPS 90 kg N/ ha enako pri vseh jesensko gnojenje z organskimi gnojili (100% N) - standard EKO jesensko gnojenje z organskimi gnojili (50% N) + 50% N mineralno gnojenje spomladi spomladansko gnojenje z organskimi gnojili (100% N) spomladansko gnojenje z organskimi gnojili (50% N) + 50% N mmeralno gnojenje spomladi Poskus je bil na UKC Pohorski dvor zasnovan v štirih vzporednih vrstah, v vsaki vrsti en blok V SC Gacnik je bil poskus zasnovan v treh blokih. Velikost posameznega obravnavanja predstavlja parcelica, ki jo omejujeta po dva stebra. Razdalja med stebri znaša cca. 8 - 10 m. Širina gnojenega pasu znaša 2 m (i m na vsako stran drevesa). Rezultati poskusa v letu 2007 Preglednica 1: Parametri rasti, rodnosti in kakovosti jablan sorte Gala v leto 2007 aokacija UKC Pohorski dvor) Obr. št. socvetij 48,83 b 40,20 C 48,66 b 57,58 a 54,04 ab št. plodov 28,64 ab 20,39 a 30,56 a 29,08 ab 24,67 ab št. plodov <70 mm 7,43 ab 5,34 b 8,83 a 7,05 ab 5,61 b št. plodov >70 mm 21,21 a 15,05 b 21,73 a 22,03 a 19,05 a masa plodov <70 mm (kg) 0.94 ab 0,67 b 1,18 a 1,09 ab 0,69 b masa plodov >70 mm m_ 3,75 a 2,72 b 3,75 a 3,86 a 3,38 a masa skupaj (kg) 4,69 ab 3,38 C 4,93 a 4,95 a 4,06 bc prirast debla (cm) O ,99 ns 1,02 ns 0,96 ns 0,83 ns 0,70 ns povprečna masa ploda m_ 0,169 ns 0.173 ns 0,165 ns 0,166 ns * različne oznake (a, b) pomenijo statistično značilne razlike po Duncanu (0,05); ns ■ nesignifikantno 0,177 ns Preglednica 2: Parametri rasti, rodnosti in kakovosti jablan sorte Gala v leto 2007 (lokacija SC Gačnik) Obr št. socvetij 109,5 bc 143,32 a 128,65 ab 101,63 c 102,06 C št. Plodov 17,2 b 25,27a 24,9 a 18,1 a 20,43 ab št. plodov <70 mm 14,15 C 24,86 a 23,00 ab 17,36 bc 18,93 abc št. plodov >70 mm 3.05 a 0,41 b 1,95 ab 0,73 b 1,50 ab masa plodov <70 mm (kg)_ 2,7 C 5,1 a 4,6 ab 3,6 be 3,8 abc masa plodov >70 mm (kg) 0,34 a 0,04 b 0,24 ab 0,73 ab 0,17 ab masa skupaj (kg) 3,07 C 5,14 a 4,86 ab 3,6 bc 3,95 abc različne oznake (a, b) pomenijo statistično značilne razlike po Duncanu (0,05); ns ■ nesignifikantno prirast debla (cm) 0,96 ns 1,4 ns 1,34 ns 1,45 ns 1,46 ns povprečna masa ploda m_ 0,170 b 0,210 a 0,188 ab 0,200 ab 0,199 ab Komentar rezultatov T.okaciia: UKC Pohorski dvor , , ... th^i- Najslabši rezultat glede količine pridelka v prvem letu gnojilnega poskusa na lokaciji ^C Pohorski dvor, kjer so tla bogata z organsko maso in primemo založena s branih (razred C) je dalo jesensko gnojenje z organskimi gnojili (celotni odmerek - obr. 2), kjer drevesa kljub najnižjemu pridelku niso signifikantno močneje priraščala. Nekoliko boljši je rezultat pri gnojenju po smernicah IP (obr. 1) ter kombiniranem spomladanskem gnojenju s polovično dozo organskih gnojil in polovično dozo mmeralnega dušika (obr. 5). . ., „ , Podatki v preglednici 1 kažejo najboljše rezultate glede kohcme pridelka, v kolikor je gnojenje z organskimi gnojili opravljeno v celoti spomladi (obr. 4) m kadar je polovica odmerka organskih gnojil aplicirana jesen v kombinaciji z polovičmm odmerkom spomladi dodanega mineralnega dušika (obr. 3). Lokacija: SC Gačnik , .j n j i Na lokaciji SC Gačnik, kjer so tla zelo težka, je najboljše rezultate glede pndelka dalo jesensko gnojenje z organskimi gnojili (obr. 2), kjer pa drevesa glede na porast debla mso zaostajalo za ostalimi obravnavanji. Kot najslabše glede pridelka je rezultiralo mmeralno gnojenje v spomladanskem času ter njegova kombinacija s spomladanskim gnojenje z organskimi gnojili. Glede na specifične pedoklimatske razmere in izkušnje iz preteklih let razhčni rezultati glede učinkovitosti posameznih gnojil niso presenečenje. Kljub temu je potrebno biti pozoren na dejstvo, da so to le enoletni rezultati in da je specifika gnojilnih poskusov taka, da lahko tehtne zaključke in smernice oblikujemo šele po več letih izvajanja poskusa. Rezultati poskusa v letu 2008 Preglednica 3: Parametri rasü, rodnosti in kakovosti jablan sorte Gala v letu 2008 (lokacija UKC Pohorski dvor) Obr. št. socvetij št. plodov št. plodov <70 mm št. plodov >70 mm masa plodov <70 mm (kg) masa plodov >70 mm (kg) masa skupaj (kg) prirast debla (cm) povprečna m^a ploda (kg) 1 26,21 19,91 4,16 15,76 0,44 2,75 3,18 1,16 0,16 2 20 78 16,37 1,66 14,71 0,18 2,66 2,84 2,32 0,18 3 17 42 18,03 0,97 17,07 0,08 3,21 3,29 1,32 0,23 4 24 97 23,67 1,78 21,88 0,50 3,99 4,49 0,53 0,19 5 45,18 35,00 5,44 29,56 0,70 4,96 5,66 0,22 0,16 120 T— 100 «I 80 60 40 20-- ■ 2008 B2007 1 2 3 4 5 obravnavanje Grafikon 3: Povprečno število socvetij na drevo po obravnavanjih za leti 2007 in 2008 na UKC Pohorski dvor V letu 2008 so drevesa, ki so bila pognojena v spomladanskem času s 50 % organskega m 50 % mineralnega gnojila (obr. 5) v povprečju imela najvišje število socvetij. Najnižje število socvetij pa so imela drevesa, kjer smo kombinirali jesensko m spomladansko gnojenje (obr. 3) Tako je tudi število plodov najvišje pri obravnavanju 5, sledi mu obravnavanje, kjer smo v spomladanskem času drevesa pognojili s organskim gnojilom (obr. 4). Ostala tn obravnavanja so imela zelo izenačeno povprečno število plodov na drevo. Zelo podobna je slika pn povprečnem številu plodov, ki so veliki nad 70 mm. Najvišje število manjših plodov smo zabeležili pri prvem in petem obravnavanju. Ker je bilo pri petem obravnavanju povprečno najvišje število socvetij in največje število plodov na drevo je posledično najvišja tudi povprečna masa piodov na drevo. Drugo najvišjo povprečno maso plodov na drevo smo izmerili pri četrtem obravnavanju. Najnižjo povprečno maso plodov na drevo smo zabelezili pri drevesih, ki smo jih jeseni pognojili z organskimi gnojili (obr. 2). Na splosno lahko zapišemo da so drevesa, ki so imela višje pridelke imela manjše priraste debel. Prav tako so bile povpVečne mase plodov na drevesih, ki so imela višje pridelke manjše, kot na tistih drevesih, kjer je bila masa plodov nižja. Preglednica 4: Parametri rasti, rodnosti in kakovosti jablan sorte Gala v letii 2008 (lokacija SC Gačnik) obr. št. socvetij št. plodov št. plodov <70 mm št. plodov >70 mm masa plodov <70 mm (kg) masa plodov >70 mm (kg) masa skupaj (kg) prirast debla (cm) povprečna masa ploda (kg) 1 114,52 C 59,52 b 7,95 b 51,57 ns 0,99 b 9,31 ns 10,31 ns 0,89 a 0,17 a 2 144 35 abc 81,22 a 17,39 ab 63,83 ns 2,07 ab 11,54 ns 13,60 ns 1,44 a 0,17 ab 3 171 81 a 66,24 ab 19,43 a 46,81 ns 2,25 a 8,35 ns 10,60 ns 1,83 a 0,15 b 4 157 71 ab 64,95 ab 16,30 ab 48,65 ns 2,02 ab 8,63 ns 10,64 ns 1,86 a 0,16 ab 5 126,82 be 68,19 ab 10,23 ab 54,86 ns 1,26 ab 9,86 ns 11,65 ns 1,52 a 0,17 a Grafikon 4: Povprečno število socvetij na drevo po obravnavanjih za leti 2007 in 2008 v Sadjarskem centru Gačnik Najvišje število socvetij smo prešteli pri drevesih, kjer smo kombmirah jesensko m spomladansko gnojenje (obr. 3). Povprečno najnižje število socvetij pa so imela drevesa, kjer smo izvajali standardno IPS gnojenje (obr. 1). Kljub zelo različnemu cvetenju se število plodov zelo izenači. Pozitivno izstopa le drevesa, kjer smo izvajali standardno EKO gnojenje (obr 2) Ker je bilo v povprečju na drevesih obravnavanja dva največje število plodov je tudi povprečna masa plodov na drevo najvišja. Ostala štiri obravnavanja so imela zelo izenačene povprečne mase plodov na drevo. So pa drevesa obravnavanj 2, 3 in 4 imela v povprečju visje število manjših plodov. Posledično je tudi masa manjših plodov pri teh obravnavanjih manjša. Najmanj so priraščala drevesa obravnavanja 1, se pa statistično prirasti debel ne razlikujejo od ostalih obravnavanj. Povprečne mase plodov so dokaj izenačene, najnižja pa je bila izračunana pri obravnavanju 3. Grafikon 1: Povprečna masa plodov na drevo po obravnavanjih za leti 2007 in 2008 ter delež prvega razreda v posameznem letu na UKC Pohorski dvor Grafikon 2: Povprečna masa plodov na drevo po obravnavanjih za leti 2007 in 2008 ter delež prvega razreda v posameznem letu v Sadjarskem centru Gačnik Kot najpomembnejši podatek, bi lahko izpostavili pridelek prvega razreda (plodovi nad 70 mm) Ce seštejemo povprečne pridelke obeh let po posameznih obravnavanjih pn obeh lokacijah lahko trdimo, da lahko organska gnojila (ali v kombinaciji z mmeralmmi gnojili) vsaj enakovredno zamenjajo standardno IPS gnojenje. V težkih tleh, kot so na UKC Pohorski dvor se je kot najprimernejše pokazalo spomladansko gnojenje, medtem ko se je na zelo težkih tleh, kot so v Sadjarskem centru Gačnik, kot najprimernejše pokazalo jesensko gnojenje. 2 OBBELAVA TAL Sorta: Gala Starost nasada: 2 leti Lokacija: UKC Pohorski dvor Zasnova poskusa: Naključni bloki s 4 obravnavanji Obravnavanja: Obravnavanje!: herbicidnipas 60cm ^ Obravnavanje 2: herbicidni pas 100 cm (standard IPS - pas dol/3 povrsme) Obravnavanje 3: »sendvič« obdelava (naravna ozelenitev pasu pod drevesi) Obravnavanje 4: »sendvič« obdelava (posejane nizkorastoče trave v pas pod drevesi) Rezultati poskusa v letu 2007 Preglednica 5: Parametri rasti, rodnosti in kakovosti jablan sorte Gala v letu 2007 glede na razUčne načine obdelave tal obr. št. socvetij 51,75 a 53,20 a 42,07 b 40,58 b št. plodov 33,4 a 32,5 a 25 b 23,7 b št. plodov <70 mm 11,14 a 8,13 b 7,93 b 5,49 b št. plodov >70 mm 22,28 ab 24,41 a 17,07 b 18,26 b masa plodov <70 mm m_ L47a 1,08 ab 1,07 ab 0,70 b masa plodov >70 mm m_ 3,89 ab 4,17 a 3,02 b 3,27 ab masa skupaj (kg) 5,36 a 5,25 a 4,09 b 3,97 b prirast debla (cm) 9,77 a 8.35 b 5.78 c 5,95 C povprečna masa ploda m_ O ,165 ab 0,162 b 0,168 ab 0,171 a * različne ozLake (a, b) pomenijo stetistično značilne razlike po Duncanu (0,05); ns - nesignifikantno V sendvič obdelavi tal (oba načina) smo zabeležili signifikantno nižje pridelke in hirati signifikantno manjše priraste debel. Ta trend potijuje močan negativen ^hv nacm obdelave tal brez uporabe herbicidov na rast in rodnost mladih jablan v tretji rastm dobi. Glede vpliva širine herbicidnega pasu na rast in rodnost jablan ter kakovost pridelka v prvem letu poskusa ni mogoče oblikovati zaključkov. Enako kot pri gnojilnih poskusih je tudi v primeru raziskave vpliva obdelave tal na parametre rasti,^ rodnosti m kakovosti pndelka za oblikovanje primernih zaključkov potrebno več let preizkušanja. Rezultati poskusa v letu 2008 Preglednica 6: Povprečne vrednosti parametrov msti, rodnosti in kakovosti pridelka sorte Gala v lem 2008 glede na različne načine obdelave tal -- Obr. št. socvetij na drevo 33,73 ab 29,65 b 32,36 ab 4 41,89 a g I " I----- .-.,--..-. , • različne oznake (a, b, ab) pomenijo statistično značilne razlike po Dimcanu (0,05); ns - nesignifikantno prirast debla mm 10,61 b 17,32 a 16,51 a 15,19 a št. plodov <70 mm 4,29 a 4,91 a 7,33 a 5,74 a masa plodov <70 mm (kg)_ 0,53 a 0.44 a 0,85 a 0,68 a št. plodov >70 mm 17,06 b 19,26 ab 17,71 b 24,37 a masa plodov >70 mm (kg) 2,76 b 3,05 b 3,08 b 4,18 a št. plodov na drevo 21,35 b 24,17 ab 25,04 ab 30,11 a masa skupaj (kg) na drevo 3,29 b 3,49 b 3,93 ab 4,85 a povprec na masa ploda (kg) 0,15 ab 0,14 b 0,16 a 0,16 a Grafikon 5: Povprečno število socvetij na drevo po obravnavanjih za leti 2007 in 2008 na UKC Pohorski dvor Grafikon 6: Povprečna masa plodov na drevo po obravnavanjih za leti 2007 in 2008 ter delež prvega razreda v posameznem letu na UKC Pohorski dvor Najvišje povprečno število socvetij smo prešteli pri obravnavanju 4, kjer so bila tla pod drevesi posejana z nizkorastočimi travami. Ostala tri obravnavanja so imela dokaj izenačeno povprečno število socvetij na drevo. Zaradi najvišjega števila socvetij je posledično tudi povprečno število plodov in povprečna masa plodov na drevo najvišja pri obravnavanju 4. Tako smo najmanjše povprečne mase plodov na drevo izračunali pri obravnavanjih, kjer smo uporabljali herbicide. Vendar je rezultat posledica dokaj velikega pridelka mladih dreves v letu 2007 V tem letu se je pokazala pozitivna vloga herbicidnega pasu. Tako so drevesa ne glede na širino herbicidnega pasu imela v povprečju višje skupne mase plodov. To pa je povzročilo slabše cvetenje v letu 2008 in posledično nižje pridelke. Kot tudi pri prpnjih poskusih se je tudi v tem pokazalo da lahko brez negativnih posledic na kohčmo m kakovost pridelka herbicidni pas zožimo. 10 ^ PROTTTOrNA MREŽA a^ REZULTATI IN ^KODLJIVCKV .TABLAKP. PRT TREH SORTAH JABLAN Lokacija poskusa: Sadjarski center Gačnik Zasnova poskusa , ,, , . ^^ ^ Poskus v naključnih blokih z dvema dejavnikoma: sorta jablane m pokntost s protitocno mrežo Ena parcelica je vsebovala 7 dreves jablan posamezne sorte. Skupno je bilo v poskusu 8 parcelic sorte Gala, 8 parcelic sorte Fuji in 8 parcelic sorte Braebum pod mrežo m enako izven mreže. Splošna agrotehnika . . v, ,• • x Na vseh parcelicah se izvajala popolnoma enaka agrotehnika (rez, gnojenje, škropljenje, ....). Edina razlika je bila v tem, daje bilo polovico parcelic pokritih s protitocno mrežo. Mreža je imela obliko ravne strehe v črni barvi- tip mreže Wiesel, dobavitelj FruitSecurity iz Avstrije. Protitočna mreža je nov produkt na tržišču s posebnim gostim tkanjem ( 2,9 x 8,9 mm) z zaščito pred majhnimi zrni toče. ^ u i -i -u Škropljenja oziroma zaščita rastlin pred boleznimi in škodljivci se je vršila po tehnoloških navodilih slovenske integrirane pridelave sadja. Rezultati poskusa v letu 2007 Ocena velikosti populacij bolezni in škodljivcev Metode ocene velikosti populacij bolezni in škodljivcev in metodologija je opisana v tabeli l. Večkrat letno smo opravili opazovanje (štetje in vizualno bonitiranje) števila škodljivcev m stopnje napada od bolezni po standardnih metodah, ki se uporabljajo za te namene. Preglednica 7: Sistem ocene velikosti populacij bolezni in škodljivcev Bolezen / Škodljivec: Sistem opazovanja: Opazovane naključne enote: Jajčeca rdeče sadne pršice BBCH 00-01 16. 3. 2007 Štetje števila zimskih jajčec na 10 cm dolgem kosu vejice 5 vejic na posamezno drevo, 30 vejic na posamezno parcehco Jajčeca listnih uši BBCH 00-01 16. 3. 2007 Štetje števila zimskih jajčec na 10 cm dolgem kosu vejice 5 vejic na posamezno drevo, 30 vejic na posamezno parcehco Pepelasta plesen Primarna okužba poganjkov BBCH 65 19.4.2007 Delež plesnivih poganjkov {%) 10 poganjkov na drevo, 60 poganjkov na posamezno parcehco Pepelasta plesen Primarna okužba poganjkov BBCH 65 19.4.2007 Delež površine poganjkov napaden od pepelaste plesni (%) 10 poganjkov na drevo, 60 poganjkov na posamezno parcehco Pepelasta plesen Sekundama okužba poganjkov BBCH 71 20. 6. 2007 Delež plesnivih poganjkov (%) 10 poganjkov na drevo, 60 poganjkov na posamezno parcelico Pepelasta plesen Sekundama okužba poganjkov BBCH 71 20.6.2007 Delež površine poganjkov napaden od pepelaste plesni (%) 10 poganjkov na drevo, 60 poganjkov na posamezno parcelico 11 Kolonije zelene jablanove uši BBCH 78 25. 7. 2007 Ocena števila uši v kolonij na posameznem poganjku 10 poganjkov na drevo, 60 poganjkov na posamezno parcelico Jabolčni zavijač - napad na plodovih BBCH 78 25. 7. 2007 Ocena deleža črvivih plodov na drevesu in na tieh Pregled 5-10 plodov na drevo 30-60 plodov na parcelico Škrlup na plodovih BBCH 80 10. 8. 2007 Ocena površine plodov napadene od škrlupa z vizualnim določanjem napadene površine Pregled 5-10 plodov na drevo 30-60 plodov na parceUco Škrlup na listju BBCH 80 10. 8. 2007 Ocena površine Ustja napadene od škrlupa z vizualnim določanjem napadene površine Pregled 10 listov na drevo, 60 Ustov na parcelico Preglednica 8: Rezultati ocen velikosti populacij bolezni in škodljivcev prisotnih na drevju treh sort jablan gojenih pod protitočno mrežo v primeijavi z drevesi, ki niso büa pokrita z mrežo. Bolezen / Škodljivec: Jajčeca rdeče sadne pršice Št. jajčec na 1 m lesa vej Jajčeca listnih uši Št. jajčec na 1 m lesa vej Pepelasta plesen Primarna okužba poganjkov Delež okuženih poganjkov Pepelasta plesen Primarna okužba poganjkov Delež napadene površine Pepelasta plesen Sekundama okužba poganjkov Delež okuženih poganjkov Pepelasta plesen Sekundama okužba poganjkov Delež napadene površine Pod mrežo: BR 547a 7,5a 4,85a 2,5a 5,20a 5,76a FÜ 518a 7,3a 4,50a 2,65a GA 628a 22,5a 6.50a 3,60a Izven mreže: BR 65 la 7,6a 5,45a 5,40a 5,92a Kolonije zelene jablanove uši Število uši na poganjek__ Jabolčni zavijač - napad na plodovih (%, črvivosti) Škrlup na plodovih Delež napadene površine Skrlup na listju Delež napadene površine Rdeča sadna pršica Število gib, stadijev na Ust 174a 0,26a 0,13a l,63a 0,35a 135a 0,22a 0,08a 0,77a 0,40a 5,83a 6,33a 161a 0,26a 0,17a l,37a 0.27a 2.25a FU 798a 7,5a 5,05a 2,80a GA 73 la 15,6a 5,35a 3,35a 5,6 la 6,26a 134a 0,3 la 0,16a I,75a 5,35a 5,91a 84a 0,3 la 0,05a 0.30a l,25a 0,25a 5,67a 6,28a 171a 0,23a 0,10a 1,3 ia 0,3 la * BR - B^bum, FU - Fuji, GA - Gata. Povprečja v isti vrsüci, označena z enako črko se ne razlitoijejo med seboj statistično značilno po HSDtestu(a =0,05). Komentar rezultatov Ker smo poskus pričeli izvajati v nasadu, ki je bil šele v drugem letu razvoja msmo pričakovali večjih razlik med pojavom bolezni in škodljivcev med pokrito m nepoknto površino Pri zelo majhnem rodnem volumnu so bile razlike v mikroklimatskih razmerah se vedno zelo majhne in niso značilno vplivale na razvoj bolezni in na migriranje škodljivcev. Tudi mreža ni bila napravljena vse od začetka rastne dobe. Izvajali so zelo temeljit m kakovosten škropilni program tako, da bolezni in škodljivci niso imeli možnosti za obsežen razvoj in zaradi tega so bile populacije le teh zelo majhne. Pri majhnih populacijah pa je bistveno težje, z naključnim vzorčenjem, kot smo ga uporabili mi, ugotoviti statistične razlike 12 med posameznimi poskusnimi variantami: Tudi sicersiyi vremenski pög(yi v letu 2007 niso bili posebej ugodni za razvoj bolezni in škodljivcev. Teoretično smo na drevesih gojenih pod mrežo pričakovali manjši porast napada od pepelaste plesni in porast populacije rdeče sadne pršice. Nek minimalen trend v tej smeri se je sicer nakazal vendar ga s statističnimi testi ni mogoče potrditi. Migriranje jabolčnega zavijaca v letošnjem letu v poskusu ni bilo dovolj ovirano, da bi se to odrazilo na rezultatih. Pn useh tudi ni bilo velikega vpliva na migracijo, ker smo opazovali le populacije zelene jablanove uši ki cel čas živi v nasadu. Mikro-lokalno je bila populacija uši precej odvisna od vehkosti kolonij zimskih jajčec, iz prejšnjega leta, ko še ni bilo vpliva mreže. Vpliv mreže se bo bolj odrazil v naslednjih rastnih dobah, ko se bo potenciral iz leta v leto povečeval. Tudi vegetativni parametri v rasti dreves med pokrito in nepoknto površino se v letu 2007 še niso izrazito razlikovali. Rezultati poskusa v letu 2008 REZULTATI PREUČEVANJA VPLIVA PROTITOČNE MREŽE NA POJAV BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV JABLANE V LETU 2008 IN 2009 Kot kažejo rezultati protitočne mreže nimajo nikakršnih pospeševalmh učinkov na razvoj bolezni in škodljivcev jablan. Pri jabolčnem zavijaču in rdeči sadm prsici smo celo opazili nekolikšno zmanjšanje velikosti populacij na drevju, gojenem pod mrežo. Največji učinek si lahko obetamo pri jabolčnem zavijaču, kjer mreža značilno ovira prilet metuljev iz okolice. Učinki, bi bili še bolj izraziti, če bi bila mreža popolnoma zaprta tudi s strani. , , , ^ , • u-i V naših poskusih sistem zapiranja mreže s strani m deloval uspesno, ker je bil mehanizem za odpiranje in zapiranje premalo prilagojen zahtevnemu terenu (naklon zemljišča in celotne armature in neravnine v položaju stebrov). Glede na rezultate raziskave lahko trdimo, da protitočna mreža celovito gledano mma tolikšnih učinkov na bolezni in škodljivce jablane, da bi imela vpliv na ekonomski rezultat pri zatiranju bolezni in škodljivcev. ^ . Kot eden od pomembnih koristnih učinkov se kaže zmanjševanje pojavov zanašanja FFS (drift) Mreža zmanjša zanašanje FFS izven nasada. Kot eden od pomembnih neugodnih učinkov mreže se kaže nekoliko slabša možnost za uvajanje sodobnih tunelskih in reciklažnih pršilnikov, katerih uporaba je ovirana zaradi armature, ki nosi mrežo. 13 PRENOVA SISTEMA INTEGRIRANE PRIDELAVE SADJA V SLOVENIJI - ALI SMO P^V^ NA UVAJANJE PRIDELAVE SADJA PO SISTEMU 0,0 RESIDUE LEVEL? Avtoiji: Mario Lešnik, Stanislav Tojnko in Peter Zadravec egrirane pridelave sadja, ki ga v Sloveniji razvijamo že vsaj 18 let je ponovno potreben prenove. Cilj tistih, ki so vložili trud vanj (raziskovalci, svetovalci, pridelovalci, Lavna administracija, ...) je še vedno enak in to je razvijati ekonomsko m naravovarstveno uspešen model pridelave sadja visoke kakovosti. Trenutno smo izpostavljem nadpovprečnim cenovnim pretresom na trgih s kmetijskimi pridelki in vsaj malo smo se ponovno zavedli, da hrana še vedno je strateška surovina. Domač sistem integrirane pridelave, ki je za povprečne evropske razmere nadstandarden, je potreben nadaljnjih izboljšav iz strokovmh, administrativnih in konkurenčnih razlogov. Iz strokovnih zato, ker je v njega potrebno vnesti nova znanstvena odkritja, iz administrativnih, ker nam »Bruselj« gleda pod prste m ugotevlja, da neupravičeno izplačujemo subvencije in iz konkurenčnih zato, ker drugi pod pritiskom trgovsldh verig uvajajo še bolj dovršene pridelovalne sisteme, ki bi naj ponudili sadje se visje Eferorparametrov nove višje kakovosti so bistveno zmanjšani ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS) Z izrazom bistveno želimo opozoriti na uvajanje trga s sadjem, ki je brez dokazljivih ostankov FFS (angl. 0.0 residue level - 0,0 RL). Ničla v tem primeru^ ne predstavlja sadja brez vsakršnih merljivih ostankov FFS, temveč sadje brez vsakrsmh merljivih ostankov na nivoju dogovoijene povprečno natančne analitike. Praktično to pomeni vsaj za dva do trikrat nižje koncentracije ostankov FFS od trenutno predpisanih toleranmh vrednosti To predstavlja občutno odstopanje od državno reguliranih pred^sov o M^ vrednostih (maximum residue level - največje dovoljene vrednosti ostankov WS). Trenutno so MSL vrednosti državna administrativna garancija, da kohcme ostankov FFS v hram, v mejah MRL vrednosti nimajo merljivega negativnega vpliva na naše zdravje. Potrosmki smo vse bolj nezaupljivi zaradi omejeno objektivnega obveščanja in razumevanja informacij, tajih podaja MRL vrednost. Monitoringi ostankov FFS v sadju v EU v zadnjih letih so Potali, da j-e na trgu približno 45-50 % sadja, kjer ni merljivih ostankov FFS (torej v kategonji 0,0 RL), približno 40-45 % sadja, kjer se koncentracije ostankov gibljejo v mejah M^ m da je približno 2 5 do 5,5 % sadja takšnega, kjer so koncentracije ostankov visje od ^ .(EU dokument 2004). Predstavljeni podatki so povzeti po FVO poročilih (Monitoring of pesticide residues in products of plant origin in the EU, objava 2006). Potijujejo Jih tudi anahze razmh nevladnih organizacij (npr. PAN (Pesticides Action Network Europe); Tresnik in Parente, 2007- PAN dokument 2005). Prvi podatek je spodbuden drugi pa ne, predvsem zaradi tega, ker ie delež sadja s preseženimi vrednostmi MRL, precej višji, kot pri zelenjavi m izrazito višji kot v nekaterih drugih živilih. Takšno stanje je seveda zelo slaba reklama za sadje, je pa logična posledica večje porabe FFS pri pridelovanju sadja, kot pri drugih kulturah. Podatki na eXpskem nivoju so dokaj skladni z domačimi. Tako smo v obdobju 2003-2004 največ ostankov FFS našU prav v jabolkih (Baša-Cesmk at all, 2006). Doseganje kakovostnega cilja 0,0 RL zahteva večje spremembe v pridelovalm tehnologiji. O O pristope trenutno veliko analizirajo v Angliji, kjer že vsaj 6 let intenzivno preučujejo modificirane pridelovalne tehnologije (Pemiel, 2006). Vzrok za veliko atavnost so bili pogosto ugotovljeni nadpovprečno veliki ostanki FFS v sadju m zelenjavr V letu 2008 ze predvidevajo začetek množičnega trženja s sadjem kakovostne kategonje 0,0 ^^ Podobne Livnosti so tudi v Nemčiji, Belgiji, v Avstriji in drugih pomembnih sadjarskih državah. 14 Prvih nekaj združenj pridelovalcev, ki bodo sposobna ponuditi vecje količine sadja te Lkovosti L pri trgovskih verigah sprožilo domino reakcijo in kmalu bodo tudi nas. Irgovc pričeli postavljati zdo nadležne zahteve glede kakovosti sadja. Ali bomo do tedaj sposobm pridelati takšno sadje se moramo vprašati čim prej? j „ „nH»ttih n Zavedati se moramo, da tudi drugi opazujejo našo pndelavo m poizvedujejo o podattah o vsebnostih ostankov FFS v našem sadju. Tako v poročilu orgamzacije PAN Europe o vsebnosti ostankov FFS v živilih v različnih državah omenjajo, da ^a«» ^ gledano na evropsko povprečje, v jabolkih nadpovprečno velike vsebnosti ostankov FFS Ska 2006). To goLo ni dobra reklama za naše sadje. Tudi naše nevladne orgamzacije delajo premalo objektivno reklamo našemu sadjarstvu, ko tujim pošiljajo podatke iz nase vprašanje e, aU je vzorčenje, ki ga izvajajo dovo| objektivno stanja na našem trgu? Tako lahko na straneh PAN vidimo poročilo ECHO Slovenija, ki 5Lje podatke, "odstotkih vzorcev sadja, kjer so koncentracije ostankov FFS presegle Ljne ^ vrednosti (ECHO dokument, 2004). V sosednji Avstnji so trgovske verige (npr b1) že uvedle strožje kriterije glede vsebnosti ostankov FFS, kot jih zahtevajo drzavm prepisi (Beurtscher, 2006). Organizacija Global 2000 izvaja pogosta vzorčenja sadja za Sebe trgovskih vWig in je mediatot v pogajanjih med pridelovalci m trgovskinii verigam. Udi vsinosti ostalov FFS, ki niso bile skladne s hotenji trgovskih verig, vendar povsem legalne s strani državnih predpisov, so že odpovedali poslovno sodelovanje pridelovalcem, ki niso bili sposobni izpolniti strogih kriterijev. c i it ,„ Vm^tiUtvn Da bi pričeli z razvojem sistema »nove integrirane pridelave« smo na Fakultet za kmetij^o MaribL zastavili poskuse v katerih preučujemo možnosti za 0,0 RL pridelavo. Rez^ltaü Zl^L iz prvega leta so predstavljeni v tem prispevku. Sistem »nove integrirane pridelave« 5 Sprinesel Izboljšav zgolj v pogledu ostankov FFS temveč tudi hkrati povečal prijaznost pridelovalnega sistema do okolja. 2. METODE DELA _ . , ,, • Z namenom izvesti primerjavo med sistemom obstoječe integrirane P^^elave jabolk (Off) m modificirane »nove integrirane pridelave jabolk« (MIP) smo opravil, poskus v 9 let starem Tsadu jablan sorte Jonagold z gojitveno obliko zelo vitko vretem Drevesa so bila posajena na razdaljo 0,70 m x 2,8 m, kar znese približno 5000 dreves na hetor. Rodm volumen v tem nasadu je zanašal 10300 do 10800 m^ Nasad je bil namakan m fertirigacijsko dognojevan. Onravlieno je bilo ustrezno kemično redčenje plodov. ,• Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih v štirih ponovitvah. Posamezna parcelna je obsegala 400 m^ (30 m x 5 vrste široko). Vse ocene smo opravili v srediscni vrsti. Imeli smo dva tipa poskusrüh parcelic; takšne, kjer smo izvajali ukrepe varstva rast m po standardih obstoji integrirane pridelave (OIP) in parcelice, kjer smo izvajal, nekohko spremenjeno varstvo in sicer na način, da so bila škropljenja za vse vanante do 6. julija en^a, potem pa smo pri MIP uporabljali samo pripravke za biotično varstvo. S tem smo z^h zmarijsat. klcentracije oLnkov FFS ob spravilu pridelka. Razlika med OIP .n skxopita^ programom je prikazana v tabeli 1. Sistem rezi, gnojenja m ostali gojitvem ubepi so bili pr vseLariantah poskusa enaki. V škropilnem programu je opazen nadpovprečno velik vnos bakrovih pripravkov, ki smo jih veliko uporabljali zaradi okužbe poskusnega nasada z bakterijo povzročiteljico hruševega ožiga. ■• ui Med rastno dobo smo večkrat opravili analizo stopnje napada jablan s skodlj.vc. .n boleznimi po standardnih metodah, ki se uporabljajo za ta namen . Stopnje napada od nekaterih bolezn. in škodljivcev so prikazane v tabeli 2. 15 Ob obiramu jabolk smo opravili a^ ostankov FFŠ: Mize so opraviU na varovanje okolja v Mariboru z uporabo HPLC tehnike. Rezultati analiz so predstavljeni v SSraU Smo tudi stroške pridelovanja in jih predstavili v poenostavljeni obliki za oba sistema pridelovanja (glej preglednico 4). Glavni namen je bil prikazati razmerje med s ros^ in prihodki med obema sistemoma pridelave. Pri analizi stroškov so bili upoštevam vsi strosb üTidehve, obiranja, skladiščenja in priprave za prodajo z embalažo vred. Pnkazam so deleži plodov po treh kakovostnih razredih (Ir, Uv in IND). Pri pripravi kalkulacije je bil upoštevan pristop da 90 % prvorazrednih jabolk prodamo v kartonskih zabojčkih trgovskim vengam 10 % prvorazrednih in vsa drugorazredna jabolka prodamo jeseni neposredno v zabojnikih en^o kot industrijska jabolka. V prvi razred smo uvrstili le plodove brez vsakrsmh površinskih sprememb in brez vsakršne pege škrlupa. 3. REZULTATI IN RAZPRAVA Metod pridelovanja sadje brez merljivih ostankov FFS je vec. Lahko uporabimo pristope ekološke pridelave in tudi pristope modificirane integrirane pridelave. Glede na trenutno stanje ekološke pridelave v Evropi, zgolj z ekološkimi pridelovalnimi sistemi m možno zadovoljiti vseh potreb trga po sadju. Ker vseh potreb nebo mogoče zadovoljiti tudi ob nekajkratnem povečanju obstoječih površin z ekološko pridelavo, je potrebno opraviti modifikacije obstoječe integrirane pridelave. Izvajati je potrebo vsaj naslednje wste aktivnosti: spremeniti izbor sort, spremeniti izbor FFS, pridobiti nova FJS Oipr FFb s pospešenim razpadanjem in nova biotična FFS), opustiti uporabo klasičnih FFS v drugem delu rastne dobe, opustiti uporabo FFS tik pred obiranjem in ob skladiščnem procesiranju, spremeniti sistem predskladiščnega procesiranja in izvesti še nekatere druge gojitvene ukrepe. Prvi dokaj enostaven pristop je spremeniti izbor pripravkov, zmanjšati uporabo FFS v drugem delu rastne dobe, ali pa v drugem delu rastne dobe uporabljati zgolj pripravke za ekološko pridelavo. V Angliji so s takšnim, dokaj enostavnim pristopom, že uspeli pridelati velike količine sadja v kakovostni kategoriji 0,0 RL. Če pogledamo analitske in ekonomske rezultate pri domačem poskusu vidimo možnost za doseganje ekonomsko sprejemljivih rezultatov tudi pri nas. Razlika v kohčim ost^ov FFS med obema sistemoma pridelovanja je bila minimalna. Vsebnost ostankov je bila obrtno pod dovoljenimi tolerančnimi vrednostmi. To kaže, da smo že pri obstoječem sistemu pndelov^ja blizu stanju 0,0 RL, vendar je potrebno upoštevati, da koncentracijski preskok od MRL vrednosti do O O RL stanja ni majhen. Koncentracijo ostankov bo potrebno zm^jsati za nekajkrat, odvisno od dogovora glede detekcijske meje analitike. Največja ovira za doseganje O O RL stanja so obstojnejši organofosfomi insekticidi in fungicidi uporabljem v kratkem času pred obiranjem Tako sta bila v preteklosti klorpirifos in toliifluanid pogosto najdem snovi v jabolkih ob obiranju. V našem poskusu ostankov organofosformh msekticidov m bilo zaslediti našli pa smo ostanke boskalida, s katerim zamenjujejo s trga umaknjem tolilfluamd. Če uporabljamo metodo zbeganja, in dodatno namesto organofosformh estrov uporabljamo kloronikotinile in inhibitorje razvoja žuželk, se lahko popolnoma izognemo ost^om organofosformh insekticidov. Pri MIP sistemu se lahko srečamo z ostanki batovih pripravkov če jih v zadnjem mesecu pred obiranjem preveč pogosto uporabimo. Potrebno je ugotoviti največjo Ostanki žvepla niso tako problematični, ker analitsko m možno povsem ločiti žvepla iz FFS in endogenega žvepla, ki je sestavni del plodov. It tega vzroka bodo pri žveplu verjetno tudi v 0,0 RL sistemu še vedno določene neke tolerančne vrednosti. Zal analize koncentracije vseh uporabljenih FFS zaradi omejenih finančnih sredstev msmo opraviH Predvsem manjkajo podatki o klorinikotinilih, ditiokarbamatih m IRI mskticidih. Po 16 podatkih iz literatare pri uporabi teh snovi do pričakovati koncentracij višjih od trenutno postavljenih mej detekcije. Vmesno vprašanje pri pridelovanju po sistemu 0,0 RL je, kolikšna naj bo ^na tako nridelaneaa sadia, in, ali je 0,0 RL pristop donosnejši od klasične integnrane ah celo od SosSridÄ Upošteiati je potrebno t^di, da bo pridelovalec v bodoče verjetno dobival subvencije samo še za ekološko pridelavo, za 0,0 RL pridelavo pa ne. Pričakujemo lato, da O O RL sistem pridelave nudi bolj stanovitno oskibo trga s kvalitetmm sadjem, kot ekološka pridelava, ki je izpostavljena večjim nihanjem obsega pridelkov Razlike med dosezemmi Lnami pri prodaji eko-sadja in integrirano pridelanega sadje se polagoma zmanjšujejo^ To se dogaja tudi zaradi pričakovanj kupcev, da bo kmalu vso pridelano sadje moralo biti bolj ali manj »eko«. Še bolj pa je zanimiva miselnost mnogih kupcev, da so stroški pri »eko« pridelavi manjši, kot pri integrirani pridelavi, saj tam ne uporabljamo veliko dragih kemicmh Ivi Ocenjujemo, da bi sadje pridelano po sistemu 0,0 RL gledano na trenutna cenovna razmeija lahko prodajali po enakih cenah, kot klasično integrirano sadje, ce zaradi novega pristopa nebi izgubili več kot 3-5 % pridelka. ^ • u ii, V naših pridelovalnih razmerah so tveganja za izgubo pndelka m kakovosti jabolk v drugem delu rastne dobe dokaj velika. V drugem delu rastne dobe lahko doživimo vecja presenečenja (pozen napad škrlupa, pozen napad jabolčnega zavijača, povečan napad od sadne gndobe, ) Zto je takšne sistem pri občutljivih sortah dokaj tvegan. V poskusu smo zaradi 0,0 pristopa ugotovili povečanje deleža črvivih plodov iz 1,7 % na 3,42 % (glej preg edmco 2). Upoštevati moramo, da smo hkrati uporabili insekticide in metodo zbeganja m da leto m bilo nadpovprečno ugodno za razvoj zavijača. Pri pridelku jabo^ 50 t/ha m ceni tako zaradi zavijača in MIP pristopa teoretično izgubimo 260 evrov na he^ar (50000 x 0,015 X O 35) Delež s škrlupom napadenih plodov se je iz 2,8 % povečal na 4,28 % Ce jabolka napadena s škrlupom prodamo za 25 centov za kg namesto za 35 centov za kg v našem hipotetičnem primeru, dodatno izgubimo 130 evrov na hektar (50000 x O 026 x 0,15). šLpilni program za MI? - 0,0 RL nas je stal približno toliko kot za OIP. Razhka je znašala 220 Lov na ha. Tukaj je potrebno poudariti, da je bil poskus izveden zelo poenostavljeno, saj se je celotna pridelovalna tehnologija med OPI in MIP razlikovala le v nekaj škropljenjih. Z uvedbo MIP se seveda pričakuje večja razlika med OIP in MIP sistemov, kar bo povzročilo tudi povečanje razlik v stroških. Po rezultatih iz našega poskusa bi bil MIP sistem povsem uporaben, razen v letih, ko je napad bolezni in škodljivcev bistveno večji, kot je bil v letu 2007. Sorte Jonagold ne moremo steti med odporne sorte. Z nekoliko odpornejšo sorto bi bili rezultati morda se bolj vzpodbudni. Cene in pridelki ki smo jih upoštevaU so za naše pridelovalne razmere nadpovprečno visoki, vendar so bili v danih razmerah realni. Realni so tudi v razmerah, kjer deuje nasa konkurenca. Pri bistveno nižjih pridelkih in nižjih prodajnih cenah bi bih zaključki o uporabnosti MIP drugačni. Poskusnim razmeram primerm so tudi veliki dobwki, ki so za mnoge letine nerealni, vendar kažejo na velike rezerve v posamezmh ugodmh letih veliki pridelki v času ko jih konkurenti nimajo). Tudi pri nekaj nižjih dosezemh cenah se se kažejo rezerve,'kar pomeni, daje še možno sprejeti manjše dodatno povečanje stroskov za izvajanje MIP sistema in kljub temu poslovati pozitivno. Za nadaljnji razvoj MIP - 0,0 RL je pomembno da kemična industrija poveča ponudbo pripravkov z zelo kratko razpadno dobo in nove biotične pripravke ter da pridelovalci pridobijo podatke o hitrosti razpadanja pogosto uporabljenih pripravkov, ki jih trenutno m mogoče nadomestiti. Potrebne so analize vpliva vremena na hitrost razpadanja ostankov. Zelo 17 pomemben je učinek količine dežja v juliju in avgustu m pojav visotah poletmh temperatur fa so zelo ugodne za razpadanje ostankov insekticidov. Tako je možno bolj natančno določit. ^iSS datum ugrabe FFS, ko še zanesljivo lahko pričakujemo, da bo koncentracija "Ev nižja od doSovoxjene analitske meje. Pri sadju, ki se skladišč, daljš, časa so p^rebm Si podatki o razpadanju pripravkov v času med skladiščenjem. To pomem, da Pride» poSejo cel niz novih informacij in pričakujejo, da bo z nj.m. postregla bodisi kemična fnlstri a bodisi svetovalne in raziskovalne organizacije. Dobesedno bi potrebovali nov sistem karenčnih dob, ki nebi bil prilagojen MRL temveč 0,0 RL ^ Pn večini pripravkov bi tako nove 0,0 RL karenčne dobe bile vsaj trikrat daljše od obstoječih. Poskusi izvedeni v Angliji v obdobju 2000 - 2006 na sadjarski postaji East Mailing k^ejo, da je 0,0 RL pridelovalni sistem izvedljiv (Cross et all, 2003, Cross and Berne, 2007). Vjhovi raziskavi, kjer so se v drugem delu rastne dobe popolnoma odpovedal, uporabi «asicmb FFS so med poskusnimi variantami škropljenimi po klasičnem integnranem programu (standard IPM) in zero resisdues IPMD programu ugotovili le manjše razl.ke v stopnj. napadenost. plodov s škrlupom in stopnji napadenosti plodov s škodljivci (npr. zav.jac m Oceml. so L je zero residues IPMĐ sistem lahko ekonomsko uspešen pr. vecm. srednje do man^ občutljivih sort jablan. če Evropski politiki v strategiji za bolj naravi prijazno uporabo directive , strategy on sustainable use of pesticides) mislijo resno .n načrtujejo tud. do 50 ^ manjšanje uporabe FFS v naslednjih desetih letih, je gotovo dozorel čas za popravljanje na 0 0 RL sistem pridelovanja. Zelo zanimive so ocene nekaterih trmh anal.t.kov, k. ocenjujqo da bi z ponudbo 0,0 RL sadja lahko nekoliko povečali porabo sadja^Kupc. zarad. ~cj.h dvomov o količini ostankov'v sadju tega ne kupujejo toliko, kot b. ga s.cer, ce b. b.h popo noma prepričani o tem, da so izredno majhne količine ostankov v njem zares Popolnoma LšLdljive. Pridelovalci povsod po Evropi pričakujejo razumevanje kupcev, da visoko Setiega sadja ni mogoče pridelati brez ustreznih vložkov m, da med ceneno povsod Sopno Jogo^o nekvalitetno hrano in visoko kakovostno hrano mora obstajati cenovna r^lika (^ise in Findlay, 2003). Na drugi strani kritična javnost, vse bolje organizirana pod oLjem nevladnih organizacij (več kot 800 v EU) vedno znova pouda, a, da pndelovato^ držaina administracija storijo premalo za pridelavo ^'soko kvahtetnega sadja v ^ RL in da politiki v Bruslju dolga leta zavlačujejo s popravo dvou^h ohlapmh d^etov j za blažitev pritiska javnosti, v resnici pa je pomemben le dobiček m nic druga (Butler Hhs Toče- KrauL 2006). Sadjar se bo v vsakem primeru znašel v pnmezu množice lobisticmh interesov družbenih skupin. Kako ustvariti protiutež argumentov proti lakomn.m trgovskim brigam in stotinam omejeno objektivnih nevladnih organizacij z visoko izobrazemm kadrom ni povsem jasno niti dobro organiziranim organizacijam pridelovalcev, kaj sele nasim pridelovalcem, ki preizkušajo srečo vsak zase. Zaključki S ustreznimi spremembami pridelovalne tehnologije sadja je tudi v Stoveniji v nekaj letih možno uvesti ionomsko vzdržen 0,0 RL sistem pridelave sadja m tako slediti trendom v drugih sadjarsko relevantnih drŽavah. i , • i Za postopen prehod v takšen sistem pridelave je potrebno pnčeti izvajati naslednje ukrepe: ^- uvLti sorte z večjo odpornostjo na bolezni in škodljivce m jih tudi ustrezno promocijsko dovolj dobro predstaviti kupcem , ^ - pripraviti podatke in navodila za pripravo modificiramh sTo-opilnih programov s klasičnimi FFS 18 bistveno povečati uporabo biotičmh pipravksv v^ d^ rastne dobe sadnih pripraviti oceno možnosti za spremembe tehnologij skladiščenja in skladiščnega TdatnoTposobiti pridelovalce za hitro analizo ekonomičnosti pridelovalnih tehnologij (dostopnost do računalniških orodij za podporo pn odločanju), ker bo potreba po večji hitrosti tržnega prilagajanja v sistemu brez subvencij vecja, kot je danes. Tabela 1: Pregled vseh škropljenj in odmerkov pripravkov v poskusu (OIP - obstoječa integrirana pridelava, MIP - modificirna integrirana pridelava) Table I" Review of all the pesticide treatments and dosages during the trial .-^-^-:—---' nrinravkfl Tia ha; Pripravek: Pesticide formulation: CUPRABLAU Zl3L"mA OT ;F.QDIAZIN0N + DITH/ySIE SYLLrr + CUPRABLAU Z ULTRA CHORUS + SYLLrr SCORE + MERPAN +CALYPSO ZATO+ CHORUS + COSAN CT.ARTNET + THIRAM + COSAN + MOSPILAN STROBY + MERPAN + COSAN MYTHOS + PrrHANE + MATCH CLARINET+ MERPAN + COSAN + CUPRABLAU zato + score + thiram + mkp SCORE + DTTHANE + CUPRABLAU + ZOLONE Odmerek pripravka na ha; Pesticide rate ha: 2,3 kg 101. + 2.5 kg 1 1 + 0,5 0,3 kg+ 0,51 0.31 + 3kg + 0,31 0.15 kg+ 0,3 kg +lkg 1.51 + 3kg+lkg + 0,3kg 0.15kg + 2kg +lkg 1,51 + 2,5 kg+11 L41 + 2kg+lk8 + 2kg 0.15kg + 0,21+5kg 7ATO + DELAN + CUPRABLAU + MKP nrmANF. + CUPRABLAU + MKP M I P BELLIS + CUPRABLAU + MATCH CT. ARINET + PYRINEX + MKP thiram+mkp CHORUS BELLIS THIRM__ Uporaba metode zbeganja proti zavijaču 0,3 1 + 2,5 kg+1,25 kg+ 2,51 0.15kg + 0,7kg+lkg + 5kg Datum škropljenja: Pate of spraying: 17. marec 26. marec 3. april 10. april 19. april 26- april 3. maj 10- maj 18. maj 25. maj 30. maj 7. junij 2.5 kg +0,5 kg+ 3 kg 0,81 + 0,5 kg + 11 L5 1+3 1+3 kg 3 kg + 3 kg 0,3 kg 0,81 3kg Rak3 14. junij 22. junij 6. julij 17. julij 31.juHj 13. avgust 27. avgust 4. september 5. maj ŠKROPLJENJA DQ6. JULÜA POVSEM ENAKA KO^RI PROGRAMU OIP 7,VP BROZGA + CUPRABLAU + MADEX 7.VP BROZGA + CUPRABLAU + MADBX ŽVP BROZGA + CUPRABLAU + MADEX + NEEM COSAN + CUPRABLAU + MADEX Uporaba metode zbeganja proti zavijaču 81+l.kg+Q,ll 71+lkg + 0,ll 51+lkg + 0,1+0.21 + 21 3kg + 0,5kg + 0,ll Rak3 11-julij 25. juUj 13. avgust 27. avgust 5. maj Sestava »porabljenih pripravkov: BELLIS (25% bosl^id + 12,8% piraklostrobin), CALYPSO SC 480 M8% SSir ™US75WG (50% ciprodinil). CLARINET (5% flukvu,kona^l + 5»/„ pMim^lfcokFIDm 200 (20% iimdaklopnd), COSAN (80% žveplo). CUP^AU Z S^SoV/obafaa v obliki Cu-Uoksid), DITHANE M-45 (80% mankozeb), MADEX (vims Su^ze) MlÄ Jo^ o monokalijev fosfat, MERPAN 50 (50% kaptan) I^E^AL (1% SS O^ODIAZINON (9% diazinon + 74% parafinsko olje), PYRINEX (25 % k orpinfos -"cl^Sb EĆ(™ifenkonazol), STROBY (50% krezoksim-metil), SYl^LIT (40% dodo^ ^tW (80% tiram), ZATO (50% ^oksistrobin) in ZOLONE LIQUIDE (35 % fosalon), ZVP brozga (žvepleno-apnena brozga, 60% žvepla). Tabela 2: Rezultati ocenjevanja stopnje napada bolezni in škodljivcev. Podatki so prikazani kot povprečja štirih ponovitev s standardnimi napakami povprečij. 19 Vrsta Škodljivca ali bolezni:_ Uši na poganjkih: -povprečna velikost kolonije (število) uši na poganjek__ Jabolčni zavijač: -delež (%)črvivihplodov Pepelasta plesen: - stopnja napada na poganjkih po Townsend-Heubergequ_ Jablanov škrlup: - stopnja napada na plodovih po Townsend-Heubergequ Datum: 24. 05. 04. 07. 10. 08. 22. 06. 26. 07. 07. 09. 14. 06 09. 07. 23. 08. Jablanov škrlup: - stopnja napada na plodovih (delež napadenih plodov)____ 20. 06. 27. 07. 10. 09. 20. 06. 27. 07. 10. 09. Pridelovalni sistem: OIP 58 ± 6,2 123 ± 10,9 60 ±11,7 0,34 ± 0,09 0,46 ± 0,08 1,7 ± 0,32 14,1 ± 1,92 26,3 ± 2,6 23,6 ±3,7 2,9 ±0,53 MIP 56,2 ± 5,4 128 ± 12,8 66 ± 12,1 0,33 ± 0,06 0,53 ± 0,06 3,42 ± 0,48 14,5 ± 1,97 26,7 ± 1,6 23,8 ± 2,5 2,65 ± 0,62 3,4 ±0,31 3,7 ±0,47 0,3 ± 0,07 1,46 ± 0,21 2,8 ± 0,37 3,9 ± 0,28 4,16 ±0,29 0,35 ± 0,07 1,5 ±0,18 4,28 ±0,36 Tabela 3: Koncentracije ostankov FFS (mg/kg) v jabolkih ob obiranju (17. 09. 2007) Vrsta aktivne snovi in ime pripravka: FUNGICIDI Boskalid (BELLIS) Ciprodinü (CHORUS) Difenkonazol (SCORE) Flukvinkonazol (CLARINET) Kaptan (MERPAN) Krezoksim-metü (STROBY) Pirimetanü (MYTHOS, CLARINET) Tiram (THIRAM) Trifloksistrobin (ZATO) INSEKTICIDI Diazinon (DIAZOL) MRL mg/kg 0,05 0,5 0,5 0,02 0,2 0,5 Pridelovalni sistem: OP 0,031-0,070 <0,02 <0,02 <0,02 <0,02 <0,02 0,022 - 0,028 <0,02 0,3 Fosalon (ŽOLNE) Klorpirifos (PYRINEX) 0,5 <0,02 <0,01 MIP 0,024 - 0,042 <0,02 <0,02 <0,02 <0,02 <0,02 <0,01 <0,02 <0,02 <0,02 <0,01 <0,01 <0,02 <0,01 Tabela 4- Primerjava stroškov, prihodkov in dobička pri pridelavi jabolk po (^IP) in m^cto SS^e^i^em« (MIP) v'poskusu UKC 2007. (Ir - plodovi I. razred, Ilr - plodovi H razred, IND - industrijsko sadje). Pridelek na hektar: 90 % od Ir - hlajenje in prodaja v kartonski embalaži, 10 % Ir in 100 % Ilr prodaja v zabojnikih Vsi stroški pridelave, skladiščenja in priprave za prodajo: Pridelovalni sistem: OIP 62.520kg /ha Ir = 80,5 % Ilr =14,1%, IND = 5,4 % 20.870 evrov / ha MIP 61.480 kg/ha Ir = 78 % nr = 14,9 % IND= 7,1 % 20.650 evrov / ha Skupni stroški za izvajanje ukrepov varstva rasüin na ha (material + delo): Lastna cena jabolk: Prihodek pri veleprodajni ceni jabolk 1: Ir karton = 0,45 Ir zabojnik = 0,25 nr = 0,20_IND = 0,11 (evrov / kg) Prihodek pri veleprodajni ceni jabolk 2: Ir karton = 0,60 Ir zabojnik = 0,33 nr = 0,30_IND = 0,20 (evrov /kg) 1.650 evrov/ha 0.333 evrov / kg 23. 775 evrov/ha 32.160 evrov/ha 1.430 evrov/ha 0,335 evrov / kg 22. 930 evrov / ha 31.100 evrov/ha 20 7 Dobiček pri veleprodaini ceni jabolk 1: 2.905 evrov / ha 2. 280 evTov / ha g Dobiček pri veleprodajni ceni jabolk 2: 11.225evrov/ha 10. 450 evrov / ha Literatura: EU - FVO dokument (2006) Monitoring of pesticide residues in products of plant origin for EU 2004. rhttp://ec.europp^ eii/fnod/fVo/specialreports/pesticide residues/report 2004 eapdf) ECHO dokument, (2004) Pesticide residues in food, ECHO report for Slovenija 2004 rhttp://www.pan- . . ot ja germanv.org/dnwn1oad/proceedings/Q9 Langerholc Residues m Food SLQ 2004.pdt) Tresnik S in Parente S (2007) State of the art of integrated crop management & organic systems in Europe, with particular reference to pest management - Apple production. Doceument of PAN Europe (http://pan-eurnpe.iTifo/publications/mdex.htm) Smolka S" PAN Europe Press-Release (2006) Seventy-one percent of EU citizens are womed about pesticide residues in food; A great concern for new BU-citizens in Central and Eastern Europe ^http //www.wecf de/cms/articles/2006/ll/71percent.php). Pennel D.; FSA dokument (2006), Food Standards Agency of England, Pesticide ' residue minimisation crop gudie APPLES ^006.. (httn7/wwwfood.gov.uk/multimedia/pdfs/cropguideapp1edec06.pdfi^page-l) kša-Česnik H Gregorčič A, Velikonja Bolta M 2006). Monitoring of pesticide residues m agricultural products in the year 2003 and 2004 in Slovenia. Journal of Central European Agriculture, 7,1, 19-30. PAN dokument (2005) PAN workshop on pesticide reduction programmes in Germany and UK, Hamburg, 2005, Nemčija, (http://pan-europe info/publications/index.htm). Cross J V Cross J Berrie A M. Solomon M.G. Yeo H. (2003) Integrated pest and disease menegement approaches to produce apples without using pesticides during fruit development. Bulletin OILB/SROP, 26, 11, 31-36. Cross J V Berrie A M 2007 Eliminating reportable pesticie residues from apples. 9th Workshop on Spray Application Techniques in Fruit Growing, Alnarp, Sweeden, september 2007, s. 19. Buttler Ellis C 2006 New UK strategy avoids pesricide reduction Pesticide News, 72, 4-5. Krautter M 2006 Legal contamination of fruit and vegetables. Pesticide News, 71, 3-5. Beurtscher H 2006 Austrian NGOs supermarket pesticide reduction campaign. Pesticide News, 71, s. 5. Wise C J C Findlay A. The growers' perspective on strategies for the minimisation of pesticide residues in food. Proceedings of the BCPC International Congress: Crop Science and Technology, Volumes 1, Glasgow, Scotland, UK, 23-29. 21 SMERI NADALJNJEGA RAZVOJA INTEGRIRAm^™ V SLOVENin - INTEGRIRANO ZATIRANJE BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV Kot rezultat projekta bi naj razvili smernice za nadaljnje razvijanje sistem integrirane pridelave v Sloveniji. Sistem integrirane pridelave je smiselno usmeriti v nek hibriden sistem Ld trenutno inte^ano pridelavi in ekološko pridelavo, čemur mora slediti ustrezno nastopanje na trgu, kjer je potrebno nov sistem ustrezno predstaviti potrošnikom. Za doseganje napredka v razvoju novega pridelovalnega sistema, ki bo skladen tudi z usmeritvami direktive o trajnostni rabi FFS je potrebno narediti naslednje korake: - dopolniti izbor sort, s sortami, ki izkazujejo dovolj velik nivo odponosti proti škodljivim organizmom in so hkrati zanimive za trg po tehnoloških m senzoncmh lastnostih Odporne sorte lahko omogočijo neposredno zmanjšanje števila nanosov pripravkov FFS. Potrebno je izboljšati nastop do lastnikov sort m razmislja^ti o imročiUh za izdelavo novih sort prilagojenih slovenskim ekološkim m pndelovalmm - potrebno povečati uporabo biotičnih pripravkov za varstvo pred škodljivimi organizmi. Pri tem je potrebno z ustrezno organizacijo poenostaviti m poceniti postopke registracije teh pripravkov. , - izboljšati je potrebno kakovost naprav za nanos FFS, kar pomem nakup novejših naprav in ustvarjanje pogojev za neke vrte subvencioniranje nalupa novih naprav. Priporočljive so tudi aktivnosti v smeri strojnih krožkov, kjer bi bili vrhunski prsiln ki na voljo večjemu številu pridelovalcev, če bi lahko našli ustrezne orgamzacijske oblike, kot jih poznamo pri poljedelski mehanizaciji. - Sistem odmerjanja FFS je potrebno še nekoliko dopolniti, tako, da bi bilo legalno odmerjanje FFS po rodnem volumnu in, da pri odmerjanju nebi prihajalo do napak zaradi neznanja. Napake v odmerjanju se pogosto pokažejo kot povečam ostanki FFS v sadju ob obiranju. , . , , • ^ - - V oWiru razvoja 0,0 residue pridelovalnega sistema je potrebno izdelati natančna navodila za nov sitem čakalnih dob za pripravke. Potrebno je pridobiti podatke o čakalnih dobah, ki omogočajo padec koncentracije ostankov FFS pod 1 /o od trenutno veljavnih MRL vrednosti. ..... ^ , - Potreben je tudi občuten napredek v tehnologijah skladiščenja sadja, kjer je potrebno uvesti fizikalne metode zatiranja bolezni (obdelovanje z vročo vodo, s paro, sevanie ) ali z biotičnimi pripravki (naravne soli in olja, baktenjski pripravki anatago'nistične glive, .....). Tako bi se lahko izognili uporabi problematičnih pripravkov tik pred obiranjem. Ti predstavljajo najpogosteje najdene ostale v sadju^ Pri nas v hladilnicah ni zaznati nikakršnih korakov k uvajanju novih ekoloških tehnologij za preprečevanje skladiščnih bolezni. Brez uvajanja teh tehnologij novi integriran pristop v nasadih, ki predvideva obsežno redukcijo uporabe FFS m možen. Moliosti za povečan pojav skladiščnih bolezni se namreč z novimi pristopi nekoliko povečajo. 22 Splošni sklepi glede možnosti uvaja«ga pridelovanja sadja po sistemu 0,0 residue v Sloveniji: - za dokončne poglobljene sklepe glede ekonomske izvedljivosti 0,0 residue pridelovalnega sistima sadja je še nekoliko prezgodaj, ker raziskave trajajo sele 3 leta Leta se med seboj zelo razlikujejo po vremenskih vzorcih, stopnji napada od bolezni in škodljivcev in po ekonomskih razmerah (cenovna razmerja> . v tej smeri je 4ekakor potrebno delati, ker so podobne pristope ubrale tudi d^e e Jpske države, ki so ugotovile, da je na trgu potrebno nastopiti z "ovo kategon o Ldja posebej zaradi napovedi obsežne ponudbe takšnega (0,0 residue) sadja z drugih kontinentov (NovaZelandija, Južna Amerika, ...)• in - trenutno kaže, da je v letih s slabim vremenom m velikim potencialom bolezni m škodljivcev 0,0 residue pridelava dokaj tvegana. Posebej so prob ematicne iz^be med skladiščenjem. Tveganja za velike izgube pridelkov bi bilo možno zmanjšati, ce Tv Lgem delu rastne dobe razpolagali z večjim številom novejših pripravkov za ekološko varstvo pred boleznimi in škodljivci. Z njimi bi lahko dosegli boljše zatiranje ŽSJr oSnfzmov v juliju in avgustu, ter boljše varovanje sadja tekom s3Sa lospešiti je torej potrebno uvajanje novih ekoloških popravkov na Sensko'tržišče'Brez'zanesljivega varstva v drugem delu rastoe dobe z uporabo visoko učinkovitih biotičnih pripravkov ne moremo pncakovati pozitivmh ekonomskih učinkov 0,0 residue pridelovalnega sistema. t.wostna - velik napredek je potrebno storiti pri načinu trženja sadja. Ta nova kakovostna Tategorija (kombinLja visoke zunanje in notranje kakovost, z izredno nizkim vsebnosL ostankov FFS) zahteva spremenjene tižne pristope. KuPCu je pottebno^^^^ ustrezen način razložiti obsežnost zmanjšanja ostankov FFS v sadju. T«nutno k^e da bi bil kot eden od marketinških pristopov možen pnstop, da bi se to sadje prodajalo 7kateg;riji »Otroška hrana«, saj je cilj 0,0 residue Pridelovalnega sistema i^ ostanki pod nivojem 0,01 mg/kg in imeti manj, kot tn ostanke FFS^Dejansko lahko kakovost 0,0 residue sadja ustreza kakovosti, ki se pnčakuje pn otroški hram. 23 KAKOVOSTI PT^T TART.ANI SPT^TF. aAT.A. BRAKBTIRN IN FUJI Sorte: Gala, Braeburn, Fuji Starost nasada: 2 leti (tretja rastna doba) Lokacija: Sadjarski center Gačnik . ^ ^ Zasnova poskusa: Naključni bloki z dvema dejavnikoma (sorta, protitocna mraza) Obravnavanja: . Obravnavanje 1: nasad pod mrežo (Gala, Braeburn, Fuji) Obravnavanje 2: nasad izven mreže (Gala, Braeburn, Fuji) Preglec dnica 9: Parametri rasü in rodnosü jablan sort Gala, Braeburn in Fuji v letu 2007 Sorta GALA BRAEB. FUJI Obr. Obseg Debla (cm) Število socvetij število plodov Pridelek 1. razred m_ pridelek 2. razred m_ pridelek skupaj (kg) masa ploda 1. razred (kg) masa ploda 2. razred m_ 8,32 7,70 119,12 96,66 33,21 28,79 4,24 3,48 0,18 0,18 5,17 4,79 0,19 0,19 0,14 0,09 8,77 8,22 155,60 124,12 42,48 37,55 5,19 3,55 0,19 0,11 5,47 3,75 0,22 0,22 0,12 0,11 8,27 8,24 104,24 103,18 29,15 28,65 6,18 6,04 0,20 0,15 6,19 5,10 0,23 0,24 0,11 0,10 Preglednica 10: Test pammetrov zrelosü plodov jablan sorte Gala, Braeburn in Fuji v času obiranja v letu 2007 (poprecie m stai Sorta aoaram ooKionj Obravnavanje obr. masa (g) sladkor (Bx) Streifov i.z. trdota (kg/cm^) škrob (1-10) GALA 1 poprečje sd 174,11 15,09 12,27 0,61 0,105 8,34 1,28 6,45 1,74 2 poprečje sd 196,09 19,74 13,12 0,58 0,080 8,15 0,90 7,76 1,46 BRAEBURN 1 poprečje sd 245,40 36,91 12,06 0,82 0,113 8,93 0,81 6,53 1,33 2 poprečje sd 251,95 32,58 12,91 0,70 0,103 8,85 0,84 6,68 1,00 Fun 1 poprečje sd 277,41 40,52 13,63 0,93 0,065 6,95 0,50 7,90 0,87 2 poprečje sd 247,38 38,28 14,25 0,87 0,067 7,18 0,93 7,53 1,56 sortam je zmanjšanje vsebnosti topne suhe snovi pri plXh pod mrežo, kar je tudi glavni razlog manjše vrednosti Streifovega ^ Pri sorti gala manjši zrelosti plodovom pod mrežo dopnnese se vecja vsebnost škroba v plodovih pod mrežo. V trdoti mesa plodov so razlike med obravnavanji manjše. Rezultati poskusa v letu 2008 24 Preglednica 11: Parametri msti in rodnosti jablan sort Gala Braeb^ in Fuji v lefa 2008 sorta GALA BRAEB. Fun obr. obseg debla (cm) 9,51 9,00 9,06 9,31 število socvetij 83,43 66,37 67,31 85,94 8,95 9,32 35,37 31,54 število plodov 34,60 34,15 20,98 25,17 23,50 22,31 pridelek 1. raz. (kg) 6,72 6,09 4,56 4,37 pridelek 2. raz. (kg)_ 0,31 0.45 0,21 0,11 pridelek skupaj m_ 7,03 6.54 4,77 4,48 4,80 4,23 0,38 0,26 5,18 4,49 masa ploda 1. raz. (kg) 0,21 0,20 0,24 0,22 masa ploda 2. raz. (kg) 0,09 0,10 0,27 0,21 0,13 0.10 0,10 0,07 Preglednica 12: Test pammetrov zrelosti plodov jablan sorte Gala, Braebum in Fuji v času obiranja v letu 2008 'poprečje in sta Sorta ndardni odklon) Obravnavanje obr. masa (g) sladkor (Bx) Streifov i.z. trdota (kg/cm') škrob (1-10) jabolčna kisi. (gA) gala 1 poprečje sd 225,81 ns 28,06 ll,17ns 0,59 0,15 ns 0,09 8,13 b 0,68 5,93 ns 1,80 5,85 a 0,50 2 poprečje sd 211,50 ns 34,70 ll,29ns 0,80 0,17 ns 0,10 8,57 a 0,83 5,38 ns 1,94 4,23 b 0,40 braeburn 1 poprečje sd 235,28 ns 37,69 11,69 ns 0,78 0,12 ns 0,04 9,25 a 0,81 6,95 ns 1,29 8,00 ns 0,50 2 poprečje sd 230,68 ns 37,35 11,72 ns 0,69 0,11 ns 0,04 8,73 b 1,03 7,14 ns 1,23 7,70 ns 0,50 fuji 1 poprečje sd 236,91 ns 41,27 14,49 b 0,66 0,06 b 0,01 7,17 b 0,95 8,07 a 0,84 4,40 ns 0,20 2 poprečje sd 225,04 ns 36,57 15,42 a 0,69 0,07 a 0,02 7,93 a 0,79 7,52 b 1,24 4,60 ns 0,30 25 'mi 12 12 12 obaraaie cbraraerje ctxansftane G<\LA BWEBUFN Ri» ■ 2006 B2007 Grafikon 8: Povprečno število socvetij na drevo po obravnavanjih za leti 2007 in 2008 na UKC Pohorski dvor Grafikon? Povprečna masa plodov na drevo po obravnavanjih za leti 2007 in 2008 ter delež prvega razreda v posameznem letu na UKC Pohorski dvor Komentar rezultatov Skupni pridelek pri vseh treh sortah je pri drevesih, ki so rasla pod mrežo višji, kot pri drevesi, ki so rasla izven mreže. Prav tako je pridelek prvega razreda m povprečna teza plodov višja pri drevesih pod mrežo. Pri vseh treh sortah smo izmerili nižjo vsebnost topne suhe snovi pri plodovih pod mrežo. Pri sortah Gala in Fuji je trdota plodov izven mreže višja kot pri plodovih pod mrežo, medtem ko je vsebnost škroba pri plodovih pod mrežo višja kot pri tistih izven mreže. Pri sorti Braeburn pa je obratno. 26 ODZIV JABLANE IN ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV NA SPREMENJENE RAZMERE POD PROHTOČNIMI MREŽAMI Peter Zadravec \ Biserka Donik\ Matjaž Beber\ Tatjana Unuk', Stanislav Tojnko^ Mario Lešnik^ Blaž Grmšek, Bernarda Feijanc 1 - KGZS-Zavod MB, Sadjarski center Maribor, Gačnik 77, 2211 Pesnica ^ 2 - Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Hoče vTntenzivnem pridelovanju sadja se protitočne mreže vse bolj in bolj uveljavljajo v vseh pridelovalnih območjih. To je razumljiva posledica vse bolj »turbolentnega« vremena m pogostih hudih neurij s točo. Raziskave o vplivih protitočne mreže na rastlme pod njo so kar nekoliko zaostajale za skokovitim naraščanjem pokritih površin (tipičen primer je Avstnja, ki ie v času ko je v pridelavi že bilo pokritih vsaj 50% intenzivnih sadovnjakov na Štajerskem, komaj z;čela s preverjanjem vplivov). Raziskave so se v zadnjih 20 letih osredotocale predvsem na fizikalne lastnosti različnih protitočnih mrež (senčenje, razlicm tipi pletenja, različne barve mrež, trajnost,...), na odziv sadnih rastlin (predvsem jablane) na različne stopnje senčenja (koUčina pridelka, zunanja in notranja kakovost pridelka), na tehnične rešitve pri postavitvah in le v manjši meri na fiziološke odzive gojenih rastlin, na spremembo mikro klimatskih razmer ter še manj na spremembe v razvoju populacij škodljivih m konstmh organizmov na gojenih rastlinah. , . v, i Z zadovoljstvo lahko ugotovimo, da so naše poskusne rezultate iz večletnega poskusa v Sadjarskem centu Maribor (1994 - 1999) tuji raziskovalci v veliki večmi potrdili m da je danes splošno znano: - protitočne mreže zmanjšajo količino PAR svetlobe v odvisnosti od barve i^ez: ^stalne mreže za 7%, sive za 13% in črne za 18% ( Blanke; 2007); 8-12%, 15-17%, 18- 25% (Widmer, 2001); - protitočne mreže zmanjšajo koUčino UV svetlobe v odvisnosti od barve mrez: kristalne mreže za 20%, črne za 29% (Blanke, 2007); - protitočne mreže zmanjšajo neposredno izmerjeno fotosintezo hstov za 16/o; - količina skupnega pridelka se pod protitočno mrežo ne zmanjša ah se celo poveča (Vercammen, 1998, 1999; Widmer, 2001; Steinbauer, 2008); - zunanja kakovost pridelka (velikost plodov) se pod protitočno mrežo ne poslabsa, tovna rdeča barva plodov pri dvobarvnih sortah se nekoliko poslabša, pri polno obarvamh rdečih sortah pa ni negativnega vpliva na barvo (Blanke, 2007; Steinbauer, 2008); - notranja kakovost plodov se v večini merljivih parametrov nekoliko spremem: trdota in vsebnost kislin se v nekaterih letih povečata ( Widmer, 2001), le vsebnost slmpne suhe snovi se v poprečju let pri tri nitni črni mreži statistično značilno zmanjša (Steinbauer, 2008); . ..... - mikroklimatske razmere so pod črno protitočno mrežo spremenjene: najvišje izmerjene temperature so do 1,5 '^C nižje in najnižje do 1,5 višje kot v nasadu brez mreže ( Torggler, 2002)' - srednja dnevna temperatura je pod črno mrežo od 0,3 do 0,4 "^C nižja in relativna ^ačna vlaga od O do 8,9% višja kot v nasadu brez mreže. Dolžina vlažnosti listja je le malenkostno različna; . v , , • - nevarnost jablanovega škrlupa in jablanove plesni pod mrežo m mc vecja kot izven nje. Populacija pršic se pod mrežo hitreje in bolje razvija. Pod protitočno mrežo je značilno manj pojava škode po jabolčnem zavijaču kot v nasadu brez protitočne mreže. 27 če to™ lahko z gotovostjo trdimo, da so številni raziskovalci v veliko ^skum^potedUi vplive protitočne mreže na zmanjšanje osvetlitve in so natančno ugotovljem tudi ucir^i zasenčenja na količino in kakovost pridelka pa je podatkov o vegetativnem o^™ gojemh rastlin na razmere pod mrežo (rast poganjkov, število in velikost listov. Ustna površina) malo. Mo ni veliko natančnih podatkov o pojavu najpomembnejših škodljivcev m o din^ki razvoja populacij le teh v odvisnosti od pokritja nasada s protitocno mrežo. Tudi o potrebi po namakaSu in o razlikah med nasadi pokritimi s protitocno mrežo in brez nje, m nam znamh podatkov Prav tako za zdaj ne vemo nič o morebitnih spremembah tendence naravnega SSa Plodiöev, ki bi zaradi zasenčenja morda lahko bilo pod protitocno mrežo nekoliko izdatn^še Prav tako niso vselej potijena pričakovanja, da procesi dozorevanja potekajo pod zdaj le malo (ali pa sploh nič) odgovorov, smo pred tremi leti zasnovali poskus, ki nam bo pomagal poiskati odgovore na vsaj nekatera od njih. Material in metode dela T.nkaciia poskiisa in lastnosti poskusnega nasada „ ,, ^ •• t^-, • • j Rastlinski material: V poskus smo 4ljučili sorte: Brookfield. Fuji Kiku. Maririred, vse cepljene na M9, posajene kot dvoletne 'kmp' sadike. Sf^^S treh poskusnih sortah zasnovan v štirih poskusnih blokih z dvema obravnavanjima (pod protitocno mrežo in brez mreže). Parcelo enega obravnavanja vsake sorte predstavlja 16 dreves od katerih smo v natančna opazovanja vključili 8 najbolj izenačenih dreves (8x4 = 32 dreves za posamezno obravnavanje). Meritve generativnih parametrov . . -. število cvetnih šopov: šteje cvetnih šopov na vsakem poskusnem drevesu po izvedeni zimski rezi v času ff D-E; ^ - število zavezanih plodičev po junijskem trebljenju: štetje plodicev na vsakem poskusnem drevesu (nato ročno redčenje za vzpostavitev gostote oveska po formuli za Crop density (CD)- število plodov na cm' preseka debla (načrtovana gostota oveska-6 plodov na cm^); , , • w . - masa pridelka: skupna masa in skupno število plodov na drevo, plodovi razyscem v velikostne razrede (<60mm, 60-65ram, 66-70mm, 71-75mm, 76-80mm, 81-85mm, >85mm) stehtana masa po razredih in število plodov po razredih; Meritve vegetativnih parametrov . , , . j u nn oa onmi ■ - prirast obsega debla: izmerjen obseg debla na začetku 3. rastne dobe (10. 04. 2007) v višini debla 20 cm nad cepljenim mestom, na koncu3. in pred začetkom 4. rastne dobe (•29 10 2007), pred začetkom 5. rastne dobe (februar 09); ^ - Uast enollih poganjkov: po koncu 3. rastne dobe (jeseni 2007) so bih prešteti in izmerjeni vsi enoletni poganjki daljši od lOcm, na njih prešteti tudi nodiji (možnost izračuna dolžine internodija) in izračunana skupna dolžina enoletnega prirasta na - So in velikost Ustov: ob koncu tretje in četrte rastne dobe (pred začetkom odpadanja listja - začetek novembra) smo prešteli vse normalno razvite liste na krošnjah treh dreves v parceli (3 x 4 = 12 za vsako obravnavanje), odvzeli vsak 10. hst po slučajnem izboru (velikost vzorca je cca 10%) in nato odvzete liste skenirah na skenerju Canon ter vrednosti obdelali s programom »Listna powšina« (lastmk programa Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Manbor). Iz dobljemh 28 podatkov smo izračunali poprečno^ sloipno Ustno ^što drevo in index L.A.I. (index listne površine- lista površina v m na ha / lO.Oüüm . Vrednotenje parametrov kakovosti tt - vrednotenje zunanje kakovosti plodov - velikost: delitev plodov na I. razredne m n^ razredne smo izvedli tako, da smo med I. razredne razvrstili vse s premerom nad 70mm in s vsaj 50% krovne barve, med H. razredne pa tiste z velikostjo med 60 m 70mm ter vsaj 30% krovne barve. Ostale plodove smo uvrstili med 'industrijsko sadje; - vrednotenje zunanje kakovosti plodov- krovna barva: meritve sprememb osnovne m krovne barve smo izvajali na vseh sortah in obeh obravnavanjih tako, da smo izbrali 20 izenačenih dreves na obravnavanje in na vsakem od njih označili po 4 plodove, na njih pa nato v približno tedenskih presledkih ponavljali meritve (8 meritev v 39 dneh). Meritve barve smo izvajali s kromametrom Minolta CR-200; , . • - vrednotenje notranje kakovosti oz. parametrov zrelosti: vzorec 15 poprecmh plodov iz vsake poskusne parcehce (15 x 4 - 60) za sorto in obravnavanje ob obiranju plodov. Testiranja smo izvedli s strojem »Pimprinelle«, ki v enem delovnem hodu samodejno izmeri^ maso (g), trdoto mesa (kg/cm'\ vsebnost topne suhe snovi ( Box) vseh testiranih plodov in v poprečnem vzorcu iztisnjenega soka izvede tudi titracijo ter izračuna vsebnost skupnih kislin ter jih izrazi kot jabolčna kislina (g/l). Stopnjo razgradnje škroba (škrobni indeks) smo istočasno ocenili optično po lestvici Ctitl (1-10) Iz dobljenih vrednosti smo izračunali Streifov index po formuli: STI= F/(RXS) pri čemer je F- trdota mesa v kg/cm^ R= topna suha snov v "Brix; S- vsebnost škroba (1-10). Meritve prisotnosti škodljivih organizmov ' - Rdeča sadna pršica Panonychus ulmi - listne uši - zimska jajceca V času zimskega mirovanja 2006/07 smo v vsaki parcelici odvzeli vzorec 5X10cm dvoletnega lesa (0,5m X 4 - 2m na sorto in obravnavanje) m pod binokularno lupo prešteli število zimskih jajčec. Število smo preračunali na m dvoletnega lesa. - Rdeča sadna pršica Panonychus ulmi - predatorske pršiće Phytoseuäae - poletni stadiji V letu 2008 smo v štirih zaporednih štetjih gibljivih stadijev prsic na listih (pregledanih 25 listov na parcelico - 25X4-100) v maju, juniju m juliju, natančno določili njihovo število. -Zeienajablanovauš^p/iW/?om/-poletna štetja . i ^ ■ V letu 2007 smo 25 julija izvedli štetje osebkov zelene jablanove usi na treh slučajno izbranih enoletnih poganjkih 14 dreves v vsaki parcelici vseh sort (3X14X4- 168 poganjkov na obravnavanje in sorto) - Jabolčni zavij ač Cydiapomonella - ulovi samcev na ferotrap V letu 2007 smo v času leta 2. generacije in v letu 2008 v času 1. m 2. generacije v tedenskih presledkih šteli ulov samčkov na feromonsko vabo Codlemone. Ferotrapa sta bila nameščena eden pod in eden izven protitočne mreže, eden od drugega oddaljena le 50m, nameščena na isti legi (orientacija vrst, tip nasada, relativna višina...). Meteorološki podatki . . - , • Z dvema avtomatskima merilnima postajama Metos smo pod mrežo m izven nje kontinuirano spremljali meteorološke podatke: minimalno, maksimalno in poprečno temperaturo zraka, vlažnost zraka, kohčino padavin, dolžino vlažnosti listov in globalno obsevanje. Podatki so na vpogled v SC Maribor Gačnik. 29 yZ^iZZToL predstavili le najzanimivejše prve rezultate meritev. Predstavili bomo predvsem tiste, ki so za domače in tudi mednarodne razmere novi. Sn7?n?rmtč„a temperatura je pod mrežo le za 0,17 »C nižja kot izven mreže kar je manj od pričakovanj. Preseneča, da je poprečna mesečna maksimalna temperatura pod mrežo s 27 4 °C pod mrežo višja kot izven nje z 26,5 °C. ,, oo- • -ni Pričakovano višja je poprečna minimalna temperatura pod mrežo s 13,8 C v Ppme^avi s 13 1 "C izven nje. Pričicc^vano višja je poprečna relativna vlažnost zraka pod mrežo z 77,9% pod mrežo v primerjavi z 76,7% izven mreže. Na sploh pa lahko trdimo, da so razhke med izmerienimi vrednostmi pod mrežo in izven nje manjše od pncakovamh. Pri analizi dnevnega poteka meteoroloških meritev se je potrdilo da je srednja dnevna temperatura (za obdobje 33 ur) izven mreže za 0,31 "C višja od srednje dnevne tempemtore pod mrežo, vendar je najvišja dnevna temperatura ob 15^ zabelezena pod mrežo m je za O 5 C višja od najvišje temperature izven mreže. Tudi na dnevnem mvoju doseže globalno ob evanje pod protitočno mrežo le 52,3% tistega izven mreže. Relativna zračna vlaga je v ooprečiu sLr za 1,1% višja pod mrežo. Dolžina vlažnosti listja je po nočnih padavinah pod IrLoL mrežo za 1 uro in 35min daljša kod izven mreže. Dne «S.^utraj je senzo^za vlažnost Ustja v nasadu brez mreže zabeležil mokro listje zaradi rose (med 4J0 m 8.00), med tem ko je senzor pod mrežo ostal suh. Ta fenomen odsotnosti rose v nasadu pod mezo bo potrebno v letu 2009 natančneje preveriti - pojav smo namreč občasno opažih tudi brez merilnih instrumentov. Meritve vegetativnih parametrov S'll^l'tÄTÄ^^ s,.pni enolelM prims, ter .^lo nodijev (srednja vrednost . standardni odklon) v letu 2007 za drevesa sorte Brookfield pod m izven nueze Pod mrežo Izven mreže Prirast poganjkov (cm) 1169,1±462 1220.9±655,9 Št. poganjkov 33,7±9,6 37,3±15,1 St. nodijev 346±26,6 392±106,1 Analiza izmerjenih podatkov je pokazala, da pri nobenem od spremljamh Para^iet ov vegetativne rasti ni statistično značilnih razlik med obravnavanjema. Poprečna dolžina enoletnega poganjka v tretji rastni dobi je bila 32,7cm izven mreže m 34 7cm pod mezo. TpreLa dolžfna internodija je bila pri drevesih izven mreže 3,12 cm m pod mrežo 3, 8 cm. Razlika med obravnavanjema je premajhna, da bi lahko potrdih domnevo, da je vegetativna rast dreves posajenih pod protitočno mrežo močnejša od rasti dreves izven mreže. S"^cT^'poprečna Ustna površina cm^ na drevo, velikost enega Usta v cm^ in poprečno število Ustov na orevu lA Ž>UXIU iJiwrvxxv^w Obravnavanje /Leto Velikost lista (cm^) Listna povi^ina (cm') Št. listov / drevo 2007 2008 2007 2008 2007 2008 Pod mrežo 26,8 27,6 22796 32722 846 1196 Izven mreže 26,9 25,4 20677 30832 773 1202 30 Velikost listov je v obeh obravnavanjih in obeh letih zelo podobna, prav t^o tudi število listov na drevo Ali je za okoli 10% večja listna površina dreves pod protitočno mrežo tudi statistično zanesljivo večja od listne površine dreves izven mreže, bo pokazala naknadna statistična obdelava podatkov. Natančni analizi vseh zbranih podatkov pn vseh treh opazovanih sortah bomo posvetili veliko pozornosti, saj bi s čvrstimi dokazi za povečano površino listja dreves pod protitočno mrežo sorazmerno enostavno dodatno pojasnili dejstvo, da drevesa pod protitočno mrežo kljub zmanjšani osvetlitvi rodijo enake ali višje skupne pridelke kod drevesa izven mreže. Meritve parametrov kakovosti Meritve zunanje kakovosti - krovna barva _ t, ■ u .1 x i. mnc Sorta Pod mrežo 31-50% Izven mreže 31-50% Pod mrežo +50% Izven mreže +50% Brookfield 6,4 5,6 93,6 94,4 FuiiKiku 7,45 5,0 92,55 95,0 Marired 6,05 2,9 93,95 97,2 Pri vseh treh preskušanih sortah gre za dobro obarvane mutante izhodiščnih sort Gala, Fuji m Braeburn Čeprav je v rezultatih zaznana tendenca zelo blagega zmanjšanja deleža krovne barve pri vseh obravnavanjih pod mrežo so razlike tako majhne, da ne pričakujemo statistične potrditve različnosti med obravnavanji in lahko s precejšnjo zanesljivostjo trdimo, da pokritje s črno protitočno mrežo ni negativno vplivalo na obarvanost plodov (pregledmca 3). Dinamiko pojava in intenzivnost krovne barve smo natančno spremljali. Zaradi obsežnosti rezultatov bodo ti predstavljeni v samostojnem znanstvenem članku kasneje. Notranja kakovost - parametri zrelosti Preglednica 4: Parametri notranje kakovosti in zrelosti za preskušane sorte po obravnavaniih v letu 2008, Gačmk suha Trdota mesa škrobni Masa ploda snov plodov indeks Streifov indeks - • - (1-10) Topna snov (Brix) (kg/cm2) zrelosti FUJI Pod mrežo Izven mreže 236,9±41,3 ns 225,0±36>6 ns 14,5±0,7b 15,4±0,7 a 7,2±0,9b 7,9±0,8 a 8,1±0,8 a 7,5±1,2 a 0,06±0,01 b 0,07±0,07 a GALA Pod mrežo Izven mreže 222,5±28,lns 211,5±34,7 ns ll,2±0,6ns 11,3±0,8 ns 8,l±0,7b 8,6±0,8 a 5,9±1,8 ns 5,4±1,9 ns 0,145±0,08ns 0,173±0,10ns BRAEBURN Pod mrežo 235,3±37,7 ns n,7±0,8 ns 9,3±0,8 a 6,9±1,3 ns 0,i21i^),4 ns Izven mreže 230.7±37.4 ns 11.7±0,7 ns ZJ±hO b 7,1±I,2 ns_0,110±0,03 ns Pri topni suhi snovi smo zabeležili statistično značilno nižjo vrednost pri plodovih izpod protitočne mreže le pri sorti Fuji Kiku (čeprav je tudi vrednost 14,5 Brix primerno visoka), pn Gali in Braeburnu ni razlik. Trdota mesa je pri Fuji-ju in Gali izpod mreže mzja, pn Braeburnu pa višja Ker za tak rezultat nimamo nobene razlage, bomo to lastnost pozorno spremljali tudi v naslednjih letih. Na sploh lahko trdimo, da so trdote mesa v obeh obravnavanjih in vseh sortah na zelo dobrem nivoju. Škrobni indeks le pn Fuji-ju kaze visjo vrednost (bolj razgrajen škrob - višja zrelost) pri plodovih izpod mreže, pn ostalih dveh sortah ni razlik. Tudi Streifov indeks je le pri sorti Fuji statistično značilno mžji pn plodovih pod mrežo (bolj zreli plodovi). Pri ostalih dveh sortah ni statistično značilnih razlik v zrelostL Na sploh lahko ugotovimo, da se niso potrdila pričakovanja o zakasnitvi zrelosri pri plodovih 31 pod črne protitočno mrežo (preglednica 4). Z natančnimi večlo-atnimi meritvami bomo v naslednjem letu poskusili še natančneje spremljati potek dozorevanja plodov. Rezultati spremliania škodljivih organizmov Listne u si Preelednica 5- Poprečno Stevüo listnih uši (zelena jablanova uš Aphis potni) na naključno izbranem poganjku _ .. . • • -J___1_____v Iptii 9007-GnSnik sort crooKueiu, rujj Pod mrežo Izven mreže Brookfield Fuji K. Maririred Brookfield Fuij K. Maririred popre^e 255,8 200,8 372,4 315,1 220,8 554,3 Da bi zanesljiveje ugotovili morebitne razlike med obravnavanji smo populacijo škodljivca namenoma postiti narasti nemoteno daleč čez prag škodljivosti (za zeleno jablanovo us 8-10 kolonij na 100 pregledanih poganjkov). Natančna štetja so pokazala tako razlike med sortami (najobčutljivejši je Maririred in najmanj občutljiv je Fuji Kiku) kot tudi med obravnavanjema (preglednica 5). Predvsem pri Brookfieldu in Maririredu pričakujemo, da bo zabelezena razlika in močnejši pojav uši na drevesih izven mreže tudi statistično značilno potijen. Rdeča sadna pršica in predatorske pršiće ,.. - Preglednica 6- Poprečno število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice Panonychus ulmi m predatore^ pic Phytoseiidae na list po obravnavanjih in ponovitvah za več zaporednih kontrol v letu 2008 pn sorti Mannred; 21.05. 2008 04. 06. 2008 02. 07. 2008 23.07. 2008 r.s.p. p.p. r.s.p. p.p. r.s.p. p.p. r.s.p. PP- Pod mrežo 0,17 0,06 2,7 0,16 0,33 0,31 0,02 0,19 Izven mreže 0,35 0,06 3,7 0,31 1,9 0,34 0,08 0,55 Zaporedna štetja gibljivih stadijev rdeče sadne pršice in predatorskih pršic so pokazala jasno sliko razvoja populacije (preglednica 6). Jasno se kaže močnejši razvoj populacije izven protitočne mreže Populacija tudi ob svojem vrhu ni presegla praga škodljivosti (v juniju 5-7 gibljivih stadijev na list) in razmerje med rdečo sadno pršico in predatorskimi pršicami (ob vrhu razvoja populacije 12:1) je zadoščalo za naravni upad populacije rdeče sadne pršice. V letu 2008 velja za vse opazovane sorte: pojav rdeče sadne pršice je bil na drevesih pod mrežo manjši od pojava na drevesih izven mreže, kar je v nasprotju s trditvami Mantmgera. Tudi ta opazovanja bomo nadaljevali v naslednjih letih. Jabolčni zavijač .. ^ , ^ ^ Preglednica 7: Skupni ulov metuljčkov 2. rodu jabolčnega zavijača Cydia pomonella na feromonske pasti pod Pod mrežo Izven mreže 1. + 2. rod skupaj 31 127 2. rod skupaj 17 32 Čeprav je znano, da ulov samčkov metuljčkov na feromonsko past ne napoveduje zanesljivo številčnosti populacije, je razlika med ulovi v delu nasada pod protitočno mrežo tako odločno nižja od tiste v neposredni bližini - a zunaj protitočne mreže, da lahko upravičeno sklepamo, da je tudi celotna populacija škodljivca pod črno protitočno mrežo veliko šibkejša (preglednica 7). Naša opažanja in meritve se ujemajo s trditvami Ruegga ki pravi, da metuljčki jabolčnega zavijača zelo verjetno lažje zapuščajo nasad pokrit s protitočno mrežo kot pa se v njega vračajo (zaradi orientacije) in tako pride do znižanja populacije. 32 Skleoi Ker ie pričujoči tekst le vmesno poročilo o prvih rezultatih še potekajočega poskusa, morajo biti tudi sklepi razumljeni z nekaterimi zadržki in jih bomo dokončno oblikovali ob koncu poskusa - najbrž Čez tri leta. Spremljanje mikroklime , .v , m • • a Spremembe pri temperaturi in relativni zračni vlagi so manjše od pncakovanih m memn^o,^da najbrž niso vzrok za drugačen odziv gojenih rastlin, ki so posajene v nasadih s cmo protitocno mrežo Sprememba izmerjenih količin padavin (manjše zabeležene vrednosti pod protitocno mrežo) je najverjetneje posledica merilne natančnosti instrumenta m le pri zelo majhni količini padavin menimo da je mogoče, da del padavin »prestreže« mreže m iz nje tudi izhlapijo - torej dejansko ne padejo na rastline in na tla v nasadu pod mrežo. To bomo morali še natančneje preveriti v naslednjih letih. Dolžina vlažnosti listja, b je po dezju običajno pod protitočno mrežo nekoliko (cca za 1 uro) daljša, lahko le v zelo specifičnih infekcijskih pogoji spremeni potek inkubacijske dobe za jablanov škrlup. Tako kot nekaten tuji avtoqi tudi mi menimo da črna protitočna mreža ne vpliva občutno na podaljšanje vlažnosti Ustja m stem^na - povečanje nevarnosti pojava nekaterih bolezni. Pojav občasne odsotnosti rose pod protitocno mrežo bomo natančneje spremljali v naslednjih letih. Rast P^četrti rastni dobi še ni zaznati jasnih razlik v rasti dreves (premer debla in prirast poganjkov). Zabeležena tendenca večje listne površine pri drevesih pod mrežo je zammiv podatek, ki ga bomo pozorno spremljali tudi v naslednjih letih. Rodnost , . v v . ^ zabeležene meritve pridelka so pokazale, da rodnost pod protitocno mrežo zagotovo ni slabša - nasprotno, zabeležili smo boljšo diferencijacijo cvetnih brstov na drevesih pod protitočno mrežo (kar je lahko tudi posledica tega, da so bila drevesa izven mreže v letu 2007 poškodovana od toče). Kakovost plodov . Pri zunanji kakovosti (velikost in barva plodov) nismo zabelezili negativnega ^liva protitočne mreže temveč le blago tendenco zmanjšanja deleža najbolje obarvamh plodov. Menimo da ta nima nobenega negativnega vpliva na gospodarnost pndelovanja. Pri notr^ji kakovosti plodov so vplivi majhni in dokaj nejasni (topna suha snov, trdota mesa). Tudi potek zrelosti in določanje obiralnega okna bo zahtevalo še natančnejše mentve v naslednjih letih. Škodljivi organizmi . . Sklepi na tem področju zahtevajo najbolj dolgotrajna spremljanja m veliko pozornosti. Pm podatki pa kažejo na zanimive »stranske učinke« protitočne mreže, ki bi jih s pridom lahko izkoriščali ob prizadevanjih za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Listne usi m rdeča sadna pršica se v nasprotju s pričakovanji pod črno protitočno mrežo v prvih jetih zagotovo ne razvijata bolje kot izven nje (tendenca je obratna). Uovi jabolčnega zavijaca na feromonske pasti so pod mrežo bistveno nižji kot zunaj mreže, kar daje dovolj jasen signal, da je tudi celotna populacija škodljivca pod mrežo manjša kot izven nje (vsaj v pogojih dokaj šibke populacije na lokaciji Gačnik) V celoti gledano so rezultati prvih dveh let zelo obetavni in zanimivi. Z nadaljevanjem spremljanj in nekaj dodatnimi novimi opazovanji, bomo prišli do zelo celostne slike vplivov 33 protočne mreže m gojene ras^^^^ škodljive organizme. Rezultati bodo zanimivi raziskovalno in tudi za sadjarje praktike, kar je tudi namen vsakega razvojno usmerjenega poskusništva. IjI 1u Blanke. M.; Farbieg Hagelnetze: Ihre Netzstruktur sowie Licht und XJV-Durchlaessigkeit bestimmen die Ausfaerbung der Apfelfruechte Erwerbs-Obstbau, 49/127.139, 2007. Blanke, M., H. Weidenfeld 1997: Wieviel Licht lassen Hagel- und Vogelschutznetze durch?; Erwerbsobstbau 39, 141-143. Steinbauer, L.: Treffen der Arbeitsgruppe »Obstbau unter Hagelnetzen«; 2008. Haidegger Perspektiven, 3, 6-7. Štampar F. et all: Yield and fruit Quality of Appels cv, 'Jonagold' under Hail Proteaion Nets, Gartenbauwiessenschaft, 67, 205-210. Vercammen, J.: Eerste ervaringen met hagelneten inBelgie. 1999. Fruitteelt-nieuws 12, 6-8. Widmer, A.: Beschattung unter weissen und grauen Hagelnetzen. 1997. Obst und Weinbau 133, 581-583. 34 4 REGULACIJA PRIDELKA Lokacija: UKC Pohorski dvor Zasnova poskusa - ■ ^ n-^^^^/xyro Poskus je bil izveden v naključnih blokih s 7 obravnavanji na jablani sorte PinovaA19, posajene leta 2002. Obravnavanja: Obravnavanje 1: kontrola = neredčeno Obravnavanje 2: ročno redčeno po junijskem trebljenju Obravnavanje 3: NAD 100 ppm = 12g AMID Thin /10 L vode, ob koncu cvetenja Obravnavanje 4: BA 100 ppm = 50 ml MaxCel /10 L vode, ob velikosti plodičev 10 mm Obravnavanje 5: NAD 100 + BA 100 = stopenjsko redčenje, najprej obr. 3) kasneje obr. 4) Obravnavanje 6: CaS 2%1 L 18.5% GaS / 8,4 L vode, ob vrhu cvetenja Obravnavanje 7; Ogrščično olje 3%, 300 g Ogriol / 9,7 L vode, ob vAu cvetenja Rezultati v letu 2007 Preglednica 13: Parametri rasti, rodnosti in kakovosti kot posledica regulacije pridelka pri sorti Pinova Obr. Št. socv. na drevo Pridelek (kg/drevo) Št. plodov na drevo Št. plodov / 100 socv. Povp. teža plodov (g) kg>70nim % kg>70nim Št. plodov > 70mm 174 a 16,2 b 87 a 88 b 181 a 13,2 ab 88 a 69 ab 185 a 14,4 ab 89 a 72 ab 192 a 10,6 a 88 a 52 a 189 a 12,4 ab 89 a 62 a 62 bc 188 a 14,1 ab 92 a 73 ab 7 160 a 15,8 ab 85 b ; 53 ab 188 a 14,4 ab 90 a 73 ab ANOVA z Duncanovim testom P = 0,05 ; Povprečja obravnavanj v stolpcu se med seboj ne razlikujejo statisti5no značilno, kadar so označena z isto črko. Komentar rezultatov V poskus smo stopili s homogenimi, po količini cvetenja izenačenimi drevesi. Kontrolna, neredčena drevesa so izkazala relativno primerno obloženost, kar pomem da m bilo velike potrebe po zmanjšanju rodnega nastavka, saj je bilo 87 % mase plodov iz kontrolnih dreves primernih za trg. Z ročnim redčenjem dreves smo zmanjšali pridelek dreves, tudi pridelek prvorazrednih plodov. ^ • v • • Vsi postopki kemičnega redčenja so stat. znač. zmanjšali obloženost dreves, se najmočneje je delovala aplikacija benziladenina (BA) 100 ppm, ki je končno število plodov/drevo skomj prepolovila. Tudi samostojni nanos NAD je značilno zmanjšal ovesek (st. Pjodov/drevo, st^ plodov/100 socv.) . Žal se je pri vseh aplikacijah kemičnih sredstev zmanjšal tudi pndelek 35 plodov >70inm (kg>7Ömm; št. pK^^ i® pri nanosu BA, kar v bistvu pomeniizgubo pridelka za 35%. .. , , • . , Zaporedni, stopenski nanos sredstev, najprej NAD in kasneje BA, je zmanjšal rodm nastavek enako kot samostojni nanos BA. . . . . ^ o ^n/ r —___ Aplikacija sredstev sicer dovoljenih v ekološki pridelavi jabolk, t.j. CaS 2% ah ogrscicno olje 3% sta redčila jablane, do podobnih stopenj kot NAD. Potrebna bi bila še objava rezultatov zmanjšanja kakovosti plodov in fitotoksičnosti po nanosu teh dveh ekoloških pripravkov. Vsa kemična redčenja so v letu 2007 povzročila stat. značilno redčenje plodičev Pinove/M.9^ Ker neredčena kontrolna drevesa niso bila znatno preobložena, smo z aplikacijo opisamh sredstev za redčenje nekoliko zmanjšali pridelek po velikosti tržnih plodov (>70mm , vendar značilno le z nanosom BA 100 ppm . Ali je bilo kemično redčenje pn tej stopnji oblozenosti dreves v resnici upravičeno, bomo dokazali z oceno povratnega cvetenja v letu 2008. V kolikor bomo pri neredčenih drevesih zaznali zmanjšano cvetenje m s tem povezano alternativno rodnost zaradi preobloženosti dreves, lahko govonmo o primernem redčenju dreves z aplikacijo NAD, BA, CaS oz. z ogrščičnim oljem. Rezultati v letu 2008 Preglednica 14: Parametri rasti, rodnosti in kakovosti kot posledica regulacije pridelka pri sorti Pinova Obrav. Št socv. na drevo Pridelek kg/drevo Št. plodov na drevo Št plodov /100 socv. Povp. teža plodov (g) kg > 70 mm Št plodov > 70 mm Povratno cvetenje (št socv. na drevo) 129 b 180 a 16,0 b 84 a 85 a 182 a 14,5 ab 76 a 85 a 99 ab 180 a 14,6 ab 78 a 86 a 112 ab 197 a 15,3 ab 73 a 81 a 83 a 178 a 11,7 a 62 a 88 a 80 a 183 a 14,0 ab 74 a 90 a 7 91 a 16,3 ab 96a 108 ab 172 a 14,0 ab 78 a 90 a ANOVA z Duncanovim testom P = 0,05 ; Povpreöja obravnavanj v stolpcu se med seboj ne razlikujejo statistično značilno, kadar so označena z isto črko. - V poskus smo stopili s homogenimi, po količini cvetenja izenačenimi drevesi (št. socv. na drevo). , ^ , • j • - Kontrolna neredčena drevesa so izkazala relativno primemo oblozenost, kar pomem da m bilo velike'potrebe po zmanjšanju rodnega nastavka, saj je bilo 87 % mase plodov iz kontrolnih dreves primernih za trg. j -u - Z ročnim redčenjem dreves smo zmanjšali pridelek dreves, tudi pridelek prvorazredmh ^ Z^uporabo sredstev za kem. redčenje (NAD, BA in ogršč. olja) smo le malo, statistično neznačilno zmanjšali rodni nastavek. V primeru škropljenja NAD + BA ah CaS se j'e koncm rodni nastavek zmanjšal močneje in stat. znač.. V nobenem pnmeru pa se poprečna masa plodov ni povečala niti se ni po redčenju povečal pridelek velikih plodov, večjemu se je le-ta nekoliko zmanjšal (stat. neznačilno). 36 - Ob upostevaiyu povratnega cvetenja lahko trdimo, da kemiftio redčenje Pmöve m bilo potrebno. Povratno cvetenje kontrolnih dreves je bilo količinsko enako cvetenju dreves pred nastavitvijo poskusa, torej zadostno in ne premajhno. Kontrolna drevesa so t^o ims avila pridelek, ki ni bil potreben redčenja, oz. so ta drevesa dala v poprečju dovolj veliko količino prvorazrednih plodov, drugo leto pa so tudi cvetela zadovoljivo, oz. mso altermrala. Kemično redčenje je bilo nepotrebno (seveda ob upoštevanju ne prevelikega cvetnega nastavka nasih poskusnih dreves), niti ni povečalo količine velikih plodov, mti m povečalo povratnega cvetenja. 37 5 SKUFNA RAZFRAVA S projektom Razvoj novega okoijskega sadjarskega pridelovalne^ sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekolosTce pridelave sadja smo zeleh razviti nov, za okolje S Xmenjujoö siSem intenzivne pridelave, ki bo temeljil na naceh kombiniranja inteLane in iološke pridelave. Že v sami prijavi je bil izpostavljen pogoj, da kakršna koli sprememba tehnologije pridelave oz. pridelovalne sheme ne sme imeti za posledico zmanjšanja kohčine ali kakovosti pridelka oz. konkurenčnosti. Glavi riiskovalni cilj je bil vnesti nekatere ukrepe iz ekološke pndelave sadja v shemo integrirane pridelave in s tem zmanjšati obremenitve okolja ter pndelati sadje z manj ost^i FFS Kot rezultat omenjene študije je nastala kombinirana »IP-EKO« shema pridelave ki je gospodarsko upravičena in primerna za intenzivno pridelavo sadja. Shema ^ korakih ukrep iz IP pridelave nadomesti ukrep iz EKO pndelave sadja oz. v katenh korakih pridelave lahko združujemo načela omenjanih načinov pndelave. Kombiniranje IP in EKO ukrepov za novo shemo izboljšane IP pridelave sadja ------- ^ "Uvoz iz EKO LEGA IN KLItvIA TLA SADILNI MATERIAL Sorte Podlage AGROTEHNIČNI ULREPIV NASADU Gnojenje Namakanje Redčenje socvetij in plodičev Oskrba tal v nasadu Rez Uvoz i^IP ♦ INTEGRIRANO VARSTVO RASTLIN Mehanski ukrepi Biološki ukrepi Biotehnični ukrepi Kemični ukrepi PROTTTOCNA MREŽA STROJNO TEHNIČNI POGOJf OBIRANJE, SKLADISCENJE PRIPRAVA SADJA ZA TRG OKOLICA NASADA BLAGOVNA ZNAMKA K izboljšani IP pridelavi šteje izbira odpornih sort, kar že v izhodišču pomeni zmanjšano uporabo FFS. Sorte morajo biti hkrati sprejemljive za trg po svojih zunanjih m notranjih parametrih kakovosti. Primerni izbiri sorte sledi dopolnitev seznama sredstev za redčenje z organskimi sredstvi, kot sta npr. CaSx in ogrščično olje. Zmanjšana širina herbicidnega pasu iz prvotnih 30% na največ 20% pomeni za tretjino zmanjšanje vnosa herbicidov v nasad. Velika je tudi sprememba načina gnojenja, saj 50 % mineralnega dušika zamenja dušik organskega izvora. Posledično se zmanjša izpiranje v podtalnico ter podaljša dostopnost dušika sadnim rastlinam - izboljša se izkoristek gnojila. 38 Prilagcyen škropilni prograin, katerega znaa^ m ta se r^likuje od IP programa predvsem po značilnostih v ^n jo «fol^l^t hkratni metodi zbeganja zniža ostanke FFS v sadju iz povprecmh 30-40 /o od MRL v Sardni IP pridelavi na 5-10% v izboljšani H» shemi. Dobn rezultati so osnova za SSvie štu'dije v smeri približevanja »0,0 MRL«. Da bi se pnlagojem staopilm progr^i X> izvajali nemoteno, je potrebno nujno izvesti registracijo bioticmh pripravkov oz. potXreg tracijo pripravki, ki se uporabljajo v majhnih količinah ter posodobit, apliLcijo z uporabo novejših naprav. Obenem sledi opozorilo glede pozornosti na nacin odmerjanja FFS (rodni volumen dreves!). K dobremu škropilnemu programu m aplikaciji sodi mdi izdelava in upoštevanje natančnih karenc, ki omogočajo animiranje osta^ov yaju (Jod 1% sedaj veljavnega MRL). Vsemu naštetemu morajo slediti fizikalne metode zatiranja bolezni na sadju, kije namenjeno skladiščenju. . . „■■ . • Naprava protitočne mreže še dodatno zmanjšuje napadu bolezni m škodljivcev hkratm zascrti priLek pred točo in sončnimi opeklinami. Ima izredno pozitiven vpliv na pomoloske te^eris?ike v nasadu ter izboljša aplikacijo FFS zaradi funkcije t.i. preprečevanja »driftov . Omogoča neprestano prisotnost sadjarja na trgu predvsem zaradi neodvisnosti id vremenih ™ Pre^glede uporabe protitočnih n^ež gre v smer popolne ograditve nasada od okolice in ne samo postavitve mreže na drevesi. ■ j, ~ • „ Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je eden glavmh korakov pn odločanju za natoP sadja ostanek FFS v sadju. Nekatere države, kot so Nova Zelandija, Južna perika so Potrdi^, da L^tanke FFS v adju da približati MRL = 0,0. Naše izkušnje so pokazale, da lahko obstaja večleteganje predvLm v t. i. neugodnih letih (leta z obilnimi padavinami m bujno ras^oX ko se bodo večje težave zaradi pojava bolezni pokazale predvsem v hladilmcah. To je posledica predvsem premajhnega števila biotskih sredstev, ki jih imajo sadj^ji trenutno na ^0 in ki v drugi polovici leta v škropilnem programu nadomestijo standardna sredstva za Dodatni tržni izziv pa bo, kako bo javnosti prezentiran pomen tolikšnega zmanjšanja obsega in količine ostankov FFS v sadju, ki bo prepoznavno pod blagovno znamko simcka. Morda bi se smotrno uporabiti privilnik za otroško hrano, kjer veljajo strožji predpisi glede dovoljeni ostankov FFS v hrani (0,01 mg/kg) in ta so ga potrosmta ze sprejeli. 6 ZAKLJUČKI Rezultat projekta je »IP-EKO« oz. izboljšana IP shema pridelave, ta ima naslednje zahteve: - izbira dobre sadjarske lege in sajenje odpornih sort, - uvajanje mehanskega redčenja in uporaba organstah sredstev za redčenje cvetov m plodičev jablane, - zmanjšanje širine herbicidnega pasu iz 30% na 20/o, - zamenjava 50 % mineralnega dušika z dušikom organskega izvora, - naprava protitočnih mrež, - izvajanje prilagojenega škropilnega programa. 39