241. številka. Ljubljana, v petek 20. oktobra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan tveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemun za avstr ij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., z;i četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld.. za Oetrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za Cetrl leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši nGlcdali5ka stolba". U pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Je li nam nemščina potrebna? Vrhunec vse nemške in nemškutarske modrosti je neprestano zatrjevanje, da je nam Sloveucem nemščina tako neobhodno potrebna, da brez nje za nas nij spasenja, nij rešitve. Navajajo se v ta namen razni bolj ali manj podprti razlogi in upotreblja so vsa mogoča sofistika in dozdevni dokazi, da bi se mi spopi i j. »/u Ni s to dan na dan nam priporočevario in usiljevano dobroto. V prvej vrsti naglasa se, da moramo, ako hočemo občevati in tržiti z Nemci znat' nemški in kot dodatek kaže se nam na tisoče Slovencev, ki žive mej Nemci in si le vsled znanja nemškega jezika služijo potrebni vsakdanji kruh. Ako vzamemo v pretres prvo trditev, moramo najpreje odvrniti, da konkurenca naša z mogočno Nemčijo za dlje časa in s primernim vspehom niti možna nij, kajti Nemčija ima ob svojih mejah Švico, Francosko, Belgijo, na morji pa Angleško, s katerimi glede trgovine in obrtnije vzgledno razvitimi državami ne more tekmovati. Naravna posledica temu je ta, da Nemčija sili v jedno mer proti iztoku, da tam najde potrebno trgovišče za svoje izdelke, zlasti pa za svoje slovstvene proizvode in surrogate. Kjer pa se jej nudi dobiček, bodi-si v Francoskej ali v Rusiji, nikdar nij tako trmoglava, da bi naglašala neobhodno potrebnost nemščine, marveč lepo mirno in točno dopisuje francoski ali ruski, in vsaka večja firma v Lipsiji, Berolinu ali Hamburgu ima svojega stalnega in dobro plačanega ruskega korespondenta in ne bode preveč rečeno, da je baš v Nemčiji več ljudij, ki znajo ruski, nego v vseh jugoslovanskih pokrajinah. Uzrok tej prikazni je iskati v tem, da je Nemčija v Francozih in Rusih trčila na naroda, ki se vsaj jednako zavedata svoje narodnosti kakor ona. Da je v nas take in tolike odločnosti, pela bi se tudi nam drugačna pesen. Se ve da, ko bi bil pri nas vsakdo nemščina zmožen, obsevali bi se s tem Nemcem izdatno njihovi trgovinski in obrtnijski. sploh pa sebični nameni, to je njim toliko potrebni most do Adrije iti na vzhod. Znanje nemščine pa je tudi krvava potreba za nemško knjigotrštvo, ki za svoje, deloma negodne plodove »loma ne dobi potrebnih kupcev in jih tem potom hoče dobiti drugod. Kar se tiče Slovencev, ki žive mej Nemci, so to po velikej večini rudokopi, hlapci, v obče pa prostaki, ki pridejo malokedaj ali nikoli v dotiko z boljšimi krogi. To so sploh ljudje, ki svojo delavno moč prodajejo po tako nizki j ceni, da je vsak go spodar vesel, ako je v službo dobi, in neovrgljiva je istina, da bi osobito Korošcem, ki se v zadnjem času tako oblastno in osabuo postavljajo po robu, kaj trdo šlo, ako bi jim pri delu ne pomagale slovenske roke. Sicer se je pa v tem oziru uže večkrat ponavljalo, da zaradi tistih, ki gredo po zaslužek mej Nemce, nikakor ne gre kontumacirati ogromne večine doma ostalih, češ, da se morajo zaradi tega učiti nemški. Rekli smo poprej, da Nemčija sili proti vzhodu, — da je temu istina, to nam priča železni kancelar sam. Uvidevši, da mu je Avstrija na poti, izrekel je krilate besede, da mora Avstrija pomakniti svoje središče tja doli v veliko ogrsko planjavo, in prva etapa na tem premikanji je prisvojenjo Bosne in Hercegovine, druge utegnejo še slediti. Razen Bosne in Hercegovine popela se je tudi Bolgarska na političen oder, Srbija in Rumunija pridobili ste podvojeno važnost. Vse te dežele pa so za našo trgovino in obrtnijo veliko važneje, nego Nemčija. V podonavskih državah nij še razvite obrtnije, tedaj je tam doli naravno trgovišče za naše proizvode. Vrhu tega pa bode tam doli marsikdo dobil službo in njegovim zmožnostim primerno mesto, kakeršno bi bil v skoraj preobljudenej domovini zaman iskal, in taktično je dan d-'ines, ko so se te dežele izpod turškega jarma stoprav oprostile in za nas jedva odprle, uže na tisoče Jugoslovanov v njih nastanjenih, kajti ondukaj je za marljive in delavne roke še obilo in dobrega kruha. Vse te okoliščine pa bodo, ko se razmere stalno uredé, postale za nas še ugodneje in naravna posledica je, da, ker se mi proti severu in zapadu ne moremo razprostirati, moramo težiti proti jasnemu jugu in jugovzhodu. Na tem potu pa ne trebamo nemščine, pač pa jugoslovanskih jezikov, ki so nam tako sorodni — in katerih se vsakdo, ki je kdaj pogledal v kako slovensko knjigo v par tednih za silo, v par mesecih pa precej točno priuči. — V očigled premembam na balkanskem zemljevidu, ki so se do sedaj uže zvršile in tintim, katerih se je še nadejati, menda ni.i treba obširno utemeljevati in priporočevati potrebo znanja vsaj jed-nega, v prvej vrsti srbsko-hrvatskega jezika. Mi, ki smo mejaši Hrvatom, učimo se francoskega, angleškega iu raznih druzih jezikov, hrvatsko pa nam je deveta briga, akoravno tako rekoč na naša vrata bije lépa što-kavščina. Potrebno in za bodočnost naše mladine prekoristno bi bilo, ko bi se pri nas predavala vsaj hrvaščina; jako praktično tudi, ko bi se sploh bolj pečali s hrvatsko in srbsko knjigo in z jugoslovanskimi časniki, kateri so pri nas skoraj — bela vrana. Nemfičine gojimo itak veliko preveč. Nemško časopisje nas je uže skoraj preplavilo in mnogo je Slovencev, ki znajo bolje in temeljiteje nemški nego li slovenski, veliko premalo pa tacih, ki bi se unemali za slovansko slovstvo in njega proizvode. Znanje jugoslovanskih jezikov postajalo bode čem dalje tem potrebneje ter bode v prem nožih slučajih nadomestovalo nemščino, koje potrebo nam najmarkantneje osvetljujejo Magjari, ki imajo brez-ozirnosti dovolj, da kar naravnost povedo, kakor mi- LISTEK. Iz pripovedovalnega sedanjika. (Spisal Garrulus.) (Konec.) Mej tem pride dekle, ki je dobilo list, k tovaršicam in povprašuje po prijateljici iz najvišjega razreda, katerej ima povedati neko naroČilo od njenih starišev. Pa kaj je to? Še le sedaj zapazijo, da nij nobene učenke iz omenjenega razreda na dvorišči in vender se počitek uže nagiblje proti koncu. Tudi se nij bila še nobena prikazala na hodniku, kaj le more temu uzrok biti ? Saj v tistem razredu ne uči učitelj, ki svoje ure samovoljno podaljšuje s časom postavno počitku odločenim! Uže se napoti učenka v 1. nadstropje, da poišče svojo prijateljico, kar se odpro duri omenjenega razreda; na hodniku začne se razlegati tako silen smeh, kakor ga malokdaj slišiš. V tem trenutku se uže tudi prikažejo deklice same na hodniku ter tečejo smehapolne po stopnicah navzdol na dvorišče, da bi si tam nekoliko glavice razhladile in bo smehu ubranile. Samo jedna modrooka krasna deklica bila je mej njimi, ki bi se bila skoro rajši jokala, nego smejala. Srd jej je bil razplamtil obraz in raz-vihral lepe temne lase; njena cela prikazen je bila čudno divna in mikavna, pravi uzor žaljene boginje. Vse so se razgubile precej mej drugimi, kajti vsaka je poiskala svoje najljubše tovaršice. „Kaj se je zgodilo V" vpraša prijateljica svojo tovaršico; ntak smeh, tak hrup, saj bi se lahko začelo tresti to staro zidovje! Kaj pa ste imele? Povej!" „Ah draga moja, toliko se še nijsmo nikdar smejale kakor danes! Saj ti je znano, kako skrbi vselej, posebno pa mej učnimi urami naša Titica, da vsaj za trenutek pozabimo teh prostorov muke in tesnobe. Nij nobene učiteljice, nobenega učitelja na tem zavodu, kojega vedenje in poučevanje ne bi znala celo natanko posnemaje smešiti. Vsako šolsko novost — in saj veš, da jih pri nas ne manjka — zvemo najprej iz njenih ust, ona je sploh v našem razredu jedini živelj smehu in radosti. Razlika mej drugimi krati in danes je samo ta, da je bila sicer izvrstna igralka na odru, danes pa, v istim silno razburjena, pokazala se je v svojem pravem čutji in mišljenji. Morale smo jej sicer obljubiti, da ne pove nobena prav nikomur, kar nam je razodela: pa ti, draga mi prijateljica, me gotovo ne izdaš in kakor ti nij maš pred menoj nobene skrivnosti, tako tudi jaz nečem imeti te jedine pred teboj; samo da mi molčiš kakor smrt! „Čuj torej. Danes smo potegnile svoje štipendije. Ti je sicer nijmaš, pa znano ti je uže, da jih izplačuje vsak mesec g. vodja, ki je jako previden in redoljuben mož. Zaradi tega ne sme nikdar ves razred ali več učenk skupaj priti v njegovo uradnico, kajti lehko bi nastal kak nered ali kaj dru-zega. Nastaviti se moramo v vrsti pred njegovo uradnico, ustopiti pa sme vselej le jedna jedina, da potegne svoje groše. Se ve da ne zmanjka pri takih prilikah tudi prav očetovskih besed, s katerimi nas opomina in spodbuja k marljivemu napredovanju in vztrajnosti pri delu. Njegov sokolsk pogled zapazi pri tem celo vsako malenkost, na pr. kako je katera oblečena, ali so lica rudeča ali bleda in druge stvari. Ko smo se danes po konča ne j tej ceremoniji vrnile v bvoj razred, |pričakovale smo, da nam bode Tilica imela gotovo zopet kaj zanimivega povedati slijo in pri katerih se nemščina ne more tako šopiriti, kakor pri nas, kateri so tudi nemškemu nSchulvereinuu tako posvetili domov, kakor mu je 81o. Ugovarjati utegne kdo, da so Magjari preveč odurni, a baš ta odurnost vodi jih od vspeha do vspeha in nekoliko magjarske odurnosti, brezozir-nosti in odločnosti bi tudi nam ne škodovalo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. oktobra. Državno sodišče je pritožbo „Matice Opavske" spoznalo za opravičeno. Razsodba govori: PS tem, da je naučno ministerstvo rečenemu društvu zabranilo ustanoviti privaten gimnazij, kršil se je člen XVII. državne osnovne postave. Ugovor inkom-petence od strani vladnega zastopnika se odbije, ker se gre v tem slučaji za to, se je li kratila pravica ustanovljenja privatnih učilnic, katera je zagotovljena v členu XVII., kar spada gotovo pod judikaturo državnega sodišča." Člen XIX. drž. osn. p. pa da se nij prekršil. Preiskava vojnega sodišča o atentatu O b e r-dankovem je končana in ž njo bode kmalu tudi osoda njegova določena. Tožen je dezercije in poskušanega umora ter veleizdaje. Prvi zločin zahteva smrt s strelom, drugi s konopcem. Mati Oberdankova je bila na Dunaji, da izprosi pri cesarji milost za sina, ker pa biva cesar v Pesti, odposlala se mu je tja prošnja in mati počaka nje rešitev na Dunaji. Poročevalec odseka galiskcga deželnega zbora za zemljiščno-odvezno predlogo, Grochol-ski, predložil je danes odseku svoje poročilo, katero se bode obravnavalo najbrž jutri, v zadnjej seji. — Dr. Smolka podal se je skozi Dunaj v Pešto k delegacijam. Evangelski generalni konvent v Budaneštl sešel se je v sredo ter bode v prvej vrsti obravnaval o naiislavlzmu. (!) Čudno je na prvi pogled to, da se taka korporacija bavi s tako emi-nentnim političnim vprašanjem. Umevno pa postane, ako se pomisli, kaj vse imenujejo Ogri panslavizem. To je namreč madjarom nepovoljna politična prikazen, ki se ne da odstraniti s postavnim lekom. Mnogo Slovakov je evangelske vere; konvent bo ugibal, kako bi ubogim, zatiranim Slovakom odvzel še to malo avtonomije, kar je imajo pri svoji crkvi. Madjarski listi javkajo, da bi taka avtonomija Slovakov znala postati nevarna državni jednoti! To avtonomijo hočejo zatreti, pa bodo le ljudstvo v raz-por spravili s cerkvijo in si s tem sami nakoppli mnogo težav na glavo. Vuaiijc države. V Hrnseljl pričel se je 17. t. m. mi ro vni kongres. Župan bruseljski, Buls, ga je otvoril, kazaje na institut izbranega sodišča, ki naj bi zmi-raj bolj nadomestovalo krvavo orožje pri rešitvi političnih vprašanj; belgijski kralji da so bili uže štirikrat izbrani razsodniki. Hodgson Pratt iz Londona objavil je mnogo dopisov odličnih mož, kakor so Gladstone, Derby, Shaftesbury, Richard, Max Midler in dr., kateri izražajo svoje simpatije s kongresovim smotrom. Lavelaye opomni, da nekedaj se je dala opravičevati želja pridobiti si zemlje, sedaj pa se ima človeška moč v kaj boljega uporabiti. Perriollat iz Belforta obdoižuje parlamente, da so preveč pod- pirali vojaštvo. Temu ugovarja francoski poslanec Beauquier, ki priporoča univerzalno republiko in trdi, da je Francija za zmirom pozabila na vojno. Sklenile so se štiri resolucije. Volilno gibanje na Italijanskem se vedno bolj Širi. Codronchi v Bologni je omenil, da morajo vsi pošteni ljudje resno skrbeti za mir in nasprotovati državi sovražnim elementom. V zvezi z gospodarstvenimi reformami mora se na vsak način rešiti tudi brambovsko vprašanje. Italija mora uže v interesu miru postati močna, ker le taka more braniti sredozemsko morje tujih usiljencev. Crispi ponavljal je v Palermi svoje nazore o demokratičnej monarhiji. Kralj da ima podlogo v demokratiji; monarhija pa da jamči državi napredek brez potresov; ona da je nekaka republika z dednim predsednikom. Obravnava proti francoskim socijalistom v Montceau-les-Mines začela se je v sredo. Obdoižuje se 29 zatožencev, da so hoteli uneti punt in vojno mej sodržavljani, ker so oboroževali prebivalce, morili in plenili po več občinah in ljudi k temu hujskali. Dotični člen postave kaznuje te zločine s smrtjo ali pa posilnim delom. Dopisi. ■z Hiške 19. oktobra. [Izv. dop.] Najlepši kinč vsacega kraja na deželi je cerkev in Šola. Skoraj nij vasi na Slovenskem, da ne bi imela svoje cerkvice ali kake kapelice, nasprotno pa se nahaja mnogo krajev, ki nijmajo še šole. To je sicer žalostno, a kdor pozna razmere na Kranjskem, ne bo se čudil, kajti poslopje za šolo pripravno in sposobno stane marsikak stotak in teh pa ravno pri nas nij veliko. Kadar si, dragi bralec, zapustil za par trenutkov obzidje bele Ljubljane, večkrat si šel na sprehod proti prijaznej Šiški. Skoraj v sredi mej Zgornjo in Spodnjo Šiško, tik velike ceste proti Kranji, dviga se ponosno lepo novo poslopje, šola. 17. t. m. se ta je šola blagoslovila in ob jednem odprla. Svečanost, katera se v Šiški nikdar več obhajala ne bo, treba je, da se malo popiše in da svet zve, da so tu ljudje za šolo vneti. Zjutraj ob 9. uri zbrala se je šolska mladež v šoli in od tod sta jo gg. učitelja peljala v cerkev. Opomniti moram, da je bila šola lepo okinčana. Dve veliki slovenski zastavi slavili sta v sredi vihrajočo cesarsko, pred šolo o zlatih naukih, ki jih je dobila svojej štipendiji na vrh. In res, lepa je bila, katero smo izvedele. Tilica začela je sama, posnemajo vodjiu glas : „Lju-beznivo dekle, krasne oči, rudeča ličica, za take kreposti vaš oče nij slep," — in še predno so mi te besede prišle do zavesti, sem uže začutila, kako me je s svojimi, po dolgoletnej fabrikaciji cigaretk odebeljenimi prsti vščipnil v lice. Hvala Bogu, da sem uže imela svoje groše v rokah. Zavrtim se, da se mu izpod mojih nog prah zakadi pod nos, planem skozi vrata in tečem v naš razred, kar mi je bilo mogoče. Naj se me le še jedenkrat dotakne, spraskam mu obraz, da se bo vse svoje žive dni spominjal na to, kako mi je štipendijo izplačeval, ta plešasti starec, — in jela je srdu plakati ter z rokama mahati in žugati proti uradnici, kakor da bi jo bil gad pičil. Me smo se pa smijale, kajti Tilica gotovo nij razumela, da je bila to samo očetovska ljubeznivost; bila se je celo brez vsega uzroka razburila tako silno. Ali jo vidiš, prijateljica, kako je še sedaj srdu rudeča?" — Zvonec se zopet oglasi, šolsko kolo vrti se naprej. — Zato pa je skrbela gospa Knez; napravila je zajutrek vsem otrokom. Dobili so vsak skledico kave, Zemljo, jedno štruco in nekoliko sladkarij. To je bilo veselje; zagotovljen sem, da nikdar ne bodo zabili otroci dne 17. oktobra 1882. Zabiti ne smem, da so tudi možnarji svojo dolžnost izvrstno spolnovali. Mej mašo in sploh vso slavnostjo pokali so možnarji tako, da se je odmev daleč okrog razlegal. Ko bo bili otroci z okrepčilom odpravljeni, zbrali smo se pri „Ančniku" ter smo pri kozarci rujnega vinca še marsikatero pametno in pošteno rekli. Banketa udeležil se je tudi preblag. gospod pl. VVurzbach, ter mnogo pripomogel, da je bila navdušenost nenavadna. Pevci pa, ki so nas tudi mej banketom razveseljevali z lepimi narodnimi pesni, nam ostanejo nepozabljivi. Radoslav Ž . . . e. —o. % Dunaja 18. okt. [Izv. dop.] (Zaušnica naučnemu mini ster st vu.) Društvo „Matice Opavska" hotelo je na svoje stroške preskrbeti zatiranim Čehoslovanom v Šleziji česk nižij gimnazij v Opavi. Društvo to dokazalo je, da ima vsega potrebnega in pripravnega za tak zavod, in da se je tudi „Ustredu£ Matice školska" v Pragi zavezala, leto za letom dajati obilno podpore novemu gimnaziju. Ali naučno naše ministerstvo je odbilo to prošnjo ter nij hotelo dovoliti slovanskega zavoda, češ, da v Opavi češkega gimnazija potreba nij ter da društvo „Matice Opavska" sploh ne utrpi toliko, da bi moglo skrbeti za potrebe tacega gimnazija. „Matice Opavska" je bila torej prisiljena klicati na pomoč državno sodišče ter naučno ministerstvo zatožiti, da ta oblast kruši čl. XVII. in čl. XIX. osnovnih državnih postav. Predvčerajnim se je stvar ta obravnavala pred državnim sodiščem, katero vodil je viceprezident dr. Habčtinek. Društvo nM. O." zastopal je državni poslanec vrli dr. Fanderlik. Naučno ministerstvo pravi v svojem zagovoru, da državno sodišče nijma besede niti sodbe v tej zadevi, ter dovoljevati gimnazije, to je dano „na prosto voljo" jedino le oblastnijam upravljaj o čim, — dalje, da Opava ne potrebuje češkega gimnazija, kateri vzdrževati društvo „M. 0.u niti v Btanu nij. Dr. Fanderlik pobijal je z mojater-sko besedo prazne inarnje naučne naše oblasti in i& je stal slavolok s prav primernim napisom: „Vse za vero, cesarja, domovino". V cerkvi zbralo se je vrlo ganil visoke člane sodišča, katerega večina mnogo ljudstva. Na povabilo si. krajnega šolskega je še zmirom centralističnega, Slovanom celo nepri-sveta udeležil se je slavnosti tudi preblagorodni: Jaznega mišljenja. Osobito pa je dr. Fanderlik po- gospod pl. AVurzbach, okrajni glavar in c. kr. pred-1 sednik okrajnega šolskega sveta, dalje gg. Andrej Praprotnik, vodja I. mestne šole v Ljubljani in ud kr. deželnega šolskega sveta in Gerkman, učitelj na vadnici. Iz cerkve šli smo zopet nazaj v šolo, kjer je častita duhovščina opravljala cerkvene obrede. Po dokončanem opravdu častitih duhovnov poprime besedo g. p]. "VVurzbach, ter v dobrej slovenščini našteje dobrotnike, ki so pripomogli, da se je šola napravila tako hitro. Konečno pa zakliče trikratni živio presvltlemu cesarju Francu Josipu, Čemur so pritrdili vsi nazočni navdušeno. Za njim govoril je predsednik krajnega šolskega sveta gosp. Janez Knez. Z lepimi besedami zahvalil se je g. pl. AVurzbachu za vsestransko podporo, kajti le na ta način, da je bil odbor za zidanje šole pod piran od strani omenjenega gospoda, bilo je mogoče, da se je delo tako hitro in povoljno rešilo. Na dalje je gosp. učiteljema priporočal mladino, in tako izročil jima otroke, da bi pod njijinim vodilom se žlahtili in tako jedenkrat postali pravi domoljubi in zvesti Avstrijci. Opominal je, da naj se goji v njih ljube zen do naroda slovenskega, ljubezen do bližnjega in neomahljiva zvestoba do prevzvišene habsburške rodovine. Gospod nadučitelj odgovoril je v imenu učiteljstva, ter zatrjeval, da se bo od strani učiteljev vse storilo, kar bo mogoče, da se smoter doseže, ki ga današnja šola doseči more. Po dokončanem govoru šli smo v cerkev ter smo imeli priliko slišati isvrstno petje čitalniškega zbora šišenskega. Takega petja ne sliši se hitro kje na deželi, kajti ne le da lepo poj o, reči se mora, da so izšolani pevci. Po maši pa se je vršila glavna točka. Otroci, ki so skoraj dve uri morali stati nena vadno mirno, bili so trudni in mogoče, da tudi lačni udarjal, da je imelo naučno ministerstvo uže naprej to misel, da prekrši v Šleziji član XIX. ter čez noč usili Čehom v Šleziji nemško „kulturo". Tako početje, reče dr. Fanderlik, je nezakonito in nečloveško — in s temi besedami posebno vzburi državnega sodišča visoke Člane! Zastopnik naučne vlade, ministerijalen sovetnik pl. Spaun trudil se je na to dokazati, da ima naučno ministerstvo prav — a pri tem pokazal je svojo nevednost tako sijajno, do bi mu bilo dati znani svet: „ kopit a sodi naj kopitar!" Vsega vredno pa je bilo to, kar je povedal nazadnje, rekši: „Čehi v Šleziji ne potrebujejo nikakoršnega gimnazija, kajti oni so večji del sami obrtniki, hlapci in dninarji! !u Dr. Fander-iik rekel je z oziroin na zadnje razžaljive besede, da na-nje nij vredno odgovarjati, ter da jih samo zavrne. — Bilo je vse nekako vzburjeno, ko dr. Habetinek to obravnavo zaključi ter izjavi, da hoče razsodbo drž. sodišča v tej zadevi naznaniti drugi dan opoludne. To bilo je včeraj. Tedaj bilo je visoko naučno ministerstvo obsojeno, da seje pregrešilo proti XVII. članu državnih postav, ter da nij imelo nobega razloga prepovedati češkega gimnazija v Opavi! Ta razsodba visokega državnega sodišča bode brez dvombe veselo iznenadila vse kroge, kjer 8e še pravica sveta ceni in spoštuje! Naučno naše ministerstvo je pa skusilo, da mu nij vse na „prosto voljo" dano! In to je tudi tolažba za nas Slovence. Iz Sevnice 19. oktobra. [Izviren dopis.] Še le sedaj se je nam Sevničanom posrečilo zvedeti, na kakov način se je od tukajšnih treh odpadnikov dunajsko-berlinski „Schulvereinu prosil za nemško šolo. Naštelo se je namreč, da je v Sevnici okolo 30 otrok nemške narodnosti, v resnici pa je samo troje nemških otrok. To zvedeli smo neposredno od nemškega „Schulvereina" dunajskega. S taci m i ljudmi, ki resnici tako bijejo v obraz, nij boja. Brežki komisar pa je, ko je bil 16. oktobra tukaj uradni dan, izrazil se, da ne stoje nobene zapreke proti dovolitvi nemške šole v Sevnici. Ali kar on ne ve, to vemo Sevničanje, da je nemška, čisto nemška šola pri nas politična demonstracija, in šola pa s politiko nič nijma opraviti. Če bodo naše šole prenapolnjene, oglasili se bomo sami za razširjenje brez Dunajčanov in brez odpadnikov. Na Dunaji živi tisoč in tisoč Čehov, a deželni šolski svet jim nij dovolil češke šole, naš deželni šolski svet bi pa za 3 nemške otroke dopustil nemško šolo. Rojaki, postavimo se v brau za svoj jezik, o katerem piše profesor Strahl v Bonnu: „Die Slaven reden in verschiedenen Dialekten eine Sprache, deren Uridiom bei einigen derselben gleich den alten Egyptern und den Hindus als besondere heilige Sprache nur bei gottesdienstlicheu Handlungen noch heutzutage im Gebrauche ist. Ihrer manigfaltigen und doch natürlichen Inversionen wegen, kann sie nur mit der edlen Sprache der Hellenen verglichen werden. — In nemški Herder pravi: „Kein grösserer Schaden kann einer Nation zugefügt werden, als wenn man ihr den Nationalcharakter, die Eigenheiten ihres Stammes und ihrer Sprache raubt." In dalje pravi: „Hat wohl ein Volk etwas lieberes als die Sprache seiner Väter?" Govorilo se je celo, da se je uže nemški učitelj tukaj prikazal, kar pa ne verjamemo, ker se je poprej govorilo, da se je za to službo baje oglasil nek profesor s Trsta, ter obljubil to službo prevzeti brezplačno. To bi pa bilo ravno prav, ker je Tirolec in je uže 40 let star. Tudi mu bo prilično, ker stanuje blizu šole. so zopet pravi in pošteni možje, kateri bodo res delali v prid društva, in tako smemo biti ponosni na novosestavljeni odbor. Nas Idrijčane veseli, da nas merodajni krogi podpirajo in smo veliko hvalo dolžni gospodu L., ker je pripomogel, da se je za vseh 60 veteranov omislila tako okusna uniforma. — („Sadje rejsko društvo za Spodnji Štajer".) Ker je c. kr. namestnija v Gradci uže potrdila pravila, se skliče prvi občni zbor tega društva na nedeljo o. novembra t. 1. popoludne v Šentjur na južnej železnici. Volilo se bo tedaj ravnateljstvo društva in upisovali se bodo novi udje. — (Okrajnim živinozdravnikom) za vranski in gornjegradski okraj s sedežem v Mozirji imenovan je g. Martin Je lov še k. — („Hrvatske Vile") došel nam je dru-zega tečaja prvi vezek, ki donaša slike: Fran Ku-relac. — Jesen. — Grad Bakar. — Kozak na Dnjepru. — Car Aleksander III. — Na severnora ledenom moru. — Potem pesni: Ima časa. — A. H. — Jesen. — Tugomil. — Spisi v prozi: Urot-nici. Izvirna historično narodna pripovest. Piše A. Joso Gržetič. — Adalgisa. — F. Afrič. — Dvie tri o picu. — Vlado Kolarovič. — Bartek pobjeditelj. — Fran Kučinič. — Hrvatsko kazalište. — P. Ma-rinkov. — Listak. — Kot priloga je tej številki pridejan modni list „La Mode universelle" z lepimi modnimi prilogami in vrezki oblek. S tem je „IIrvatska Vila" pričela pravo konkurenco z nemškimi modnimi listi in naše narodne gospe nijmajo sedaj več izgovora, da nij slovanskega modnega lista. „HrvatskoVilo", ki v bodoče izhaja po dvakrat na mesec in prinaša zares bogato tvarino (za vse leto stane 10 gld.) prav toplo priporočamo slovenskemu občinstvu, osobito pa čitalnicam in kavarnam, ker je ta list zares dejanske podpore vre- Gospodu Smrekarju pa bodi povedano, da bode deu. Uredništvo „Vile" se svojemu programu: „iz- v kratkem od vseh ljudij tako osamljen, kakor je tusnuti sve njemačke listove iz hrvatskih kučah" nij zdaj g. Kavčič. On se je od nas domačinov ločil, in izneverilo, marveč delalo je do sedaj z redko po- mi tudi ne maramo več zanj. Kdor nij z nami, je žrtvovalnostjo ter zaslužilo javno pohvalo. proti nam. Vsaka krivica se maščuje. Domače stvari. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba je jutri zvečer ob 8. uri pri Tavčarji. — („Tagespost") v svojej 280. štev. s 17. dne t. m. priobčuje dopis iz Ljubljane, v katerem se širokoustno laže, da mnogobrojne vojaške patrole in policaji korakajo po mestnih ulicah in cestah, da vzdržujejo mir in branijo nerede vojaških novincev, ki na najpodlejši način nadlegujejo mimoidoče, da se opazuje pri tem velika razlika mej nemški govorečimi Kočevci, ki mirno stopajo proti vojašnici in mej slovenskimi rekruti, ki delajo največji hrup. — Vsa ta vest je perfidna laž in gotovo bode vsakdo priznal, da se rekruti leto za letom dostojneje obnašajo in da sploh nikdo nij bil nadlcgovan. Lažnjivemu dopisniku čestitamo na toli obširno razvitih ušesih, da mu je bilo možno Čuti taka v Ljubljani nikomur znana grozodejstva, „Tagesposti" pa na njenem dopisniku, ki je graške tete vseskozi vreden. — („Pokrok" in „Nârodni listy") prinašata ieljtoue o slovenskih pokrajinah. V „Pokroku" opisuje Bled in gorenjsko stran dr. Kajzl, ki je letos bival na Gorenjskem, v »Narodnih listyh" pa g. Moki y. Če nam bode možno, bodemo priobčili vsaj glavno vsebino teh listkov. — (Iz Idrije) se nam piše 18. okt. : Slavna c. kr. deželna vlada potrdila je pravila društva vojaških veterancev v Idriji. Vsled tega sklical je g. Herman občni zbor v dan 1. t. m. Pravico, tega občnega zbora udeležiti se, imeli so tudi častni in podporni udje. Od podpornih udov imeli smo v svojej sredi velečislanega g. V. Trevna. Gospod Herman začel je zborovanje z živio-klicem na presvitlega cesarja Franca Josipa L, potem pa je razložil namen društva. Pri volitvi načelnika izvoljen je bil jednoglasno g. Herman, kateri uže dosti dela iu se trudi za društvo. Za tem bili so tudi jednoglasno izvoljeni : g. P1 e š k o za podpredsednika, g. Franc Sinko ve c za blagajnika in g. Franc Vončina za ta j nika, potem po listkih 8 odbornikov, mej katerimi — (O morilci Havraneku) poroča obširno »Slovenski Gospodar" mej drugimi iz Čad-rama: Včeraj na god sv. Terezije se je pri nas silno hudodelstvo, ali morebiti bolje rečeno, ne • sreča zgodila. Znani morivec Schönwetterjeve rodbine, Ludevik Havranek, ki je v Konjicah vzrastel, se je zadnji čas po Pohorji potikal in je prišel v jutru še pred 4. uro v Gorici zunaj Oplotnice k Čevlarju A. Ungaru z besedami: „Gelobt sei Jesus Christus; jetzt wird angefangen"; potem vzame hitro koračun (nož) v roke, ter vseka ženo Katro parkrat po glavi, in ko se mož v bran postavi, je njega začel tudi po glavi in kjer je mogel sekati, in ker so otroci Karol, Jožef in Anton v postelji upili, je tudi te strašno razmesarili in sicer zadnja tako, da nij upati ozdravljenja, ker imata čepinji do možgau razbiti. Karol ima sicer pet ran na glavi, a te nijso smrtne; mož in žena sta pa oba v smrtni nevarnosti, le starejša hči Jožefa in rokodelski učenec sta zbežala in nijsta ranjena. Ko je pa vse tako neusmiljeno norljavi hudobnež razmesaril, je še kočo užgal, in mož in žena sta morala zadne moči napeti, da sta ranjene otroke tje vun znosila in potem sta večkrat omedlela. Koza, jedno prase in živež je zgorel. Po storjenem zločinu se je Havranek podal proti sv. Kunigundi. — (Preminoli ste) da nihče ne ve kam: 41etna deklica M. Črnogova od sv. Ane v Slov. Bistriškem okraji in 11 let na služkinja Alojzija Kraf na Planini. Razne vesti. * (Nove stavbe v zlatej slovanske j Pragi.) V zadnjih 12 letih sezidalo se je v Pragi 136, v predmestih pa 1050 novih poslopij. Praga šteje zdaj 3405, njena predmestja pa 2051 hiš. Prebivalstvo v Pragi se je od I. 1869 zmanjšalo od 157.713 na 155.818, v predmestjih pa se je povišalo od 40.400 na 90.509 duš. * (10.0 0 0 kilogramov dinamita) odpošlje v kratkem dunajska firma iz Pasave via Ze-mun v Beligrad. Da se pride vsakej nesreči v okom, zaukazal je minister notranjih zadev — kakor poroča „Nemzet" — oblastnijam vseh mest ob Donavi, naj pazijo, da se pri prevažanji strogo izpol-nujejo naslednji predpisi: 1. Na nobenej ladiji ne sme se prevažati več, nego 2000 kilogramov; 2. Prihod ladij mora se telegrafično naprej naznanjati. 3. Pred prvo Indijo mora se pol ure spredaj voziti čoln s črno zastavo, da naznanja prihod nevarnega blaga. 4. Ladije morajo biti po pol ure vsaksebi. 4. H kraju smejo ladije le v oddaljenosti pol ure od vsacega mesta in vsake vasi. * (Žganje v Nemcih.) V Nemčiji, v državi bogaboječnosti in nravnosti, kjer stari Viljem pije nDoppelkUmmela železni kaucelar pa rum in „cognac" kakor vodo, povžije se strašno veliko žganja. Na leto pali se 3,484.675 hektolitrov žganja v vrednosti 193,547.200 mark, tedaj pride na vsacega prebivalca 21 litrov žganja na leto. * (Kitajska loka vos t.) Kongres v Wa-shingtonu vzprijel je pred nekoliko tedni zakon, po katerem je priseljevanje kitajskih delavcev v Zjedi-njene Države za bodočih deset let prepovedano. Dovoljeno pa je priseljevanje kitajskih gledaliških igralcev, ker taki ne spadajo mej delalce. Vsled tega izkrcujejo se sedaj Kitajci pod naslovom „tdu-mačev", ki se pa pozneje izpremene v težake. Pred nekoliko dnevi odplula je s Kantona v San Fran-cisko Indija, ki je imela 300 taci h gledališki^ igralce v na krovu. * (V balonu.) Neki zrakoplavec vzel je pri svojem izletu v balon mlado gospico, v katero je bil smrtno zaljubljen. DospevŠi kacih 2000 metrov visoko, misli da je ugodna prilika, odkriti jej svojo ljubezen. Gospica vsled te nepričakovane izjave prestrašena vzklikne: „Nehajte, nehajte, gospod, niti besede več . . . sicer kličem na pomoč f" * (Dober odgovor.) Znani francoski slikar Roqueplan pozval je nekdaj voznika, ki je imel v voz upreženega jako mršavega konja, in ga vpraša, koliko zahteva za vožnjo v Vincennes. Voznik neko-iko premišljajoč, reče naposled : „Sedem frankov in 50 centimovu. Roqueplan, nevoljen nad tim prenapetim zahtevaujem, odvrne: „Dragi prijatelj, saj vas nijsem vprašal, koliko zahtevate za svojega konja!" P. n. gg. društveniki in čč. gg. pevci ljubljanske čitalnice vabijo se uajuljud neje v „Sokolski" jour-fixe, kateri bode jutri v soboto 21. dan t. m. zvečer ob 8. uri v Schreinerjevej pivnici na sv. Petra predmestji. Program je obširen in zanimljiv. Na zdravje! V Ljubljani, v 19. dan oktobra 1882. Odbor „Sokola". Narodnogospodarske stvari. Tržaška razstava. (DnUe.) Zupan Matej na Breznici dobro in ceno sukno s precejšnim prometom. Korzika Alojzij lastnik umetnega trgovinskega vrtnarstva v Ljubljani se je tudi povoljno udeležil razstave. Njegov velikanski bo uquet oz>roma venec, ki ima naslov firme v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku umeteljno iz samih cvetic i e-stavljen, je gotovo mučno delo, ki je pn bilo v našem listu itak uže popisano na drobno. Konci venca so nekoliko predolgi iu kvarijo sicer ugodni vtis. Matija O z bič v Kamniku izdeluje p. a v lepe predmete iz imitiranega miirmorja. iz mej katerih bi zlasti omenjali njegov tabernakel in lepe pln'če, priporočevaje njegove proizvode župnijskim predstoj-ništvoin, ki bodo gotovo zadovoljna s skrbno izpeljavo, lepim okusnim delom in trpežnim materijalom. 31 r ar 8 k a zadruga v B o h i n j i, za katero si je največ zasluge pridobil gospod Janez Mesar, župnik v Bohinjske)" Bistrici. Ta zadruga dogotovi na leto baje do 40.000 kilogramov siru, ki je jako priljubljen in na dobrem glasu. Ker je ta zadruga vspešno konkurirala z najboljšimi avstrijskimi sirari-jami in dobila najvišje odlikovanje, namreč častno diplomo, nadejamo se, da bodo polagoma bohiniski izdelek vender odstranil švicarski iu italijanski sir, da tako do sedaj iz dežele pošiljani denar ostane doma. V ta namen naj bi rodoljubi po vseh krajih naše dežele le delovali po svojej moči. Predilnica v Ljubljani, znana po imenu nSpinufabrik", razstavila je svoje mnogovrstne izdelke, kateri so pri strokovnjakih in trgovcih sploh na dobrem glasu. Kakor nas veseli, če ta ali oni zavod VBpešno napreduje, vender moramo pri tej priliki javno izreči, da je vodstvo narodnej stvari presov-ražno, da si ima mnogo in izdatne kupčije baš z narodnimi krogi. Planinskazadruga Razor v P u 1 u b i n u, gosp. M. Jonko v Bovci in J. Kovačič v Tol- mina razstavili so sir in surovo maslo in bili zaradi izvrstnih izdelkov vsi odlikovani. J. Ras ser puškar v Borovljah izdeluje puSke po 5, 6, 10 do 80 in več goldinarjev. Delo je lepo in dobro, ker so Borovljani začeli posnemati Belgi-jance tako srečno, da uže sedaj ž njimi tekmujejo. Gosp. Rasser bil je tudi toliko oziren, da je napravil precejšen slovensk napis w Vsakovrstno orožje". Kakor se nam poroča iz verodostojnega vira, imajo Borovljani sedaj toliko naročil, da je ne morejo niti izgotoviti in da je uže nastalo vprašanje, bi li ne godilo pričeti izdelovanje pušek in jednaeega orožji' i v našej Kropi in Kamnigorici, katerima bi ta nova obrt bila gotovo na veliko korist. Isto tako bi bilo opozoriti naše fabrikante želez nih in jeklenih izdelkov, da se hrma J. Keuseh-Sbhne v Kremsu specifično peča le z izdelovanjem trsnih škarij, da pa izmej vseh naših fužinarjev niti jeden nij razstavil tacih škarij, akoravno se pr> nas, v vinorodnem kraji, ne manjka povpraševanja po tem neobhodno potrebnem orodji, katerega se vsako leto na stotine poproda. Omeniti bi bilo še naših čebelarjev: Mihe Ambrož ič a v Mojstrani in Reppe Janeza na Jesenicah, ki se tako racijonelno pečata s čebelorejo, da se jima konkurence niti bati nij. V razstavi ovočja m cvetlic opazovali smo pridelke zlasti iz tržaške okolice; tu „Orto pomológico di Rojano", tam „Orto pomológico di Basovizza" — Opčina, Catinara, v katerih rode hruške in jablane itd. res lep sad. Od sv. Križa doposlan je bil lep grozd s karakterističnim imenom „pagade-biti". Če ima vinograd veliko tacih grozdov, potem je lahko plačevati dolgove. Jedini v tem oddelku, ki je imel samo slovenske napise, bil je Luka Žerjav iz Boršta. Razstavil je šest tednov star, pa uže jako lep krom pir, potem razno grozdje: Rizling renski, pénela, rološ, ospiček, rjiztrešenec, malvazija, penjolec, glera siva, glera bela itd. Rudolfo P i be mi k v Borštu posebno velike in lepe jabolka in hruške, isto tako tudi Villa M i ra s as s i v Sežani, ki se sme ponašati z lepim grozdjem. Najobilnejše grozdje pa je razstavila Dalmacija, ki sicer nij toliko, da bi je morala dva nositi na drogu, kakor v obljubljenej deželi, ki ima pa vender poštene dimensije. (Dalje prih.) Darila za »Narodni Dom". Prenesek . . . 6731 gld. 90 kr. G. Josip Nakus, župnik na Planini pri Ipavi.y............ 2 „ — „ G. Fran Sami v Ljubljani...... 2 „ — „ G. Jazbec v Zagrebu........ 1 „ — „ Vesela družba v gostilni g. Tomšiča v Trebnjem........... 1 „ — „ G. Florjančic Franjo, zastopnik „SlavijeM v Žužemberku......... 1 „ 38 „ Rodoljubi v No vej vasi: G. Matej Rupar ... 1 gld. — kr. G. Janez Čibašek, župnik ....... 1 „ — „ G. Fran Klinar ... — „ 30 „ G. Fran Hreščak ... — „ 25 „ G. Ivan Milavec ... — „ 25 „ G. Fran Tome.... — „ 25 „ G. Fran Vesel.... 1 „ — „ G. Jarnej Zgonc ... — „ 20 „ G. Karol Turk. ... — „ 10 „ G. Matija Pirnat ... — „ 10 „ G. Ivan Zakrajáek . . — „ 20 „ G. Ivan Tome .... — „ 20 „ G. Jože Zgonc. ... — „ 20 „ G. Jože Bečaj .... — „ 15 „ G. Jakob Lah .... — „ 10 „ G. Jakob Turk . . — „ 20 „ Vkupe ... 5 „ 50 „ G. Gafipar Križnik v Motniku..... 1 „ — „ Iz pušic v gostilnah g. Jan. Bončarja in Ant. PleSnarja v Črnem Vrhu .... 1 m 60 „ Iz Serajeva: Gg. Fran Oblak, Josip Dobida, J. Pogore- lec in J. Premrov po 1 gld., vkupe. . 4 „ — „ G. Anton Ukmar, župnik v Ligi nad Kanalom ............ 2 „ — „ Gospa Hribarjeva v Ljubljani .... 5 „ — „ Zastopniki banke „Slavijeu: G. Anton Mrva na Vačah..... G. Anton Marinič v Podravljah . . Davorin PavIovčiČ v Cerknici . . (i. Ivan Nastran v Kadomlji .... Iz pušice v kavarni _Karlu .... Telovadno društvo ^Sokol" v Ljubljani Vkupe . . 1 gld. — kr. 1 , 45 „ 3 „ - n 1 n 27 „ 400 „ — „ 7170 gld. 52 kr. Meteorologu no poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje T barometra tura v mm. K Vetrovi Nebo Mo-krina v luni. 17. oktobra Uh 7. ari zjutraj oh 2. ari pnpolmlno ob 9. ari ireier 786'8fi mm. 735-86 mm. 736"98 mm. -f- 8-6° C -f-13-2° C + n-o°c bret-Tctrije brez-retrije slaboten TzllO.1 oblaíno oblaíno oblaíno 14-00mm. dežja. 18. oktobra .... , ob 7. uri 7-j nil m j «b 2. uri popoln iln« ob 9. ari KTcJer 735- 81 mm. 736- 20 mm. 736-80 mm. + 11-0°C -f-12-4° C + 10-6°C slabotna burja slabotna burja slaboten izhod oblaíno oblaíno oblaíno 18-50mm. dežja. 19. oktobra ob 7. ari zjutraj ob 2. uri popolailno ob 9. uri zi«f«r 737-16 mm. 738,68mm. 739-10 mm. -f- 9-8° C +14-6° C -f-10-0° C slaboten zahod slaboten izhod slaboten zahod oblaíno oblaíno ohl.viiíi 0-25 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk se je sicer povsod za nekoliko vzdignil, vender ne tolikanj, da bi bil ugodno uplival na vreme; sploh je bil pa precej jednakomerno razdoljen; razloček mej makBi-mom in miniraom ne posebno ekstremen. Vet»ovi so postali za spoznanje močnejši in so se jeli sukati proti vzhodu. Temperatura je nekoliko pala in bila povsod ali podnor-malua aH pa k večjemu normalna; razločki mej maksimom in minimum so bili precej neznatni. Nebo je bilo se vedno večinoma popolnem ali pa vs:ij deloma oblačno; vreme še vedno nestanovitno ali celo deževno. 4°/0 ftvstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6 „...... „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 Štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rej*, srečke 5% • ■ 1°0 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/a zlati zast. listi , Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 95 n 40 119 n 50 87 20 86 ■ 35 104 J) _ 115 75 118 rt 30 97 rt 75 106 n 25 174 n 75 19 n 25 124 rt 80 232 m 50 Divjih kostanjev in želoda (671—2) vsako mero kupujeta trgovca Matic in Pliker v Celji, Kolodvorske ulice št. 97. 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 steklenica »5 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz U8t duh- «1. O. Kotlu.. (144—34) umirov. dvorni založnik v MOdlingu pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi so jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn» koczyji in v vseh lekarnah, dro^uerijah, parte meri, j ah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem. Umrli so v IJiibljani: 18. oktobra: Ana Sdoušek, železniškega sprovodnika hči, 13 lot, sv. Petra cesta št. 57, Pvaemie. — Amalija Turk, mizarjeva hči, 2 mes., Hrenove ulico št. 19, za slabostjo. V deželnej bolnici: 12. oktobra: Marija Ambrož, gostija, 66 let, za plu-enim emphvsemom. 13. oktobra: Miha Urančič, gostač, 59 let, za zlatenico. — Janez Oerno, ključar, 41 let, za oslabljenjem raočij 14. oktobra: Lenka Hafner, gostija, 65 let, za vodenico. 16. oktobra: Anton Hribar, rezbar, 40 let. Tujci: 19. oktobra. Pri Nlonu: pl. Seheuga iz Gradca. — Dralka iz Radovljice. — Schnabl iz Gorice. — Mühlstein z Dunaja. — Vidmar iz Zavrha. Pri Itlallci: Ott z Dunaja. — Dr. Rohaček iz Zagreba. — Lininger iz Maribora. — Buekenmajer z Dunaja. — "VVašner iz Motnika. Pri avstrijskem oesarijl: Dobnar iz Velike Doline. Pri bavarskem dvoru: Remar iz Trsta. — Steiner z Dunaja. XD"UL33.a,js33:a, "borza, dne 20. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . • 5°/Q marčna renta......... Akcije narodne banko....... Kreditne akcije...... . . London . ........ Srebro . . ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ......... Nemške marke ..... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 - 76 gld. 80 kr. 77 „ 45 n 95 , 40 n 92 „ 60 n 839 „ — Ti 310 „ 25 ji 119 „ 35 Ji 9 . 47 a ji 6 , 66 • 58 „ 45 n 119 „ — n m n 25 n Marijinceljske kapljice za želodec, nepresehio izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci, in nepre^ežno zoper neslast do jec1*!. slabi želodeo, smrdečo sapo, naplbne-Djc kislo podiranje, ščipanje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja peiek ln pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (ce izvira bolečina iz želoder), zoper krd v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črv e, zoper bolezni na vra-nici, Jetrah in zoper zlato žilo. Gluvnu v.ai lo^a : Lekar t\ Bra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane :ave ima sa,xao.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dtm:>jskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSiniovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekaimi. Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekaina A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: lekar Ivan Blažek. Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, znto prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih za'ogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Mageutropfen — Brady & Dostal — Apotheke:1, sklenica mota biti zapečatena z nušim uri ;in..Iiiim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere boSje, mora biti poleg te podobe utisneno Bod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim var&tveniin znamenjem. 1 urlki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov isiinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in proximo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—58) Jemljemo si čast naj ulj ud ne je naznaniti, da bodemo začeli z 19. oktobrom razpošiljati svoje pivo ter da mu nastavimo naslednje cene: gotovih 13*50 »Iti. za hektoliter iz kolodvora plzenskega, prazne sode franilto Plzena retoiar, — ali pa „ 18«80 gld. „ „ iz naše zaloge: pri gospodu IF1. Scl^ecLlT^^r, Ora.c3.ee, jfLnnenstrasso 35, prazne sode franko firradec retour. Pondarjaje, da je to pivo Iz-srretne d.o*fc>rote, nadejamo se prav obilih naročil z visokem spoštovanjem ffi©i@®ffi@k@ w fini«1 /tt7Q u x osnovana 1.1842. (e^—i) (Ponatisk se ne plača.) Izdate I j in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".