■ »ri»-V f * i-
; ■ • '	W
f-. .,'). - . ' t k: M' - ž	BH
Jf ■ (•' m
I .v
; '»tn f ■, • , ttr
iiij	j^Sppj	ni
'i
M' 1
-i « -v h


Hal r . c .u; ibu I
! ,<n i i -o o m ■ n: A 39 >1 yq l^r b<fi 0

a
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.

nUui Societies andOrfaaJ.
CLEVELAND, OHIO. SREDA, ta. PROSINCA, 1916.
LETO IX. — VOL.
novice.
councilmani in župa-1 Davis grozi, iČe councilma-ki mu nasprotujejo.
leljek zvečer se je va. seja mestnih cotrn-odkar je republika-župan.. 'Kakor znano councihnanov demo-in ti demokrat je nas-ijo -»koto vsemu, kar ho-iti Oavis. Demokratje med seboj razdelili vse urade posameznih od-dočim so republikanci lestnih odlborih v veči-:ihnan Damm, od 23. najbolj važno mesto zboru, Iker je pred-ičnega ocTbora. Ta >ra dovoliti vse mest-ce. Councilman Thom-15. varde (Newburg) lik mestnega .zbora, se je župan Davis iz-če mu (bodo demokra->uncihnani nasprotovali ijevanju njegove dol-bo povzročil, da se clicne volitve. 2u-je tudi mnenja, dla rale mestne knjige od posebnega odibo-t ran sikih državljanov, mestni službi, toda tka večina je to zada zadostujejo »gledovatci knjig, ja je prijela nekega plFreya, ki se nekega prete>pa, in bil tekom pretepa ran->il poslan v, bolnišnico, je pa spoznalo, da ta ni mož, amjpak dekle. rey je nosila 'že od 15. to obleko, in je bila v kt>h ustožbena ikot m "ven metač" ne; tov. Služila je tudi in Cincinnatiju. Jugoslovanski Sokol nedeljo, 16. j an., v dvorani zanimivo 10 veselico, na kate-itvo še posebej va-izvfstne »zabave, rila so namenjena le-
pa je ulbogi Harrisoni uložil tožbo za ločitev, zakona.
—75 čistilcev oken j od' The Cleveland Wind<?v Cleaning Co. je odšlo v toifk na štrajk. štrajkarji zahtevajo $3 na dan namesto $2.50. 'Kompanija je najela drnnge ljudi, iker neče .priznati večje plače.
—Mestni blag^Jft Neal je pronajdel, da ima mesto $ioo,-000 več donarja, kot se je mislilo. 'Mestna zbornica bo sedaj to najdeno svoto denarja razdelila sledteče: $6000 za koncerte v (paričih, $20,000 za boljšo razsvetljavo cest, $30,000 za čistemje cest, $21,000 za popravo cest, in za razne izdatke $24,000.
—Poizvedovalna koniisi'ja, ki preiskuje sistem cleveland-skiih šol, je priporočila šolskemu odboru, da upelje v šole biljardne mize in celo kegljišča. Mnogo mladine se pokvari na cestaih, in če bi dečki po šoli imel! zabavo v šolskem poslopju, bi opustili slalbo družbo na cestah. Šolski odbor *je «eved(a zadovoljen s tem, ker pa potrebuje za to idejo kakega pol milijona dolarjev, in so šolske blagajne itak .prazne, se seveda ne bo naredilo ničesar.
J—»Med prosilci, ki prosijo za pomiloščenje od dosmrtne ječe, se nahaja tudi Slovenec John Hreščak iz Guernsey County, ki je bil novembra meseca 1913 obsojen na dosmrtno ječo radi uboja druge vrr ste. Državna komisija za pomiloščenje bo pomilostiJa 7 o-seb, in v prvi vrsti se mahaja Jofin Hre|čak. slovanskimi tudi Nick Krznoivič iz Cleve-landa. .
—Novi župan Davis se bo potegoval, da se spremeni mestna ustava v toliko, da bo župan zvoljen za štiri leta namesto za dve leti, kot sedaj. Mestno prebivalstvo ima o tem odločiti. Davis se jie izrazil, da župan v dveh letiih nikakor ne more spoznati vsega dete, ki ga ima ztapan.
16 Amer. ubitih.
Neki general upornika Ville je /ajel na železnici 16 Ame-rikancev in jih dal ob tiru ustreliti.
«
je postalo 2 novim ržav ameriške unije silno vesele tfcmpt-vojih zmag. Tola številke teh volitev jo, da so tempe« e boil j na papirju Sflcujpna večina v v državah Arizo-o, Oregon, Virgi-ington znaša 100,-dočim znaša 100.-mokrih glasov v Ohio, California 3,757 "glasov. Ve-T glasov »v treh dr-orej še enkrat večja suhrh glasov v petih
r+p -j
riglav .priredi v ne-jan., v iKnausevi ob 8. zvečer i lov." To je popol-igra, katere naše e nikdar ni videlo o (pa je toliko bolj jie ena najboljših, videl naš slovenski je delo pokojnega dr. Triglav da bo igra fino eleti je, da občin« d^Orano. Vsebina a v številki,
ičarjev zahte-postavo, da se H Evrope. • da se popol-e delo, in da jeftnršnte.
ki stanuje
El Paso, Tex. 12. jan. šest-najst oseb, vsi Amerikanci, ki so se vračali iz Ohibuahua City v Cusiihuiriaohic, kjer so hoteli odipreti> premogovnik, je •bilo včeraj zajetih na vlaku severo—zapadne • meksikanske železnice. Odvzeli so jim obleko, jib razpostavili ob tiru in postralili. Tako je brzojavil Thomas Holmes, ki je bil tudi na istem vlaku, pa je pobegnil. Banditje, ki so storili ito zvc-rimsko delo, so najbrž voja'ki generala Rojdrigueza, vernega pristaša generala Ville. To brzojavko je potem potrdila tudi meksikanska vlada. Angleški konzul v Ef Paso je sprejel sledečo brzojavko: Okoli1 4 ure zjutraj je stopilo v vlak Northwestern železnice kakih 28 oboroženih banditov, ki so zajeli 15 Amerikanoev v vlaku. Holmes je bil tedaj na toiletu in se je skril. Videl je, kako so b&nditi odvzeli Amerikancem obleko, jih razpostavili ob tiru in jih ustrelili. Holmes je potem v temi pobegnil.
(Družba Amenikanteev, ki je bila ustreljena, je ustanovila rudniško delniško podjetje pod imenom Cusihiuraalvic Miining Co. Ta družba dobila od za
3flE4mj!E^ti$l	^ca&cdnika Carranze
' prosilci 3e nahaja dovoljenje, da sme operirati.
Napotili so se proti dotičnemu mestu, in so peljali s seboj mnogo denarja, ker so vedeli, da trpi prebivalstvo v dotič nem kraju1 veliko pomanjkanje.
Smrt teh Amerikancev je preplašila druge Amerikance. Baje je Villa izdal povelje svojim banditom, da postrele vse tujce, ki stopijo na meksikanska tla. Predsednik Wilson bo zalhteval od začasnega predsednika Carranze -pojasnilo in zahteval objednem, da se morilski banditje primejo m kaznujejo. Amerikanci, ki so bili umorjeni, so prosili za vojaško pomoč, pred no so se poda K na vlak, toda Carranzov častnik ni hotel dati vojakov za spremstvo.
Pričeta preiskava.
Delavci v Youngstownu se vračajo na delo. Državna in zvezina preiskava je v polnem teku
—iSalooni imajo lahko žen ske .pevke in igralke v svojih iprostorifo, se je izjavil ctirekitor javne varnosti, Siprosty, dokler se te ženske obnašajo kot "ladies." Dosedaj je bilo prepovedano ženskam muditi se v gostilnah. Tudi gledališke predstave dobimo menda ob nedeljah, ker je sodnik Moy-lamv na zahtevo iprasekutorja Linda, v torek izpustil iz sod nije tri igralce, ki so bili ob dolženi, da so igrali gledališko predstavo v nedeljo. Dlosedaj namreč je bilo v Clevelandu prepovedano igrati igre v javnih gledališčih ob nedeljah. Razni duhovni so že začeli napadati Davisa radi njegove svobodomiseln? vlade, in grozijo, da postane Cleveland kmalu peklensko gnezdo pohujšanja m greha. .
—Delavski pofažaj v zadnji polovici leta 1915 je bit dvakrat boljši kot v istem času' leta 1914, pravi komisar Hen-nessy od1 mestne posredovalnice za delo. Tekom zadnjih šest mesecev se je oglasilo 7000 več moži za delo, 24,000 služb se je ponudilo in 14,500 mož je d odbilo delo potom mestnega urada.
—Vsa poljska društva države Ohio kaikor tudi po Ameriki, so ,po svojih posebnih poslancih odposlala včeraj kabel na Herberta Asquitha, angleškega ministerskega predsednika, kjer ga prosijo, da naredi vse v svoji moči za olajšanje bede med Poljaki. Nemci so na poljskem ozemlju pobrali popolnoma ves 'živež, tako da ljudje tam v gručah lakote Umirajo, T
Boji na Kavkazu.
Petrograd, 11. jan. Turška armada je poskušala prekoračiti reko Ark/hara, toda naši strelci iso zavrnili turški napad s hudima zgubami za Turke. Zjutraj so ruiske čete zasedle turško vas Tew. V Perziji je blizu jezera Urunia neki armenski oddelek pod ruskim vodstvom uspešno napadel ra zne bandite in jih razgnal.
—Umrla je v INewburgiu Marija Ko^ovšek, doma fz št. Ru-perta na 'DoTenjskom.
—Novi odbor za leto I9i6 pri Slov Lovskem podp. dr. je sledeči: John Grdina, preds; Fr. Okičflci, podpreds; Fr. Une-tič, tjnik; A. Kraševec in J. Klemen, blagajnik. Nadzorniki; A. Zgajnar m 1« Hiti.
—Deset "special" policistov, ki stražijo trgovine na zapadni strani mesta, mora dobiti nove uniform«, kakor je zapove-dal policijski načelnik Rowe. Njih sedfenje uniforme so preveč .podobne pravim policistom. I -k—
Časopisje je dandanes svetovna sila. človek brez sa je kakor napol mrtev lierrie. Berite učite set i
J J »»».»v, M *V
es šve-2
Yornngstown, O. mi. jan. Delavci itovarne Youngstown Sheet & Iron 'Co. s$ vračajo na delo. (Do torka opoldne jih je bilo na delu že 2000 izmed 9000 delavcev. Več delavcev neprestano prihaja na delo. En polk milice je bil že odposlan domov, ker v mestu vlada mir, in zdi se, da se delavci »iJno kesajo, kar so ,povzročili, deloma zapeljani, defoma v pijanosti. V mestu je« samo še osmi regiment narodine garde, govori se, da tudi to vojaštvo kmalu odide domov. Brigadni general ISpeaks, se je izrazil po-voljno o slučaju in je prepričan, da lokalne oblasti zadostujejo, da vzdržijo mir in red.
Delo se odpira tudi v tovarni Republic Iron <5- Steel Co., kjer je dolgo časa štrajkalo že 2500 delavcev, in je radi teh štrajkarjev moralo počivati nadaljnjih 6000 delavcev. 2000 Štrajkarjev se je že vrnilo na delo. Pri nobeni tovarni ni vo-j<aške straže, in delavci so povsod mirni.
V Sharonu in Farrellu je včeraj zgledalo kot da bi (hotelo zaštrajkati tamašnjih 6000 delaivcev, uposljenih v Carnegie tovarnah. Vlada je v svoji sktfbi poslala tja že <Wcaj posebnih -stražnikov, vendar delavci so ostali mirni in niso za-štrajkali.
iMedtem pa se vrši preiskava v Youngstownu proiti ljudem, ki so začeli nemire, rope in požige. Zjedinjene države so udeležene pri tej preiskavi, kajti druhal je požgala pošto Zjed. držav v East Youngstown in zajedno so celo pošto oropali. Zvezina oblast je danes prijela nekega Mike Zucko, ki je obdolžen, da je prvi začel ogenj v pošti in je objednem tudi ob-dokžen ropa pošte. Nad 300 delavcev je zaprtih, deloma od mestnih, county, drtžavnih aH zvezinih cblastij. Vsi so dbdol-ženi upora (rioting), požiga, ropa in umora. Kot se je izjavil socbnik Barnum, bo država sftorila vs6, da se odpošlje te ljudi v Avstfijo, odkoder «0 prišli, ker so sramota za Zjed. države.
Guverner Willis je poslal v Youngstown pomožnega generalnega državnega pravnika, da pomaiga poroti preiskati rope in požige. Velika porota zboruje ves dani.
iRazširila se je govorica, da so nekateri Ijudjje ukradli di-namita, da poženejo % zrak tovarno Trumbull »Steel Co. v Waren, toda brigadni general Speaks se je izjavil, da je ta govorica izmišljena, in nalašč podvržena delavcem. Vse siku pa j je izmišljotina.
iŽupani vsdh mest v okolici Youngstowna so sklenili, da zapro vse saloone, ker se boje, da bi delavci hodili iz Young-stowinu, kjer so salooni zaprti, v njih mesta (pj£ pijačo in bi začeli nemire, kadar bi se napi-li. '
Sharon, Pa. u. jan. Pri Carnegie Steel Co. v Farrell se je pričel štrajk. I>o opolclne je šlo na štrajk 500'delavcev. Delavci so se zbrali najprvo v Hrvatskem Narodnem Domu, da se posvetujejo, kaj naj naredijo, toda dvorana je bila premala m po pozneje najeli Rex gledališče. Delavci so zajedno prosili policijo tru^. pomoč, da jih varuje pred I. W. W. agitatorji, ki .hočejo nahujskati krvavim dajanjem.
1M
Kdo je kriv?
Delavski voditelji zvračajo krivdo za nemire in požige v Youngstownu na kom-panijo in šerifa.
Youngstown, 11. jan. Preis-kavaf ki je sedaj v teku v Yourtgstownu proti požigal-cem, bo priiuesla marsiikaj zanimivega na dan. iMnogo se trdi, da so agent je tujezemskih vladi naihujskali delavce na poboj in pdžig. • Thomas H. Flynn, delavski organizator American Federation of Labor, pa se je izjavil sledeče: The Youngstown Sheet & Iron Co. tovarna je importirala posebne pretepače im bandite, da je zavarovala svojo tovarno. Ti banditje so prišli iz Pittdbur-ga. Šerif je prekršil (postavo, ker je zaprisegel za pomožne šerife ljudii, ki niso t državljani države Ohio. Policija v East Youngstown ni prijela onih oseb, ki so požigale hiše in trgovine, ampak sedaj samo o ne, ki so vlomili v saloone in pii?i ukradeno pijačo. Mt. Flyn organizira sedlaj delavce v YoiUngstow)n(ul. Napram časnikarskim poročevalcem se je izrazil : Mi imamo dokaze, da se je ves nemir pričel po najetih in plačanih bandiltih kompani-je, ki so dra'zfili delavce. Ti najeti pretejači kompantje.so ves dan v petek nalašč kupovali žganje in drugo pijačo ter jo delili med delavce, da bil opijanili, jih zapeljali k prepo-veeknim dejanjem, nakar bi konrpanija labko pokazala jav-inosti, kakšne delavce je imela v služIli. V mest« je devetnajst detektivskih agencij, podkupljenih od kompanije. Kompanl-je so imele peklensko izmišljen načrt. iKompanija je nameravala znižati vrednost svojega 'podjetja, tako da bi velikanski trusit jekla, ki hoče kupiti te tovarne, dobil kontrolo mad tovarnami in izžemal odjemalce. Ker se vrednost podjetja ni dafo dirugače znižati, je bilo treba uprizoriti štrajk, ikompa-nijski postopači so dobili povelje, da napadejo delavce, in nastala je revolta, kakoršnje se moramo pač sramovati. 'Mi imamo dokaze, da policija ni aretirala nikogar, ki je požigal kako hišo. Naši možje so bili na licu mesta in so videli policijo, kako je stala zraven onih, polži gall To kaže na po-načrt onih voditeljev, ki to priredili, dia se namreč požgo gotove hiše. Organizirani delavci zahtevajo, da se natančno vse preišče, da se iprimejo v resnici jpravi krivci.
C1JO, Ki
t1 so^p
NOVICE IZ BOJIŠČA.
Boji v "paradižu."	| velikim številom vojaštva in so
»London, u. jam Med turško zavzeli nad 700 sežnjev francoskih strelnih (jarkov. Francosko armadno poveljstvo je v očigied tega hitro poslalo pomoč, Francozi-so napadli, pregnali iNemce in jim odvzeli vso pridobljeno zemljo. Poleg tega so Francozi na višinalh *Meuse I obstreljevali nemške strelne jarke s teškimi topovi in jih močno poškodovali.
in 'angliešiko armado je prišlo pri iKUt-el-Amara db silnega boja, in sicer na ravno onem mestu, kjer je stal nekdaj, glasicwn sv. pisma paradiž, kjer sta živela Adlam in Eva I Uspefti te bitke bo odločil kampanjo v Mezopatamiji, in zmagovalec dobi Bagdad v darilo. Kakih 40.000 angleških vojakov je pri Kut-el-Amara obkoljenih od turške armade, in angleški vrhovni poveljnik mezopotamij-ske armade je naznanil, da se Hiža od perzijskega zaliva pomoč, katera, če pride pravem času, lahko uniči turško armado. Turška armada ob reki Tigris šteje.do 60.000 vojakov, dočiin šteje angleška armada le 18.000 mož, toda Angleži so poslali pomoč. Težave so nastale pri vojskovanju, ker je ogromno deževje poplavilo več krajev.
Divji rodovi Turkom na pomoč.
Tudi Turki dobivajo pomoč in sicer od sosednjih divjih rodov, ki so mohamedanske vere. Celo iz Perzije [prihajajo posamezne čete. Angleži imajo v tem kraju posebno veliko število strojnih pušk, katerih Turkom primanjkuje. Kot s« euje iz zanesljivih virov r«»a-jo Angleži sedaj v Mezopotamiji na potu v Mezopotamijo 250.000 mož, katerim se Tur
:. nikakor ne bodejo mog'i u- odbit.
tavljati. Vse angleško most- coska s
Iz urada Slov. Lovskega podp. društva.
•Predlsedinik John Grdina, 6025 St. Clair a ve. podpredsednik Fr. Okički, 6015 Bonna ave. prvi tajnik F. Unetič, 6307 St. Clair ave. drugi tajnik Louis Rus, 925 Addison «Rd; prvi blagajnik A. Krašovec, 402 E. 156 St. drugj blagajnik J. Klemene 6006 St. Clair ave. nadzorniki A. Zgajnar in L. Hiti.
(Pristopnina je samo 50c, sedaj imate priliko, da pristopite k našemu društvu1.
v redu vršilo. Delavci zahtevajo 25 centov na uro plače. Položaj je v dbče miren.
Niagara Falls, N. Y. 11. jan. Kakih tisoč delavcev je danes napadlo tukajšno tovarno A-merican Alhimjnum Co. v nadl, da pomeče iz tovarne one delavce, ki so še ostali na dlelu. .Policija je sprva ustrelila v zrak, pozneje pa s koli naf>adla elavce. .Štirje policisti so
stavljati. Vse angi vo, ki je bilo svoje čase na Dar-danelah je sedaj prestavljeno v 'Mezopotamijo.
Obupni boji Črnogorcev.
London, 11. jan. Nad 200. 000 nemških in avstrijskih vojakov je od treh stranij obkolilo malo Črnogoro, kjer se Čr-ncjgorci že tri mesece trdovratno ustavljajo tej silni aimaot. Nfkdar v zgodovini še ni noben sovražnik mogel udreti v Črnogoro, in stoletja in stoletja so znali Črnogorci varovati svojo svobodo in svoje kršne gore. Sed'aj se je Avstrijcem pridružilo še 50.000 Bulgarov, m trdi se, da Črnogorci se nikakor ne bodejo mogli ustav ljati tolikšni armadi, ki je po številu veliko večja kot šteje vse črnogorsko prebivalstvo, "skuipaj.
Od treh stranij obkoljeni.
Od severa in vzhoda se bližajo Avstrijci in Nemci v Črnogoro, dočim (prihajajo od) ju ga Bulgari. Nleki itaJijanski vojaški kritik se je izjavil, da nikakor «e more biti dolgo, da bodejo Črnogorci popolnoma iztrebljeni, ker pride na vsakega črnogorskega vojaka do 30 tujih vojakov. Nemci priznajo zgubo križarke
Amsterdam, u. jan. Over-saes News Agency prinaša novico, da je pomorska nemška oblast priznala, da je zgubljena nemška križarka Bremen, katero so Rusi potopili v Baltiškem morju.
Naslednik Dum he.
Berolin, 11. jan. Poročila, ki so dospela sem iz Dunaja, naznanjajo, da bo naslednik Tintrbc najbrž onažarski grof Albert Apponyi, znani mažar-ski pol i tik ar
Bombe nad Sofijo
Solun, 1«. jan. Oddelek francoskih zraVoplovcev ie v pon-deljek jpripljul nad glavno bul-garsko mesto Sofija in je zagnal mnogo bomb nad mesto, ki so povzročile veliko škodo. Velika panika je nastala v glavnem mestu. Francoski oddelek zrakopkxvcev «se je vračal od poizvedovalne vdžnje nemških pozicij, in; je sipotoma napadel
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, II. .jan. V vzhod-nji Galiciji in. Bukovi ni je sovražnik trpel ogromne zgube, in je radi brezuspešnih napadov na naše vrste disorganizt-ra,n. Le slabi artilerijski napadi prihajajo od avstrijske strani. .Naša armada sedaj utrjuje točke, katere je dobila zadnje dneve od! Avstrijcev, Na kav-kaški fronti je oddelek naših poizveklovalcev kljub silnemu turškemu uporu prodrl skozi sovražno fronto in podrl most, ka/terega se je posluževal sovražnik.
Nemško uradno poročila
Berolcn, 11. jan. Severno Massiges smo napadli francoske čete in smo zasedli eno francosko opazovalno .postajo, nekaj sto jardov strelnih jarkov, in zajedho smo ujeli sedem častnikov in 423 «naž, Francoski protinapad je
Wm
■ jqjfwjm;
Volhynia distriktu je nameravala rudca močna ruska divizija napredovati proti Berestia* ny, toda je bila odbita. 1
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 11. jaiit Blizu Lepa-nace so francoske čete prič« z ofenzivo. Avstrijske čete, se tam nahajajo, so se tr<Jo-vratno borile, toda konečno so se morale vseeno umakniti Naše zgube so bile primeroma majhne proti avstrijskim. V o-stalem na južnem bojišču ni ničesar novega.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, ri. jan. Na laški ti so se vršili artilerijski pri Gorici, Col-de-Lamain Fc garone. (Na Balkanu so ava ske čete napredovale pri rancvvičrh in se polastile ca. Vzhodni breg reke Lim bil očiščen sovražnika, boji se vršijo na ostali či gorski meji.
Zdravila v Nemčijo.
Washington, 11. jan. ška vlada je pri volji ti, da se odpošljejo iz Amerike zdravila in obveze za ranjence v Nemčija Ameriški či križ jie posredoval v to svr-ho, in 16. jan. odpelje parni k Amsterdam 300 velikanskih zabojev v Nemčijo.
Gora Lovčen v avstrijskih rok«h.
•London, 11. jan. Ena najbolj! močnih črnogorskih (postojank, gora Lovčen, ki se j»e dvigala neposredno nad avs vojnim pristaniščem Kotorjem je v avstrijskih rokalh. Avstrijci so štiri dnij in nočij n< no streljali na malo sko posadko na tej gori, niso bile vse utrdbe Gora Lovčen s svojimi mi je delala Avstrijcem preglavice, zato so vse, da jo dobe v roke. , no so Avstrijci
ilM
NAROČNINA«
fX501 Xa Cl+tfd. po poJtti f3X)0 JJJfOI Tosamtmna JtUxfitKf* - 3c
«1» ST. CLAIR ATE.
CLEVELAND, OHIO
m §1
ED*
'ARD KAUSH. Publisher.
LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Rmd by 25.000 Slovenians (Kramers) in the City of Cleveland and elsewhere. ^^	\mencan in tpirit Foreign in language only.
Advertising rates on request. A*
TELEPHONE CUV PRINCETON 180
Kntmod as second-das OUo nndtr the Act of March
$ matter January 5th 1909, at the poet office at Cleveland. 3rd. 1879.
No. 4. Wednesday, Jan 1a. '16.
Na horizontu evropske vojne.

Isjlr
m

I. KONEC JE SLAB ZA ZAVEZNIKE.
(Pile Frank H. Simonds.)
Za nemške sovražnike se je leto sla1)o končalo na bojnem polju^ V Mezapotaniji se ena angleška armada umika, da u* ide umicevanju. V Macedoniji se angfleško-Irancoska armada umika iiz srtb'sike zemlje, potem ko je popolnoma zgrešila, da bi prišla na pomoč junaškim Slovanom (gallant Sl'avs) in je sedaj sama v nevarnosti. Nad-moč zaveznikov na bližnjem vzhodu in daljnem Kahodh je močno pretresena.
Cc pogledamo nazaj preko dvanajst mesecev, ne moremo drugače reči, kot da so Nemci imeli uspeh na bojnem polju, enak. uspeh kot Napoleon a'li Louis; XW. Poljska, Srbija in Lituanija so osvojene, (pot je odprta v Carigrad in do turškega zaveznika, in Bu%arija se je dala pregovoriti da združi svojo tisodo z Germani.
iNla zapadnem .bojišču je bito ustavljenih pol ducata zavezniških ofenziv; in bojna črta jako malo spremenjenia, od-ar so Francozi ustavili nem-ofenzivo v septembru leta Na nekaterih krajih zaveznik,} , napredovali. Vzeli so več vasij in hribov. Severno od Ar'rasa in vzSiodno od Rheimsa so zavezniki napredovali za nekaj milj. Toda ta napredek zaveznikov nima nobenega pomena, razven, da kaže-jo, da so Angleži in Firancozi v talki moči, da jih Nemci ne morejo vreči nazaj, in da so v Londonu in v Parizu trdtoo prepri-i, da bodo Nemci vrženi nazaj, kakor hitro "bodejo imeli zavezniki dovolj municije.
Toda konečno moramo reči, da so imeK Nemci na vzhodu in zahod« uspeh. Na Francoskem in v Belgiji so Nemci ustavili vsako ofenzivo zaveznikov. Nemci so nameravali vzeti Vlaršalvo, potisniti Ruse iz 'Karpatov za reko Njemen, in posrečilo se jim je. Konečno so Nemci spravili skupaj novo armado in udrli v Srbijo. In tu so v polni meri in 'hitro napredovali z uspehom, katerega niso mogli dobiti niti pri Rusih niti pri Francozih.
Ko se je leto nagnilo na konec, vidimo Nemce in njih zaveznike v triumfuy v boljšem vojaškem položaju- (kot pred enim letom. Edino, kar |Nem-cem in Avstrijcem prizadeva teške tskrbii, je draginja in pomanjkanje živil. Kar se tiče pa moistva, ga imajo dovolj.
Kaj je proračun zaveznikov za zadnjih dvanajst mesecev? Prvič, in kar je najbolj važno, je bil nemški napredek na za-padu popolnoma ustavljen. Niti v Parizu niti v Berolinu niti ne računajo na to, da bi mogli Nemci priti ikdaj v Pariz ali proti morju. Francije Nemci danes ne morejo uničiti. In za bodočnost je zaveznikom zagotovljeno na zapadnem bojišču premoč v moštvu in .n-uniciji.
Ko je bila torej obrambena črta zaveznikov na zapadnem bojišču ustavljena in s tem Francija in Anglija varna pred nadaljnimi napadi, je bito treba prepoditi nemško brodovije z , vseh morij. Nemške trgovine danes na morju nikjer nI in je takorekoič pozabljena. iNenvi je v pravem pomenu besede a trdnjava, kjer sicer ravno še ne umirajo od
lakote, toda manjka jim gotove vrste živeža in mnogo ma-terijala za vojsko. In Viljem II nemški kajzer, čuti danes isto težavo, kakor jo 'je čutil Napoleon, ko je moral (komečno pasti na kolena, iker ni mogel nikdar priti v Amalijo in uničiti angleškega brodovja.
V resnici je Nemčija okupirala 8400 kvadratnih milj fran-cosike zemlje, kjer je pred vojsko stanovalb 2.500.000 ljudi j, toda takoj ob začetku- vojske so vojaške* oblasti pobrale od tam vse ordžja zmožne moške* Toda v povračilo v to, so Francozi in Angleži zasedli nemške kolonije, so osvojili Togo in Jugozaipadno Afriko- in se pripravljajo, d!a sedaj uničijo nemško vlado v Kamerunu, do-čim je Japonska in Avstralija spravila za sebe vse nemške kolonije v Tihem morju.
Skratka, v preteklem letu se je skazalo, da Nemci na zapadnem bojišču nikakor ne morejo napredovati. Nadalje je tudi izpod letel načrt, da bi 4 sub-marim prisilil Anglijo k gladu in uničili angleško trgovino.	• -
(Nadaljevanje)
Dopisi.
Bon Aer, Pa. (V začetku vas epo-pozidravim in želim veselo in srečno novo leto, kakor tudi vsem čitateljem našega vrlega Hsta "Clevelandska Amerika." Z delom se tukaj nimamo kaj posebno pohvaliti, delamo vsak dan, pa zaslužli se jako malo, >a kljub termi se tudi zavedamo, da moramo biti v korisit narodu. Pred kratkim časom smo ustanovili društvo "Boner-ski Slovenci" in smo iprikilopili to druStto k SOp?, s sedežem Conemaugh, Pa. Po tnuda-polnem delu smo odprli tudi lastni društveni dom, ki bo narodu v veliko korist. Pozdravljam vse čitatdje šrrom Amerike in pričam ofbjednem $2. za naročnino in želim, da storijo tako vsi zavedni amerišk; Slovenci.	Naročnik lista.
Sharon, Pa. Dne 1. j an. sem zapustil drage tni rojake v Gi-< rardu, bolj tesJca je bila ločitev od zavednih rojakov, pa upam, da se bodemo že še kdaj videli. S pocestno železnico sem dospel v to mesto, kjer sem bil nad vse gostoijubno sprejet, posebno od družine Žagar. Vsa čast gre soprogi rojalka Žagarja, ker ima tako izvrstno kuhinjo. V spremstvu rojaka Fr. Kramarja sva Obiskala več r6-jakov in sešel sem se z mnogimi rojaki, katere poznam že izza mladih let. Kot sem 'sprevideli', so rojaki v tukaj sni naselbini jako zavedni, in v kratkem si (postavijo svoj Slovenski dom, ki bo v čast in ponos Slovencem.
Še enkrat se zahvaljujem rojakom v Sharon za ljubezniv sprejem in pozdravljam vSe Slovence sirom Zjed. držav.
, ' Eng. Coha.
Gordon, Colo. Brat urednik, odstopite mi nekoliko prostora v našem cenjenem listu, da tudi jaz kaj sporočim iz tukajšne pečlarske naselbine. Pečlarjev na>» je tukaj jako veliko, toda temu je vzrok delavska mizeri-ja, ker jako tfabo delamo, k večjem dva šihta.na teden, zato &t pa pomagati ne moremo. Vseino smo pfc storili korak naprej, ker smo ustanovili novo društvo *X>rel nad Triglavom" in ga pretopiti bratski Jednoti SNFJ.
le velika nesreča. S 1. janjuari-jem nam -so, odvzeli temp^renč-nlci zadnji pozirek je&menov-ca,# nakar tp&tane iz lepe cfrža-vc Colorado prava Sahara. In klicatt bomo kot Izraelci v puščavi : O gospod', daj nam mane f Ali pa bomo /potrkali « palico na studenec, da priteče ječ-menovec iz nje. 2e ise mi grlo suši, ko pomislim, kaj nas še čaka; temperenonikom pa veselja poskoči srce kot mladim kozlom ipo skalo vi tih gorah. Tako se bodemo tudi mi veselili. kadar bomo zmagatf in pregnali te suhe črve iz države Coflbrado. Toda usoda je prehuda, da bi se jih niogM znebiti (kar tako, ker J. D. Rockefeller podjpira suhače, mi. pa pivo varnar je, torej ne bodemo sflculpaj dHngače, čc se svet po-grezne, da pademo vsi v eno jamo, potem bomo pa enaki. Konečno pa pozdravljam vse naročnike tega lista in želim naročnikom srečno no\o leto. listu pa obio naročnikov in predplačnikov.
J. Martz, član SNPT.
Savoy, Mont. Gosp. urednik, ipf&sirH za nekoliko prasti^ra v priljubljenem listu Clev. Amc-nilka. (Male se črta v slovenskih listih od niontanskkh farmarjev, zatorej ibom ndkdliko narisal tukajšne naše ikmetijslke razmere. Ker smo visoko na severu /blizu Canade, je umevno, da imamo tukaj o»ter zrak.
Najlprvo bom opisal življenje spomladi. Spomlad smo imeli prav lepo, tako dia smo delali, kar najbolj smo mogli, samo d'a bi mogli več zemlje posejati. Stari pregovor pravi, ako ne seješ, tudi žeti ne moreš, toda mislim, da ta pregovor velja samo za farmarje, zakaj veliko jih je, ki me sejejo, pa vseeno žanjejo. Mi, tukaj-»ni alovenski farmarji smo imeli smolo, posebno jaz, ker nisem imel dovolj semena ne denarja, da bi si jih- kupiJ1. Imel 9em orodje, "živino, voeove, samo semena ne, da bi ga djal v zemljo. Druizega mi ni preo-stalo kot prosit za denarno pomoč moje prijatelje in sosede v Cleveland^ nia W. 97th St. Moja prošnja je bila uslišana, ker so mi poslali denar, da sem fkuipil seme in Vsejal, kar mi je še mankalo, sem pa šel1 k drugim delat, ker imam živino in orodje sem lahko opravljal vsa farmarska dela, toda povem va;m g. urednik, da sem bil v strahu, ker . nismo imeli spomladi tMci^m* rttf1 dežja. Sele 113, maja smo dobili prvi spomladanski dež, ki je padal tri dnij po malem in potem vsak teden en dain gotovo do avgu^ sta. In ko je pognala setev, se nam je odlprl up in pričakovali smo dawzadmevom, kako bo letina. Clovdk mora kar občudovati haravo, ko vidi toliko polja skupaj z žitom posejanega, kako se veter igra s klasjem, kakor morje <z valovi. Ko je pšetnica začela zoreti, je ibila 5 ali 6 čevljev visoka in naredi tako veselje človeku, da poza-bS vse skrbi in trpljenje.
Pa še dringo skrb ima farmar, namreč dane bi priše?kak sovražnik in toče naredil. Ker tiuikaj .v avgustu malokdaj pada dež, smo bili v strafhu, ker so se večkrat prikazali strašni oblaki, ker v par minutah je vse uničeno. 24 milj od na)s so imeli farmarji precejšno škodo, v naši okolici pa ni biloinič hudega.
V začetku septembra so že začeli stari farmarji stroje pripravljati za žetev in vozit les iz mesta za žitnice. Ker žetev je obetala biti bogata, in res so eni farmarji pridelali toliko pšenice, da jo niso imeli kam spraviti. 2etev je trajaia ves mesec september to pa radi strojev, ker ga nima vsak. K nam je prišel stroj pet milj daleč. Od stroja je treba plačati 75c na aker, pri tem moraš pa še čakati, kdaj boš na vrsto prišel, dostikrat se pripeti, da zgubiš polovido pridelkov, ker pride žito preveč zrelo. Zato sem sklenil, d'a sam kupim en tak stroj, m i a. novembra je bila sftfošna razprodaja pri nekem farmarju, in ko je prišel na vrsto tak stroj, sem začel takoj ponirijat in dobil sem ga za $111

široko,
pa/tudi snope veže tn potrebuje niloične vloge.
2 para konj in enega možla ter pozanje 20 afkrov na dan.
Tako nekako sredi septem bra »e je pričela mlatev »n je trajala do polovice novembra ker je bilo letos v Montami jako ugodno vreme. Pridelalo se je jako veliko pšenice, lana, ječmena, rži in vsi drugi «pcfljslki pridelki. Jaz sem prodal za $518 in še imam zadosti za seme za drugo leto.
Na tem mestu se lepo zah valirii iMr. Jos. Artiar in Mr. P. Oblak in iMr. F^rlamu za pomoč in dobroto, katero »o mi storili.
Moj sosed Mr. Zimerman je dobil 200lbušl'jev pšenice in 150 bušljev ovsa, in Mr. Blut 400 bušljev pšenice. Vsak je komaj čakal, da omlati in	v mesto, da dobi zaželjeni denar. Jaz imam samo eno miljo od glavne • ceste, in nudi se lep razgled, ko opazujem voz za vozom, kamor je upreženih »tiri, šesit ali osem konj. Z eno besedo rečeno, (promet je v polnem tiru, kakor v kakem tovarniškem mestu. Tu imaš priložnost se spoznati z vsakovrstnimi narodi, ravno tako se mi zdi kakor v starem kraju na isemnju. Tako sem se tudi jaz sezmanil z več farmarji daleč naokoli, ker sem tudi jaz naredil osemnajst tripov s pšenico v mesto. Nisem vozil samo svoje, ampak tud'i <za druge. Ko prideš v mesto, najiprvo pelješ na e levator, kjer stehtajo in ddbiš takoj svoj ček, in te ne vzame vise skupaj deset minut. Tukaj je veliko prekupcev, da pridejo nasproti in te prosijo, da njim prodaš. IKar mi ni ugajalo, je to, ker pšenica, lan in rž nimajo stalne cene. Cena pšenici se dostikrat dvakrat na dan spremeni, kakor se zdi špekulantom v Chicagi. Tuikaj je cena pšenici No. 1, po 95c bu-šelj, No. 2. 84 centov. Rž je 78 centov bušelj, lan pa $1.85 bc»-šelj. Pred evropsko vojsko je bila največja cena 70c za bu-šelj.
Nadalje hočem rojakom opisati neicBKko tukajšne farmarje. Tukaj' na državni zemlji ste dve vrstj farmarjev, namreč eni, ki se stalino naselijo, in drugi pa, ki so samo toliko časa tukaj, da obdelajo zemljo in tol^koi dlidelajo, kolikor država zahteva, in ko »preteče njih doba tri leta, dobijo "deed!" od zemljte, in gredo zopet na svoja stara mesta, tukaj pa prodajo ali pa za^entajo. To so večinoma samski moški ali žen sike. Ti lahko pridejo z malim denatjem do zemljišča, ako pa 'hočejo prodati dobijo $2500, to je zaslužek za tri leta. Vsako leto pa morajo stanovati sedem mesecev na taki izemlji..
Druge vrste farmarji so večinoma oženjeni in imajo tudi svoje družine tukaj1; med -njimi je mnogo Slovencev. Dru^ gače je s temi farmarji, ti morajo imeti večjo svoto denarja, da si kupi'jo orodje in 'živino za Obdelovanje zemlje. Tukaj ne sme nihče računat samo na en paT konj, mora imeti vsak najmanj 2 para dobrih konj, ker ima vsak 150 akrov zemlje za obdelati, drugo pa za pašnike imeti. Tukajšna farmarji se pečajo z živinorejo, ki neise lepe dohodke. Je dosti gbveje živine, posebno pa konj, s katerimi pa nimajo nič kfela. 'Konji so celo zimo na prostem in se takp navadijo, da sami sneg grebejo in žrejo travo izpodi snega. Konji so raje na prostem kot Sr hlevom
Ker se je moj dopik .precej podal'jšal^ bom pa sklenil in voščim vsem rojakom po Ameriki, posebno pa v Ctevefondu srečno novo leto.' Jos. Mohar, iz Loškega potoka, o
Poštni oddelek.
Podatki glede poštno hranilni, čnega sistema Žjed. držav.
Viada Zjed. držav sprejema od prebivalstva obrestonosne poštno-hraminične vloge ter jamči na zahtevo njih .povratek.
Vsakdo v stanosti 10 aH,več let, zamore postati vlagatelj jna svoje lastno ime 3 bem; da vloži j eden ali več dolarjev pri ka-
pravico
■možen ih I m
žen* so po^pkioma pcokejko
kontrole ali motenja po njihcK vih možehe Poštnim mradhikom je prepovedano dati podatke glede vlog kaki drugi osebi, ra-auin vlagateljem.
Denar se zamore v poljubnem času naložiti, tod'a jedno-mesečna vioga ne sme prese-zati svote $100 in skupne vloge ne smejo pnesezati svote $500.
Kedor želi postati vložnik poštne hranilnice, naj prfde osebno na poštni uradi kjer dobi vse potrebne in natančne podatke. Ako iz kateregakoli vzroka n»e »more priti na poŠto, naj (pošlje v urald svojega za-stoipnika, kteremu se dajo vsi podatki glede postopanja pri vlaganju denarja.
IZ ii julijem 1915 in kasneje, zamore vsakdo naložiti denar v poštnih (hranilnicah potom po-štniih poišiljatev. To važno izboljšanje poštne službe, bode imelo za iposfedico, da se zamore vsakdo v iZj edin j enih državah poslužiti poštno-hranil-nega urada. Kedor živi v kraju, kjer pošta ni opravičena sprejemati hranilne Vloge, naj s 1. julijem ali kasneje, ako želi denar naložiti, o tem obvesti svor jega krajevnega poštarja, kte-ri bode zanj poskrbel vse potrebno pri bližnjem poštnem uradu, Jci ima pravico sprejemati hranilne vloge. Kakor hitro je prva hranilna svota vložena, zamorejo se nadaljne svote vlagati ali osobno ali pa tudi po (kakem zastopniku, oziroma ipotom priporočenih pošiljatev ali pa po money ordrih.
<Poštno4hranilnične vloge se potrjujejo potom poštno-hranil-ničniih certifikatov glasečih se na ime Vlagatelja, ki izajedno slulžijo Ikot pobotnice. Prenos teh certifikatov na drugo ime, kakor tudi njih prodlaja, je nemogoča. Ako se certifikati izgube, ali ako so ukradeni oziroma vničeni, izdajo se novi. [ Na zahtevo zamore Vlagatelj dvigniti vse ali pa le del svojih vlog zajedno z pripadajočimi mu obrestmi, in sicer pri onem poštnem uradu, kjer je denar naložrl. iDtenar zamore dvigniti tudi potom poštne po-šiljatve ali pa po svojem zastopniku.
INla svoto, označeno na vsakem poštno-hranilničnem certifikatu^ izplačujejo se 2 odteto-tne letne dbresti1; -obresti se računajo vedno z prvim dnem meseca po dnevu, ko je bil izdan certifikat, ter se zamorejo izplačati po preteku vsakega leta računano po dotičnem datumu in sicer toliko časa, dokler ostane denar naložen kot hranilna vloga.
Zneski, manjši ko $1, zamorejo se hraniti potom kupovanja poštno-ihranilnionih listov in (poštno-hranilničnih znamk
(znamkami, se sprejme *W vloga za $1 ter zavel jati kot otvoritev nove hranikne vkige, alH se pa pripiše k že obstoječim vlogam; na za* htevo se tddi »plača v gotovini.
Vsak vlagatelj zamore tukfi vse svoje vloge ali pa njih de! zamenjati za vknjižene ipoštno-hranilnične bonde ali kupone. Zjedinjenih držav, ki nosijo a* odstotne obresti ter se izidaja-jo v vrednosti zneskov po $20, $100 in $500. Kadar se poštno-hranUnične vloge zamenjajo za bondle, se ostanek hranilnih vlog v prifnerju vredlnosti bon-tfov aniža in Vlagatelj zamore nadaljevati z vlaganjem, dokler njegove vloge zopet dosežejo skupno svoto $500. Posebne Okrožnice z pojasnili o tej stvari, se dobe pri vsakem poštnem uradju, ki je opravičen sprejemati poštne hranilne vlo-ge.
Vsa nadaljna pojasnila glede poštno-hranilnih 'naprav je na
jo dobiti pri vsakem .poštnem uradu ah pa ako se piše in naslovi: Third Assistant Postmaster General, Division of Postal Savings, Washington, D. C.
A. S. BURLESON, Postmaster General.
(Glavni poštni mojster.)
Razno.
OBČINA iDESKLE
na Goriškem se nahaja severovzhodno od medta Gorice na Levem bregu1 Soče med Solkanom, sv. Goro in 'Kanalom, oddaljenost od Gorice 17 km. Občina šteje okoli 1100 prebivalcev po zadnjem ljudlskem štetju. Pod Občino Deskle spadajo vasi 'Deski e, Brit of, Rodež, Podbrdo, Listivenca, Zagomi-la, Globno, -Paljevo, Zagora, Plavi, to so vasi, v katerih se skoro vsak dan dan bojuje z Italijani. Hudo je prizadeta ta občina, skoro (popolnoma so uničene te vasi ali požgane aH porušene. Med' porušenimi »tav-baini so tudi farna cerkev, sv. Jurija in podružnicam farna cer-na cerkev sv. Kvirina v Palja-vem, obe šoli v Desklah močno poškodavane in ena v Pla-vdh. V Desklah je bilo si. kat. društvo, telovadno društvo Sokol Deskle-Plave: več gostiln, nekaj obrti, orožništvo v Pla-veh, poštni urad in železniška postaja Plave. V- olidli#;!>8skle cvete sadjereja, ki se je potom krnet, društva v 'Kamaliv zelo razvila in je donašala kmetovalcem lepe -dohodke. Največ pa so donašale črešnje in fine namizne hruške,s sploh pa ro-clKijo tam tudi več poljski pridelki. Zelo veliko se od tam odpošlje sena v Gorico. So pa tu-
Duhan katerega volite najbolj izmed vseh.
celo leto 1 ro ne dobiš dheva,
rici na ti'gu ne aH Plavi j ana s snopi suhih drv. Sedaj so valci begunci. Ako se železnici iz Gorice nicam, se ti pri odpre široka lepa Desklam in Ks apriia se ti zdi ves v snegu od»«jgptja, veru se ti pa res pi minski snežniki. potnik je vizkliknil: ji I Tukaj vse belo cv< pa vse belo snežnikc je ta kraj od krute vc uničen.
UMOR IZ
44 letni deiavec ,potočny v Pragi je umoril1, ipri zaslišanju tosrčno povedal, kak< šlo do tega, da je Zapotocny že dolgo imel zaslužka ini trpela ženo veliko pomanjkanje, je svojo že no ljubil, ni ~ gledati, kako strada ter nil, da jo reši daljnega uja. Ko je 15. nov. žena pri^ či pripravljala nekak zaju in je mož videl, kalko je vsled stradanja onemof potrta, ga je prevzela da bo vsemui komiec, če umori. Prijel jo je z obema kama za vrat in jo je davi je izgubila zavest, potem s kuhinjskim nožem Sosedje so pdtrdili, da sta l Zapotočny in> njegova žena j ko rada imela in živela v boljšem 9porazumljenju.
Ustreljen po prekem sodu. Gorici naznanjajo letaki da bil ustreljen italijanski tfj Cravos vsled kllaev : 1' Italia" ini "Abbasso 1' a". Vojaško sodišče ga je sodilo na smrt radi javnega miru in obsodba takoj izvršila.
LJUBEZEN MED KAMI.
V starosti 93 Jet je pred! ki m umri f rancoski zr oik I. H. Fabre, ki je vse dnj posvetil študijam žuželk in razkril vse polno vnosti narafve. Žlastil^ so njegova razkritja o zemiskem občevanju n< vrst žuželk. Pri mnogiih teli bitij je navada, da po izvršenem spolnem uju samca požre. Saimic% želke, ki se latinsko h "Mantis religiosa L.", i vado, da se pari v 14. šestimi ali sedmimi samci, a jih požre vse, še med spolnim obče^ ali po koncu tega obče Zinačilno je tudi ljub< življenje vešč (latinsk^R: nia pyri Sdhifif.) Osenv rojstvu samice se -začne, je imenovani prirodosloi
Dalje na tretji stri

Prince Albert
the national joy smoke
ima okus, ki $e razlikuje od vsakega druzega duhana, katerega ste.kdaj kadili. Način prepariranja je to — da ne grize in peče. Prijal vam bo PRINCE ALBERT, ker je tako dober in zadovoljiv, zamorete ga pokaditi količino in ne bo pekel na jeziku in zmanjšal: vaš okus.
Kupite takoj Prince Albert duhan in spoznali bodete, da . je tako kot mi rečejo, ker ljudje po vseh Zjed. državah ga — -priporočajo.- Ako-dktigiinprija, bo tudi Vam.
PrfcM* AIb*«jj
n
Prince Albert ! j« iatotafco fin v cigaretah kot v pipi.	J
R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, Whrt—U«, M. C ^^




jih dognal, ijc in sicer in pol II. uro zre-i$o samcev' se1 loti Samci zasluiti-jo sa-eroma velikansko celo na dva kikwne-Fa1>re je opazil, da je šlo s samico na ženi-polet in da so rabili idruženješest minut SIN ZA OČETOM VOHUNITI? aju živi neki gospo( haska, ki je v tako emarnih razmerah, da konje za dirko. Nje-nske razmere pa ni-dobre, kajti njegova :a je po 27 letnem zakonu na ločitev zakona. Gos-ima četvero otrok stari od 17 do 21 let. S privatnih detektivov s pomočjo svojega 17 sina je dognala, da ji me a v est. Sin je ipo main naročilu) vohunil za Izsledil- je, da je oče krasni ženski sol^čnik in sel v neko gostilno; ko gostilne odšel, ni imel več solnčnika. Sim je tu-di' do-al, da dobiva oče poste-re-fote pisma, katerih pisava je t&ega značaja. iSodišče je l?klo značiPno razsodbo. Izje namreč ločitev zakona ivdi objgli. zakonskih, češ. ano je po sinu, da je bil svoji ženi nezvest, žena pa tpdi kriva, in sicer zato, ker jpna napeljala, da je vohunil očetom. Višje sodišče pa -ni tega mnenja, nego je reklo, rinovo vobunjertje za očetje sicer tbreztaktno, a ni Ijivo 'žaljenje. Zato je bil ločen samo iz krivde mo-
MYTILENE
imenuje otok, ki leži blizu :ij«kega obrežja iif ki so sedanji vojni izbrali Fran-in Angleži za svkje glavno ilišče za operacije ob Dar-»tah in tudi na Balkanu, se je časih imenoval Les-in Myltilene je bik> ime lega mesta, ki je slovelo in že 800 let pred Kristti-a to mestno ime se je te-stoletij prenesite na ves Na tem otoku je bil ro-in je živel eden znanih "se-graških modrijanov", Pit tu je živel ttudi pesnik lios in tu je bita doma znar ta pesnica in grešnica Sap-i.Otdk je bil v davnib časih tojna država, potem je 1 -pod oblast Aten in koneč-oblftst »Rima. V sred veku so vladali ta otok »j Brzantirvci, .potem Be ii, ddkler se ga ni leta 1354 tila neka plemiška rodbi-italijanske Genove. A že je prSel titok v obrtnikov in je ostal v nji-rokafli nad 500 let, mam-21. nov. 1912. Ta dan se reč turška posadka kar vdala Grkom in je otok v posest kraljevin^ Glavno mesto, ki se j S imenovalo Mytilene, se »je Kastro, ima ka-prebivalcev in je se-►neralnega guvernerja tih otokov. Vselh pre-na otoku je 140.000. je se ve jako mvilo in prebivalci jako mno-odiv in fig. Zdaj ima-ii in Angleži tam re-Inišnice, popra vljaltoi-je in skladišča.
ttfSKEM GLAVNEM
MESTU, inski listi poročajo: Rus-rni vojni stan se nahaja r nekem mestu Bele Ru-statntuje v d'vonad-t hiši, kjer trna' dve. sobi lago. V isteni nadstro-še vsak po eno sobo minister grof Fredieriks poveljnik general Vo-V prvem nadstropju generalni pdbočtnrk u toareal loDez Dol-r, telesni zdravnik Fese nahaja tudi carje-larna, katere predli pobbčnik Dren-carjevega sta-"e v nrfči drugi t tffremstvo, veliki knez Vla-1 Dinfitrij Pavlovič carjev« t desne Grstofce, Car
ba, general Mihael Va
Aleksejev, o poloižaju in važnih dogodkih na fronti. Car se vrača ob 1. ipopoldne domov k dejeneurju, h kateremu so vsak dan povaibljeni vodilni generali in vojaški atašeji Anglije, Francije, Belgije, Srbije, Črne gore, Italije in Japonske. Ta o-bedi se servira brez vina. Ob 2. popoldne zasliši car svoje politične referente ter se nato pe-Pje poldrugo uro na sprehod. Čim se vrne, ga ze čakajo poročila iz Pefbro(gTada. Ob pol 8. zvečer se vrši diner. Ob 9. se poda car v svoj kabinet, kjer dela do pozne noči. če se ponoči zgodi kaj posebnega, mu pride general Aleksejev sam poročat.
PAjRIZ IN DUNAJ.
>2e večkrat so dunajski dam ski krojači poskusili ustanoviti posebno modo, ne samo da bi se odtegnilo občinstvo tiran-stvu pariške mode, nego tudi iz dobičkaželjnosti. Parizu nese njegovo prvenstvo na polju ženske mode ogromno dobička Nie samo Francija, tudi Angleška in španska, vsa Amerika, Rusija, Italija itd. se drže pariške mode in držita se je tudi Avsltrija in Nemčija. Ker se ni bati, da bi Berlin v modnem oziru igral v doglednem času kako odločilno vlogo, je čisto naravno, da bi rad Dunaj ustvaril posebno modo, ki bi "gospodovala vsaj v Avstriji in v Nemčiji in donašala Dunaju lepe dobičke. Toda, kakor posnamemo iz "Wiener Journal", se to ne posreči* V tem listu je pojasnjeno, da tudi sedanja dunajska moda ni dTugega, kakor <pasnietok pariške mode. Ideje za modo so tudi zdaj vzeli dunajski krojači iz Pariza; dobili so iz Pariza — čez Švico modele in po njih napravili dunajsko modo. Rečeni list konštatira, da to. kar se je zdaj po -pariških modelih vpeljalo kot dunajska moda na Dunaju, v Pariizu že zopet opuščajo kot preživelo. "Wiener Journal" pravi, da se godi že desetletja tako: krojači kupijo Parizu nekaj modelov in delajo po njih obleke, prikrojen« po dunajskem ukustt in po obil-nosti dunajskega ženstva. Dejstvo, da si. je Pariz celo v času svetovne vojne ohranil absolutno prvenstvo, razlaga navedeni list s tem, da so Francozi izredno nežmočutni, tako, kakor samo narodi, pri katerih se je že začelo degeneriraijje. /i
KOLIKO VOJAŠTVA LAHKO POSTAVI NEMČIJA.
Švicarski polkovnik Feyler je na podlagi letos izdanega statističnega dela o Nemčiji izračunal, da je razpolagala Nemčija leta 1)9110. s 13.353.364 mladeniči in možki, ki so rojeni med 1. 1870. in 1895, ter se nahajajo v dobi vojaške obveznosti. Od teh je odšteti 33* ki so od 1. 19/10, sem umrli, t. j. 450 000. nadalje je smatrati, da je večjemu 7$% vojaških obve-zancev za vojaško službo res sposobnih. 25* ali 3.^40.000^ torej nesposobnih, 1.800.000 pa da jih je neobhodno pcttrebnih za javne službe v zaledju. Preostaja -torej 7.1600.000 mož, ki jith more Nemčija uporabiti na ronti, ozirorrta v vojni službi. To je po sodbi polkovnika Fey-erja premalo, zato bo Nemči-a, po njegovem mnenju, polagoma izkrvavela. Proti tem izvajanjem nastopa v dunajski "Zeit" bivši nemlški polkovnik Richard Gadlke. s prepričevalnimi protidoka-zi. Prvič že svo-ta I3 353 364. obsega 26 nemških letnikov, ni pravilna, 'cef je polkovnik Feyler pozabil prišteti one črnovojnike, ki so sicer že leta 1*914. izpolnili 45. leto, pa vendar niso odpuščeni iz vojaške obveznosti* ker ker so bili še pted 45. letom mobilizirani. Teh je okrog 90. 000. Drugič je račun od leta 1910. do 1914. umrlih netočen. Odšteti je mesto 450.000 le 340 000 umrlih. Tretjič je števito onih, ki so v javnttTslu&ah neobhodno potrebno, vsaj za 550, 000 previsoko, tako da< znaša i faktrčno šitevilo za vojaško službo sposobnih mladeničev in mož v Nelmčijt (na podlagi Feylerjevega računa, da je 75* sposobnih) 8 in pol. ne ,< pa
kajti podobno, kakor v državah, se vrše tudi na N emekem zopetna prebiranja onih 25* "nesposobnih ki bodo dala najmanj 700.000 mož. Konečno je Feyler pozabil, da v Nemčija oba najmlaj ša črno vojni ška letnika (18 in 19 letni) še nista pod1 orožjem, in da končuje črnovojniška dolžnost še vedno s 45 letom, ki se prav lahko podaljša dO 48, leta (kakor v FVanciji). INlajA mlajša črnovojniška letniku štejeta gotovo čez milijon, imož, letniki 1867. 1868, in 1869, bi dali še 600.000 molž. iNem ja postavi torej, če bo potreb^ na bojišče ne 7* milijonov, ka kor računa Feyler, temveč, 11 in pol milijona, torej za 3^ mi lijona več! Ker znaša število nemškega prebivalstva približno 65 milijonov, postavi tore Nemčija, če treba svojega prebivalstva na bojišče.
—Ali hočete prodati hišo, lot ali iščete prijatelja, znanca, dol žnika, ali bi radi priporočili svojo trgovino? Denite mal oglas v naš list, in takoj bo dete imeli uspeh. Nad 8000 rojakov v Clevelandu bere "Cle velandsko Amrriko".
Kadar iščete svojega prija telja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali pišite nam, da denemo v list. Ker je "Clevelandska Amerika" razširjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobi) '
NAZNANILO.
Tužnim srcem naznanjamo žalos>tnQ vest, da nam je ntvz prosna smrt v pondeljek ob u uri zvečer vzela našo ljubljeno mater
MARIJO KOGOVŠEK.
Doma je bila v št. Rupertu na Dolenjskem, v Ameriki je bivala pa nad 6 let. Tukaj zapušča 3 sine in 2 hčeri, v stari domovini pa 2 sina. Pogreb se vrši v četrtek 13. jan. v New-burgu.
Žalujoči ostali.
Čedna front soba se odda .za 1 ali 2 fanta, ali pa za dve dekleti 1*259 E. 61 st St. zgoraj (6)
NAZNANILO.
Članom društva "Triglav" se tem potom naznanja, da se vrii redna mesečna seja danes ?večcr ob navadnem času. Ker ie več važnih točk na dnevnem redu je dolžnost vsakega Člana, da se udeleži .
Fr. Verbič, tajnik
Dva fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje 1261 E. 60tih St.	(sred.—8)
Pošteni fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje 5605 Bonna ave.	(6)
Opremljena soba se odda za dva fanta. 1171 E. 58th St zgoraj.	(5)
Soba za enega fanta se odda 11140 E. 6otth St.	(6)
Oddasti se dve sobi za spati, kjer si stanovalec lahko sam kuha. 1319 E. 55th ;St. (6)
Lepa priložnost za .pravega Slovenca.
Grocerija, obstoječa 7 let, napreduje jako dbbro, ima veliki slovenski "cash" promet ter zanesljive in staftie odjemalce. Trgovina se proda poceni, radi dolgotrajne-bolezni v hiši, in ker se gospodar zanima za drugo podjetje. Kupec mora irrieti $1000.00 »gotovega denarja. Frank Wachcic; 3244 St. Clair ave. '	(9)
Naprodaj je lekarna, obstoječa 25 let z velikim prometom. Gospodar želi opustiti trgovino. Lepa priložnost za .pravega moža, imel bode velik dobiček. 712 E. 152nd' St.	(y)
Slovensko dekle dobi takoj delo. Vprašajte pri Frank M ra-rn or, 5919 Prosser ave. (4)
Išče se slovenski ali Ihrvatski brivec, izučen v dtarem kraju. Plača dobra in ,po dogovoru.
Glotfe ave.
Peter Papoy, 28(23
Lorain, O.
K Sflgjg
(5)
CfiNJ
i
Naj topleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih obdek,. šlajerjev, šopkov, kaktor j tudi vseh drugih potrebščin, ki
spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v shičajtu ^poroke precej velikih stroškov, torej, če » želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kupite, kar potrebujete za poroko prf meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nižji ceni ka'kor kje drugje.
a dan poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno opletal ko, ki vam splete lase in opravi iza .poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisk semajtopleje Iprjporooam, ker bom tudi vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postrežem.
Z spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road.	(26)
ZADNJA FiRILIKA!
Vse ženske in otročje zimske suknje iz najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biti razprodane ne gledajoč ima zgulbo ali dobiček ipo sledečih, cenah:
ŽENSKE SUKNJE: poprej $ 7.50, sedaj $3.25 ipoprej $ 9.50, sedaj $ 3.95 poprej $112.50 do $15.
sedaj samo...... S 6 .95
Vse suknje vredne $18 do $25.
sedaj sjimo...... 911.75
OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj poprej $ 5.00, sedaj $2-75 Vse suknjiče vred. $6—$10, sedaj samo...... 93.95
»Zapomnite si dobro, da blago kupljeno pri meni, je garantirano čisto, sveže in trpežno.
Kupite sedaj, k<!r lahko dobite dve suknje za ceno e»ne.
Ža obilen obidk se vam naj-topleje priporočam. • (11) BENO B. LEUSTIG, 6434 St Clair ave. bKzu Addison ceste.
National Drug 8toreI Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceite S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
□	Pouk v angleiftlnl in lepopis- C O Ju potom dopisovanja, V Clovo> Q Q fandu tudi a privatnim ufiita- O
□	IJam. Denar, ki ao žrtvuj« za aa- O B mo Izobrazbo, Ja najbolj« nalo- D
□	l«n, In n« vzame ga na kriza na D Q vojna. Plilto za pojaanlla na D O •LOV. K. ŠOLA.	D B <119 St. Clair ava. (48)0
□	CLEVELAND, OHIO. / O
Dekleta dobijo takoj delo za izdelovanje kril in Wyiz. Dobra, plača, stalmp delo. 'Galvin Bros 11381 iW. 6tih St.	(4)
KUPČIJA MED ROJAKI 1
Veliko naših rojakov je kupilo že pred več leti stavbišča (lote), na prigovarjanje podkupljenih agentov s tem, da bodo ta stavbišča v par letih več kot trikrat toliko vredna, kolikor so naši rojaki tisti čas za nje plačali. V več slučajih ijna-jo nesrečnri ljudje že 10 do 12 let tako kupljeno zemljo. In danes labko kupite od1 zapeljanih rojakov za isto cepo, kot so oni sami 'plačali pred 12. leti. Napaka je ta; Ker naši ljudje preveč radi vrjamejo, kadar jim kedo obljubi kravo za pet grošev. Nekateri izmed teih-lju-di potrebujejo sedaj denar, im si jie znajo pomagati. Zatorej vsi taki, naj se oglasijo pri meni, da poskusim njihove lote prodati, ako prOdanr, jim računani po 5% kot za moje plačilo. Rojak} pa; kateri žeHte lote ku->iti naj se obrnejo do mente, da ostane cela kupčija med rojaki.
JOSEPH ZAJEC, 1378 E. 49th St. Cleveland, O. Tel. Centfal 6494 R. (14)
FINO VINO
vedno dobite pri Jos. Koželu Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave
Dekleta!
Dekleta!
Naučite se najbolj lahkega in najbolj plačanega dela izmed vseh. Lahko, čisto delo, posebno za ženske. Mi imamo izvedence, ki vas učijo izdelovati cigare v kratkem času, iin v tem času, ko se učite, ste plačane. Z malo izkušnjo lahko naredite več denarja kot pri vsakem drugem delu. Pridite k nam, da pogovorimo.
American Cigar Co.
E. gth St. NWoodland ave. --- OP)
Delo dobijo takoj dekleta stara 18 let ali več. Dobra, stalna tovarniška -služba. Pridite pripravljene na dieto. Lake Erie Iron Ca 915 E. 63rd St, severno od St. Clair ave	(8)
Išče se slovensko dekle za. pomoč v kubinji. Katero veseli, inaj pride, fanela bode prosto stanovanje in hrano, delala bode še lahko naprej svoje d'eio v tovarni, iker njena pomoč v kuhinji, je (potrebna samo zvečer. Vinko pristov, 6114 St. Clair ave.	(4)
Išče se služkinja za splošna hišna dela, sliužba dobra in stalna. France« Zupančič, 163311 Waterloo Rd. Collilniwodd. (4)
VOLNENI SVEDRI:
Vse moeke, ženske in otročje svedre iz čiste volne dobite sedaj pri meni po sklrajno znižani cenft	• • .
Kupite sedaj in st prihranite denar, ker volna je vsak dan dražja.
Za obilen obisk se vam naj-topleje .priporočam	(11)
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair ave. blizu Add i »on ceste.
Lepa front soba se da v najem za 1 ali 2 fanta. 1420 E. 53rd St
drugo nadstropje.
k. ft*
(4)

JOS. KALAN,
•101 ST. CLAIR AVE.
Frae pijače a dom. Dobro vino in likeijL Zmerne cene.
Oglasita m pri domačinu in bodet« zadovoljni.
--- ~ — 1 a r 1.111-1111 -fjjr
Išče se <
dela. Stalno delo, plalfca po govonu. 1226 E. 55th St (5)
Če0na front soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 1386* S3
St. :	(4)

VM ifcinJtl MM*i —wjapritfy
MbkkMM, hMh^j* I* f»U«wfll P* llll>ll®l,
Wk dgmr Im ih*«»ji.
Guenthers Sloven Lekarna,
AMš0u Rd. vmgml St Clair Arm.
jMHIHIIHIIIIIIIIIIII
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Clair Aye.
Govori se slovensko b hrvatsko. Točna poitfrežba. časopisi na razpolago. Ženske streZnice. Edini zobozdravnii-ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne urei
Od 9*30 do 11»30 dop. Od 1:80 do S:00pop. Od 6:00 do 6K)0rr«&r
Telefon urada:
East 408 J«-
Telefon etanovaaja:
Eddy 1886 M. %»nnnminmMiiii
Sprejmeta se dva fanta na stanovanje m hrano. 5360 Homer ave-	-	(4)
Bell -Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8.
Dr. F. V KENNEDY, zobozdravnik
Dretjc zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. • (23-46)
A. M.K0LAR,
Slovenska gostiln«.
3222 LAKESIDE AVL
...... ........ >
8« prlporols SIotmhm r ffUfltfB oblak. Točna peetra-VednoereiepQafc.
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 8T. CLAIR AVE. ......................i.........................
Pravi starokrajski brinjevec	___
Cena 6 steklenic . . . $6.5(X t Cena 12 steklenic . .
čista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic Cen« 12 steklenic . . . $13.
Imamo najfinejii tropinjevec in
droinik. I gal. $2J25, $2.50, $2.'
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in
Katavba in Delavare vino 80 in 85c
Vincka posode ob 5 do 10 gal. vdje $1.00, za
«il. pneods $2.00. Pri večjik neročiffli je tod
pleten. T« cena so samo aa na debek
cilu naj en prikirdeoer in
Hie Ohio Brandy Distilling Co.
Prva slovanska druiba m prodno finih piimi.
6102-04 St Clair Ave. - - Ckvefari, 0.


Ker so se poslednji čas poštne razmere Izboljšale pošiljam zopet redno
denaije v staro domovino.
Pošiljatre ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovnika t roke; pač pa v teku 20 do 24 dnL
100K velja tedaj $13.50 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-
man je pa denarje poslati potom brzojava.
f » ,
Prank Sakser
82 Cortlandt Street,
6104 St Clair Ave.,
New York, N. Y. Cleveland, 0.
mm
A

W* hitmmii
-.ft	■ . ;> r ?'J|v;vff
I i iV.;»
ir im
i
■j-j;-?.
Illl......................................................
W
"Toda, milostiva, nihče ne živi danes od zemljiškega posestva. Zemljiška vrednost starih časov je doživi jen a forma bogastva. Ta vrednost je vselej povzročala,' da se z denarjem n* moglo naprej, in odkar smo jo odpravili, smo podese-torili vrednost denarja. Tako se svet nanovo vstvarja......
O, zemljiška vrednosti Z enim milijonom zemljiške vrednosti lahko lakote poginete."
S svojo ponosno žalostjo mu grofica lahno prikima ;
"Ne razumem vas; kakor sem vam povedala, pripadam jaz stanuj ko je <biIo kaj tacega prepovedano.....Toda jaz nisem sama, skrbeti moram tudi za svojo hčerko. Tekom let se mi je posrečilo nekoliko prihraniti, polomiti nekaj vstran..
O, jako mala svotica....."
Zopet je lahno zaruidlela*. "O, samo tiVaj set tisoč frankov, kateri ležijo doma v miz-nici. Ker bi te pozneje mogoče kesala, da tem pustila denar takobrezjasno doma ležati; ker vem, da je vaše nameravano podjetje dobro kot mi je moja ijateljica zaupala, ip ker vem, i bodlete z vsemi svojimi moč-i delali na to, kar so nas vseh e želje, zato se dlrznem...
a, hvaležna vam botfenV, bi nekaj delnic vaše ban-zame rezervirali, približno set ali dvanajst tisoč fran-Važno je (Mlo, da me je hčerka semkaj spremljala ne tajim vam, da denar a lastnina."
tdaj se Alice ni ogfasife.
njenemu 'živemu in 1U pogledu, je molčala.
C, de tvoji 'materi neižno: meni mama I Ali i«nam * (kar je moje, dia ne bi
-i—
"In kadar se .poročiš, moj otrok ?"
"Ti vendar veš, da se ne maram poročiti!"
V	njenem tankem glasu se je poznalo, da je to spregovorila proti svoji volji.
Z žalosti polnim pogledom ji zapove mati, naj molči, in. dbe ženski *e za trenutek pogledati Radi« .vsakdanjega skupnega (življenja, in radi natančnega poznanja trplenja in razmer, se niste mogli ena drugi nalagati.
Saccard' je bil globoko ganjen.
'*Gospa grofica, tudi če ne bi bilo nobenih delnic več, bi vedel za vas še istih najti. Da, če mora biti, vzamem jih od svojih lastnih... Vaš obisk me je zelo razveselil in v čast mi je, da mie cenite vrednega svojega zaupanja....."
V	tem trenutku je resnično mislil, te dve ženski bogati narediti, naklonil jima je del zlatega dežja, kateri ima po njegovem mnenju pričeti padati vse naoikrog njega, in nanj samega.
Dame so vstale, in se napravile, da odidejo. Sele na vratih namigne grofica v okolnosti neko zadevo, o kateri se ni rado javno govorilo.
"Od svojega sina Ferdinanda, kateri je sedlaji v Rimu, sem dobila neveselO pismo, v katerem mi naznanja, da je tam jako 'žalostno razpoloženje, radi napovedanega umikanja naših čet."
"Potrpljenje!" pravi Saccard prepričevalno, "mi smo tUkaj, da rešimo vse,"
Po globokih obojestranskih poklonib, spremljal je dame do hodnika, sedkj jih je peljal skozi prednjo »obi), za katero je
III Mil I ■	III	I
mislil, da je praana.
Tokfa ko je prišel nazaj, videl je nekega dolgega, suhega, približno petdeset letnega moža, sedeti na neki klopi.
Izgledal je kot kak delavec v prazničnem oblačilu, in pri sebi je imel lično, vitko in bde-do deklico, kakih i8ib let. "Kaj je, kaj hočete vi?" Mladb deklica je prva vstala. iMož pa, radi tega ne baš vljudnega pozidVava nekoliko zmešani, pričel se je v zadregi opravičevati:
"Jaz sem zapovedal, vse preč poslati! Zakaj ste še tukaj? Povejte mi vsaj vaše ime!"
"Dejoil, spoštovani gospod, in jaz pridem z mojo hčerko Natalijo..,.."
•Zopet je mož obstal v govoru, tako da ga je nepotr.pežljivi Saccard že hotel potisniti skozi vrata, tedaj pa je vendar zjecljal, da ga gospa Karolina 'že dalje časa pozna, in da mu je naročila, naj tukaj čaka,
"Tako! Vi ste toraj priporočeni od gospe KarolinelTo bi lalhko takoj povedali..... Stopite notri in povejte v kratkem, kajti zelo sem lačen."
V delavini sobi ni niožu, .niti Nataliji ponudil sedeža, ter se tudi sam ni vsedel, samo da bode z njima preje gotov.
•Maksimu, kateri je po odhodu grofice vstal z svojega naslonjača, se niti ni zdelo vredno stopiti nekoliko na stran, temveč je novOdbšlccem radovedno gledal v obraz.
'Dejoie je pričel praviti povest svojega (življenja:
"Tako je stvar, spoštovani gospod.....Po dosltuženih vojaških letih, vstopil' sem kot .pisarniški sluga v službo gospoda Diuricu, moža gospe Karoli-ne, kateri je takralt še živel, in bil pivovar. Potem sem prišel k gospodu Lam'berthierju, kateri je bil tržni komisijonar. Potem k bankirju* gospodlu Blaisotu, katerega gotovo poznate; pred dvema mesecema si je pognal kroglo sikozi gla-. vo, in sedaj sem brez službe. Pred vsem vam pa moram po-
1
vetfati, da sem te oženil. Da, poročil sem tvojo ženo Jos ©fino, loo sem bi! ravno pri gospodu 'Durie v službi, ona ej bila ,pa kuharica pri svakinji mojega gospoda, pri gospej Le-reque, katero je gospa Karolina ddbro poznala. 'Potem pa, ko sem bil pri gospodu Lam-betftoierju, ni mogla v hiši ndbe-ne službe dobiti, ijvje odšla v Crenelle k nekemu' zdravniku, gospodu Ronaudinu«. Nato je vstopila v prodajalno treh bratov v Rue Rambuteau; toda jaz sem imel pa tako sanolo, da tam ni bilo nikdiar ene proste slulžbe zaone....."
"Torej skratka," .prekinil ga je Saccard, "vi ste prišli, da si prj men« izprosite kakšno službo?"
Dejoie je pa hotel vso žalost svojega življenja natančno razložiti, nesrečo, katero je imel, da je poročil 'kuJharico od tako visoke rodbine, brez da bi mu se posrečilo, dobiti službo v hiši, kjer je služila njegova žena. Bilo je skoro, kot dla ne bi bil oženjen.
Imela nista nikdar skupne sobe, videla sta se po gostilnah in poljuboVala sta se za kuhinjskimi vratmi. Nato jima je bila rojena hčerka Natalija, katero sta mogla do njenega osmega leta dati v rejo, d'okler je ni oče, kateremu je samemu biti bilo mučno, vzel k sebi, v svojo ozko služabniško sobico.
Tako je on postal prava mati otroka. On jo je vzgojil, vozil v šolo, varoval jo z nepopisno skrbnostjo, in .njegovo srce se je topilb v vedno večji nežnosti do otroka.
"Jaz vam gotovo laihko rečem gospod, ona mi je delala
veselje.....Ona je izobražena,
lepega vedenja, in kartcor vidite, ne more se nobena meriti z njo na Ijtibkosti."
In v resnici je Saccard videl, da je deklica fjufbka, ta plavo-lasi cvet pariškega tlaka, z svojo nežnostjo in z avojimi velikimi, pod svetlimi kodri se bfi-skajočimi očmi.
"Dekle je sedaj zrelo za že-
m
nitev, in ravno sedaj te nudi dobra partija; srn knjigoveza našega soseda. Toda mdi hoče začeti svojo lastno trgovino, in zahteva šesttisoč frankov. To ni preveč, in on bi lahko še več zahteval......
"Jaz vam morem namreč povedati, da sem pred štirimi leti zgubil svojo ženo, in da nam je zapu-stila svoje prihranke, katere je kot kuharica dobila. Jaz sedaj premorem štiritisoč frankov, toda to pa ni nobenih šesttisdč, mlademu ženinu se pa mudf, in Nataliji tudi."
Mlada deklica, katera je z smehljajočim pogledom njenih lepih svetlih očij mirno poshi-šala, je živalhno pritrdila:
"Prav gotovo.....to ni šala
zame, jaz čem k koncu priti, tako ali tako."
IZopet ju je prekinil Saccard'. On je moža prepoznal: skromen*, toda zelo pošten, dloforo-dušen in poln izvrstne, vojaške pokornosti. Splolh pa je zadostovalo, da je prišel v imenu gospe Karoline.
"Popolnoma prav, dobri prijatelj, jaz bodem v kratkem času časopis kupil', in vas vza-jhem za pisarniškega slugo. Ptistite mi tukaj vaš naslov, in na svidenje."
Vendar Dejoie še ni mislil na odhod, in je v zadregi povzel:
"Gospodi, zelo ste dobri, službo prevzamem z hvaležnostjo, ker moram delati, kadar je moja Natalija preskrbljena......
Toda jaz sem .pravzaprav prišel radi neke druge zadeve .....Resnično, - po gospej
Karolini in tudi od'druge strani sem zvedel, <fa bodlete gospod kmalu z velikimi podjetji zače-H, in da bodete svojim prijatelje in znancem pustili, da si.bodejo pri tem, zaslužili si vsak poljuben dobiček. Torej če ste gospod tako dobri, da bi tudi nam nekaj svojih, dfelnic dati hoteli....."
Že drugič je čutil Sacard', da je ganjen, še globbkojše ganjeni kot poprej, ko mu je tudi grofinja zaupala doto svoje
hčere.
Ta priprosti mož, ta mali kapitalist, kateri je sou za sou-om branil, in prihranil lepi znesek. AK ne zastopa ta mož množice, katera mu zaupa, mase, katera je vsakemu kreditnemu zavodVr tako potrebna? Ako'je ta mož prišel, še predno se je naredila kakšna reklama, kaj bode šele prišlo, kadar bodejo šalterji odprti? Ganjen se na-smehlja temu prvemu malemu akcijonarju. V njem vidi pred-pomen, velikega uspeha.
"Domenjeno, moj ljubi, vi dobiste delnice."
Obraz Dejoie zažari kot da je deležen posebne, nepričakovane milosti.
'"Gospod' vi ste celo predobri.....Kaj ne, v pol letu morem gotovo z svojimi štiritisoč franki, pridobiti še dvatisoč frankov, tako da mi bo mogoče svoto dopolni ti... In ako vam je prav gospod, .hočem stvar takoj v red spraviti, denar sem
prinesel s seboj....."
'Potegnil je iz 'žepa pisemski ovitek, ter ga ponudil Saccar-du. Pri tem zadnjem dokazu izkazanega mu zaupanja, obmol-či od1 začudenja, potem pa se srčno zasmeje, in stori sklep, da tuidi tega vernega in poštenega moža, obogati.
"Toda moj dragi, tako ta sitvar ne gre! Obdržite svoj denar! Jaz vas bodem vpisal, in potem bodete ob določenem času vplačali."
Po tem ko je Oejoie svojo hčerko pozval, da se mu zahvali, ju Saccard odpusti. Smehljaj zadovoljstva je razsvetlel sedaj lepe in nedolžne oči deklice.
Ko je bil konečno Maksime s svojim^ očetom zopet sam, je rekel v svojem brezsramnem sarkastičnem tonu:
"Ti torej preskrbuješ z ženit-nimi dotami mlade deklice sedaj 1"
"Zakaj ne?" odgovori veselo Saccard. "To je ddbra denarna vložba, ako se druge osreči."
Saccard je preložil neke papirje na mizi, predtio je zapu-^
stil sobo. Nato na<
ša:
"In ti, ali nočeš
nk?"'
iMfoksime, kateri je z ' koraki meril sobo gori se je takoj crfbrnil, in se pred) očeta.
"Ne, pri moji veri misliš, da sem norec?"
Saccard* se ' obrne z kretnjo; videl je, da je brezčasten. 2e mu je či, da je podjetje v Ti vrstno, da ima svojega za prenaivnega, ako ga navadnega lopova kot slične ustanovitelje; ga je pogledal, se mu je zi lil Ubogi dečko, kateri je svojih petindvajsetih izžit, da celo skop, kateri pil čašo življenja že sk< dna.
Zasmejal se je, prijel ga sina za rameni in rekel:,
"Vstani, kosilo naju ubogi dečko! In varuj se bolezni revmatizma!"
Drugi dan, 5. oktobra, se je Saccard' v spremstvu 1 melina iri Daigremonta k : tarju !Lelorainu v Rue Sai An ne.
Ta je dobil naznanilo, na k terem je bilo povedano, da 1 pod trgovskim imenom que Universelle" družba zc žila neka delniška kapitalom petin dvajsetih jonov, razdeljeno v petdeset soč deklic, vsaka po pet frankov, od tega je pa bila mo ena četrtina v gotovini čana. Sedež drtffcbe se je nal jal v Rue Saint-Lazare, v tehi Orviedb. i' Dotičnega dne je sijalo sv< lo jesensko solnce; ko «0 podje stopili iz notarjeve prižgali so si smodke, in počasi po Boulevardu Chausse d' Antih, veseli uja m razigrane volje, kot tfki dečki. Prva generalna ščina se je vršila šele nasi teden, v nekem malem pl« salonu na Rue 'Blanche, v terem je neki podjetnik, včasih prirejal izlolžbe slik.
#9 ** t O »»tt 9* #» t* »* »t» OT W t* OT t* t»» t* t* W	9* **
Trememba
;«• v, 0 \
' u< ff"
Cenjenim rojaKom uljudno naznanjaVa, da sVa prevzela dobro znano trgovino z modnim blagom od g, JaKoh Wahčič9 6129 St. Clair AsOe. \preje Jernej Kjnauf) ter jo bodei)a sedaj naprej Vodila pod tVrdKo
IrA O! or
TOMŠIČ
STAMTFL
John Tomšič prejšni in večletni uslužbenec v trgovini
Anton Anžlovaija.
ih 9-« v.., ' - 1 I '•//i	:	/T.,.
Slavnemu občinstvu se tem potom najuljudneje priporočava, da naju cen, rojaKj Kjar najobilneje posetijo. jNajina naloga in dolžnost bode cen. rojaKe V Vsakem ozira z dobrim blagom in zmernimi cenami točno in solidno postreči.
Ter se najtopleje priporočava
Tomšič SSI Stampfl,
6129 ST. C L A. IK. A VE.
t***««««***««*«****«*
t IIl. '1«! LLl>