TEHNIK
GLASILO I I
iJgl^ALISTICNE
leto xxvi-št. 26
PTUJ, 12. JULIJ 1973
cena 1 din
Dr. Anton Vratuša v Ptuju
Pred četrto konferenco neuvrščenih
Na povabilo komiteja občinske
konference ZKS Ptuj je v četrtek, 5.
julija popoldne obiskal Ptuj dr.
Anton_ VRATUŠA, podpredsednik
ZIS. Širšemu političnemu aktivu
ptujske občine (članom občinske
konference ZKS, sekret^em OZKS
in članom vodstev drugih družbeno
-političnih organizacij) je v dvorani
Narodnega doma govoril o temi:
..Neuvrščene dežele pred bližnjo
četrto konferenco, s poudarkom na
Jugoslavijo". Predavanja so se udele-
žili tudi vodilni družbeno-politični
delavci iz občin Ormož in Slovenska
Bistrica, tako je bilo prisotnih na
predavanju nad 120 članov.
Po pozdravnem nagovoru sekre-
taija komiteja Franca Tetičkovičaje
povzel besedo dr. Anton Vratuša, ki
je uvodoma pohvalil prisotnost
predstavnikov treh občin in pouda-
ril, daje tako medobčinsko sodelo-
vanje tudi v skladu z načeh nove
ustave. Za tem je prešel na glavno
temo, ki jo je strnil na tri osrednje
skupine vprašanj: - Vloga Jugosla-
vije med neuvrščenimi cteželami in
i^en položaj, ki pomeni tudi osnovo
naše stabilnosti in varnosti; -
Kakšne so naše neposredne naloge
in k^ pričakujemo od četrte kon^
ference neuvrščenih, ki bo letos v
Alžiru; - in kakšne so perspektive
nadaljnjega razvoja neuvrščenih de-
žel.
V razčlenjevanju teh vprašanj je
dr. Anton VRATUŠA zlasti po-
udaril, da moramo zagotoviti aktiv-
no prisotnost neuvrščenosti pri vseh
pomembnejših dognanjih v svetu,
istočasno pa tudi zagotoviti večjo
vlogo in učinkovitost OZN.-Kljub
splošnim težnjam po sporazumeva-
nju in dogovarjanju med velikimi
silami v svetu, je to pa še kako
potrebno, ker se moramo zavedati,
da se nihče v svetu še. ni nikoli
dobrovoljno odpovedal svoji nad-
vladi. S tem bodo neuvrščene dežele
uveljavljale tudi zahtevo po hitrej-
šem ekonomskem in kulturnem
razvoju, ne le posameznih, ampak
vseh dežel v razvoju. Perspektive, če
gledamo s stališča možnosti so
pozitivne, odvisno pa je od dežel v
razvoju samih, kako bodo znale
uresničiti svoj program. Pri tem ima
pomembno vlogo Konferenca zdru-
ženih narodov za trgovino in razvoj
(UNCTAT) ki jo tvori skupina 77
držav v razvoju.
Po zanimivem in zelo poljudnem
predavanju je dr. Anton Vratuša
odgova^al še na vprašanja, ki so se
• nanašala na današnje stanje odnosov
v mednarodni skupnosti, na konfe-
renco o evropski varnosti v Helsin-
kih, na učinkovitost pohtike ne-
uvrščenosti, o pripravljenosti raz-
vitih, da prispevno k hitrejšemu
razvoju manj razvitih in k^ konkret-
no pomeni ta politika za Jugoslavijo
in Slovenijo.
V odgovorih je dr. Anton Vratuša
med dru^m poudaril, da je neuvr-
ščena pohtika enotna, ne more biti
drugačna za Evropo kot za ostali
svet. Pred nami je veijetno še nekaj
let mednarodne ekonomske nesta-
bilnosti, ki jo bomo lahko obvlado-
vali le s širokim mednarodnim
sodelovanjem. S tem povezan je tudi
problem migracije delovne sile, ki ni
samo evropski, temveč svetovni, saj
tudi iz afriških dežel odhajajo
(fclavci na delo npr. v ZR Nemčijo
in v dmge razvite dežele. Navedel je
tudi, da je med skupino 77 dežel v
razvoju kar 25 najmanj razvitih, to
je takih,, kjer je nacionalni dohodek
manj kot 100 dolagev na prebivalca,
kjer je nad 80 % nepismenega
prebivalstva in kjer je manj kot 10 %
nacionalnega dohodka iz industrije.
Prav tem deželam je treba najizdat-
neje pomagati.
Ob koncu svojega skoraj dve-
umega izvajanja pa je poudaril, da
mora naši pohtični usmeritvi slediti
tudi praktična usmeritev, zlasti na
področju gospodarstva. Vedeti mo-
ramo, da je že doslej šlo v dežele v
razvoju okrog 70 % izvoza naših
materialnih dobrin. Na tem področ-
ju še čak^o, zlasti slovensko gospo-
darstvo pomembne naloge.
Po predavanju se je dr. Anton
Vratuša zadržal v prisrčnem razgo-
voru z vodilnimi družbenimi delavci
ptujske občine; nato pa je še isti
večer odpotoval v Beograd, kjer so
ga drugo jutro že čakale odgovorne
državniške dolžnosti.
F. Fideršek
do nedelje 22. julija 1973.
. Polna luna bo v nedeljo, 15.
Julila ob 12.55. Napoved: v času
•^•^rog polne lune bo padlo
precej dežja. Zato bo verjetno
ao nedelje lepo in vroče, okrog
stopinj Celzija. Po polni luni
DO dva ali tri dni spremenljivo
vreme. Plohe bodo večkrat
spremljale neurja. Zato bo slabo
vreme le kratko z izdatnimi
padavinami. Od četrtka, 19.
Wlua do konca meseca bo
J"ocno soparno vreme, ki bo
V^^rocilo močne bliskavice.
Združevanje v gradbeništvu
Sporazum opekarn severovzhodne Slovenije
v dosedanjem razvoju in delu
opekarn iz severovzhodne Slovenije
pomeni podpis sporazuma o poslov-
no tehničnem sodelovanju 7. julija
1973 na Borlu pri Ptuju izredno
važno odločitev in dokument kot
pomoč pri sodobni organizaciji pro-
izvodnje z združevanjem poslovnih
funkcij in sredstev, da bi dosegh
večjo produktivnost, ekonomičnost
in rentabilnost poslovanja za izbolj-
šanje poslovnih rezultatov.
V slavnostno priprav^eni dvorani
v borlskem gradu se je zbralo okrog
70 predstavnikov kolektivov ope-
kam iz severovzhodne Slovenije,
predstavnikov občinskih skupščin in
iz Biroja gradbeništva iz Ljubljane
glede na važnost potrditve in pod-
pisa prvega sporazuma v opekarski
proizvodnji v Sloveniji in Jugoslaviji.
V imenu iniciativnega odbora za
pripravo sporazuma in za njegovo
potrditev in podpis je pozdravil
zbrane Anton Hlupič, direktor ope-
karne Žabjak pri Ptuju, za njim pa
je govoril o pomenu sporazuma član
iniciativnega odbora Milan Lukaček,
direktor podjetja „Ograd" v Ormo-
žu. Med drugim je poudaril, da ob-
vezuje sporazum vse podpisnice k
prehodu k skupnemu načrtovanju in
vsklajevanju razvoja organizacij
združenega dela v kratkoročnih in
srednjeročnih načrtih, da bi na ta
način dosegli optimalno stopnjo iz-
koriščanja proizvodnih zmogljivosti
in učinkovitosti posarriičnih in
skupnih vlaganj v materialno osnovo
združenega dela. Tudi raziskovalno
delo morajo podpisnice organizirati
skupno na področju tehnologije in
ekonomike poslovanja zato, da bi se
smotrno prenašali dosežki naj-
sodobnejše organizacije dela po naj-
bolj racionalni poti in uvajali v pro-
izvodni proces in poslovanje organi-
zacij združenega dela, da bodo tako
krepih njihovo proizvodno sposob-
nost. Poudaril je še, da nastaja na
temelju sporazuma močna grupacija
proizvajalcev opečnih izdelkov in da
je v interesu podpisnic sporazuma,
da se vključijo še drugi proizvajalci
opečnih izdelkov iz Štajerske. S tem
bi dosegli še večje efekte postav-
ljenih nalog. K temu sporazumu lah-
ko pristopi vsaka OZD oziroma
TOZD, ki to želi, po določenem
postopku. Sedanji, začetni pristop
velikega števila opekam potrjuje, da
je program pravilno zastavljen. Gle-
de opečnih izdelkov je med drugim
še dodal govomik Milan Lukaček,
da bodo ostali še naprej osnovni
gradbeni material, ki bo dosegljiv
(Nadaljevanje na 3. strani)
^ij)odpis na sporazumu - direktor Anton Hlupič za opekarno Žabjak pri
Foto: S. Kosi
2 stran
tednik — ČETRTEK, 12. julija ig^j
Referendum - izraz volje
občanov
Prebivalci občine Slovenska Bi-
strica so odločili, da bodo tudi v
nadaljnjih petih letih s samopri-
spevkom pospešili razvoj šolstva v
svoji občini.
Referendum je za nami, občani se
sedaj pomenkujejo o rezultatih.
Predvsem zavest vsakega posamez-
nega občana je bila končna ocena
zrelosti in odločnosti za reševanje
problematike šolstva, ki je bilo
zadnja leta med najbolj kritičnimi v
Sloveniji. Takšno stanje in pomanj-
kanje predvsem šolskih prostorov in
s tem v zvezi skromne možnosti za
sodobnejše oblike pouka, niso bile
neznane občanom, ko so se odprav-
ljali na svoja volišča. Le teh je bilo v
vsej občini kar 113.
Z gotovostjo lahko trdimo, daje
bil uspeh večji, kot je bilo pričako-
vati po razpravah v posameznih
Krajevnih skupnostih. Dobra obve-
ščenost o rezultatih prejšnjega pet-
letnega obdobja samoprispevka in
natančnost v prikazu programa
gradnje in obnove šolskih prostorov
v bistriški občini za obdobje na-
daljnjih petih let, je zbrisala še
zadnje nejasnoti. Tako bočani niso
imeli težkega dela pri odločitvi.
Koliko jim pomeni sodobnejša obli-
ka pouka v obnovljenih prostorih, je
dokazal tudi referendum.
Kar 93 odstotkov volilnih opravi-
čencev je izpolnilo glasovalne listi-
če, od tega se je 79,9 odstotkov
odločilo za samouprispevek. Rezul-
tat lahko bistriški občini zavidajo
mnoge slovenske občine, ki se
odločajo na referendumih. Prav
gotovo lahko trdimo, da so občani
uspešno opravili še en zrelostni
izpit. Pri tem je potrebno povdariti
pomemben delež, ki ga imajo za
uspeh referenduma družb, polit,
organizacije, pioniiji, šole in glaso-
valni odbori, skupščina občine in
mladi iz bistriške občine. Posebna
pohvala velja občindcemu odboru za
pripravo in izvedbo referenduma, saj
je delo zahtevalo od vsakega člana
veliko samoodpovedovanja v korist
uspeha referenduma, ki je rezultat
enotne volje vseh volilcev.
V. H.
Državniški obisl< v IMPOLU
Tovarno IMPOL v Slovenski Bi-
strici je obiskala vladna delegacija
Demcicratične republike Nemčije,
ki se je pred kratkim mudila v
Sloveniji in se je udeležila tudi
otvoritvenih svečanosti nove tovar-
ne za titanovo belilo v Celju.
Visoke goste je vodil podpredsed-
nik vlade Flegel Manfred. V delega-
ciji so bili: državni sekretar Kaiser
Kaiel, pomočnik ministra za finance
Koeing Herta, predsednik berlinske
firme Daba Wemer Polže, vodja
sektorja v državni planski komisiji
dr. Annemarie May in generahii
direktor VEB Farben und Lacke,
Manfred Biele. Na obisku po naši
republiki, tudi v IMPOLu, so goste
spremljali člani ZIS, Imer Pulja,
podpredsednik slovenskega izvršne-
ga sveta. Rade Cačinovič s soprogo
in naš poslanik v NDR Nikola
Miličevič.
Obisk v IMPOLu in mnogih
drugih gospodarskih organizacijah
Slovenije, so gostje izkoristili za
navezavo stikov in ugotavljanje
možnosti novih skupnih poslov in
naložb.
V IMPOLu in v Kidričevem so se
ustavili za kratek čas. Sprejeli so
nekatere obetajoče dclepe o nadalj-
njem sodelovanju z gospodarstvom
NDR.	VH
Važnejši sestanki in razgovori
Odbor za družbeno—ekonomske
donose in gospodarski zbor pri
skupščini SRS bosta danes obravna-
vala osnutek zakona o obrtništvu,
osnutek zakona o stanovanjskih
razmegih in samoupravni stanovanj-
ski skupnosti.
Odbor za finance in proračun
republiškega zbora bo na 87. seji
obravnaval: - predlog zakona o
nadomestilu dela obresti za dolo-
čene kredite podjetja Inex-Adria
Aviopromet in predlog odloka o
regresu za časopisni roto papir, ki se
uporablja za mladinski in politično
-informativni tisk v tem letu.
V petek bo tudi seja odbora za
družbeno—politični sistem in notra-
njo politiko republiškega zbora
skupščine SRS, na kateri bodo
obravnavali:
poročilo o delu sveta SRS za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu v letu 1972, predlog
zakona o dedovanju kmetijskih
zemljišč in zasebnih kmetijskih
gospodarstev (kmetij).
predlog zakona o orogu, osnutek
zakona o vknjižbi nepremičnin
družbenih sredstev in osnutek zako-
na o razglasitvi pogrešanih in doka-
zovanju smrti.
Usposabljanje sindikalnih
delavcev
Sindikati posameznih dejavnosti v
ptujski občini organizirajo enodnev-
ne seminarje za predsednike in
tajnike osnovnih organizacij sindika-
ta in člane njihovih občinskih, oz.
medobčinskih odborov. Na seminar-
jih razpravljajo predvsem o vlogi in
nalogah sindikatov po četrti konfe-
renci zveze sindikatov Slovenije, o
sindikalni organiziranosti v novih
ustavnih razmerah in se dogovarjajo
o pripravah na javno razpravo o novi
ustavi, katere nosilci bodo v
delovnih organizacijah prav organi-
zacije sindikata.
V petek, 29. junija 1973 je bil tak
seminar na Borlu za sindikalne
delavce s področja dmžbenih
dejavnosti. Uvod v razpravo je imel
Vinko KASTELIC, predsednik RO
sindikata delavcev družbenih dejav-
nosti Slovenije. Celotno njegovo
izvajanje je bilo tako prepleteno z
nalogami sindikata, uve^avljanjem
dosedanjih ustavnih dopolnil in
določil nove ustave, da prvo od
drugega ne moremo in ne smemo
ločiti. Naj navedemo le nekaj misU
iz njegovega predavanja:
Sindikati bodo s svojim organizi-
ranim članstvom pospeševali pro-
cese zdmževanja dela in družbene
akumulacije, v skladu z določili
ustavnih dopolnil, da se tako tudi
omeji nekontrolirano odtujevanje in
razpolaganje s sredstvi in da se ta
bolj gospodarno trosijo. Pri tem je
omenil tudi ustavno možnost, da bi
se lahko vse osnovne šole na
območju ptujske občine združile v
eno organizacijo zdmženega dela,
vsaka osnovna šola pa bi ostala
TOZD. To bi močno pocenilo
upravne stroške poslovanja, vendar
bi to lahko uresničili le, če bi se za
tako združitev samostojno odločil
vsak šolski kolektiv.
Svobodna ali prosta menjava dela
je nov izraz v osnutku ustave, za
področje družbenih dejavnosti pa
pomeni, da delavci v teh dejavno-
stih, zdmženi v samoupravnih
interesnih skupnostih, morajo imeti
enak družbenoekonomski položaj
kot delavci v dmgih organizacijah
združenega dela, če v celoti izvajajo
program in opravljajo delo v
interesu vse družbe. Gre torej za
uresničitev že dolgo prisotne zahte-
ve'po pravilnem vrednotenju dela
delavcev v družbenih dejavnostih, ki
jim morajo biti zagotovljena sred-
stva za uresničevanje njihovega
programa, njihova obveznost in
odgovornost pa je, da dogovorjeni
program dosledno uresničujejo na
čimbolj gospodarni način in pravica,
da o sredstvih za uresničevanje
programa samostojno odločbo. Le
tako bodo izkoriščene optimalne
(najboljše) možnosti gospodarstva in
družbenih dejavnosti.
Naloga sindikatov je, da se
samoupravni sporazumi na vseh
nivojih, čimprej uresničijo, vendar o
njih morajo odločati neposredno
delavci, ne pa vodstvene strukture
kot doslej. Samoupravna delavska
kontrola je sestavni del samouprav-
ljanja in pomeni tudi kontrolo nad
izvajanjem samoupravnih sporazu-
mov, zato morajo delavci biti tudi
podrobneje o tem obveščeni. Tudi
organizacije sindikata pomenijo v
določenem smislu delavsko kontro-
lo. Tako kot ima država SDK,
inšpekcijske službe in druge organe,
da kontrolira izvajanje predpisov,
tako mora tudi samoupravljanje
imeti organ, ki kontrolira izvajanje
samoupravnih odločitev - to pa je
delavska kontrola.
Z uveljavljanjem nove ustave
bomo preusmerili celotno družbo,
pravičneje opredelili družbene vred-
note, ki morajo temeljiti na
interesih delavskega razreda. Poveza-
no s tem smo tudi pred nalogo, da
na vseh nivojih uvedemo sistem
samoprispevka, kar pomeni, da bo
delavec neposredno odločal o vsem,
ne samo o gradnji šole ali otroškega
vrtca, ampak tudi o gradnji
poslovnih palač. Pri uveljavljanju
nove ustave bodo sindikati imeli
izredno odgovorno nalogo, pred-
vsem pa še komunisti v sindikatih, je
med drugim poudaril Vinko Kaste-
lic, ki so mu ptujski sindikalni
delavci izrekli tudi vso priznanje.
F. Fideršek
jednik — Četrtek, 12. juUja 1973
stran 3
Koristen seminar
v Ptuju je bil pred kratkim
seminar za predsednike in tajnike
osnovnih organizacij sindikata deiav-
(,gv v industriji občin Ptuj in Ormož.
L'deiežili so se ga skoraj vsi predsed-
niki in tajniki osnovnih organizacij
sindikata ptujske in ormoške obči-
ne. Seminar je zajemal dve točki:
Aktualne naloge osnovnih organi-
zacij sindikata delavcev v industriji
po rV. konferenci sindikatov Slove-
nije ter nove oblike organiziranosti
sindikatov Slovenije. Pomenili so se
še o javni razpravi za novo ustavo
SFRJ in SRS. Predaval in odpvaijal
na vprašanja udeležencev je pod-
predsednik republiškega odbora sin-
(jikata delavcev v industriji in
rudarstvu Slovenge, Srečko MLINA-
RIC iz Ljubljane. Seminarju so
prisostvovali tudi člani medobčin-
iesa odbora sindikata in nekateri
člani obč. sveta zveze sindikatov
Ptuj. Predavanje je bilo izredno
zanimivo in razumljivo za vse
udeležence, na vsa zastav^ena vpra-
šanja pa je Mlinarič odgovarjal
izredno sprejemljivo in konkretno.
Med vprašanji so bila postavljena
tudi taka, ki so se nanašala na
zadnje dogodke okrog članka v
Večeru in Delu o bodoči perspektivi
elektrolize oz. tovarne v Kidričevem
nasploh. Predstavnik ROS je izjavil,
da bo vse predloge in pripombe ter
mnenja članov TGA posredoval
ustieznim in odgovomim republi-
škim organom.
Seminar bi bil potreben tudi za
druge člane vodstev osnovnih orga-
nizacij sindikata, saj je bil izredno
kvaliteten in koristen za bodoče
delo.
F.M.
SPORAZUM OPEKARN
(Nadaljevanje s 1. strani)
tudi človeku s poprečnim življenj-
skim standardom, če bodo zdržali
opečni izdelki v konkurenčnem bo-
ju z manj kvalitetnimi surogati.
Sporazum so podpisali predstav-
niki Opekarne Zabjak pri Ptuju,
Gradbenega podjetja Ograd Ormož,
SGP ..Konstruktor" Maribor TOZD
-Pomurje" Murska Sobota in TOZD
..Gradbenik" Lendava, Križevskih
opekam Križevci pri Ljutomeru,
Opekarne Rače pri Mariboru, Ope-
karne Košaki-Maribor, GIP „Stav-
bar"-TOZD opekarna Pragersko,
Opekarne Maribor-Radvanje ter
opekarskega podjetja Gornja Rad-
gona.
^ imenu plenuma grupe opekar-
"anev pri GZ Slovenije je govoril
predsednik plenuma Jože Cvetkovič
J^i je želel podpisnicam sporazuma
™ogo uspehov pri izvajanju spora-
zuma, enako tudi predstavnik biroja
gradbeništva Slovenge, direktor
^gdan Melihar iz Ljubljane. V ime-
™ navzočih predstavnikov občin-
skupščin Maribor, Murska So-
ota, Ljutomer in Ptuj je govoril
^f.anc Rebernak, predsednik skup-
občine Ptuj, ki je tudi čestital
Poapisnicam in jim želel, da bi se
lekn"^^' sporazumu še drugi ko-
jam l^er vsebuje sporazum vse
•nstvo za uspešno organizirano
proizvodno delo združenih proiz-
ajalcev gradbenega materiala.
J. V.
Potrebe in možnosti štipendiranja
v petek, 6. julija 1973, je bil na
komiteju občinske konference ZKS
Ptuj razgovor članov izvršnega od-
bora kluba ptujskih študentov s
predstavniki družbeno-političnih
organizacij, občinske skupščine in
temeljne izobraževalne skupnosti
Ptuj. Sklicatelj tega srečanja je bil
klub ptujskih študentov, namen pa
- obravnavati štipendijsko politiko
v ptujski občini.
Predsednik kluba ptujskih štu-
dentov, ki študirajo v Ljubljani in
Mariboru - Božo GLAZER je
navzoče najprej seznanil z delom in
prizadevanji študentov za ureditev
življenskih pogojev, za sprejem
ustavnega dopolnila, v katerem bi
naj bil študij opredeljen kot druž-
beno priznano in potrebno delo ter
o drugih problemih študentov, ki so
pred dvema mesecema ustanovili
aktiv komunistov in si vse bolj
prizadevajo uveljaviti stalne stike z
vsemi dejavniki v ptujski občini.
V	razpravi so bila kritično obrav-
navana predvsem naslednja vpra-
šanja:
Na podlagi ankete o življenskih
stroških študentov, ki so jo opravili
januarja letos, skupnost študentov
zahteva, da se prizna novi življenjski
cenzus študentu 1.200 din mesečno.
To pa ne pomeni, da bi naj toliko
tudi znašala štipendija, temveč se
naj izdelajo merila, v skladu z
družbenim 'dogovorm o štipendi-
ranju, da se tistim študentom iz
revnih delavskih in kmečkih družin,
katerih mesečni dohodek ne presega
532 din na družinskega člana,
odšteje od postavljenega cenzusa le
otroški dodatek;wza druge pa po
ustrezni lestvici glede na višino
mesečnega dohodka na družinskega
člana.
V	ptujski občini štipendira TIS le
študente za pedagoški poklic, vse
ostale pa sklad za štipendije pri SO
Ptuj. Doslej so znašale štipendije od
250 do največ 810 din mesečno,
poprečje pa je okrog 450 dinarjev.
Problem je v tem, da štipendijski
sklad pri nobenem lorumu nuna
stalnega vira sredstev ;wzato si je
treba prizadevati, da bodo organi-
zacije združenega dela v občini
čimprej podpisale družbeni dogovor
o enotnUi osnovah kadrovske poli-
tike, v katerem je med drugim
določilo, da bodo delovne skupnosti
iz sredstev za izobraževanje nameni-
le najmanj 30 % izključno za
štipendiranje in posojila študentom
in dijakom. Zato štipendijski skladi
v ptujski občini iz sedanjih sredstev
ne bodo mogli ustrezno zvišati
štipendij.
Kritika je tudi bila, da je SO Ptuj
že februarja letos imenovala novi
UO štipendijskega sklada, ki pa se
doslej še ni sestal in konsrituiral. V
opravičilo je bilo navedeno, da je
štipendije v celoti razdelil prejšnji
upravni odbor, zato ni bilo objek-
tivne potrebe za sejo, obljubih pa
so, da se bo novoimenovani odbor
sestal v naslednjem mesecu in
obravnaval politiko štipendiranja v
novem šolskem letu. Nujno se je
jredhodno temeljito pogovoriti o
cadrovskih potrebah v občini in na
podlagi tega razpisati štipendije.
V nadaljnji razpravi so obravnavali
še odnose med štipenditorji in
štipendisti, ki morajo biti kar
najbolj neposredni; organizacije
združenega dela naj same štipendi-
rajo kadre za svoje potrebe, za vse
druge pokhce pa naj zagotovi
štipendije enotni občinski sklad;
vsakemu štipendistu je treba zagoto-
(Nadaljevanje na 16. strani)
Tujina, boš nam še naprej jemala
naše može, sinove, očete...
Kot strela z jasnega je v torek
zjutraj, 19. junija, v hišo Habjani-
čevih v Šardinju udarila k m ta
novica. Milan Majerič se je v
Nemčiji v prometni nesreči smrtno
ponesrečil.
Mlada, še ne leto dni poročena
žena, je obnemela ob strašni novici.
Ni mogla veijeti, daje res, dokler ji
niso pripeljali domov v črnem avtu
njegovih ostankov in poleg 2 kovčka
njegovih stvari, ki jih je imel pri
sebi. Pripeljali soji očeta njenega, še
nerojenega otroka. Zakričala je v
grozni bolesti. „Moj ubogi otrok ne
bo nigdar imel dobrega atekal" Ni
človeka, ki se mu ob tem prizoru ne
bi vlile solze. Lepo življenje je imela
doslej; imela je vsega, skrbna starša
in dobrega moža, ki je lepo zaslužil.
V trenutku pa je doživela nekaj
nedojemljivega. Prekrižani so ji vsi
lepi načrti, vsa upanja, ki sta jih z
ljubljenim možem gojila in gradila
lepo bodočnost. Bil je v resnici
dober, skrben in miren človek, da
malo takih. Ni besed, ki bi jo
potolažile. Odkar sta se poročila, sta
bila v slabem letu le nekaj dni
skupaj, saj je prišel domov le za
večje praznike. Za nekaj časa je
mislila oditi še ona za njim. Toda zla
usoda je njeno mlado življenje
obrnila na drugi tir.
Kom^ dobrega pol leta je, odkar
je enaka usoda doletela Lukmanove
iz iste vasi. Tudi njihov mož in oče
se je ponesrečil pri delu v tujini. In
še več sojih v nekaj letih pripeljali v
krstah in črnih avtomobilih v
neizmerno žalost svojcev na domače
pokopališče. Prav gotovo bi bili vsi
ti svojci danes pripravgeni izgubiti
vse, kar so oni tam zaslužili, in še
več, samo, da bi se vrnili njihovi
dragi živi nazaj domov.
Tujina, kako dolgo boš še z
denarjem kupovala življenje naših
ljudi in sprav^ala v nesrečo naše
žene, matere in otroke . . .
F. M.
i
4 stran
tednik — ČETRTEK, 12. julija ig^j
Kolektiv TGA odločno protestira proti
neodgovornim
„ELEKTROLIZA NA DOPUST",
je bil članek, v katerem novinar
Branko Maksimovič piše v Večeru
/22. junija/, da je na posvetovanju
o elektroenergetiki Slovenije Vlado
Pečenko, dipl. ing. izjavil, da je
daleč najugodnejša rešitev vprašanja
primanjkljaja električne energije v
delni ukinitvi proizvodnje aluminija
v Kidričevem: Delno že leta 1975, v
CELOTI PA V LETU 1960. Ta
izjava je osupnila že takrat zbrane
strokovnjake, zato ni niti najmanj
čudno, če je novica naletela med
člani delovnega kolektiva TGA
Kidričevo na n^ostrejše obsodbe.
Tako so zahtevali sklic izredne seje
centralnega delavskega sveta TGA in
tovamiškega zbora sindikata, ki naj
takoj ukrepata in zavzameta od-
ločna stališča in sklepe ter zahtevata
od odgovornih republiških in drugih
forumov jasna in konkietna stališča.
Že v ponedeljek, 25. junija 1973,
se je sestal na izredni seji CDS TGA
Kidričevo in po ostri razpravi sprejel
sklep, da javno objavi odgovor in s
tem seznani ptujsko javnost o
razpravi Vlada Pečenka. Glej „0d-
govor na članka".
Takc3 naslednji dan seje sestal na
izredni seji tovamiški odbor, oz.
zbor sindikata TGA in najprej v
celoti podprl odgovor, ki ga je
sprejel CDS, nato pa je dodal nekaj
pripomb. Tudi člani sindikata so v
razpravi najostreje obsodili izjave, ki
vnašajo zmedo med poslovne part-
neije. Nihče se nima pravice brez
sodelovanja kolektiva in njegovih
samoupravnih organov vmešavati v
notranje zadeve kolektiva in tudi
odločati o njihovi nadaljnji usodi.
Pri tem ne gre le za 2000-članski
kolektiv, ampak za 6000 do 8000
družinskih članov zaposlenih. Na
zboru sindikata so tudi ostro obso-
dili način nastopanja proti kolektivu
TGA Kidričevo, saj je znano, da se
do danes v naši praksi še ni o
nobenem kolektivu razpravljalo ta-
ko kot prav v TGA. Nekatere
delovne organizacije so leta in leta
poslovale z izgubo, medtem ko je
kolektiv TGA posloval v redu in bil
vedno likviden brez kakršnekoli
družbene pomoči, razen nekaterih
kreditov, ki jih je kolektiv z
visokimi obresti pošteno vrnil.
Od začetka proizvodnje aluminija
in glinice v Kidričevem sije kolektiv
prizadeval, ustvariti sposoben stro-
kovni kader, ki bi naj bU kos vsem
zahtevnim nalogam, kar mu je tudi v
celoti uspelo. To niso le napisane
fraze, ampak rezultati mnogoletnega
poslovanja, kar lahko potrdi tudi
SDK, ki je gotovo imela najmanj
težav in problemov s to delovno
organizacijo. Na sindikalnem zboru
so posamezni razpravi) alci med
drugim tudi zahtevah povabiti vse
odgovorne v Kidričevo, da bodo
pred kolektivom povedali o na-
daljnji usodi TGA. V Kidričevem bi
lahko organizirah javno tribuno „MI
MED SEBOJ", ki bijoposnela RTV
Ljubljana. Tako bi se naj končno
shšal tudi glas proizvajalca, ki je vsa
leta vlagal del svojih sredstev za
modernizacijo in avtomatizacijo svo-
jega podjetja, za lepši jutrišnji dan in
ki tudi v bodoče ne želi miloščine
od nikogar, temveč le tisto, kar mu
v današnji socialistični družbi upra-
vičeno pripada. Povdaritije treba še,
da je tovarna v Kidričevem bila
zgrajena v interesu celotne družbe,
ki mora zato tudi čuvati njeno
perspektivo, da današnji proizvajalci
in njihove družine niso niti malo
krive negativne elektroenergetske
bilance pri nas, ampak se naj krivci
za to iščejo dmgod!
F. Meško
Bistričani na Sutjeski in Tjentištu
Občinska konferenca ZMS in
občinski odbor ZB NOV Slov.
Bistrica sta v dneh 2., 3. in 4. julija
organizirala posebno ekskurzijo na
Tjentište, kjer je bil v času NOV
eden n^pomembnejših bojev jugo-
slovanskih narodov za novo Jugosla-
vijo. Tako so se tudi Bistričani
udeležili osrednje proslave ob pra-
znovanju 30-letnice boja na Su^e-
ski.
V ponedeljek, 2. julija se je 35
mladincev, prizadevnih aktivistov
ZM na področju bistriške občine,
skupno s tremi preživelimi borci
bitke na Suljeski in tremi člani ZZB
očbine Slov. Bistrica odpeljalo na
prek 600 km dolgo pot prek
Zagreba, Banja Luke, Jajca in
Mostajja do Tjentista. Avtobus je
pričel svojo pot z 30 potniki od
katerih so se mnogi pvrič srečali na
skupni poti. Začetna radovednost,
kdo neki smo v tej mladi in še
nepoznani družbi je kmalu minila.
Še posebno po pozdravnem govoru
predsednika OK ZMS Slov. Bistrica
Draga Mohorica. Tudi nezaupanje do
sposobnosti dveh šofegev je splah-
nelo, saj smo kmalu spoznali, daje
avtobusno podjetje Maribor za tako
naporno in dolgo pot izbralo zares
kvalitetna voznika v kar smo se
lahko na poti tudi sami prepričali.
Vožnjaje bila predvsem v nočnem
času, zato je udeležencem ekskur-
zije ostalo le toliko časa, da so se
dodobra spoznah, na to pa se
prepustili varnosti šofeijev in zadre-
mali. Najbolj vztrajni so opazovali
okolje, s katerim so se po večini
prvič srečah in nabirali nove zapiske
o domovini.
Vozili smo se do 16. ure prihod-
rgega dne in se končno spustili v
lepo dolino Su^eske. Seveda smo se
večkrat tudi ustavili, saj je bilo
potrebno ,,izravnati" z ase dela tele-
sa.
Na mestu proslave nismo bili prvi
pa tudi zadnji ne, a smo kljub temu
imeh z parkiranjem in pozneje z
postavljanjem šotorov precej težav.
Najprej smo se skupno odpravili
na o^ed premiere filma Su^eska V
času predv^anja filma je močno
deževalo in to prav v času, ko je
podoben prizor bilo mogoče videti
tudi na filmskem platnu. Več tisoč
glava množica, ki se je zbrala, da bi
videla legendo NOV pred 30. leti, se
naliva ni ustrašila kliub temu, da s
seboj niso prinesli dežnikov. Morda
je bilo tudi prisotnost igralcev in še
posebno tovariša TITA doživetje,
katerega ni mogoče pozabiti. Dežje
udeležence proslave nato motil še
vso noč. Na dan osrednje proslave v
sredo 4. juUja 1973 je bilo kot
naročeno, toplo in sončno.
Titov govor je bil krona osrednje
svečanosti na Tjentištu. Na vse udele-
žence je deloval zelo slavnostno.
Med nami ni človeka, ki si ne bi ob
koncu pogledal mogočnega spome-
nika in grobnico v dolini Su^eske.
To je pomenilo tudi zaključek
slavnostnega dela. Sledilo je več
oblik zabave, med njimi tudi plesa-
nje kola.
Zaradi dolge poti, ki nas je čakala
ob vrnitvi v Slov. Bistrico, smo se
morah odpraviti proti domu že
opoldne istega dne. Kljub utmje-
nosti je bUa tudi vrnitev prijetna, saj
smo se že vsi dobro poznali. Kar
težko se je bilo ločiti od družbe,
zato smo se ločili z željo, da se na
podobnem potovanju zopet sreča-
mo.
Fotografija in tekst
Viktor Horvat.
Ob takem dogodku ni smelo manjkati spominskega posnetka.
CDS TGA Kidričevo je na svoji
izredni seji, 25. junija 1973, na
zahtevo, članov kolektiva, obrav-
naval vsebino člankov, objavljenih v
DELU pod naslovom „TOK na
obroke", z dne 21. junija 1973 inv
VEČERU pod naslovom „Elektro-
liza na dopust", z dne 22. junija
1973 ter zavzel naslednje stališče:
Delavci TGA Kidričevo najostreje |
obsojamo neodgovorno razpravo tov.
Vlada Pečenka, dipl. ing. ter tistil-.
tovarišev, ki na kakršenkoli načir:
podpirajo taka stališča.
Mishmo, da bi se tov. Pečenko ir.
njegovi somišljeniki morali zavedat
moralne in pohtične odgovornost
pred Slovenko javnos^o in našim
kolektivom, saj s takimi izjavam:
posegajo v življenje 2000-članskega
kolektiva, ki ima prvenstveno pravi-
co odločati sam o svojem jutrišnjeir.
dnevu. To še posebej velja za naše
podje^e, ki je v obdobju 20 let
razvijalo in širilo proizvodnjo glinice
in aluminija ter jo od leta 1953 do
danes potrojilo, ne da bi pri teir.
predstavljalo breme družbi. Nasprot-
no. Z lastnimi močmi smo s:
zagotovili materialno bazo za dobro
poslovanje in s tem tudi za delovne
ljudi na širšem področju občine,
torej na enem od gospodarsko
najmanj razvitih področjih SRS.
Tov. Pečenko bi se moral zaveda-
ti, da prenehanje proizvodnje elek-
troliz pomeni tudi prenehanje vss
proizvodnje v Kidričevem, saj vsi
drugi proizvodni obrati delajo za
potrebe elektrolize. Ukinitev elek-
trohz bi pomenilo izgubiti trg tei
kvalitetno delovno silo, kar bi imelo
težke posledice za podjetje ter za
celotno slovensko gospodarstvo. In-
stalirane kapacitete aluminija za
predelavo v Sloveniji so že danes
večje od proizvodnje metala, ki gs
tudi v letihl975-78 ne bo dovolj m
domačem tržišču, ne glede na nove
zgrajene kombinate in kombinate*
gradnji. Cene aluminija iz uvozapi
so velikovige od domačih.
Ne soglašamo z ugotovitvijo, das(
cene električne energije porabljene'
alu min ij u neek on r>m sk e. S ed anji
cena električne energije za proizvod
njo aluminija je v primerjavi ^
ostalimi med najvišjimi na svetu
Poudariti moramo, da prav alumin:
odvzema elek. energijo v času,ko)'
dmgi potrošniki ne prevzemajo (Iz-
leta). Ta način ugodno vpliva n
ekonomiko elektrogospodarstva.
Naše podjetje v zadnjih lO-leJi-
ni povečalo odvzema električn
energije in na ta način ni poglabljal
krize slovenske elektrobilance.
blem' je toiej dmgje. Reševati gai^
način, kot predlaga tov. ing. Pečef
ko, ne predstavlja rešitve slovensk'
ga gospodarstva, temveč le siroma-^'
nje družbe.
DELOVNI KOLEKTIV T^
„BORIS KIDRIČ
KIDRIČE^'
tednik — ČETRTEK, 12. julija 1973
STRAN 5
Ptujski gostinski mozaik
še sreča, da imate hotel in graj-
sko restavracijo" je povedal pred
dnevi razočaran celjski turist, ki je
moral zaradi okvare avtomobila so-
boto in nedeljo preživeti v oskrbi
ptujskih gostincev.
„Vaše gostinstvo in gostinske
usluge so na ničli", je dodal trenu-
tek za tem in verjetno ni prvi niti
zadnji gost naših gostincev, ki je
prišel do tega spoznanja. Vzrokov za
obstoječe stanje je več, prav gotovo
pa je temu v prvi vrsti kriv slab
strokovni in vodilni kader in nato še
neposredno strežno osebje. Mogoče
sta k temu nekaj prispevala tudi naš
lokalni tisk in radio, ki sta dovolje-
vala, da za napake ni zvedela tudi
širša javnost; tako da so se lahko
ponav^ala brez vednosti občanov,
čeravno so vredne graje, obsojanja
in temeljitega premisleka, ker po-
vzročajo škodo celotni skupnosti
naše občine.
Vsak turist se na potovanju naj-
prej sreča z gostinci in njihovimi
dobrimi ali slabimi uslugami. Od
tega srečanja je odvisen celoten vtis,
ki'ga gost dobi o nekem kraju in
ljudeh, ki ga prenese še naprej, na
svoje znance in prijatelje. Gost nas
lahko zapusri presrečen in vesel, z
željami na ponovno vrnitev; ali pa
razočaran. . . tako, da se ne bo ni-
koli več vrnil in bo obisk odsvetoval
še drugim ki so nameravali priti.
..GOSTINSTVO JE OGLEDALO
NEKEGA KRAJA" je mnogokrat
govoril ameriški hotelir Hilton. Mor-
da je v teh petih besedah povedal
vse, kaj bi naj\v resnici moralo go-
stinstvo zajeti v svojem delu, da bi
moralo biti prisotno povsod, ne sa-
mo pri strežbi in v lokalu."
Kaj delajo in kaj želrjo doseči
ptujski gostinci, ni jasno niti njim,
še manj pa vedno bolj nezado-
voljnim tujim in domačiin^ostom.
Tokrat nimamo v mishh A, ki so
mnogokrat kamen spotike, temveč
gostinske usluge, njeno dejavnost in
razvoj v naši občini ter seveda tudi
slabo opremo gostinskih lokalov.
Ce damo roko na srce, lahko Od-
krito rečemo, daje naše gostinstvo v
povojnem času zelo malo napredo-
valo. Nekaj novih lokalov, ki so bili
napravljeni, je bilo zastarelih že ob
otvoritvi. Mnoge adaptacije starih
lokalov so bile slabo izvedene in vse
po enakem vzoru. Ptuj še vedno
nima primernega kavarniškega lo-
kala (predvojna kavarna je bila na
istem mestu kot sedaj v dveh nad-
stropjih in teraso). Nimamo nobe-
nega lokala splošne družbene pre-
hrane samopostrežnega tipa, čeprav
je mesto polno srednješolcev, delav-
cev in uradnikov iz oddaljenih kra-
jev, ki potrebujejo ceneno in toplo
prehrano. Nobeden sedanjih lokalov
nima urejenih ventilacijskih naprav,
še manj, da bi razpolagali s klimat-
skimi. Večinoma so vsi notranji pro-
stori zadimljeni, vključno z jedilni-
cami. V Ptuju ni gostinskega likala,
ki bi imel primemo plesišče z dobro
glasbo. Mesto nima primernega lo-
kala za slaščičarno, kajti sedanje so
stisnjene v zakotne prostore. Potre-
ben je tudi mladinski lokal. ,
V mnogih krajih gostinci sodelu-
jejo s športnimi organizacijami, s
katerimi imajo skupna igrišča,kijih
dajejo v uporabo svojim gostom in
tujim turistom. Mnogokrat podpira-
jo in sofinansirajo izgradnjo najem-
niških igrišč, kot so: minigolf, tenis,
balinanje, odbojka in podobno. Tu-
di kopališča ne bi smela biti brez
gosrinske podpore in bi jih morali
delno sofmansirati in urediti strežbo
na njih.
To je morda samo nekaj možnih
poti, katerih so se ptujski gostinci v
celoti izognili. Ptujski karneval za
katerega morajo turistične organi-
zacije dobesedno beračiti denar,
med drugim tudi od gostincev, bi
gostinci sami lahko v celoti prevzeli
in izpeljali, kakor to delajo pri po-
dobnih prireditvah v zahodnih drža-
vah.
Skoraj na vsakem vogalu v starem
mestu v Ptuju lahko najdemo gostin-
ski lokal in večina njih je last pod-
jetja Haloški biser. Vendar kratek
obisk teh lokalov da videz, kakor da
so to popolnoma samostojni lokali,
brez kakršne koU povezave enot-
nosti in skupnega načina poslovanja
in strežbe.
Naročili smo bitter s sodo; vendar
so ga samo na Borlu, ptujskem ho-
telu in grajski restavraciji servirali
predpisano. Podobno je bilo. ko
smo naročili dunajski zrezek. Veči-
na lokalov nima niri navadne hmone
za dodatek k jedem in pijačam. Prav
tako je v poletnih dneh težko dobiti
v pijači led.
Grad Bori, sedaj ko se je pričela
glavna turistična sezona, obnavlja
svoj kopalni bazen, ki je edini v
občini, če odštejemo tistega v Kidri-
čevem.
Gostišče Rozika zapira, še pred
določenim delovnim časom (največ-
krat ob sobotah), ker ,,šefica" ne-
mara gostov, ki pridejo k njej iz
drugih lokalov, ki so že zaprti. Pred
zaprtimi vrati obrata stojijo domači,
včasih pa tudi gosti, ki si želijo plesa
in razvedrila na prostem, v obratu
pa sedijo zaklenjeni gostje, ki mo-
rajo prositi za ključ, kadar želijo
domov. Gostišče Rozika ima ob so-
botah ples, vendar je preteklo so-
boto moral ansambel končari sredi
plesa, ker je „šefica" želela, da se
ples konča, kljub negodovanju go-
stov in plesalcev. Prišlo je skoraj do
pretepa. V istem lokalu ni bilo moč
dobiti ob 23 uri črne kave, češ da se
vinjenim gostom ne streže." Disci-
plinska komisija Haloškega bisera bi
morala reševati takšne izpade ome-
njenih šefov in šefic. ki delajo sra-
moto celotnemu podjetju. V drugih
krajih in državah, včasih samo za-
radi enega gosta, držijo lokal odprt
tudi čez določen čas, pri nas pa jih
zapiramo predčasno in pustimo go-
sta pred vrati.
V mestni kavarni so kar tri nata-
karice, ki ne morejo preživeti svo-
jega delovnega dneva, da se ne bi
sprle z nekoliko gosri in največkrat
kar brez vzroka, ali pa si ga poiščejo
same. „Vaš stol mi je v napoto,
kadite lahko zunaj, zaradi mahnovca
ste mi zasedfi mesti" in podobni
monologi, kijih pričnejo nasajene in
nevljudne natakarice. Mnogi gostje
načelno v takšnem lokalu ne naro-
čijo ničesar in jim je škoda vsakega
dinarja.
Velik problem so v Ptuju tudi
prenočišča, predvsem če jih gost
išče v poznih nočnih ah zgodnjih
jutranjih urah. Predvsem so slabo
organizirani zasebniki, takrat ko je
hotel zaseden. Na Bregu se mora
gost držati ure prihoda v svojo sobo,
drugače ostane na cesti, kljub temu,
da ima sobo. Na Borlu je potreben
pravi zasebni detektiv, da poišče
recepcijo za prijavo in najem pre-
nočišča. Zelo slabo in porazno se
odrežejo naši gostinci tudi v času
ptujskega festivala narodno zabavne
^asbe. Zagotovo lahko trdimo, da
imamo v Ptuju sarho en in še to
negostinski lokal, ki ustreza sodob-
nim normam - to je Pepsi bar,
trgovskega podjetja Mercator pri no-
vi veleblagovnici. Pepsi bar ima kh-
matske naprave, hitro strežbo v lo-
kalu in na vrtu, urejene sanitarije
brez plačila in dokaj pristopne cene.
Zaradi slabe strežbe, malomarnega
odnosa do gostov, nevljudnosti, za
posamezne letne čase slabo adapti-
ranih lokalov so ptujčani ob sobo-
tah in nedeljah prisiljeni zaradi do-
mačih gostinskih razmer, odnašati
nepovratne milijone v radenski Ra-
din, soboško Diano, na Pohorje, Or-
mož in Krapino. Tudi nova hitra
cesta proti Zagrebu nam odnaša mi-
lijone, ki bi lahko ostali v Ptuju.
Podlehničko umetno jezero ni
urejeno. Na njem je prepovedano
čoMarjenje, ni urejenega kampinga
niti ga verjetno še dolgo ne bo.
Nekoč opevani super motel z ekso-
tičnim parkom v Turnišču, se je
izgubil v oblake; podlehniški motel
se noče sam postaviti in morda ptuj-
ski gostinci čakajo, da jih bo prehi-
tel Jugo Petrol z gradnjo svojega
motela, ki bo verjetno mnogo boljši
in sodobnejši.
Novo izvoljenega direktorja Ha-
loškega bisera čaka težko delo in
mnogo truda, da bo razrešil ptujski
„gostinski vozel", če ga bo sploh
lahko sam rešil in če bo želel spra-
viti gostinstvo na pravo pot, od ka-
tere bo imela koristi tudi naša obči-
na, na katerem območju imamo ne-
precenljive zgodovinsko-turistične
zanimivosti.
Priznanja mladim družbeno političnim delavcem,
mentorjem in športnikom
Občinska konferenca ZMS
^lov. Bistrica je ob koncu prejšnjega
"leseca zaključila praznovanje mese-
camladosti.
Zaklučne svečanosti so se
skupno z mladimi iz vse občine
"beležili številni predstavniki druž-
wnepolitičnega življenja, med njimi
Judi predsednik skupščine občine
Kolenko.
P vse širšem pomenu aktivnosti
mladih je spregovoril predsednik OK
Slov. Bistrica Drago Mahorko.
yb tem je poudaril, da se vedno
^"^je število mladih prav v okviru
^eseca mladosti vključuje v organi-
zirano dejavnost. Odraz tega so tudi,
poseženi rezultati, kar je še posebej
'^"0 na področju športa. Predsed-
OK ZMS je v nadaljevanju
. scanosti podelil priznanja mentor-
Q ? Avgustu Vidmarju, ravnatelju
Sp. Polskava, in pripadniku
^^ gamizona Pohorski bataljon iz
Slov. Bistrice Ratku Bundalu za
uspešno delovanje z mladino. Diplo-
mo za delo na področju telesne
vzgoje je prejel Danilo Utenkar.
Diplome mladih družbenopolitič-
nih delavcev so sprejeli Ivan Šturm
in Vlaso Zafošnik - planinstvo,
Modic Martin - šport. Meta in Boža
Krajcer - kultura ter Andrej Godec
iz Pragerskega in Alojz Kolar iz
aktiva ZM Stari grad za uspešno
delo v aktivih ZM.
Letošnje občinske športne igre
mladih so bile po številu udeležen-
cev in tudi po doseženih rezultatih
ene najuspešnejših v zadnjem ob-
dobju. Tekmovali so v malem
nogometu, namiznem tenisu, strelja-
nju z zračno puško, odbojki, šahu in
kegljanju. Posebej so se letos
odrezale mladinke, ki so bile v
zadnjem obdobju na podobnih
tekmovanjih maloštevilne.
V malem nogometu je tekmovalo
20 ekip. Največ uspeha je dosegla
ekipa ^tiva ZM Zg. Polskava pred
ekipo Makol in Steklame. V
namiznem tenisu je sodelovalo 12
ekip, zmagala pa je ekipa ZM
Crešnjevec pred Zg. Polskavo in
Poljčanami.
Streljanje z zračno puško je
prineslo največ uspeha tovarniški
ekipi ZM IMPOL iz Slov. Bistrice
pred ekipo- aktiva ZM Leskovec in
tovarniškim aktivom ZM Steklame.
Sodelovalo je 19 ekip. Med posa-
mezniki je v tej discipolini zmagal
Jože Jauševec.
Odbojka: Sodelovalo je 6 ekip,
ponovno pa se je izkazala ekipa
aktiva ZM iz Crešnjevca, ki je
osvojila najvišje mesto. Množičnost
je bUa letos dosežena tudi v
tekmovanju šaha. Udeležilo se gaje
kar 20 ekip. Najuspešnejša je bila
ekipa iz Slov. Bistrice pred Crešnjev-
cem in IMPOLOM.
Tudi kegljanje postaja med mladi-
mi v bistriški občini vse bolj
privlačno. Na to kaže tudi udeležba
13 ekip, med katerimi so bili
najuspešnejši mladi iz IMPOL A pred
Crešnjevcem in Steklarno. Zorko
Andrej pa je bil najboljši posamez-
nik v tej disciplini.
Osnovna ocena ob zaključku
letošnjih OSl mladih bistriške
občine je prav gotovo množična
udeležba, predvsem tudi žensk.
Skupno je v vseh športnih discipli-
nah sodelovalo nad 500 mladih.
V skupni uvrstitvi je komisga za
šport in rekreacijo mladih pii OK
ZMS po posebnem točkovalnem
sistemu podelila prehodni pokal OSl
za leto 1973 aktivu ZM Crešnjevec.
Na drugo mesto so se uvrstili mladi
iz Slov. Bistrice, medtem ko si tretje
in četrto mesto delita akliv ZM
Steklame in IMPOL.
V. Horvat
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 12. julija ig^j
Stališča II. konference zveze
sindikatov občine Ptuj
Poročali smo že, daje bila 22. junija 1973 druga konferenca Zveze
sindikatov občine Ptuj, ki je bila namenjena izključno nalogam sindikatov
pri uresničevanju programa družbene akcije za graditev stanovanj za delavce
z nižjimi osebnimi dohodki. Po sklepu konference v celoti objavljamo
stališča, ki jih je vsebinsko konferenca sprejela, končno oblikovala pa
posebna komisija.	STALIŠČA
II. KONFERENCE ZVEZE SINDIKATOV OBCINE PTUJ
1.	Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih
skupnostih so temeljni nosilci staovanjskih vprašanj v samoupravni
stanovanjski skupnosti občine Ptuj in odločajo o tem po svojih delegatih.
2.	Vztrajati, da se takoj konstituira samoupravna stanovanjska interesna
skupnost v občini Ptuj, - z določitvijo kriterijev in izvohtvijo delegatov
tako, da se lahko skupščina interesne skupnosti sestane najpozneje do 15.
julija 1973.
Nosilec akcije za volitve delegatov so:
-	osnovne organizacije sindikatov v delovnih organizacijah;
-	krajevne konference SZDL pa na terenu.
3.	K že zbranim sredstvom iz naslova soUdarnosti in drugih zbranih
sredstev pritegniti delovne organizacije, ki naj nastopajo pri soudeležbi in si
tako pridobijo razpolagalno pravico s stanovanji - v sorazmerju na vložena
sredstva.
4.	Vsa sredstva, ki se zbirajo iz naslova stanovanjskeg^pripsevka pri
manjših delovnih organizacijah, v družbenih dejavnostih, v političnih
organizacijah in v društvih je potrebno vključiti v združena oročena sredstva,
da se s tem doseže racionalna poraba teh sredstev.
5.	V družbena sredstva za gradnjo stanovanj se mora vključiti tudi
obstoječa sredstva stanovanjskega sklada.
6.	Da se sredstva za stanovanjsko izgradnjo povečajo je potrebno
pritegniti - v obliki varčevanja - tudi sredstva delavcev, na ta način, da
sindikati posameznih delovnih organizacij skupaj s poslovno banko izvedejo
širšo akcijo za dolgoročno varčevanje za stanovanjsko izgradnjo.
7.	Takoj je potrebno določiti najugodnejše lokacije za družbeno
gradnjo, izdelati načrte in delo zaupati najugodnejšemu, najcenejšemu in
najkvahtetnejšemu ponudniku.
8.	Ker predstavlja komunalni prispevek pri novogradnjah okrog 11 %
predračunske vrednosti, je potrebno preučiti umestnost tega prispevka pri
družbeni stanovanjski izgradnji in doseči oprostitev za gradnjo stanovanj iz
sredstev, zbranih v sohdamostnem skladu. Prav tako je potrebno preučiti
upravičenost prometnega davka na gradbeni material.
9.	Dehtev stanovanj, zgrajenih z družbenimi sredstvi, mora biti
usmerjena prvenstveno v reševanje stanovanj družinam z nižjim dohodkom,
mladim družinam in mladim delavcem. Prav tako je potrebno iz tega fonda
pokrivati potrebe stanovanj za kadre, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj
našega območja.
10^ Preučiti je potrebno tudi možnost racionalnega koriščenja
obstoječega stanovanjskega fonda, ker se ugotavlja, da so posamezna
stanovanja neracionalno zasedena in bi se s tem lahko reših najnujnejši
stanovanjski problemi.
11.	Delo hišnih svetov je potrebno oživeti. Z novim statutom
stanovanjske skupnosti je potrebno spodbuditi prizadevanja in skupnost
stanovalcev za vzdrževanje hiš.
12.	Pri usmerjeni družbeni gradnji smo dolžni sindikati in druge
družbenopohtične organizacije, z ustreznim družbenim vplivom, uveljaviti
.začrtano pohtiko in stahšča.	V Ptuju, dne 22. junija 1973
II. KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV OBCINE PTUJ
Danilo Masten 50-letnik
življenjska pot DANILA MA-
STENA, ki se je pričela 11. julija
1923 leta v napredni slovenski
družini v Središču ob Dravi, je
vseskozi vsebinsko bogata, napredna
in revolucionarna. Svoje živ^enje je
posvetil delu v vrstah delavskega
razreda, v katerem seje izoblikoval
njegov lik komunista, tovariša, sode-
lavca in neomajnega borca za
pravice vseh delovnih ljudi ter za
uveljavljanje resnično humanih od-
nosov v naši dmžbi. Že v svoji rani
mladosti se je vključil v vrste
najnaprednejših v Središču ob Dravi,
v NOV pa je vstopil 1944 leta.
Po vrnitvi iz jugoslovanske ljudske
armade 1946. leta, je začel najprej
delo kot tajnik krajevnega ljudskega
odbora v Središču ob Dravi, od tam
pa ga je delovna pot vodila na
dc rajni ljudski odbor Ptuj, na
obrtno zbornico v Ptuj in Maribor, v
Strojne delavnice oz. tovarno Sigma
Ptuj in na občinski svet ZSS Ptuj,
kjer sedaj dela kot predsednik
občinskega sveta ptujskih sindi-
katov. Povsod, kjer je delal, je
opravljal delo skrbno, natančno,
dosledno in z čutom največje
odgovornosti, zato so bili povsod
vidni njegovi delovni uspehi, med
sodelavci pa je užival zaupanje in
spoštovanje.
Vsa leta po osvoboditvi ga sreču-
jemo med najaktivnejšimi in najbolj
požrtvovalnimi družbenopolitičnimi
delavci. Sodeloval je v vseh po-
membnih političnih akcijah v nek-
danjem ptujskem in mariborskem
(Araju ter v sedanji občini Ptuj,
Opravljal je zelo uspešno številne
odgovorne dolžnosti v organih Ijud-
ske oblasti, ZKS, SZDL, ZZB, NOB,
v sindikatu delavcev storitvenih
dejavnosti in v zvezi sindikatov
občine Ptuj. Poleg tega je bil eden
organizatorjev znanih ptujskih go.
spodarskih razstav. Veliko truda in
naporov je vložil v razvijanje med.
občinskega in medrepubliškega so-
delovanja. Skratka, nenehno ustvar-
jalen na vseh področjih, vedno v
akciji in v boju za uresničevanje
neposrednih interesov delavcev in
interesov naše socialistične skupno-
sti.
Med ljudmi uživa velik ugled,
zaupanje in spoštovanje, kar doka-
zuje mdi izvolitev za poslanca
organizacjjsko-političnega zbora
skupščine SR Slovenije 1963. leta
ter za poslanca gospodarskega zbora
zvezne skupščine SFRJ 1969. leta.
Je predsednik zbora delovnih skup-
nosti skupščine občine Ptuj, pred-
sednik občinskega sveta zveze sindi-
katov občine Ptuj ter opravlja še
številne dmge odgovorne naloge.
Za dolgoletno, požrtvovalno in
uspešno delo, ga je predsednik
republike SFRJ odlikoval z medaljo
zasluge za narod in redom dela s
srebrnim vencem. Je dobimik pla-
kete občine Ptuj, plakete bratstva in
prijateljstva ter številnih dmgih
priznanj.
Občinski svet zveze sindikatov
Ptuj mu za vso njegovo dolgoletno
uspešno in požrtvovalno delo na
vseh področjih izreka javno zahvalo
in pnznanje.
Iskrena želja vseh njegovih tovari-
šev in sodelavcev je, da bi s tako
predanostjo in požrtvovalnostjo de-
lal tudi v naprej in tako skupaj z
nami prispeval nov delež k popolni
zmagi plemenitih ciljev samo-
upravnega socializma.
Njegovi dolgolemi sodelavci v
družbenopohtičnih organizacijah
občine Ptuj, še posebej v ptujskih
sindikatih pa mu khčemo: ŠE NA
MNOGA ZDRAVA IN SRECNA
LETA NAŠ DRAGI TOVARIŠ
DANILO!
F. B.
POKLIC KMEČKE ŽENE ŠE TEŽAVNEJŠI
V Tedniku z dne 21. junija 1973
je bil objavljen članek o gospodinji
na splošno in njenem težavnem
poklicu. Ce se že prizna gospodinji
njen poklic kot težaven na splošno,
pa si oglejmo na kratko poklic
kmečke gospodinje, ki mora poleg
hišnih del, (katera se navadno na
kmetih sploh ne računajo v delo)
kakor pospravljanje in čiščenje
stanovanja in drugo - opraviti še
vrsto drugih in bolj težavnih del. To
je, opravljanje živine, ki mora bi ti
tudi redno in v redu storjeno. Na
večjih kmetijah je navadno pri hiši
15-20 prašičev in na mnogih
mestih tudi skoraj toliko goveje
živine, da ne" govorimo o kokoših,
psu in mačkah, ki morajo imeti tudi
svoj red in hrano. V hlevu je
navadno 5 in več krav, med drugo
živino, ki jih je treba pomolzti 3
krat dnevno. Molža, krmljenje pra-
šičev in druge take ,,drobnarije" so
navadno delo gospodinje, kije danes
tudi po navadi edina ženska pri hiši.
Vse to pa mora opraviti brez velike
zamude, da se spravi čimprej z
drugimi na polje ali kamorkoh že.
Seveda mora biti tudi hrana za
družino pripravljena ob pravem
času, saj ljudje, razumljivo, morajo
tudi jesti. In kje je njeno delo morda
priznano in vsaj mio spoštovano?
Zakaj potem bežijo naša kmečka
dekleta od doma? V naši vasi ni niti
enega kmečkega dekleta, ki je
končala osemletko. Vse gredo iskat
lepšega življenja in lažjega kruha.
Priznamo, da je tudi kmečki
poklic lep, če imaš veselje do njega
-	vendar.
Priznamo, da je tudi kmečki
pokhc lep, če imaš veselje do njega
-	vendar, dostikrat poleg vsega niti
ene obleke ne sme privoščiti na leto
-	ker se denar mora porabiti za bolj
nujne stvari, kot so davki in druge
dajatve, stroji in drugo - da ne
govorimo o njenih pravicah za
katere je navadno hudo prikrajšana
-	ji včasih tudi lahko mine vse
veselje do dela.
To je samo kratek uvod o
življenju kmečke gospodinje. Napi-
sala bi lahko še marsikaj, vendar so
take besede le bob ob steno, zato
samo tiho trpijo in delajo, dokler jih
bo še kaj na podeželju.
F. M.
OD KOD SO? - Z ZEMLJE
ALI VESOLJA?
Presenečen in prestrašen snemalec je kljub vsemu uspel narediti
posnetek nepoznanih letečih predmetov nad novo hitro cesto proti
Zagrebu. V ozadju pod tretjim zračnim vozilom je videti zvonik
hajdinske cerkve. Neznana leteča vozila, ki so v nedeljo skoraj
brezšumno preletela naše področje so izredno velika in so za seboj
puščale komaj vidno dimno sled, ki je kmalu izginila. Štiri zračna
vozila (četrti je že preletel snemalca) so preletela novo cesto v višini
50 do 70 metrov z hitrostjo nad 500 km na uro. Ker so občani že
večkrat pisah o takšnili preletih, jih prosimo, da se nam ponovno
javijo in opišejo svoja opaženja.
tednik — ČETRTEK, 12. julija 1973
stran 7
MTČ slavi zlati jubilej
v soboto, 15. junija je v delovnem
kolektivu MTČ bila slovesnost ob
petdeseti obletnici uspešnega dela.
Ob tej priliki je kolektiv obiskala
predsednica CK SK Hrvatske MIL-
KA PLANINC ob spremstvu JELI-
CE RADOJEVIC, članice izvršnega
komiteja CK ZKH. Pred poslovno
zgradbo tega kolektiva so jih
pričakaU: Franjo Varga, predsednik
MOK ZKH varaždinskega območja
in še nekateri drugi ugledni gostje.
MILKA PLANINC je na tem
zboru med drugim čestitala kolekti-
vu K. uspešnemu delu.
Sekretar kolektiva Jossip Kovač je
povedal v zvezi s tem naslednje: ,,Mi
smo de lah in istočasno smo se
srečevali z dobrim in hudim, vendar
je to naša delavska enotnost in
samoupravljanje uspešno premago-
valo. ImeU smo veliko težav v letu
1962 in 1963. Kolektiv se je
naenkrat znašel pred stanjem biti ali
ne biti. Nismo se tega ustrašili, pač
pa smo z vsemi močmi začeh
temeljito odpravljati vse napake, ki
so do takrat razjedale naše delo in
kolektiv. Z marljivim in vztrajnim
delom smo dosegh to, kar danes
imamo. Tovarna ima najsodobnejšo
ureditev prostorov, z najnovejšimi
stroji. Naši usposobljeni kadri so se
hitro privadili na najsodobnejše
stroje. Tržišče je postalo vse širše.
Razvih smo široko mrežo kupcev.
Naše blago izvažamo v Nemčijo,
Švedsko, Švico, Avstrijo, ZSSR,
CSSR, Madžarsko ...
Na tržišču smo si zagotoviU visok"
ugled s prvovrstnimi izdelki, to pa je
bil tudi naš načrt, ki smo ga v celoti
uresničili.
Delavci so v našem kolektivu za
svoje delo dobro plačani, saj je
najnižji povprečni mesečni osebni
dohodek znašal v preteklem letu
1700 din.
Letos bo po vsej verjetnosti ta
poprečna plača šla z razvojem
naprej.
Obrat družbene prehrane, ki je
eden najsodobnejših v Jugoslaviji,
ima zmogljivost štiristo obrokov v
pol ure. Tukaj delavci dobijo v vsaki
izmeni topel obrok.
Delavci so vključeni v najrazhč-
nejše družbenopohtične organizaci-
je. Kulturno in telesno vzgojo naših
delavcev, smo urediU tako, da se
vsak delavec udejstvuje tam, kjer mu
najbo^ ustreza. V podjetju imamo
tudi ^sUsko drrištvo, ki ga
sestavlja o predvsem ČLANICE na-
šega kolektiva.
Leta 1965 je naše podjetje obiskal
tov. Tito in od takrat se je naša
tovarna že popolnoma spremenila.
Letošnje leto je v celoti posveče-
no petdeseti obletnici našega obsto-
ja.
Medžimurec je daleč naokoh
poznan kot marljiv delavec. Ne
odstopi niti pri najtežjih opravilih.
Nikoli se ne pritožuje nad težavami,
ki so skupnega pomena, temveč se
združi in s skupnimi močmi
premaga vsako težavo. Naša tovarna
je delala s temi ljudmi in prav ti
^udje s samoupravljanjem dosegli
lepe uspehe. Vsekakor se bomo
trudih še v naprej razvijati proizvod-
njo in moralni duh delovnega
kolektiva."
Predsednik Tito s soprogo Jovankoje obiskal „Medžimursko trikotažo" leta
1965.
Tudi starejše delavke so se uspešno prilagodile delu na kompliciranem stroju
za izdelovanje nogavic.
JOSIP KOVAČ, tekst; sekretar
podjetja. Stari delavci prav uspešno
delajo tudi na sodobnih in komplici-
ranih strojih.
V JESENI NOV INSTITUT
ZA BORBO PROTI RAKU
V Kladovem (SR Srbija) zaključu-
jejo gradnjo enega najmodernejših
institutov za zgodnje odkrivanje
malignih celic in za zdravljenje raka
pri ženskah, v naši državi. Center bo
pričel delovati v jeseni in najprej
bodo sistematično pregledali vse
ženske Trmoške krajine.
Center bo opremljen z najsodob-
nejšimi pripomočki naše in tuje
proizvodnje, ki služijo pri tovrstnem
zdravjenju. S pomočjo termovi-
zogev švedske proizvodnje bodo
poskušali ugotav^ati začetke bo-
lezni na osnovi temperaturnih spre-
memb cehc, ki jih ta aparat
registrira. Pri odkrivanju raka bodo
uporabljah tudi ultrazvok in ke-
mične indikatorje ob pomoči x-
žarčenja, ki na zaslonih registrira
mesta telesa, kjer se je kemični
indikator nakupičil ob obolelih
celicah.
Zdravljenje v centru bo glede na
sedanje mnogo bolje organizirano in
veijetno tudi uspešnejše. Pacienti,
pri katerih se bodo maligna obolenja
odkrila že v začetni razvojni stopnji,
se bodo zdravili samo 7 minut
tedensko, medtem ko so sedanja
zdravljenja trajala 75 ur tedensko in
je pacient moral biti med tem
časom v bolnici, medtem ko bo
sedaj lahk o doma. Center v Klado-
vem bo imel tudi lineami pospeše-
valnik za globinska sevanja, prav
tako tudi kobaltovo bombo. Zdrav-
ljenje naj bi trajalo v začetni stopnji
samo mesec ali dva.
OBVESTILO
članom in tečajnikom
ESPERANTSKE SEKCIJE
Pred nami je 58. SVETOVNI
ESPERANTSKI KONGRES, ki bo
konec BEOGRADU pod pokrovi-
teljstvom predsednika republike
maršala TITA. V Ljubljani organi-
zirajo predkongres od 24-27/7 na
katerega se je že prijavilo mnogo
esperantistov iz številnih evropskih
dežel in tudi Američani, Japonci in
Korejci.
Program predvideva, razen prija-
teljskega večera, dne 24. 7., še
kulturno prireditev, dne 25. 7. v
Križankah ter dva celodnevna izleta
v Postojno, Bohinj in Vogel. Cena za
en izlet je 107 din. (Vožnja z
avtobusom hrana in vstopnina.)
Vabljeni so člani esperantskih
društev Slovenije.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 12. julija ig^j
Ptujska tržnica
Branjevke ptujske tržnice z bogato naloženimi prodajnimi mizami si
takrat, ko ni kupcev, privoščijo trenutek klepeta.
STROGI UKREPI PROTI UŽI-
VALCEM ALKOHOLA
V Sloveniji je bila konec meseca
marca letos izvedena zelo uspešna
množična akcija kontrole voznikov
motornih vozil. Ustanovili so okrog
10.000 voznikov avtomobilov vseh
kategorij. Prometni miličniki so
ugotovih, da je bilo vinjenih 268
voznikov, katerim so bila odvzeta
dovoljenja.
Tokrat je imela akcija prometnih
miličnikov namen ugotoviti, kako
vozniki upoštevajo določilo o ma-
ksimalno dovoljeni količini 0,5 %
alkohola, ki velja za mejno količino.
Iz podatkov je razvidno, da
voznike kljub visokim kaznim in
raznim opozorilom na število pro-
metnih nesreč, to ne strezni in ne
prizadene.
Oto Pestner za bralce Tednika
-Minulo soboto smo doživeh v Grajski restavraciji na Ptuju presenečenje,
saj je naše mesto obiskala karavana treh pevcev in ansambla Črne vrane.
Poleg MAJDE JAZBEC in ZORANA LEKOViCA je bil naš gost tudi OTO
PESTNER.
Vsem, ki so prišli zaradi njega, takih ni bilo malo, je zagotovil obilo
razvedrila.
Za bralce Tednika je povedal naslednje: „V Ptuj sem prišel zaradi lepih
Ptujčank. Če koga zanima, kako dolgo pojem, lahko povem, da sem že dolgo
v svetu glasbe in letos nameravam študij nadaljevati na glasbeni gimnaziji v
Ljubljani. Nisem še dosegel vsega, kar pevec laliko doseže. S časom moram
iti naprej, če hočem biti v tej višini kot sem. Hkrati poudarjam, da imajo
amaterski pevci veliko več možnosti do napredka kot mi profesionalci. Zakaj
tako? Mi smo si pridobiti sloves in če ga hočemo obdržati, se moramo
veliko truditi, sicer zdrknemo niže.
Glede pevke MARJANE DRŽAJ bi rekel, daje ona edina pevka, ki jo
poslušamo od začetka naše slovenske popevke. Ona sije to mesto obdržala
samo zato, ker je obdržala stil prave naše popevke, drugi pa lezemo nekam v
zahodnjaški svet glasbe, kar seveda počenjamo iz komercialnih razlogov.
Ptuj mi je zelo všeč. Tukaj vidim polno vesehh ljudi, takšni smo pač
Slovenci. Radi smo veseli, malo ga popijemo in tako nam minevajo dnevi. V
Ptuj bomo vedno rad prišel, če bo to le mogoče.
Glede gostovanj v tujih deželah bi laliko rekel, da sem bil zelo dobro
sprejet v Italiji inv Avstriji.
Prisoten je bil tudi član našega NEW SWING QVARTETA Dare Hring,
ki je povedal, da so bih pred 6 leti samo štipe. Ko je eden izmed njih odšel,
je pristopil Oto Pesmer. Sedaj so znova štirje in tako so poštah zopet stari
NEW SVVING OVARTET. Izvajajo črnske duhovne pesmi.
Oto nam je še zaupal misel, da ni tip z nevem kako lepim obrazom, da
bi s tem lovil oboževalke. Njegov adut je vesel program shumotjern. Upam,
da bo še naprej všeč vsem, ki ga radi poslušajo.
Iz spisov dr. Jožeta Potrča
religija je rezultat človeških zgodovinskih odno-
sov do narave in družbe ter ima kot vsaka tvorba
družbene nadstavbe tudi svojo lastno zgodovin-
sk o razvojno zakonitost. s tega vidika gledamo
religijo in njeno zgodovinsko družbeno vlogo,
sprejemamo splošno Človeške in pozitivne pri-
spevke in odklanjamo preživele negativne ostan-
ke-
Čeprav religiji ne moremo in tudi noCemo opore-
kati, da je v Človeški družbeni in kulturni
zgodovini ustvarila mnogo pozitivnih vrednot,
spomnimo se samo na napredno prvotno krščan-
stvo, na kulturno poslanstvo srednjeveških samo-
stanov, na prvo slovensko knjigo, ki nam jo je dal
protestantizem itd. - ne moremo in nocemo
MOLCaTI o negativni vlogi, ki jo je cerkev imela,
npr. pri napredovanju znanosti, posebno od rene-
sanse dalje,, pa tudi v nasprotovanju vsakemu
višjemu družbenemu redu.
(marksisti in religija)
OBISK V PODJETJU
TEHNOSERVIS KK PTUJ
. Tehnoservis v Ptuju je servis za
poljedelsko mehanizacijo. Sem pri-
hajajo iskat usluge mnogi iz Ptuja aH
bližnje in daljne okolice. Povpraše-
vanje je tohkšno, kot bi ta servis bil
edini, ki opravlja dela solidno in
poceni.
Direktor podjetja ALOJZ GAN-
ZA je povedal, da si prizadevajo čim
kvalitetnejše in najboljše opraviti
vsako delo, ki ga zahteva delo
servisa. V podjetju je tudi trgovina,
kjer lahko lastniki poljedelskih stro-
jev in druge težke mehanizacije
kupijo rezervne dele.
Direktor je nadaljeval: „Pri nas v
Sloveniji si neki uvoznik zamisli in
uvozi nekaj tujih, na primer itah-
janskih traktorjev, ne poskrbi pa za
uvoz zi rezervnih delov in uspešno
izvajanje servisa. Zgodi se tudi, da
uvozimo iz več dežel nekaj malih
koUčin kmetijskih strojev in pri tem
zopet pozab^amo zagotoviti rezerv-
ne dele. Nekajkrat se je zgodilo, da
je naš kmetovalec kupil uvožen
kmetijski stroj, mi pa mu kljub
garanciji nismo mogh nuditi servisa,
ker nismo imeli rezervnih delov.
Takemu kmelovalcu je ostal stroj
neuporaben, garancija pa samo na
papigu. Mislim, da bi bilo dobro, če
bi se naši uvozniki posvetovali z
ponudniki o preskrbi rezervnih
delov, ker v nasprotnem primeru
nima smisla strojev uvažati, ker se
pri nas potrebni servisi ne morejo
opravljati. Pri nas izdelujemo kopir-
ne aparate in mi smo tudi edini
proizvajalci kopirnih aparatov v
Jugoslaviji. Sedaj smo izdelali novi
tip kopirnega aparata TEKANDIL
250, skonstruiran v tem podjetju.
Ravno sedaj se pogovarjamo o
našem nadaljnem proizvodnem pro-
gramu, saj smo na pragu gradnje
objekta v vehkosti 1700 kvadratnih
metrov za proizvodnjo kopirnih
aparatov.
V našem podjetju opravljamo
skupaj 25 servisov za razna kmetij-
ska, osebna in težka vozila. Naše
delo se pričenja v zgodnjih jutranjih
in končuje v poznih popoldanskih
urah. Odpiramo že ob 6. zapiramo
pa ob 20. uri. Sedaj ko seje pričela
sezona žetve, smo poskrbeti tudi za
državno službo popravila kombaj-
nov, ob sobotah in nedeljah. Upa-
mo, da smo za naše stranke
poskrbeti vse, kar bodo potreboval
pri naših uslugah.	fs
Proizvodnja kopirnih aparatov
VPIS DIJAKOV V GIMNA-
ZIJO DUŠANA KVEDRA V
LETOŠNJEM LETU
V gimnazijo Dušana Kvedra v
Ptuju se je v letošnjem letu vpisalo v
prvi lemik skupno 140 bodočih
gimnazijcev. Za pedagoško smer se
je odločilo 50 dijakov, od tega 41
deklet in 9 fantov. Za splošno smer
pa se je odločilo 54 deklet in 36
fantov, skupno torej 90 dijakov.
Ravnatelj gimnazije Rudolf Ceh
meni, da je vpis zadovoljiv, pred-
vsem v pedagoško smer, katero s"
uvedli šele lani.
tednik — ČETRTEK, 12. julija 1973
STRAN 9
Slovenski narod praznuje letos 500-Ietnico kmečkih uporov na
Slovenskem ter 400-letnico velikega hrvaško-siovenskega upora, torej
brez dvoma jubilej, ki velja enemu izmed najpomembnejših dogodkov
v zgodovini slovenskega naroda. V. tem razvoju so doprinesli svoj
delež tudi koroški Slovenci, saj je do prvih kmečkih uporov prišlo
prav na Koroškem. Zato ^se koroški Slovenci zavestno vključujejo v
praznovanje obletnic kmečkih uporov.
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu se je odločila, da za to
priložnost uprizori ljudsko igro „Miklova Zala" in to na zgodovinskih
tleh v Svatnah nad St. Jakobom v Rožu. Do tega sklepa je prišla, ker
smatra, da je igra ,,Miklov3 Zala" posebno izrazita manifestacija
narodne zvestobe, kajti Zala je slehernega koroškega Slovenca in
pripadnika slovenskega naroda sploh simbol, ki ga že stoletja
vzpodbuja v borbi za obstoj. Zato ni čudno, da so prav uprizoritve
Miklove Zale, kjerkoli so se vrstile, vedno znova privabljale množice
občinstva. Brez dvoma pa so pred leti privabile največ obiskovalcev
uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih tleh v Svatnah.
Ce se je Slovenska prosvetna zveza odločila, da po dolgih letih
spet pripravi Miklovo Zalo na zgodovinskih tleh v Svatnah, potem je
povod bila obletnica k mečkih uporov. Ob njej se utrinja spominu
tudi tragedija Miklove Zale, ki je dolgih sedem let prebila v turški
sužnosti. Koliko trpljenja je slovenski narod v svoji zgodovini prestal;
koliko krvi, prelite za njegovo svobodo, je prepojilo slovensko
zemljo. Koliko Miklovih Zal se ni vrnilo iz sužnosti in pregnanstva;
koliko partizanskih gomil in grobov talcev kliče k zvestobi narodu in
materinemu jeziku!
To zvestobo bodo koroški Slovenci izpričali, ko se bodo
udeležili uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih tleh v soboto 4.
avgusta 1973 (v primeru slabega vremena bo prireditev v soboto 11.
avgusta) s pričetkom ob 20. uri v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu.
Hkrati pa bo to nova priložnost, da izpričamo nerazdružljivo
povezanost Slovencev in vseh predelov slovenske zemlje.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Nove arheološke najdbe
Znano je, da so letos na zemljišču
"isa ptujsko bolnišnico in Rabeljčjo
\as]o odknh ostanke rimskih ope-
enih največjih v Evropi, na
Po\isini 100 krat 60 metrov. Na
p , prostoru je predvidena zasebna
™ja stanovanjskih hiš, vendar
D^p morali graditelji počakati,
T^iV	zemljišče arheološko
^ skano. V ta namen je občinska
,^"Psčma našla nekaj denaija, da so
mu7P i^^ol^ovnjaki Pokrajinskega
nie7^/tuj pod vodstvom kustodi-
J^f of. Zorke ŠUBIC in prepara-
sSjiraL?''' GOJKOVICa, teren
so izkopali 32 sond, v
stavb ,	^i^iove rimskih
sod ct j^® raznih keramičnih po-
tak'in ^idne opeke z žigi
sth	več brona-
in 3 „ drugih predmetov iz 2.
danimi -^^ Po "ašem štetju. Med
tudi žpi predmeti so bile najdene
škariam škarje, močno podobne
danef/ ^^ striženje ovac, kakršne še
"porabljajo rejci ovac v Bosni.
Pri tem raziskovanju je arheologe
presenetila še nova najdba. Pod
plastjo rimske kulture so odkrih še
sledove ognjišč in keramike iz
obdobja kulture žamih grobišč, to
je iz časa 1000 do 700 let pred
našim štetjem, kar znova potrjuje,
da je bilo območje Ptuja naseljeno
vsaj že tisoč let pred Rimljani.
Kulturo žamih grobišč so v naše
kraje prinesla razna ilirska plemena,
ki so se od vzhoda naseljevala ob
Dravi, na še starejših zapuščenih
naselbinah prebivalcev, katerih ime-
na ne vemo in so o njihovi etnični
pripadnosti le domneve.
Te zanimive najdbe že pri sondira-
nju dajo slutiti, da se pod zemljo
skriva še marsikaj zanimivega iz naše
davne preteklosti, zato je nujno
teren podrobneje raziskati. Za takš-
no delo pa je potrebno precej
denarja, ki ga pa žal ptujska občina
ne zmore. Nujno je, da bi za
raziskave in izkope dva do 3 risoč
let starih najdb prispevala svoj delež
tudi republika.	F. Fideršek
Kulturna znamenitost propada
Okolica gradu Tumišče je bila
nekdaj zloglasni angleški park, ki ga
je za svoje namene uporabljala
takratna gospoda. Park je sedaj
zaščiten, prav tako tudi grad, ki
stoji v njem. Kakšna je ta zaščita?
Park in grad propadata. Prostor je
poraščen z grmičevjem, onesnažen z
raznimi odpadki, skratka popol-
noma zanemaijen. Pomemben zgo-
dovinski spomenik bi lahko zaradi
zanimive okolice urediri v turisrično
točko. Tudi ribnik, ki je vezan na
grad, je neizkoriščen. Včasih so
lahko zgradbo redno vzdrževah.
sedaj pa ni niri minimalnih sredstev
za najnujnejša dela.
Strokovnjaki menijo, da se
obnova gradu sploh ne izplača, ker
bi bih stroški mnogo večji od
gradnje novega objekta.
Spomeniško varstvo bi moralo
redno vzdrževati vse zgodovinske
spomenike. Zavod je verjetno
pozabil na vse obveznosri, kijih ima
do tega gradu in okolice.
Grad sedaj uporablja kmetijska
šola. Tu je tudi internat za gojence
šole. Uprava šolskega zavoda si ne
more privoščiti obnove gradu, kije
že ob koncu življenja.
TAKO JE VIDETI GRAD NA TURNIŠČU.
Knjige, ki jih
največ beremo
Med obiskom pri ptujski posloval-
nici Mladinske knjige smo se zani-
mah, po katerih knjigah v tem
mesecu naši bralci največ posegajo.
Med mladinskimi knjigami je še
vedno največ zanimanja za zbirko
šririh knjig-slikanice in zgodbe Walt
Disneya. Mnogo je tudi zanimanja
za potopisna dela in IngoUčevo
„Mladost na stopnicah".
Pioniiji najraje posegajo po prav-
ljicah Miličin^ega in Slovenskih
narodnih pravljicah. Knjigama mla-
dini priporoča še dve novi knjigi o
kmečki puntariji: ,,Boj za staro
pravdo - Stanka Škaleija in Prizori
iz kmečkih puntov". Prav tako je
zanimiva zbirka 10. knjig za mla-
dino Ericha Kaestneqa, katere so
naprodaj tudi posamično. Izšla je
tudi zelo lepo ilustrirana in urejena
Enciklopedija za otroke, ki jo zares
priporočamo - cenaje 120 din.
OdrasH bralci še vedno največ
posegajo po romanih ameriške pisa-
teljice Pearl Buck in romanu „Sku-
pinske slike z gospo" Henricha
Boella. Mnogo je že sprejetih pred-
naročil za zbirko Nobelovci, katera
bo v prednaročilu cenejša za dobrih
100 do 150 din.
Naprodaj sta tudi zanimivi sloven-
ski deli „Janez Polda" Janka Per-
nata in „Stena", ki jo je napisal
Janez Svetina.
Jambrovičeve
mame ni več
Umria je Neža Jambrovič -
Jambrovičeva mama iz Podvinc,
stara 85 let. Njena hiša na robu
gozda je ostala prazna, le mogočna
lipa pred hišo bogato cveti, kakor da
je razprostrla mrtvaški prt, je
usipavala zrelo, drobno cvelje raz
visoke in bogate veje mami v
spomin, ki počiva vsa izmučena in
trudna od trdega kmečkega dela in
ptički iz gozda ji drobijo kitice
pesmi v slovo, saj jih je tako rada
poslušala, ko sojo budih v dan.
Marsikateri se je vprašal, zakaj je
bila Jambrovičeva mama devet let
po moževi smrti, tako sama na
domačiji? Ona sama je tako hotela,
ni se marala ločiti od svoje hišice na
podvinskem bregu, tam je hotela
delati in umreti.
Ljubila je svoje štiri hčerke,
sedem vnukov in šest pravnukov in
rada je marsikateremu kaj darovala,
po svojih močeh pomagala, tu in
tam tudi katerega obiskala, za dalj
časa pri njem pa ni marala ostati.
njeno dobroto in plemenitost je
izpričavalo darovano cvetje, mnogi
venci ter številni pogrebci, ki sojo v
torek, 3. juUja 1973, posrepmiU na
njeni zadnji poti na rogozniško
pokopaUšče, za kar se jim ožji
sorodniki prav iskreno zahvalju-
jemo.
Mno
LJUTOMER:
14. in 15. julija, am. bar. film:
PREGON ZA 100.000 DOLARJEV;
18. in 19. juUja, zah. nem bar.
komedija: KAKO TO POVEDATI
SVOJI HČERKI.
SLOV. BISTRICA:
12. julija: fran. bar. drama:
MALENKOSTI, KI SO ŽIVLJE-
NJE; 14. in 15. julija: fran. stan.
film: LABIRINT ZLOČINA; 18.
julija, am. bar. film: VELIKI ROP
BANKE.
10 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 12. julija ig^j
Razjede v želodcu
in dvanajsterniku
1. nadaljevanje
Klinična slika razjednega obolenja
je dokaj značilna in sicer po
subjetkivnih, kakor tudi po objek-
tivnih znakih. Bolnik občuti razme-
roma MOCNE krčevite, PRITI-
SKAJOČE IN GRIZECE BOLE-
ČINE V ŽLICKI, ki so pogosto
združene z občutkom gladu. Vse
kvalitete bolečin so navadno enako-
merne jakosti in trajajo običajno
najmanj 15 minut do več ur.
Pomembna je značilnost, da po
zaužitju hrane, oziroma sredstva
proti kislini, hitro za nekaj časa
ponehajo. Použito protikishnsko
sredstvo, oziroma hrana namreč
neutralizirata, oziroma povežeta ki-
shno. Tako poneha jedkajoče delo-
vanje kisline na razjedo in s tem tudi
bolečina. To spoznanje s pridom
uporabljamo kot NAJ-
ENOSTAVNEJŠI PRIPOMOČEK
ZA UGOTAVLJANJE RAZJEDE:-
bolnik pri najhujših bolečinah za-
užije izdamo noževo konico n. pr.
sode bikarbone in če bolečine
tekom nekaj minut ponehajo, po-
meni to veliko verjetnost, da gre za
razjedno obolenje.
Toda olajšanje je le kratkotrajno.
Kmalu po zaužitju hrane, najkasneje
tekom 2. ur, se bolečine začnejo
zopet pojavljati in se stopnjujejo,
vendar pa so toliko nejasne, da na
podlagi njih ni mogoče mesta
razjede vselej točneje lokalizirati.
Posebno značilne so bolečine, ki se
pojavljajo v času od polnoči do 3.
ure zjutraj na prazen želodec.
Težave se pojavljajo v periodično
nihajočih zagonih, ki se ponavljajo v
presledkih 3-5 tednov. Včasih
stalno se ponavljajoče bolečine na
istem mesrn točnege pokažejo na
lego razjede. Kadar so BOLEČINE
OMEJENE NA LEVO POLOVICO
ZGORNJEGA DELA TREBUHA,
pomeni to veUko verjetnost za rano
na želodcu. BOLEČINE V DESNI
POLOVICI ZGORNJEGA TRE-
BUHA pa so značilne za razjedo v
dvanajsmiku. Kadar pa se po običaj-
nih bolečinah, ki so bolniku dobro
poznane, pridružijo še bolečine v
obliki izžarevanja v hrbet, je treba
pomisliti na razjedo na zadnji steni
želodca, ki se pregrizuje v trebušno
slinavko. Apetenca je pri vseh vrs.tah
razjednih obolenj navadno dobra.
Opisane bolečine so toliko tipične
in zaokrožene, da govorimo o
ulkusnem sindromu. Vendar pa je
mnogo bolnikov z razjedami, kjer
značilni sindrom ni popoln in se
bolniki topijo le na nejasne stalne
težave s prebavo, bruhanjem ali
siljenjem na bruhanje in zgubljanjem
na telesni teži (dispeptične težave).
PREHOD ZNAČILNIH RITMIČ-
NIH TEŽAV V TRAJNE BOLE-
ČINE POMENI ZACETEK KOM-
plikacij, trenutno izrazito poslab-
šanje pa najbolj nevarno komplika-
cijo, ko razjeda pregrize steno
želodca oziroma dvanajstemika
(perforacija). Stalne slabosti z bru-
hanjem ali pa samo s siljenjem na
bruhanje, pomeni utesnitev (steno-
za) z oviranim izpraznjevanjem
želodčne vsebine v črevo.
Navadna khnična preiskava ne
nudi zadostnega ugotovitka, da bi
zdravnik mogel ulkus z gotovostjo
ugotoviti, ali pa izključiti. Ne da bi
se spuščali v podrobnosti raziskav
želodčnega soka, omenimo le, da
prekonormalna koncentracija solne
kishne v želodčnem soku pomeni
veliko verjemost za razjedo v
dvanajsmiku. Ce pa po injekciji
histamina, ki jo pri nekaterih
primerih uporabljamo v laborato-
riju, izločanje solne kisline preneha.
pomeni to, da ev. obolerye
dvanajsmiku ne spada v vrsto razjed
Razsežnosti koncentracije solne kj.
sline so individualno toliko različne
da samo iz tega izvida diagnoze ne i
moremo ugotoviti. Prekomerno izio.!
čanje kistine pri duodenalni razjejil
ne gre vzporedno z nihanji bolezen!'
skega stanja in se tudi po zacelitv'|
bistveno ne spremeni.	'
Kaj bi storila,
če bi bila noseča?
v ptujskih srednjih šolah je bilo v
letošnjem šolskem letu nosečih 24
deklet, od katerih jih 18 pričakuje
otroka, druge pa so nosečnost
prekinile. Dve mladi mamici smo
dobiti v osemletki. Ilegalne noseč-
nosti in hkrati tudi njene odprave pa
je bilo prav gotovo več.
Zanimalo nas je, kaj o nosečnosti
menijnaše srednješolke in druga
dekleta njihove starosti, saj noseč-
nost ni problem samo bodoče
mamice, temveč tudi njenega doma,
njene bodočnosti, študija in šole.
JOŽICA - dijakinja gimnazije:
„ Domačim pravgotovo ne bi bilo
prav. Prišlo bi do prepiranja. Rodila
bi, čeravno se doma in v šoli ne bi
strinjali in če bi me fant zapustil.
Otrok bi bil moj, ni ničesar kriv, če
je bil spočet. Ne bi pustila, da o
njegovi usodi odločajo drugi. Ce ne
bi bilo mogoče živeti drugače, bi
pustila šolo, se preselila in zaposh-
la."
ERIKA - uslužbenka: „Rodilabi
v vsakem primeru. Splava bi nikoh
ne naredila, ker menim, da v
današnji socialistični družbi, kjer
skupnost mnogo pomaga pri vzgoji
otrok, niti ne dela razlik med
zakonskim in nezakonskim otro-
kom, splav sploh ni potreben in se
zanj odločbo mnogokrat iz želje po
komodnosti, ker matere niso pri-
prav^ene prevzeti nase odgovornosti
in dolžnosti, ki so si jo naložile s
spočetjem otroka. Mislim, da je
splav umor, umor nekoga, ki se niti
braniti ne more, umor samega sebe,
ker je otrok del nas, ne glede na to
ali je bil zaželjen, planiran ali je
nezaželjen. Predvsem bi na to morali
mistiti Slovenci, ker število naših
rojstev nasproti drugim jugoslovan-
skim narodom upada"
DUBRAVKA - srednješolka'
„Otroka bi imela, samo ne vem,kii
bi bilo doma. Morda bi mi bilo v šoij
nerodno, pravzaprav je to naravnoj
Pri nas jih je več, ki pričakujejo
Poročila bi se, če bi se s fantoc
razumela in če bi si tudi on žet
otroka. Fant, ki zapusti dekle, kc
zve, da je noseča, je še slabši koi
izd^alec - kajti s tem je prodal r
izdal samega sebe in svojega otroki
Takšen moški sploh ni vreden, datj
ga otrok kdaj pokhcal ata."
NEVENKA - srednješolka: „M(.
sec dni sem uživala kontracepcijski
tablete, vendar z njimi nisem bi
zadovoljna, kot že mnoge sošolki
Ves čas sem se počutila neugodn;
in mislim, da je bolje kako drugač:
paziti, če je že potrebno. OtrokaL
rodila, samo ne vem kako bi se vsi
razpletlo. Morda bi bila v tem časj
nosečnost problem za mene, patučl
za otroka - saj vendar še mi
nimam, drugi bodo pa bolj stegovai
jezik in obtekovali, kakor da l|
pomagali. Tudi v šoli je sedaj bolj-j
kajti dijakinje kljub nosečnos:]
lahko nadaljujejo pouk in to .f|
pravilno. Kaj smo me k^ dmgači;
od deklet, ki gredo po osemletki
tovarne. Njim nosečnost nihče Ej
očita."
DRAGICA - srednješolka: „Mn:J
ge se res odločijo za splav, vent
jaz ne vem, če 2i lahko kaj take!
storila. Prvič zato ne, ker to
priporočljivo in je za ženo, ki še
rodila, tudi nevarno, pa morda to:
zato, ker imam otroke zelo rad-'
Doma bi me sprejeti. Ce bi siij
sama uničila mladost, naj jo imavi^
mcg otrok. Poročila bi se s tistim.ij
bi imel rad mene in mojega otrd-
Samo zaradi otrokovega priimka^
ne bi poročila. Poroka ni vse, vaK
je človek."
NARKOMANI MED NAMI
Ankete zdravstvenega varstva so
pokazale, da tudi med nami, to je na
področju občin Bistrica, Ptuj in
Ormož biva večje število uživalcev
narkotičnih preparatov, vendar to
število ni niti veliko niti se ne veča.
Na tem področju je v zdravljenju
zajetih 36 oseb, osumljenih, da
uživajo drogo pa je okoli 140.
Najbolj zanimivo pri tem je, da v tej
skupini prevladujejo osebe nad tri-
deset let, ostalo pa so mladoletniki.
Mladine med 17. in 25. letom ni.
Na omenjenem področju skoraj ni
uživanja pravih mamil naravnega
izvora, temveč prevladujejo sintetič-
ne droge, ki so sestavine mnogih
pomirjevalnih, uspavalnih in dru-
gačnih narkotičnih sredstev. Prodaja
takšnih medikamentov je izključno
na recept, ponekod celo izstavijo
duplikat recepta zaradi kasnejše
kontrole osebe, katera uporablja
zdravila iz omenjene skupine, ven-
dar za mnoge narkomane to ni
ovira, da ne bi prišli do nedovolje-
nega.
Največkrat so posredniki pri nat
vi takšnih sredstev starejši občanih
lahko na račun ostarelosti in nS'
dežne živčnosti in nespečnosti F
dejo do omenjenih sredstev. Mnof
krat ,,pridne" hčere nagovaiji
svoje matere, da jim nabavljajo-
svojem imenu, omenjena zdravil^;,
jih na to one posredujejo svo.'"
fantom in kolegom.
Drugi nekoliko bolj predrzni'
čin dobavljanja teh sredstev
vlomi v apoteke, ki pa se kaj
končajo za zapahi. Pri nas
mladina gremalo denarja, da
lahko prišli razpečevalci nara*
droge na svoj račun. Drugi naspj;
nik droge je alkohol, ki ga v
vinorodnih krajih ne primanjkuj
ker njegovo uživanje ni prepoved'
mnogi raje posežejo po njem
po drogi.	^	.
Popolnoma drugačna slika )
mariborski občini, kjer seje dr®
kljub skrbni kontroli zdravstV
milice močno razpasla in je z*
njila precejšnje število mladi"
odrasbh.

— Četrtek, 12. julija 1973
stran 11
pokometni turnir v Ormožu
y oknvu proslav /uu lemice
geta Ormož, je bila tudi vrsta
Sortnih prireditev. Ena izmed teh
> bil rokometni turnir, ki ga je
ripravil rokometni klub Ormož ob
Dodpori tovarne Jože Kerenčič.
Pred začetkom tekmovanja je bila
cvečana prireditev, ki jo je pričela
medsednica OK ZMS Ormož, Gor-
^a Korban. Po svečanem govoru
jp direktor tovarne J. Kerenčič
Diedal zastavo rokometni ekipi, ki
jo je ob igranju slovenske himne
slovesno razvila.
V	tumigu je sodelovalo šest ekip:
Partizan G. Radgona-ekip a z dolgo-
letno rokometno tradicijo, ki že tri
leta nastopa v repubhški Ugi; Kovi-
jjjj iz Maribora - član št^erske
rokometne hge, ki je že dvakrat
nastopal v repubhški hgi; Drava iz
ptuja-ekipa z največjo rokometno
tradicijo ter ena najkvalitetnejših
eicip v štajerski hgj. Ekipo Ormož 65
je sestavljala generacija rokome-
tašev, ki so se leta 1967 borili za
vstop v zvezno ligo, dosegli pa so
drugo mesto. Zaradi finančnih težav
so žal prenehali delovati. Šesta ekipa
je bilo domače rokometno moštvo
Jože Kerenčič. Sestavljajo ga sami
mladi rokometaši. Ekipa je pričela
delovati leta 1970 in v treh letih
dosegla lepe uspehe. N^večja želja
teh fantov je bila priboriti si pokal,
za katerega so se potegovale vse
ekipe udeleženke tumiija.
V	prvi tekmi sta se pomerili ekipi
Drava in Radgona. Zmagala je
Radgona z rezultatom 14:15. Sledi-
la je tekma med ekipama J.
Kerenčič in Kovinarjem. Zaslužena
zmaga je pripadla domači ekipi. V
tre^i tekmi sta se pomerih ekipi
Ormož 65 in Radgona. Športna
sreča je obmila v prid Ormož 65.
V tekmi za pokal sta se tako
pomerih ekipi J. Kerenčič in Ormož
65. Ta tekma je bila seveda najbolj
zanimiva. Bila je napeta in dolgo ni
bilo moč ugotoviti, kdo bo zmagal.
Šele proti koncu prvega polčasa so
mladi iz ekipe J. Kerenčič povedli
za tri gole. Mnogi so bih prepričani,
daje pokal njihov, toda rokometaši
so na koncu vse presenetih. Za en
gol prednosti je zmagala ekipa
Ormož 65, Po mnenju mno^h
nezadovoljnežev, zma^ ni odločila
njihova igra, temveč nelojakiost
sodnikov do ekipe J. Kerenčič.
Na koncu prireditve so vse ekipe
prejele priznanja za sodelovanje.
Skupina kluba Ormoških študentov
je izbrala najboljšega športnika.
STRELSKO DRUŠTVO »JOŽE LACKO«
- ZMAGOVALEC
V	čast 25. letnice strelske zveze
Jugoslavije in 30. letnice Sutjeske,je
SD ,,Jože Lacko" organiziralo ,,Ju-
lijski strelski tumir" s polavtomat-
sko puško v treh položajih. Tekmo-
vanje je bilo na občinskem strehšču
v Ptuju 30. junija. Tekmovalo je 5
ekip.
Proti, pričakovanju je zmagala
ekipa SD ,,Jože Lacko" Ptuj, ki je
Iz 973. krogi osvojila prvo mesto in
pokal Zveze rezervnih vojaških sta-
rešin. Drugo mesto je zasedla
reprezentanca Vojne oblasti Ljub-
ljana z 944. krogi, tretjo mesto je
zasedlo SD ,.Tumišče" z 909 krogi,
4. mesto SD „Železničar" z 817
krogi in 5. mesto SD „Izbira" Ptuj.
V	posamezni konkurenci je zma-
gal član reprezentanc^ Vojne oblasti
Ljubljana, Mile Jurič z 261. krogi.
Drugi je bil Vlado Brezovnik z 250.
krogi, tre^i Boško Novakovič z 243.
krogi, četrti Dragutin Stamatuvič z
242 krogi in peti Stanko Puljko z
240 krogi.
Organizacija tekmovanja je bila
solidna
S. Ivanovič
TURNIR »DAN BORCA«
Ptuj 30. junija 1973.
V	čast dneva borcev je športno
društvo „Borec" organiziralo tumir
v namiznem tenisu, kegljanju in
šahu.
Tekmovale so ekipe: zveze
sindikatov Ptuj, zveze mladine Ptuj,
gamizija Ptuj in SD ,,Borec".
V	kegljanju je pokal Borca
osvojila ekipa zveze sindikatov, pred
ekipami Borca, gamizije in zveze
mladine.
V	namiznem tenisu je ekipa zveze
sindikatov ponovno bila prva, dmgo
mesto je zasedla ekipa zveze
mladine Ptuj, tretjo mesto ekipa
gamizije in četrto mesto SD Borec.
V šahu je bilo videti, da bodo
ponovno trijumfirah sindikati saj je
ekipa sestavljena iz najboljšili
ptujskih šahistov, toda pripadniki
ptujske garnizije so prijetno
presenetih, ko so premagali ekipo
sindikata z 3:2 in SD Borec z 4:1.
Tako je v tej disciplini zmagala
gamizija Ptuj, drugo mesto je osvojil
sindikat, tretjo SD Borec in 4
mladinci. Tekmovanje so vodili
Subotič, Bohak, Klarič, Hankovič
in Bumbakovič.
SI. Ivanovič
Ptujske tabornice prve
Zmagovalci področnih taborni-
kih mnogobojev smo se udeležili
republiškega taborniškega tekmova-
la v mnogoboju, ki je bilo letos v
Sko^i Loki 22., 23. in 24. junija.
Ptujski taborniki, ki smo zastopah
mariborsko okrožje, smo sodelovali
s štirimi ekipami: z ekipama mlajših
tabornic in mlajših tabornikov Lac-
kovega odreda in z ekipama starejših
tabornic in tabornikov Kvedrovega
odreda.
Prvi dan smo si postavih tabor,
tekmovanje pa je zaradi slabega
vremena odpadlo. Takoj naslednji
dan smo se pomerih v postavljanju
šotorov in igri z žogo. Taborniki so
'grali nogomet, tabornice pa igro
-med dvema ognjema". Tudi tokrat
nam je vreme zagodlo in smo morale
'Srati pod streho, kjer je bilo
premalo prostora za rokomet.
Popoldne smo se z avtobusi
^peljali v bližino znane partizanske
Doinisnice Pranje, kjer smo izvedh
še drugi del tekmovanja, določenega
za ta dan. Tekmovah smo v
signalizaciji: Morsei in semafoiji. Po
tekmovanju smo si ogledah bolnišni-
co in se odpeljali nazaj v tabor. Po
večerji so organizatoiji pripravili
prijateljsko srečanje ob tabornem
ognju. S krajšim programom smo
sodelovah tudi mi. Ob skečih,
smešnicah in taborniških pesmih je
večer hitro minil.
Dež in pomanjkanje časa nam je
tudi zadnji dan onemogočilo izved-
bo orientacijskega pohoda, zato so
organizatorji sestavili teoretične te-
ste z vprašanji o prvi pomoči,
zgodovini tabomištva, pohtiki in
kulturi. Risah smo tudi skico dela
škoQeloške okohce. Nazadnje smo
se pomerili še v poznavanju topo-
gratskih znakov. Vsak član ekipe je
moral čim hitreje spoznati pet
znakov.
Po kosilu je sledila svečana
razglasitev rezultatov. Ptujski tabor-
niki smo se odrezali takole: mlajše
tabornice Lackovega odreda so
zasedle med šestimi ekipami četrto
mesto; mlajši taborniki Lackovega
odreda so bili tretji; starejši taborni-
ki Kvedrovega odreda so bili drugi;
starejše tabornice Kvedrovega odre-
da pa smo spet osvojile prvo mesto
in postale repubUške prvakinje v
svoji skupini.
Organizatoiji so pripravili tudi
zanimiva darila. Tretjeuvrščeni so
dobih taborniške rutice, drugo-
uvrščeni žepne baterije, zmagovalci
pa taborniške nože in posode za
malico.
Starejše tabomice smo si z zmago
na republiškem tekmovanju pribori-
le pravico sodelovati na državnem
tekmovanju v taborniškem mnogo-
boju, ki je vsaki dve leti nekje v
Jugoslaviji. Upamo, da bomo tudi
tam uspešne. BARBARA PEČEK
Naučimo se
plavati
Naše morje, reke in druge vode
vsako leto vzamejo veliko število
življenj, kajti mnogi, ki se žele
ohladiti v vodi, ne poznajo niri
osnovnih veščin plavanja.
Statistični podatki kažejo, da
letne izgube in vodni davek ni
majhen; predvsem med neplavalci. V
letu 1967 se je utopilo 508, leto
kasneje je število upadlo zaradi
deževnega polena na 373, vendar je
že v letu 1969 naraslo na 443 in
nenehno narašča.
Povečalo se je tudi število utopi-
tev plavalcev zaradi nestrokovnosti
in nesreč pri vodnih športih, kot so:
podvodni ribolov, vodno smučanje
in seveda prevelika samozavest v
osebne plavalne sposobnosti. Naj-
bolj česti vzrok utopitev med
neplavalci in plavalci je osnovno
nepoznavanje voda v katerih se
želijo sprostiti in ohladiti.
Vedno več imamo plavalnih šol in
tečajev za neplavalce, vendar izbolj-
šave niso opazne, ker je odziv nanje
minimalen ah pa ga sploh ni. Mnogo
večji uspeh so dosegli plavalni tečaji
v sklopu delovnih in športnih
kolektivov, kakor tudi v času
služenja JLA.
V	Zagrebu je ustanovljeno društvo
za borbo proti utapljanju, ki je
natisnilo tudi svoj priročnik, v
katerem na preprost način z navo-
dih in pojasnili navajajo vzroke
utopitev in kako se jim laliko
izognemo ali pa jih preprečimo.
Prav tako je v tem priročniku
nazorno opisana prva pomoč, ki se
daje utopljencu. Dmštvo ima svoje
plavalne instruktoije, ki jih daje na
razpolago vsem delovnim organi-
zacijam in društvom, ki žele uvesti
plavalni tečaj in potrebujejo stro-
kovno vodstvo.
V	kratkem bo izšel še nov
priročnik „Naučimo se plavati",
uvedla pa se bo tudi kontrola nad
plavalnimi šolami in tečaji, katere
bodo za prizadevnost in uspehe na
koncu leta nagradili. Samo letos so v
Beogradu usposobili 70 študentov
inštruktorjev za učenje plavanja.
J. Maček
ORMOŽ-BRANIK
21:21 (11:9)
Prijateljsko srečanje dveh roko-
metirih ekip, ki zavzemata prvi dve
mesti v slovenski vzhodni ligi, seje
odigralo v Omiožu v Mestni grabi.
Tekma je bila precej groba, tako z
ene, kot z druge strani. Rokometašu
ekipe iz Maribora so morali nuditi
zdravniško pomoč. Ljubiteljem ro-
kometa sta ekipi prikazali dobro
igro. Naspromika sta si bila
polnovredna. Z enako spretnostjo
sta si podajala žogo in večala število
zadetkov. Rezultat se je venomer
izmenjaval, dokler se tekma ni
končala z neodločenim rezultatom.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 12. julija ig^j
Prometna zapora za težka
vozila v turistični sezoni
Turistična sezona, katero smo v
Sloveniji omejili med 15. junij in 15.
september je tisti čas, ko na naših
cestah, gostiščih, trgovinah in
drugod prevladujejo turisri-domači
in tuji. Začetek glavne turistične
sezone je najbolj opazen ravno v
prometu, katerega gostota se v tem
obdobju nekolikokrat poveča,
zaradi česar so, naši prometni in
cestni organi sklenih, da je v tem
času v javnem prometu potrebno
sprejeti tudi nova, dodatna določila,
ki bodo omogočila normalno in
hitro odvijanje prometa na prenatr-
panih in ozkih slovenskih cestah.
Sezonski prometni predpisi, ki so
predvsem namenjeni počasnejšim in
težjim vozilom, bodo pričeli veljati
v petek, 15. julija. Novi predpisi
bodo omejevah promet omenjenim
vozilom ob kritičnih urah, sobotah,
nedeljah in dnevih pred prazniki.
Pripravlja pa se osnutek zakona , s
Tcaterim bi se težki promet v sezoni
omejil na minimum, to je, da bi se
dovoljeval le za prevoz hitro
pokvarljivega blaga. Iz zemljevida je
razvidno katere peste v Sloveniji
bodo zajeli novi predpisi, ki si jii
lahko posamezne občine še
poostrijo, če bo zaradi gostote
prometa to potrebno.
Na cestah z ostrejšim režimom
(glej zemljevi-debelo začrtano)
veljajo naslednje omejitve:
-	v petek in dnevi pred državnimi
prazniki od 16. do 21. ure;
-	v sobotah od 5. do 9. ure in od
15. do 21. ure;
-	v nedeljah in med praznikom
od 5. do 22. ure;
-	splošna prepoved na omenjenih
cestah pa velja za vsa tovorna vozila
od 17. do 21. ure in se bo kršitev
strogo kaznovala; tako šofer
kamiona, kakor podjetje katerega
last je vozilo.
Na cestah z blažjim režimom (na
zemljevidu tanše začrtano) pa
veljajo naslednje omejitven
-	v dnevih pred državnim
praznikom od 16. do 21. ure;
-	v soboto od 15. do 21. ure;
-	v nedeljo od 6. do 21. ure;
med prazniki od 5. do 22. ure;
Navedena prepoved velja za vsa
vozila, ki imajo nosibiost tovora nad
3.000 kg, za vprežna vozila, delovne
stroje in za vozila, s katerimi se
kandidati učijo voziti.
Za delovne stroje in vprežna
vozila velja v tem času še dodatna
omejitev vožnje od- prvega somraka
do popolne zdanitve.
Novi predpisi bodo močno
razbremeniU voznike-turiste, katere
so na poti proti moiju- in drugim
letoviščem zavirali tovornjaki in
dmga počasna vozila.
Kot smo omenih, predpis ne velja
za vozila, ki prevežajo pokvar^iva
živila, naftne derivate, živino ali če
so potrebna za pomoč na cesti
(gradnjo ali vleko).
J. MACEK
Zelenje med Ormoško cesto»
kolesarsko stezo v Ptuju že dob^
štirinajst dni zakriva vse prometj
znake, ki niso vidni niti iz bližine;
metrov.
Težko je reči, kdo je večji krivei
ali Komunalno podje^e, ki t
vzdržuje zelenic, oziroma je nasadi
neprimerno grmičevje ob cesto,;
služba prometne vamosri, ki |
dolžna nadzorovati objekte in pt
metna obvestila, ki so potrebna:
normalno in varno odvijanje pr
meta.	_	i
Grmičevje, niti malo, niti visot
ne sodi ob cestišče, še manj pa I
pas med cesto in kolesarkso sttf
ter pločnikom na drugi strani. N:
prva niti druga stran ne more slež
dogodkom z drugega pasu, za«
česar se je pripetilo že mnoL
nesreč. Najbolj ogroženi so otioCj
ki nenadoma izza grma pritečejo:!
cestišče.	!
Zakriti prometni
znaki
Pismonosa pripoveduje
BEG SKOZI ZADNJE OKONO
Mnogokrat se pripeti, da skoraj
nepomembne m^ei^osti spravijo
človeka v velike težave, iz katerih se
je treba včasih rešiti tudi skozi okno
in to kar v spodnjih hlačah. „V
takšnem položaju se je pred leti
znašel tudi naš pismonoša, ko se mu
je na hlačali utrgal čisto navaden
gumbek in mu gaje naša lepa soseda
skušala prišiti", nam je v pismu
napisal bralec Tednika, ki bere naša
„poštarska nadaljevanja".
Vas, v kateri je raznašal poštne
pošiljke, je imela svojo pošto in
nekaj več kot dvesto prebivalcev. Tu
je bila še šola, nekaj gostiln, imeti pa
so tudi kovačijo in kovač njene
lepote strašno ljubosumen in ne-
malokrat je kdo zaradi tega imel
plavo oko ali pa je moral pred-
časno k zobozdravniku.
Bilo je v petek dopoldan. Vaški
poštarje raznašal pošiljke od hiše do
hiše, dokler ... se mu na hlačah ni
utrgal ^mb. Pasa ni nosil, odletel
pa mu je ravno zgornji, ki drži, da
hlače ne morejo zdrsniti čez bok.
Pismonoša si ni dolgo belil glave, kaj
storiti. Odvezal je kravato in si jo
opasal okoli pasu. Tako za hlače ni
bilo več bojazni, da bi jih na
službenem mestu izgubil. Ta dan je
imel pismo mdi za lepo kovačevo
ženo.
Preden je prišel do praga hiše, je
zashšal njen miti glas: ,,Ježeš na,ja
kakšen pa si? Kaj te ni nič sram?
Pa menda se ga' nisi pri kom
nažehtal? "
Bilo mu je strašno nerodno in
najraje bi se bil kar v zemljo
noereznil. Jezik se mu ie dobesedno
zalepil na nebo in dolgo je potrebo-
val, daje lahko izjecljal, kaj se mu je
pripetilo. Ženska seveda ne bi bila
ženska, če ne bi bila takoj priprav-
ljena pomagati moškemu, ki je v
težavi. Kovačica je bila zelo osam-
ljena ženska. Želela si je družbe.
Poštarjeva nesreča ji je ravno prav
prišla.
„Noter stopi, saj nisi cigan, da se
takšen klatiš naokrog", mu je skoraj
ukazala. „Prišila ti bom nov gumb,
ti boš pa med tem zvrnU šilček".
Zapahnila je duri. Vendar tudi
tokrat pismonoša ni imel sreče. ,,Ce
gre krava, naj gra še tele", pravi
pregovor, kadar nimamo sreče in
ravno v tem trenutku se je na
dvorišču pojavil mož, ki mu je takoj
postalo čudno, zakaj so vhodne
dveri zapahnjene. ,,Ljubimca ima","
se je porodilo v njegovi ljubosumni
glavi. V hišo ni mogel - iz nje pa je
zelo lepo in jasno stišal: ,,No hitro
ga rukni, da ti ne bo nerodno sleči
hlač. Kaj mishš, da si edini in prvi,
ki ga vidim, kako se slači."
Nesrečni kovač je pied vrati
skoraj onemel. Kar precej časa je
preteklo, da se je zbral in spomnil,
da ima v skednju prečni zatič kravje
vprege, s katerim bo posvetil „lju-
bimcema." Ves besen seje z palico
(železno) zapodil v domača vrata in
tulil: ,,Odpri, ti bom že posvetil,
tebi in tistemu, ki ga slačiš v moji
hiši! . . . Sledilo je preklinjanje itd.
„Tak, o oče nebeški, ta divjak me
bo vendar ubil! Kam naj se skri-
jem", je tarnal prestrašeni pismono-
ša. „Beži, skriti se ne moreš, ker te
bo našel", mu je odvrnila prav tako
prestrašena kovačeva žena. V na-
slednjem trenutku je pismonoša po
zračni poti kar biez hlač zapustil
hišo svoje pomočnice in še preden
se je spomnil, da nima hlač, se je
okrog ogala prikazal ljubosumni
mož. Kros -čez dm in stm poštaqa
in njegovega gonitelja seje nadalje-
val vse do policijskega urada, kamor
sta v nekaj centimetrov razlike
pridivjala oba; eden bolj raztrgan
kakor drugi.
Polni dve uri sta bili potrebni, da
se je stvar razjasnila in še dober
teden pismonoša ni upal priti po
svoje hlače, še manj da bi k hiši
prinesel kakšno pošiljko.
Streljanje
PTUJSKI EKIPNI IN POSAMEZJ
ZMAGOVALCI__j
V strelski, disciplini stieljad
glinastih golobov, so ptujski stiefi
ekipno zmagali pred ekipo 4
Murske Sobote in ljubljani
,,01impijo".
Posamezni zmagovalec je t
Ptujčan Rožmarin. Tudi lansko ID
je bil zmagovalec Ptujčan Jerent
Ekipna zmaga najavlja renesafl
ptujskih strelcev v streljanju «
glinaste golobe, podobno letu 19»
ko smo bih prvi ekipno i
posamično v državi.
Prvenstvo SFRJ bo v nedeljo!
juUja v Zagrebu.
Kdaj je strela avtomobilu nevarna
Bližajo se poletne nevihte z
grmenjem in bliskanjem in zanimivo
je vedeti kako se zavarujemo pred
strelo v avtomobilu.
Strela, ki trešči v avto, ne
poškoduje karoserye, saj po mokri
površini steče v zemljo. Potniki v
avtomobilu ob tem prehodu začuti-
jo le rahlo naelektrenost.
Nevamost udara strele raste s
površino, ki ni iz kovine, še vedno
so avti z nekovinsko površino, npr. s
platneno streho, bolj nevarni pred
strelo, k ot p opolnoma k ovinski.
Strela lahko udari v avto med
vožnjo ali parkiranju. Priporočljivo
je, da se med nevihto vozilo giblje,
ker mu dež zmoči podvozje in je
zaradi tega boljši prevodnik elek'
ke v zemljo.
V dežju z grmenjem in bliskali)'
je avto v nevarnosti le, če štit
karoserije antena. Strela, ki ud^
anteno, steče najprej v radf'
sprejemnik, od tam pa preskoči
potnike. Zato pred bližajočo^
nevihto spravite anteno. Med s*
nevihto ni najboH priporoči'
zlaganje anten, ker lahko strelaij
delom oplazi voznika, hkrati pa®
potnike v vozilu. Razni gui"5'
trakovi, ki jih vozniki obešajo
podvozje, ne preprečujejo stp
Brez njih in seveda brez anteni'
avtomobil varen v nevihti. j
tedmk — četrtek. 12. julija 1973
stran 13
Kaj je kozmetika?
Nihče ne more trditi, daje dekle,
ki si namaže vsemogoče barve po
obrazu, čisto in lepo urejeno.
Marsikatera si z hčili prekriva
neredno higieno, kije glavni faktor
in osnova za ličenje.
Glavni vir lepote našega videza je
lepo očiščena koža. To storimo z
milom ah kakšnim drugim čistilnim
sredstvom za kožo. Vsakdo, ki hoče
ob hčeriju obdržati mladosten videz,
mora najprej kožo pripraviti na
ličenje. Kozmetika je v pravem
pomenu redna higiena. Poznamo
mnogo deklet, ki si kupujejo razna
kozmetična sredstva, ne da bi se
pred tem prepričale ah so določena
hčila sploh primerna za njihovo
kožo, in če so v skladu z njihovo
zunanjostjo. Zaradi tega se zgodi, da
vidimo nekatere obraze „urejene"
kot pustne šeme.
Prav bi bilo, da se vsak, ki se hoče
ličiti, prej posvetuje s kozmetičar-
jem. Kozmetičar bo prav gotovo za
vašo kožo predlagal ustrezne barve
in druga sredstva, primerna vaši koži
in zunanjosti. Mnogo žena porabi
preveliko denarja za" nakup kozme-
tičnih sredstev. Mnoge vidijo pri
svojih prijateljicala hčilo in si misli-
jo, da bo to isto primemo tudi za
njih. Pri tem pa ne pomislijo, da si
liiko pokvarijo še tisti čar, ki jim je
dala narava.	sf
DENAR ODNESEL
POLEG LASTNIKA
Iz spalnice Franca Pal iz Hajdine
je 6. julija letos doslej še neznani
storilec ukradel 2.900,00 dinarjev.
Zanimivo je, da je Pal srečal tatu v
svojem stanovanju in ga vprašal, kaj
dela, oziroma koga išče. Neznanec
ni hotel ničesar odgovoriti in odšel.
Pal je takoj nato ugotovil, da mu je
zmanjkal denar. Poskušal je zasledo-
vati storilca vendar brez uspeha, ker
se je tat verjetno odpeljal z
avtomobilom. Organom milice je
storilca opisal tako: ,,Oblečen je bil
v sivo obfeko, na glavi je imel rdečo
čepico, nosil je rjave čevlje. Bil je
bolj temne polti, vendar zaradi
solidne obleke menim, da ni bil
cigan. Najverjetneje je bil kakšen
predrzne ž, ki je vedel, kje imam
denar, saj je za tatvino porabil le 15
minut."
UMRL V GOZDU
žena Jožeta Kokota iz Goričaka
6, se je v nedeljo, 8. julija letos
vrnila domov, in takoj pogrešala
moža. Odšla je v gozd, ker je imel
mož navado oditi po gobe. Kmalu je
zaslišala lajež dom_ačega psa, ki ga je
mož vzel s seboj. Šla je za glasom in
našla psa ob globokem breznu kjer
je zagledala mrtvega moža.
Pokojni je bil zaposlen v Avstriji
in je bil omenjenega dne doma na
obisku. Zdravnik je ugotovil, da je
umrl za srčno kapjo.
Prstec - državni prvak v atletskem peteroboju
M ■>	i" sredo je bilo v
_ anboru državno prvenstvo v atlet-
^em mnogoboju za člane, članice,
"iiadmke in mladince,
lekmovanja se je udeležil tudi
Prstec, TVD Partizan Ptuj, kije
(jgP^^^oboju za starejše mladince
segel prvo mesto in prejel zlato
Skupno je zbral 2434 točk
Uvrr samo točko prehitel drugo
Tjepi.ega Draga Vasiča iz Šabca.
^rema ^^ ^^ Dragiša Djorčevič iz
Prstec je dosegel naslednje rezul-
tate: daljina - 6,32,kopje - 26,10,
200 m 23,2, disk 20,52, 1500 m
4,37,2. V vseh disciphnah so re-
zultati sohdni, razen pri metu diska.
Dalj časa je bil v vodstvu drugo
uvrščeni Vasič, šele v zadnji discipli-
ni, v teku na 1500 m, ga je Prstec
prehitel ter tako zmagal.
Leta 1946 je osvojila v teku na
100 in 200 m Ptujčanka Šentjur-
čeva državni naslov. Tako smo po
27 letih dobili v Ptuju zopet atletski
državni naslov.
Miki Prstec je zelo nadaijčn atlet
in bo v kraljici športa ob marljivem
treningu in disciphni dosegel še lepe
rezultate.
Ta športna zvrst zahteva požrtvo-
valnost pri delu. Pričakujemo lahko,
da bo Prstec ostal zvest svojemu
športu.
OP
14 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 12. julija ig^j
Tekmovanje žanjic v Dornavi
Pri gostišču Bister v Dornavi je bilo v nedeljo popoldne us^
tekmovanje žanjic. Pomerile so se domačinke Marija Simcsiic, Manja ^
Maijeta Kokol, Rozalija Šegula, Elizabeta Leben in Marija Jurič, najstaj
žanjica stara 78 let. V skorajda enakovredni tekmi je zmagala Euzac
Leben. Nagrade in južino po končani tekmi je prispeval gostilničar«
Bister. Žanjicam je brusil srpe domačin Konrad Hrga.
Na tekmovalni parceli, seveda zunaj konkurence, je žel tudi konU"
KK Ptuj, delovnega enota Domava.	,
Žanjice in drugi udeleženci uspele prireditve so se potem zabav."
pozno noč.

__ ČETRTEK, 12. julija 1973
STRAN 15
fezervtrano
la tuizeka
nober den no lep pozdrov fsen!
7odiič sen van pisa, da smo ze
^eli z žetvijo, gnes pa van moren
^	da sen od tote mantrnije
'puklasti grota. Vete na na-
"h bregaeah nemrec jo čombajni
vti pa moremo v glovnem vse roč-
požjavti. Letosja krušna leti-
" še se te nekak tak hajd, hajd
Snbro obeta no to pomeni, da
«kdanjega kruheca nemo strodali.
i^uci fiks, Ioni nesmo meli skoro
^č jobolk, letos pa de skoro glih
tak To pomeni_, da letos no drugo
leto nemo jebelsnice pili. V goricah
pa se nan vseeno lepo obeta. Samo
yete meni, ki man samo gorico na en
kol (pa še tisti je že sprhneti) to
čista nič ne pomeni. Mo ga pa zato
pri sosidi žinga, seveda, če de mi kaj
ponuda. Jas sen pač toke sorte ftič,
ki provin, da je za mene vinska roža
najbolj dišeča.
Dreačig pa je vete vinogrodnistvo
!v nasi Prlekiji čista na pesjen repi.
Gorice so store no izrojene, no jih
niše več prav ne obnovla. Lidje
provijo, da zato nemajo penez,
kokšni kredit pa je tudi hujdič
dobiti. Če de to še dale tak naprej
šlo te mo skoro mogU Slovenske
gorice v kokšno drugo ime
prekrstiti. Vete jas že enih por let
okoli hiše prepevlen tisto pesmico:
En hribček bom kupil bom trsek
sadil..., pa ga še zaj nesen kupa.
Vete zodja leta je več tokšnih
vinogrodnikov (po mestah seveda),
ki si pojejo: En hribček bom kupil,
si bom vikend zgradil, bon dnarce
not vložil no dovek ftajil . . . Vete
jas neman čista nič prta totih
vikendošon. Lidje pač radi z mesta
na deželo pobegnejo no mojo negi
en svoj kot v kerega se skryejo pred
svojimi križi no težovami. Če so
dinarci pošteno zasluženi, mi je
vseeno pa makar de si keri na našen
Suhen bregi grod sezida.
Jebal ga na iglin šic, jas poznan
enega vikendoša, ki reče duma ženi,
' da gre na službeno potovoje, un pa
lepo v vikendi s svojo ljubico
MKsmoralne probleme rešovle. Joj,
ce de ga enkrat ta štora poleg
dobila, te de meja vikend z goricnin
, kolon po glovi.
PISMO IZ BIOGRADA NA MORJI
Z morja mi je pisa Ptujčan, ki se
jni je podisa Morski vuk. Tak piše:
Lujs, zodjič si nan dova nekšne
novike, naj se fsi tisti, ki gremo na
"■orje pasko momo pred morskimi
"Dicami, ki v modrčkih plavajo.
Lujs, jas ti rečen, toga je v Biogradi
tejko, ke je skoro morje premalo. Pa
veš kejko je tu doU Ptujčanof.
Premoj krščeni duši, vsoki ta tretji,
ki ga srečan je iz Ptuja duma no se
mi zdi, da bi morali Biograd na
morji preimenovati v Ptuj na morji.
Veš, drgačik se kar fanj momo.
Sunce je vročo, morje je soleno,
vino je dobro, samo cene so
prekleto droge. Jas sen že tak rjovi
kak, da bi iz Afrike priša. Ugotova
sen, da je dosti bojše biti na dopusti
kak pa v podjetji delati. Lujs, jas sen
pogrunta en fajn predlog, ki bi ga
lehko ti, ki se poznaš z fsemi bogeci
no hujdič i v zakon sprava.^ Jas
predlogan, da bi imeli v. bodoče fsi
zaposleni 11 mesecof dopusta no en
delovni mesec v leti . . . Pjebi to bi
bilo luštno.
Lujs, tejko ti naj bo za gnes, če
me nede kokšni morski pes pozoba,
te se vidima drugi tjaden v IVlekiji.
Tebe no fse brolce Tednika
pozdrovla Morski vuk.
Pje, Morski vuk vidin da se ti
dobro godi tan doli v tisti vejki
mlaki. Malo so se mi sline pocedle
tan kak mi pišeš o ribicah z modrčki
no o dobren vini. Pje s tistin tvojin
predlogon, da bi meli na leto 11
mescof dopusta najbrž nede nič, pa
če glih mamo tudi že toke, ki resen
samo en mesec v leti delajo, drugo
pa majo dopust na delovnen mesti.
Pasko se mej, da te nede kokšna
riba s plavutjo počohala. Pje te si
fertik. Samo še se lahko prikrižaš pa
de kunec s toboj, saj te dobro
poznan no ven, da z menoj vred nesi
za nič sposoben. Gdo boš priša
domu se mi javi, da mo te resen
vida, če si tak črni kak mi pišeš, no
če si resen dlako meja. Samo veš
vuk ostone gUh tak še dale naprej
vuk, pa če glih je v drugi dlaki ali pa
forbi.
Te pa srečno Lujzek.
NAŠLI MRTVO
V STANOVANJU
Na postajo milice v Ptuju je v
ponedeljek, 9. julija letos ob 11 45
un prišlo sporočUo, da je Greta
Slavic v svojem stanovanju mrtva.
Pokojna je bila laborantski tehnik
v ptujski^ bolnišnici, stanovala je v
Gregorčičevem drevoredu 5 v Ptuju.
Vzrok smrti še ni pojasnjen.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 12. julija ig^j
POPULARNI SLOVENSKI PEVCI
V PTUJU, KIDRIČEVEM IN ORMOŽU
Združenje glasbenikov LIRA iz Cakovca bo v tem mesecu na območju
ptujske in ormoške občine priredilo več koncertov z plesom, na katerih
bodo nastopih najpopularnejši slovenski vokahii in instrumentalni izvajalci,
ob sodelovanju gostov sosednjih repubUk.
Prvi tovrstni koncert je bil pred časom na ptujskem gradu, ki je bil
kljub slabi obveščenosti tako števihio obiskan, da si ga mnogi niso mogh
ogledati, ker so pošle vstopnice.
Naslednji koncert bo 14. juhja v veliki dvorani TGA Kidričevo, kjer
bodo ob spremjavi ansambla Bertija Rodoška nastopih: Ditka Haberl, Majda
Jazbec, Maijetka Falk; tečejo pa še dogovori z Zlatkom Jugom, Ivico Šerfezi
in Mišo Kovačem.
V	soboto, 21. julija in nedeljo, 22. juhja bo koncert v Ptuju, ponovno v
grajski restavraciji, vendar bodo tokrat gostovaU Marjana Deržaj, Janko
Ropret, in Andreja Zupančič. Nastop se bo pričel ob 20. uri in bo do konca
strežbe grajske restavracije.
V	Ormožu bo koncert v nedeljo, 22. julija ob 19. uri veijetno na
stadionu v Mestni grabi. Nastopih bodo: Oto Pestner, Zoran Lekovič,
Magetka Falk in Vesna Golmajer.
,Zoranu Lekoviču nikoli ne zmanjka občinstva, niti oboževala v
Rodile so:
Angela Krajnc, Gruškovje 160 -
Maijetko; Marija Sketa, Biš 45 -
dečka; Mihca Kaučič, K^žar 1 -
deklico; Marija Sluga, Svetinci 31 -
Ivanko; Marija Kolarič, Mala vas n.
h. - dečka; Marija Mesarec, Senešci
32 - Mirka; Irena Kolar, Središče
41 - Dahborko; Jožica Skoliber,
Poštna 3, Ormož - Janjo; Olga
Štumberger, Majšperk 41 - dečka;
Ana Trop, Sardinje 41 - Cirila;
Marija Habjanič^ Vintarovci 80 -
deklico; Anica Žumar, Hajdoše 69
-	dečka; Martina Antohč, Moškanj-
ci 3 - Marka; Marija Sedlar,
Koračice 68 - Andrejo; Elizabeta
Tement, Zlatoličje 9/c - dekhco;
Cita Habjanič, Cvetlična 15, Ormož
-	Andreja; Antonija Žižek,
Trnovska vas 17 - Anico; Rozalija
Planec, Nova vas 62 - Mitja; Marija
Topolovec, Zg. Leskovec 11 —
dečka; Sonja Rojko, Orešje n. h. -
dečka; Elizabeta Petek, Hlaponci 48
-	dečka; Marija Ceh, Runeč 47 -
dečka; Albina Planine, Sestraže 54
-	dečka; Marija Trafela, Dežno n. h.
-	deklico;.
POROKE:
Dragutin Vobner, Ciril Metodov
drevored 10 in Tatjana Bračko,
Kajuhova 10; Andrej Krajnc, Mestni
vrh 120 in Terezija Benko, Ločič
28; Rudolf Nahberger, Zg. Hajdina
87 in Mira Vihkov, Sp. Hajdina 66;
Maksimiljan Plazar, ZlatoUčje 22 in
Ana Celan, Slovenja vas 22;.
UMRLI SO:
Jožef Štampar, Ivanjkovci 2. roj.
1914, umrl 4. 7. 1973; Elizabeta
Vidovič, Zagrebška 82, roj. 1906.,
umrla 6. 7. 1973.; Ludvik Hodžar,
Dobrava 12, Ormož, roj. 1891.,
umrl 7. 7. 1973.; Antonija
Kostanjevec, Cučkova 3, roj. 1879.,
umrla 7. 7. 1973.; Franc
Magdalenič, Trnovec 37, roj. 1946.;
umrl 7. 7. 1973.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vosnjako^
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Iznaj
četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj, št. 52400-603-30458. - Tiska Marif
tisk, Maribor, Svetozarevsl'« u'ica 14.