Poštnina plačana v gotovini. Spedizione in abb. post. II. gruppo KAJ SE SKRIVA. ZA PONUDBO o sodelo vanju z Ljudsko fronto jJigdiJiJij CENA 20 lir. 6 dia Prua seja občinskega sueta v Trstu je zlasti v pogledu Vidalije-Vih social-šovinistov kaj poučna in ne bo škodilo, če se še enkrat povrnemo k njej in o njej na kratko spregovorimo. Poučne pa so tudi seje v podeželskih občinah, kjer so vidalijevci, vsaj tam, kjer se jim je to zdelo prikladno in koristno, ubrali pot nekakšnega sodelovanja z Ljudsko fronto; sodelovanja, ki naj bi bilo podobno sodelovanju med jahačem in konjem in kjer bi bila seveda konj Ljudska fronta. Kakor smo na tem mestu ie napisali, so pokazali vidalijevci na splošno, njih slovenski zastopniki pa se posebno, velik oportunizem, ki bi se lahko za te Slovence imenoval naravnost narodno izdajstvo. kidali je sklenil, da morajo iz tak-tičnih razlogov zaradi Slovencev vendar nekaj narediti za njih narodnostne pravice, da ne bo njegova igra prejasna. Zato je ponižno zaprosil za slovenskega tolmača in stenografa, kidali, ki ni nič manjši šovinist kot njegov tovariš škof San-tin, je mislil, da bo to dovolj za ubogo slovensko rajo, saj psu je dovolj, če mu vržeš kost. Toda za to miloščino ni hotel prositi po slovensko. Ne, v uboj» je poslal Jurngo, Slovenci pa so morali molčati in celo Košuta, ki zna dobro slovensko deklamirati, je moral govoriti v slabi italijanščini in se tako izpostavljati zasmehu italijanskih šovinistov. Gombacci, Malalan «n Bidovec, da tudi Bidovec, pa so morali molčati. Kaj hočemo, malce je strah, malce pa gospodarjevi ukazi, ki ne dopuščajo izgovorov. Tako so ti svetniki zatajili svoj jezik in svoje ljudi, ki so jih izvolili v dobri veri. Toda zapostavljanja slovenskega jezika in pravic slovenskega ljudstva ni bilo le v Trstu, temveč tudi V Miljah, kjer imajo socialpatrioti Večino. Tam so izvolili same italijanske odbornike, govorili pa so tudi samo italijanski. Vse to je seveda vznevoljilo Slovence in poštene italijanske demokrate, ki so glasovali za Vi-dalija. Cc upoštevamo vse to, nam bo tudi jasno, kakšni skriti nagibi in razlogi narekujejo Vidaliju, da skuša na podeželju ubrati pot sodelovanja z Ljudsko fronto, čeprav je še na neki tiskovni konferenci tik pred volitvami izjavil, da se mu takšno sodelovanje gabi. Vidalijevci opažajo, da se njihovi položaji, ki so jih dosegli na volitvah, nevarno majejo, da ljudstvo spričo izdajstva njegovih nacionalnih interesov s strani Vidalijevih svetnikov vedno bolj odpira oči in da tistih 35.000 glasov, ki jih je kidali dosegel v zanj ugodnem trenutku, ne predstavlja dejanske moči njegovega gibanja. Poleg vsega tega Pa tudi niso vsi njegovi svetniki sposobni upravljati občin. Vidalijevcem prihajajo z vseh Strani, zlasti pa od Slovencev, vedno bolj številni očitki zaradi njih oportunistične politike ih stvar postaja zadnje vedno bolj nerodna in neugodna. Zato iščejo neko rešitev in ta rešitev naj bi bilo sodelovanje s toliko obrekovano Ljudsko fronto in z ljudmi, ki so jih Še Včeraj zmerjali z izdajalci, tatovi in podobno. Toda naši ljudje niso kalini, da bi jih kar tako lovili na svoje limanice, pa naj so njih besede, še tako ... . sladke. Mi ne bomo reševali njih borbo kaj pridobili. Sprejemati kak potapljajoče barke, niti hodili za- sedež v občinski upravi, ki nam Uje po kostanj v ogenj. Kar sa- ga ti ljudje ponujajo, bi pomenilo TRST 2». julij» 1»I9 leto Četrto šte«ika 170 KRIŠKI RIBICI SE PRIPRAVLJAJO NA LOV NA SKOMBRE (Foto Magajna) 'I miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiini iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiiiiiiniiiMiiiiimiJiiiiiiiiiiiinHitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiKn utvar, da bomo s parlamentarno mi naj se skuhajo p juhi, ki so si jo skuhali in jo tako lepo zabelili s svojimi šovinističnimi začimbami. Ne gospodje, mi nismo vajeni prositi miloščine, mi terjamo kar Mam gre, Niti si ne delamo nikakih biti porok za vse, kar bodo oni nečednega skuhali. Sodelovanje s šovinisti tipa Viđali, ki ni bil nikoli prijatelj Slovencev, je nemogoče in bi bilo največji absurd. Tem ljudem gre le prezir, ki med Slo- Da, mi smo za sodelovanje, smo za enotnost, toda na borbeni podlagi. Ta enotnost pa ne pomeni izdajanje nacionalnih interesov Slo-'dilrie borbe in borbe proti imperia- vencev in družbenih interesov vseh Uzmu in v tem je njena največja demokratov sploh. Mi dobro ve-moč, četudi sc ta moč trenutno ni mo, da bomo dosegli zaščito teh pokazala v številu glasov. Dosled- nacionalnih interesov ter prepre-ne borce, ki gredo po ravni poti, čili nacionalno in socialno zatira- plazne enotnosti za vsako ceno pa vedno čaka uspeh. , nje, ki sta le dve plati zatiranja ne maramo. venci in demokratičnimi Italijani proti njim vedno bolj narašča. Naša pot je jasna. Ljudska fronta je ostala zvesta načelom osvobo- delovnega ljudstva po reakciji, le z enotnostjo vseh slovenskih in italijanskih demokratov v bratski slo-0i, kjer ne bo nihče prevladoval in kjer se ne bo nihče sramoval svoje narodnosti in jezika. Oportunistične in kleče- KRONIKA Ameriški imperializem vedno bolj požira svoje varovance V rimskem senatu so se senatorji nudo pretepli. Nasprotujoči si skupini sta se vrgli druga proti drugi in začela se je bitka s pestmi in brcami, ki jo številno službujoče osebje ni moglo preprečiti. Pretep je trajal 20 minut in takega še ne pomnijo v rimskem parlamentu. V Bukarešti so aretirali dva nameščenca ambasade FLRJ s pretvezo, da sta širila brošure. Portugalska zbornica je ratificirala z 80 glasovi proti 3 atlantski pakt. V francoskem parlamentu pa so ga ratificirali s 398 glasovi proti 187. Poljska vlada je izjavila, da je dekret kongregacije «Santi Offici!» o izobčenju komunistov navadna provokacija. Enote 8. divizije demokratične vojske so na fronti Grammosa pre. prečile poskus monarhofašistov, ki so hoteli zasesti položaje Narkojila-Kefalovis. Konferenca za revizijo konvencije o Rdečem križu je sklenila, da vojni ujetniki ne smejo biti več izkoriščani pri čiščenju min. Velika Britanija je ratificirala statut «Evropskega sveta». Neko egiptovsko letalo redne proge Aleksandrija-Kairo se je zrušilo blizu Aleksandrije, pri čemer je bilo 7 mrtvih. 19 razbojnikov Je v Sardiniji z brzostrelkami napadlo avtobus in več osebnih avtomobilov ter oropalo 75 ljudi. Ameriški Kongres je odobril zni. žanje kreditov Marshallovega pia. na za leto 1949-50 za 10 odstotkov, kar znaša okoli 570 milijonov dolarjev. Grški list «Estia» poroča, da so po Calcid! na otoku Evbeja nosili glavi dveh partizanov, ki sta padla v boju z monarhofašistlčnlmi četami. Perzijski parlament je odklonil ratifikacijo novega sporazuma o petroleju, ki ga je sklenila vlada z anglo-iransko družbo. Centralni komite KPI je sporo, čil, da je imela KPI 30. junija 1949 leta 2,028.042 članov, medtem ko je pred enim letom štela le 1,964.287 članov. Danes pa šteje KPI 2,242.719 članov ker je treba upoštevati tudi 214.677 članov ko. munistične mladine. Delo namestnikov za Avstrijo sc je nadaljevalo. Razpravljali so zlasti o petrolejskih vrelcih v Avstriji. Stavka angleških pristanlščnih delavcev se je končala z uspehom. Trajala je 32 dni In delavci kljub proglasitvi izrednega stanja niso klonili. Izjemno stanje, se Je prenehalo v torek. Primankljaj angleške plačilne bilance za leto 1949-1950 znaša 1509 milijonov dolarjev. Admiral Blanky, ki je vodil atomska bombardiranja na Bikinih leta 1947. je po radiu izjavil, da bo treba na ladjah uvesti le neka. tere spremembe, pa Jim ne bodo mogle atomske bombe več škoditi. Ameriški zakladni minister John Snyder je iz Aten odletel v Washington. Na otoku Okinava Je razsajal Izredno divji tajfun. Njegova brzina je znašala 200 km na uro. Podiral, je drevje in uničeval barake ter liudo poškodoval ameriške letalske naprave. Več ljudi je bilo ranjenih. V Londonu je bilo prvo zasedanje tako imenovanih «svobodnih sindikatov». Sedež teh razbijašklh .sindikatov bo v Belgiji. Pravijo, da bodo v Indoneziji kmalu prenehale sovražnosti. Znani bandit Giuliano Je postavil sicilskim oblastem Ultimat, v katerem izjavlja, da bo začel ofenzivo 1. avgusta, če ne sprejmejo njegovih pogojev. Stari lisjak Winston Churchill le šel v Italijo na dopust, in sicer na jezero Garda. Pravijo, da ga fotografi lovijo, da bi ga lahko slikali v kopalnih hlačkah, pa jim doslej to še ni uspelo. V ZDA je zopet naraslo število brezposelnih. Junija je dobivalo podporo za brezposelne 1.814,000 ljudi. Ti podatki pa ne veljajo za vsa delavce in je število brezposelnih mnogo večje, ker poljedelski delavci ne uživajo socialnega zavarovanja. V kapitalističnem svetu se vedno bolj zaostrujejo nasprotja. Borba med dolarjem in šterlingom Je le en izraz teh nasprotij, pred katerimi imperialisti in kapitalisti zaman zapirajo oči. Da bi varali množice, odvračajo njih pozornost od naraščajoče krize in rožljajo z orožjem, za kulisami pa vodijo ostro borbo za tržišča, kajti osamosvojitev vzhodnih držav jih je hudo prizadela. Pretekli teden sta bili na politični pozornici nadaljevanje razprave o atlantskem paktu in pa predložitev Trumanovega programa za vojaško pomoč evropskim državam za leto 1949, ameriškemu Kongresu. V italijanskem parlamentu so pretekli četrtek glasovali o ratifikaciji atlantskega pakta. Glasovanje pa ni bilo veljavno, ker Je bilo navzočih 469 poslancev, v vollvnih žarah pa so našli 546 glasovalnih kroglic. Zato so na zahtevo predsednika Gronchija glasovanje ponovili. Za ratifikacijo atlantskega pakta Je glasovalo 363 poslancev, proti pa 160. Tako je bil v Italijanskem parlamentu pakt sprejet. V senatu pa se Je začelo razpravljanje v torek. V francoski skupščini se je začela razprava o atlantskem paktu pretekli petek in Je bila zelo ostra. Prvi Je spregovoril poročevalec komisije za zunanje zadeve René Mayer. Tudi v Franclji Je med ljudstvom velika opozicija proti paktu. Številne delegacije delavcev so dan pred začetkom razpravljanja v parlamentu šle v Sorbonsko palačo protestirat k predstavnikom raznih parlamentarnih skupin. Politbiro Kompartije Francije je sprejel proti atlantskemu paktu resolucijo, v kateri poudarja, kakšne posledice bo lahko imel pakt za Francijo: povečali se bodo vojni izdatki, gospodarska In vojaška politika se bo podredila politiki ameriških Imperialistov, obnovila se bo nacistična nevarnost. Atlantski pakt Je pretekli četrtek ratificiral tudi ameriški senat, In sicer z 82 glasovi proti 13. Med temi je bilo 11 republikancev In 2 demokrata. To razmerje pa ne kaže pravega razpoloženja ameriškega ljudstva. Optimistični komentarji ameriških listov ob ratifikaciji pakta v senatu ne upoštevajo dejstva, da je ameriško ljudstvo glasovalo za Trumana in njegovo stranko, ker se je Truman delal bolj miroljubnega kot njegov nasprotnik Dewey, zdaj pa hodi po Deweyevi poti. Kakor smo že zgoraj omenili, je Truman predložil parlamentu zakonski osnutek programa za vojaško pomoč evropskim državam, ki se po ameriško imenuje «Forelgn Military Assistance Act of 1949». Ta program določa 1450 milijonov dolarjev za pomoč državam atlantskega pakta in drugim. Kredite bi uporabljali takole: 900 milijonov dolarjev za dobavo orožja In tehnično pomoč državam podpisnicam atlantskega pakta, 150 milijonov za pospeševanje oboroževalne proizvodnje v Evropi, 300 milijonov dolarjev za vojaške potrebe Grčije, Turčije In Perzije, 50 milijonov za nujne fonde in 10 milijonov za upravne stroške. Zakonski načrt vsebuje mnogo točk in uvod, v katerem je mnogo besedičenja o mednarodni varnosti, v resnici pa je napadalnega značaja. Ta zakon določa tudi mnogo predpravic predsednika pri izvajanju te pomoči zapadnoevropskim državam, Ameriško ljudstvo je zelo hladno sprejelo ta načrt. Henry Wallace je izjavil, da se bo brez prestanka boril proti temu programu. Dejal je: «Mi verujemo, da gre pot miru samo preko OZN In se bomo zato borili proti dajanju kreditov, ki služijo za netenje vojne in ki so namenjeni v Evropo ter bodo povzročili tekmo v ponovnem oboroževanju vsega sveta.» Sovjetski-ameriški svet Je zahteval od Kongresa, naj odkloni program za vojaško pomoč, ki predstavlja krono atlantskega pakta. General Jonat Hand Wainwrìght, ki ga Američani stavijo kot junaka bitke pri Bataanu, je govoril na kongresu vojnih pohabljencev ter jim Je dejal, da je atlantski pakt direkten poziv na novo vojno. «Zelo mi je žal», je dejal general, «da je naše najvišje zakonodajno telo, ameriški senat, imelo ratifikacijo atlantskega pakta za dobro delo. Seveda, senatorji bodo bolj pametni od mene, toda jaz sem yidel ve^ v°in kakor oni.» Vse to kaže, da bo borba za sprejetje Trumanovega načrta zelo ostra. Mnogi parlamentarci gledajo z nezaupanjem na klavzule, ki dajejo preveč oblasti predsedniku ter menijo, da je namen zakonskega načrta tudi zmanjšati pomen zakonodajnih organov in «Jati popolnoma proste roke Izvršnim. Drugi zopet ugovarjajo, da tudi ta pomoč ne bo uspešna, ker države, ki so podpisale atlantski pakt, nimajo splošnega obrambnega načrta. List «Daily Mirror» Izraža svoje r.e- Na jugoslovansko-grški meji mo-narhofašisti vedno bolj Izzivajo, po drugi strani pa Informbiro širi lažne vesti o sporazumu med jugoslovansko vlado In monarhofaštstl, To stanje Je že točno označil maršal Tito v svojem puljskem govoru, ko je dejal: «Izzivanja monarhofašistov ogražajo življenje naših državljanov, na drugi strani pa nas obrekujejo. Pripeljalo Je do tega, da moramo to mejo popolnoma zapreti In zavarovati življenje delovnih ljudi naše države v tem kraju.» K hujskanju proti Jugoslaviji Je hotela tudi balkanska komisija OZN, ki je objavila neko lažno poročilo. Na te laži Je odgovorila agencija Tanjug, ki pravi, da stališče jugoslovanske vlade do balkanske komisije OZN ostane nespremenjeno, to je Jugoslavija te komisije ne priznava. Agencija Tanjug je tudi izdala daljše poročilo o kršitvi zračnega prostora jn integritete jugoslovanskega ozemlja s strani monarhofašistlčnih sil. V zadnjih mesecih so vsi tl incidenti prav sistematični in je postalo očitno, da hočejo ustvariti na meji napeto stanje in izzvati oborožene spopade. Tako je na primer padlo 5. julija na jugoslovansko ozemlje 8 monarhofa-šističnih granat, naslednji dan je padla granata v yas Nokrivo. Lovsko letalo «Spitfire» je zašlo v jugoslovanski zračni prostor 500 m, nad Jugoslovanskim ozemljem sta leteli tudi dve drugi letali, ki sta odvrgli nanje tudi bombo. 7. julija je vdrlo 10 zadovoljstvo in pravi: «Morali bomo plačevett; plačevati in še plačevati.» List «Daily news» pa celo predlaga Kongresu naj v celoti ovrže Trumanov načrt. Mnogo razpravljajo v Ameriki tudi o tajnih atomskih konferencah, ki so silno razburile ameriško javno mnenje. V Wasbingtonu sicer pravijo, da so na prvi konferenci v «Blair House» razpravljali o tem, ali naj bi bili tudi Velika Britanija in Kanada deležni tajnosti atomske bombe, toda v mnogih krogih tega ne verjamejo in pravijo, da Truman razpravlja sedaj v Wasbingtonu o zgraditvi atomskih oporišč v Angliji. K vsem tem razpravljanjem m spletkam, katerih resnični cilj je a-meriška nadvlada nad svetom in popolna podreditev zapadnoevropskih držav ZDA, je treba prišteti še vest, da bi bili v ameriškem državnem de-partmanu (zunanjem ministrstvu) zelo zadovoljni, če bi v zapadnoevrop- monarhofašlstlčnih vojakov na jugoslovansko ozemlje, pri čemer je bil en vojak ubit. istega dne so izvršili še 12 drugih provokacij. Vrgli so na Jug. ozemlje 86 granat, streljali nanj s strojnicami, letala pa so zašla 1000 m globoko v to ozemlje. Podobnih incidentov je bilo še mnogo. To dokazuje sovražno stališče atenske vlade, ki noče normalizirati pogojev na meji. Pri vsem tem pa je značilno, da se monarhofašistična izzivanja dogajajo ravno v trenutku, ko se iz klevetnišklh izvorov Informbiroja širijo najbolj fantastične izmišljotine o nekakem sporazumu Jugoslavije z mo-narhofašlsti. O stališču FLRJ do grškega vprašanja je spregovoril tudi minister za zunanje zadeve vlade FLRJ Edvard Kardelj.’čigar Izjavo na kratko povzemamo: Znano Je, da vsa nova Jugoslavija z veliko simpatijo spremlja grško osvobodilno gibanje. Uradni predstavniki FLRJ so (lajali aktivno politično m moralno podporo pri OZN In drugod demokratični borbi grškega naroda. Zaradi tega svojega demokratičnega zadržanja do vojne v Grčiji je bila Jugoslavija predmet napadov in neprestanih obtožb s strani mednarodne reakcije. Vse to ni Jugoslavija delala v interesu lastnih političnih načrtov, temveč iz globoke simpatije do demokratičnih teženj grškega ljudstva In njegove borbe za svobodo In neodvisnost. Toda takoj po objavi zloglasne resolucije Informacijskega urada je vodstvo grške Komunistične partije skih prestolnicah mislili na sklenitev gospodarskega pakta po zgledu atlant. skega pakta. O tem naj bi razpravljali na bodoči finančni konferenci, ki bo septembra meseca v Washing- začelo do Jugoslavije izvajati politiko sovražnosti in spletkarjenja. Grška komunistična partija je zanikala in zamolčala pomoč, ki jo je Jugoslavija nudila grškim demokratičnim silam in negovala ranjence, begunce In grške otroke. Vodstvo grške KP je pozabilo na cilje demokratične borbe, ki se vodi v Grčiji, in misli, da je njena udeležba v borbi proti novi Jugoslaviji bolj važna od borbe proti grški reakciji in proti tujemu vmešavanju. Zato so si izmišljali razne klevete, ki smo jih u-radno demantirali. Vsi tisti, ki čitajo časopise, vedo, da je bila Jugoslavija vsak dan predmet monarhofašističnih izzivanj vzdolž meje. Organizatorji protijugoslovanske gonje so očitno sklenili žrtvovati borbo grških demokratov in hkrati diskreditirati novo Jugoslavijo s ciljem, da bi ji škodovali In jo napravili za odgovorno za težave, na katere zadeva borba grških demokratičnih sil. S tem pa so zadali udarec grškemu demokratičnemu gibanju samemu. Vsekakor pa jugoslovanski narodi takih žalitev niso razpoloženi prenašati do neskončnosti. Ce misli vodstvo grške KP, da moralna in politična podpora FLRJ grškemu demokratičnemu gibanju ni potrebna, če misli, da jo more za vse tisto, kar je nova Jugoslavija storila v prid grškega demokratičnega gibanja, vodstvo grške KP po mili volji klevetati in zasramovati narode Jugoslavije z najbolj divjaškimi lažmi, v tem primeru nova Jugoslavija ne bo več dajala svoje plemenite pomoči, IPSHI «poseiiM onianri svoie šbvadre lem ljudem so pomagali tudi ka-rabinerji. Senator Bosi, tajnik Federterre, je opisal grožnje fašistov v raznih provincah Emilije, kjer imajo a- v■„ v i,«,. mssF&rzssfč “•*ki kroSi° * doglia z navadno zaroto iznebil „ , _ . M* nlinii-. Senator Farma )e dejal, da so v Mussolinija ^ provinci Pavia policijske sUe ustra- Praznovali so padec fašizma, a, , * , . t j : : fašizem v Italiji in v Trstu še ži-hovale stavkajoče delavce in vs.lje-vi in s pomočjo italijanske vlade vale stavkokaštvo ter tako kršile bujno brsti in klije. Poglejmo, kaj pravice državljanov. Senator Meso p tem dejali italijanski sena- notti i« dei?!' da so v Provinci torji na seji senata 22. t. m. Sena- Mantova oblast; podpirale nasilje torji so opozorili vlado na rojstvo izzivanja zemljiških lastnikov, agrarnega fašizma, ki je bil svoj- 50 organizirali 1500^ skvadnstov, čas steber Mussolinijeve stranke in v zvezi s sedežem skvadri- ki se poraja v istih deželah, kjer stične organizacije v Milanu. Skva-se je porodil že prvič. dristi Prejemajo redno plačo, oble- Senator M uncinelli, socialist, se ^0; orožje in nosijo značke z voja-je pritoževal nad brezbrižnostjo Skhni čini. oblasti za časa neredov v kraju Bo- Vse to je De Gasperija tako lognina, kjer je neki agrarec vdrl razburilo, da se je dvignil in za-v Delavsko zbornico, ustrelil ne- kričal: «Morali bi imeti jeklene kega meščana in grozil drugim, živce, da bi lahko prenesli vse vo-Istj veleposestnik je organiziral tu- še obrekovanje». De Gasperiju di toipo ljudi, ki je napadla in ra- namreč ni po volji, da odkrivajo nila tajnika Federterra v Bolonji. njegovo podporo fašistom. tonu. Ustvarila naj bi se gospodarska cona, katere jedro bi bile države podpisnice atlantskega pakta. V tej coni bi lahko svobodno krožili ljudje, denar in blago, kakor da ne bi bilo med državami meje. Nekateri predlagajo celo, da bi se ustvaril enoten denar. Spričo sedanjih cen industrijskih proizvodov bi to pomenilo popolno uničenje evropske Industrije, ki bi Izgubila vsa svoja tržišča. Kot se vidi, skušajo ZDA na vse načine in z raznimi pretvezami zagospodariti nad Evropo in svetom in jim pridejo pri tem prav Marshallov plan, atlantski pakt, vojaška pomoč itd. Vse to potrjuje trditve naprednih ljudi, da zasleduje Marshallov plan vse druge cilje kakor pa pomoč za obnovo Evrope. Statistični urad Združenih narodov je objavil vest, da je bilo v letu 1947 na svetu 2.320,000.000 prebivalcev. Isto poročilo nadalje pravi, da je prebivalstvo zahodne Evrope v času 10. let naraslo le za t odst. Grški monarholašisti izzivajo na meji vodstvo Grške K P pa sramoti Jugoslavijo M^OSIM Tfc.DKliti 3 TEROR v nacionalistični Kitajski «Velikodušna pomoC»..., «Zaloga kisika Za Francijo»..., «Popolna nesebičnost Združenih držav»..., «Pot reSitve» S takšnimi naslovi Je pred nekaj me. seči del francoskega tiska opremljal svoje navdušene Članke o Zduženih državah za časa predhodnih diskusij o Marshallovem planu. Leon Blum je n.pr. pisal: «Za Američane je gibalo vse njihove akcije samo prijateljstvo do Francije, solidarnost z njo in želja da bi Francija čim prej zopet zavzela svoje mesto v političnem življenju Evrope». Za Francoze, ki na splošno niso tako naivni, kakor misli gospod Blum, ni danes več vprašanje, ali je Marshallov plan velikodušna akcija brez vsakih skritih namenov. Za te Francoze ni niti več vprašanje, ali je ta «po. moč» kaj izboljšala francoski gospodarski položaj. Popolno zasužnjenje francoske politike načrtom atlantskega pakta, zmeš. njava v gospodarstvu naraščanje brezposelnosti so dovolj poučili tudi one ljudi, ki so gledali z zaupanjem v Marshallov plan. Poglejmo dejstva, ki najbolje govore. Naraščanje brezposelnosti vojna naročila z naročili iz inozemstva. Množično izvažanje ameriških letal bi lahko normaliziralo razmere v letalski industriji, t.j. industrijci bi se lahkb zopet povrnili k ugodnim «blagoslov, njenim» letom vojne. Za svoje «svobodno udejstvovanje» so ameriški letalski industrijci izbrali Francijo. Seveda je bilo treba omejiti francosko letalsko industrijo. To je storil sam gospod Ramadier 5. maja 1947. , Njega ne moremo obtoževati pomanj-! kanja doslednosti. Ob priliki neke J debate je pred kratkim objavil naslednji bilten zmage: «Znižali bomo število delavcev v letalski industriji na 20.000». Jasno je, da Industrija z onstran Atlantskega oceana ne more prodajati letal Franciji, če ima Francija sama industrijo, ki lahko zadošča svojim potrebam. Ta industrija obstaja. Zato jo je bilo treba uničiti. Dajanje naročil ameriški letalski industriji raje kakor pa francoskim podjetjem je že pome. nilo počasno hiranje francoske industrije. Nekaterim pa se je zdelo tudi to hiranje prepočasno. Na ta način si je lahko razlagati kampanjo listov, ki dobivajo podporo iz fondov za propagando ECA. Stalno sabotiranje francoskih modelov, onemogočanje gospodarskega izboljšanja v letalskih podjetjih in zapiranje samih letalskih tovarn najbolj pojasnjujejo vse načrte: pripraviti Javno mnenje in pogoje za uničenje industrije, na katero so bili Francozi upravičeno ponosni. Neki senator, ki ne goji nobene posebne- naklonjenosti do francoskih letalskih podjetij, je dejal: «Nedopustno Je, da pride država tako daleč, da uničuje svoje lastno gospodarstvo». Krčenje industrije - ZDA na ljubo Toda stvari ne tečejo gladko. Mnogi Francozi protestirajo, delavci razume, jo, da ni v interesu Francije, da se veča njih brezposelnost. Toda Amerika plačuje in ukazuje. Francoska umira, joča vlada, ki živi samo od injekcij dolarjev pa uboga. Prvo podjetje letalske industrije, ki ga mislijo žrtvovati, je SNCAC. Prvi rezultat tega bo povečanje brezposelnih za 7000. Drugi rezultat pa bo, da bo konec tega podjetja odprl pot zapiranju skoraj vseh tovarn letalske industrije. Nad to podjetje so se spravili po ovinkih. Lotili so se oddelka tega podjetja, ki obdeluje traktorje in lažno trdili, da so stroški za njih izdelavo predragi nato pa, da jih ne morejo prodati. Resnica pa je, da so tovarniški stroški nižji kakor stroški v ameriških, kanadskih ali angleških tovarnah. Seveda ti stroški se morajo amortizirati z izdelavo v serijah in ne z izdelavo posameznih traktorjev. Poleg tega tudi ni res, da se ti traktorji ne morejo prodati, ker jih leži po vlad-nem ukazu 585 v skladiščih in družbi »o jih prepovedali prodajati. Pred kratkim so cenili, da francosko poljedelstvo potrebuje 8000 traktorjev. Vlada je sklenila, da se bodo te potrebe krile z uvozom: Ford, Ferguson, Deh ring ukazujejo, Matignon uboga. Izdelava traktorjev bi morala omogočiti podjetju SNCAC, da bi lahko de. lovali njeni uradi za aeronavtične študije. Zato so sklenili, da bodo uni. čili najprej oddelek za traktorje, da lahko nato laže preprečijo izdelavo letal. Grožnje temu podjetju so tudi grožnje vsem ostalim. Poleg francoske letalske industrije hočejo uničiti tudi druge panoge. Ce se Francozi ne bodo uprli, se bo kriza, ki toliko straši Američane, najprej razširila v Franciji. Toda ustavilo se ne bo pri tem, Francozi bodo morali kljub temu pla^ čati svoj krvni davek, kajti zagovorniki «svobodne trgovine» imajo pred seboj samo en cilj, da bi odstranili svoje težkoče: vojno V ameriškem Kongresu vodijo številni senatorji in poslanci glasno kampanjo, da bi ZDA nudile veliko pomoč Cangkajšku. Morda bo naslednji dogodek malce pomiril njihovo srboritost Nacionalisti so sklenili izvršiti novo denarno manipulacijo in so poslali v Kumming, glavno mesto Junana, ki je zaseden po CangkaJ-škovih četah, cel avion novih bankovcev. Prihod teh bankovcev, ki je najavljal novo razvrednotenje denarja, je takoj povzročil na črni borzi skok v ceni srebrnega yuana. Srebrni yuan je namreč cenjena valuta, kakor na primer napoleondor. Isti večer, ko je prišlo v mesto letalo z bankovci, se je cena srebrnega yuana 25-krat povečala. Naslednji dan se je razširila vest. da so bankovci, ki so jih poslali z letalom, ponarejeni. V nekaj urah ie vedelo to vse mesto. Trgovci niso hoteli sprejemati novega denarja. Proti poldnevu so se začeli pred Centralno banko zbirati ljudje in bo zahtevali, da jim zamenjajo nove bankovce, ki so jim bili izročeni. Toda bila je sobota in nacionalistična Kitajska, ki hoče biti prav v vsem zapadnjačka, praznuje angleško soboto, vsaj v bankah, seveda, kajti kmetje delajo 365 dni na leto. Maloštevilni uradniki, ki so bili v banki, niso hoteli zamenjavati denarja in so zaprli banko. Ob treh popoldne je nekdo zakričal: «Vstopimo noter!» V trenutku so vdrli v banko jn jo preplavili. Našli so v njej zaloge sukna, ameriških konserv, nogavic nylon, dišav. Vse to je bil sad špekulacij bančnih klientov, ki so spravili te dobrote v banko na varno. Ljudje »o vse to zmetali skozi okna. Prišla je policija, zaprla vse ulice naokoli in vse demonstrante in gledalce zajela. Okoli petih popoldne se je prikazal guverner Junana general Lu Han. Ta je bil svojčas poveljnik kitajske okupacijske vojske v Indokini in je ukazal streljati na francoske čete, ko so prišle izmenjat njegove čete. Preden se je ta gene-ral tedaj umaknil iz severne Indokine, jo je tudi oplenil. Ta človek se je vsedel k mizi in ukazal, naj mu pripeljejo prvega jetnika. je bil sedemnajst let star in navzoči so povedali, da je šel samo mimo in opazoval dogodek. General mu je postavil samo tri vprašanja, nato je ukazal, naj ga usmrtijo. Nekaj minut kasneje so mladinca umorili. Enako se je zgodilo z naslednjimi. General ni nikomur dostavil več kot šest vprašanj. Njegovi spremljevalci so ga skušali prepričati, da bi predal stvar rednim sodiščem, toda general je divjal dalje. Sele ko je general zasliševal tridesetega jetnika in so jih že 21 u-»trelili, je nekemu oficirju njegovega spremstva padla na um pametna misel in je generalu dejal, da je pozno in da je čas, da bi šli na čaj ter odgodili zasliševanje na naslednji dan. General je takoj pristal na to in se umaknil v svo. NIK 5 Kako poteka delo na naši novi postaji „Radio jugoslovanska cona Trsta" Ali ste že bil; kdaj v radijski postaji? Vas zanima, kakšna je naprava, ki pošilja v svet tajinstvetne va. tove, ki se v mali skrinjici na vaši mizi spreminjajo v besede in glasbo? Pojdite z menoj na radio jugoslovanske cene Tržaškega ozemlja tn videli boste, kakšna je radiood-dajna postaja. Prav gotovo nam jo bodo razkazali, saj delajo tam sami mladi prijazni tovariši in tovarišice, ki jih na prvi pogled spoznaš za novinarje. Radio je namreč kakor časopis. Poročila, ki jih poslušamo vsak dan, so kakor tista, ki jih’ čitamo na prvi jn drugi strani dnevnika, samo da so krajša. Drugi govorni sporedi, to so razni politični, gospodarski in drugi pre. gledij ter razne kulturne oddaje so podobne onim, ki jih čitamo na ostalih straneh dnevnih časopisov raznih tednikov, v revijah itd. Poteg tega pa ima radio tud; glasbo. Radio jugoslovanske cone Trsta ie nekje v sredi mesta, v eni tistih ozkih ulic, ki so značilne za Koper in za vsa stara primorska mesta. Našli smo jo kmalu, ker nam Koprčani radi pokažejo pot, saj so ponosni na moderno pridobitev svo. jega starinskega mesta. Stavba, v kateri se nahaja postala, je pripadala neki stari, plemiški družini. Ko se ozreš po njenem starinskem pročelju, pričakuješ, da' bog Prišel po temnih hodnikih v velike sobane, ki dišijo po plesnobi in strohnelem lesu. Zato Pa nas toliko bolj preseneti, ko stopimo iz veže v lepe, svetle prostore. V pičlem mesecu so napravili koprski delavci iz starinskega gosposkega dvorca moderno notranjost, polno svetlobe in zraka. Javili sipo se v organizacijskem Oddelku, Tovariš, ki ga vodi, je ravno pripravil spored za naslednji dan ter je pravkar določil napovedovalce in druge izvajalce. Ko smo mu povedali, da bi si radi ogledali postajo, nam je rad ustregel, obe-hem nas je opozoril, da ne smemo biti preveč radovedni, ker je odda. ia pravkar v teku in je ne smemo motiti. zavesa, ki jo premikajo, da dobijo po potrebi večji in manjši prostor. Klavir, nekaj stoječih mikrofonov, teh čudežnih naprav, ki spreminjajo zvoke v električne tresljaje, nekaj svetlobnih in telefonskih signalov za povezavo s tehniki, to je vsa oprema dvorane. Kar nekam tajinstveno se nam zdi. Najbrže imamo ta občutek zato, ker zveni naš glas tu notri drugače kakor zunaj. Strokovnjaki so namreč uredil; dvorano tako, da je vsak zvok čist, brez odmevov in drugih vplivov, katerega Pa neakustični prostori spačijo. Skozi veliko dvojno okno vidimo V sobo, kjer delajo tehnik; in man;, pulanti pri aparatih za modulacijo glasu, pri ojačevalcih in drugih aparatih, ki jim kot laiki ne vemo imena. Skozi drugo okno Pa vidimo V manjši studio, kjer sedita za mizo napovedovalec in napovedovalka. Tehnik jima je pravkar da] svetlobni znak, naj začneta. Napovedovalec je dvignil stikalo na mikrofonu in napovedal v italijanščini slovenski spored. Za njim je napove- «Pa mj ne vidimo nikogar, kje sta tovariša Košič in Angelca, ki pravkar recitirata?» Tovarišica se je malo začudila naši nevednosti, saj danes tako zvanih «živih oddaj» skoro nikjer več' ne izvajajo neposredno pred mikrofonom, temveč jih najprej posnamejo na magnetofon in jih potem lepo in v miru, brez nevarnosti, da bi se vrinila v oddajo kakšna napaka, odpošljejo v svet. In res, šele sedaj smo opazil; majhno napravo, na kateri se je odvijala tanka žica. Na to žico so posneli dopoldne igro in igralci poslušajo verjetno sedaj doma svoj glas. Ko smo si ogledali še ostale pro. store radia, smo Se pogovorili s tovarišem «organizacijskim» o programu. Povedal nam je, da oddaja koprski radio v slovenskem in italijanskem jeziku in da se pri tem strogo drži načela enakopravnosti obeh jezikov. Poleg tega pa ima oddaje tudi v hrvaščini za Bujščino. «Vesti ngm pošiljajo mednarodne .agencije in mi se trudimo, da informiramo naše poslušalce, o vsem, Tovarišica Silva je odprla pred nam; težka, z gumo obita vrata, ki so nas pripeljala v veliki studio. Tega uporabljajo, ko v radiu nastopa večje število oseb kakor zbori, orkestri in igralske družine. Stene v sobi so vse obite z lesenimi plo-Sčami, strop ni raven, temveč valovit. Povedali so nam, da je vse to zaradi boljše akustike. Tla so pokrita s preprogami, da ni slišati nepotrebnih' šumov. Preko zadnje stene je razpeta težka baržunasta dovalka v slovenščini javila, da bodo člani Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta izvajali slušno ;gro. Takoj nato smo slišal; na kontrolnem aparatu znane glasove naših tržaških igralcev. «Kje pa jih lahko vidimo?» smo vprašali našo spremljevalko. «Tu so», je dejala spremljevalka ir pokazala, skozi okno v sobo, kjer j sta mirno sedela dvg tehnika ob ! svojih aparatih. venske Scie stvo poslednji izmed šolskih čast-nittov VU, polkovnik Marshall, so se razmere že toliko izpremenile, da je lahko nastopil proti slovenski šoli bolj odkrito in si trle . zaslužil priznanje tržaških šoinmstov, i mu pa izreka tudi «Giornale di Trieste)). Ko so starši v Miljskih hribih lansko leto začeli akcijo za otvoritev slovenskih osnovnih šol v Sv. Kolombanu in v Camporah, se je Marshall izmotaval najprej, da so podpisi na prošnji ponarejeni. Nato Pa se je uveril, ko je osebno obiskal (o, kako velika «skrb* za slovensko šolo! v spremstvu neke šovinistke, so podpisniki vztrajali na svoji zahtevi po slovenski šoli. Tedaj je bil «razlog» za odklonitev Prošnje, da vodi akcijo za slovensko šolo STAU in KP (kakor da bi to moglo UNIČITI PRAVICO SLOVENSKIH OTROK DO SLOVENSKE SOLE!). Ko je delegacija staršev še nadalje vztrajala na otvoritvi zaprošenih šol, je Marshall obljubil otvoritev otroškega vrtca in PRVIH RAZREDOV. Medtem pa je Pr'.šel na pomoč še spor v našem lastnem demokratičnem taboru 'n konec lanskega avgusta je salamensko odločil, naj se otroci iz miljskih hribov, ki hočejo posečati slovensko šolo vpišejo v šolo v Boži* (ih. Situacija je bila že tako «zre-In», da ni bilo trebe* polkovniku Marshallu niti vzeti uro v roke, kakor njegovemu predniku. Situacija Je bila ie tako «zrela», da so v Stivami lalijco odprli italijansko šo- lo za reci in piši DVE učenki, medtem ko ni bilo mogoče v Camporah odpreti slovenske šole za 22 in v Sv. Kolombanu za 28 prijavljenih učencev. Šovinistični tisk in mestni svet z javno kampanjo proti slovenskemu šolstvu, Andri in vsi drugi mogoči strokovnjaki in nestrokovnjaki v zakulisju, so z blagohotnim razumevanjem Marshalla arhivirali tudi vprašanje dvoletne trgovske šole in srednje tehnične šole, četudi se je pri poskusnem vpisu prijavilo za prvo kar 50 dijakov in bi pii drugi lahko poleg prvega razreda s 27 dijaki, odprli že tudi drugi razred s 15 dijaki. Iz vsega zgoraj iznesenega je torej razvidno ,da se v bistvu s prihodom prof. Andrija na mesto šefa šolske uprave je samo znak nove zaostritve, ki pa je posledica nastalega položaja v svetu, zlasti pa tu pri nas doma. Nismo naivni in zato dobro vemo, da «demilitarizacija» šolske uprave ne pomeni za slovensko šolstvo nikakega napredka. Šovinistične sile se bodo čutile še bolj sproščene v brizganju gnojnice in strupa na našo šolo. Zato pa je potrebno, da se vse slovensko ljudstvo našega področja STO-ja, ki mu je usoda slovenske šole iskreno pri srcu, združi v obrambi naših osnovnih narodnih pravic. Z ono enotnostjo, z ono vnemo, kot smo odbijali od leta 1945 naprej napade šovinistov ter dvojice Simoni-Baraga, smo dolžni tudi v bodoče čuvati in braniti slovensko šolo. kar se dogaja v svetu objektivno in čim hitreje. Pazimo, da se ne vrinejo med naša poročila razne lažne in vojnohujskaške vesti, ki se jih reakcionarne radio postaje in časopis; tako radi poslužujejo. V drugih popoldanskih poročilih oddaje-mc tudi izčrpen pregled tržaškega tiska. Ostali govorni spored obsega razne preglede, in predavanja. Posebej opozarjam na politični, gospodarski in kulturni pregled. Kdaj r' to naši; v časopisih. Množične organizacije sodelujejo v oddaji «Našim ženam», «Glas mladih» in «Sindikalna vprašanja», imamo tudi kulturni program s slušnimi igrami in literarnimi oddajami. Da je konec tedna vesel, skrbijo naš; sobotn; veseli programi. Za to soboto ob 21 uri smo pripravili za naše poslušalce nekaj izredno veselega in aktualnega. Ne pozabite odpreti radia! Naše podeželje ima tudi mesto pri nas. Vsako nedeljo vodimo poslušalce v naše vasi, med naše ljudi, odkrivamo značilnosti teh krajev in življenje naših' ljudi z njihovo pestro folkloro». «Kako pa s sodelovalci, imate samo poklicne?» smo vprašali. «Ne, radio smo postavili na najširšo podlago. Imamo razne tečaje, na katerih dvigamo znanje novim kadrom. Med Italijani in Slovenci v istrskem okrožju smo dosegi; že lepe uspehe. Pa tud; mi imamo stalne sestanke, na katerih razprav, ljamo, kako bomo zboljšali naše delo. Pa pridite še k nam, in poslušajte naše oddaje, pa boste presodili, koliko smo uspeli». —«o»— Prva skuiiščina Zveze aiiošističnemleiežalstrslio okrožje Zveza antifašistične mladine za Istrsko okrožje je imela v nedeljo svojo prvo skupščino. Po pozdravih predstavnikov oblasti in organizacij je podal politično poročilo predsednik okrožnega odbora tov. Jazbec, organizacijsko pa tov. Vuk Marjo. Qba referata sta izzvala zanimivo diskusijo, V kateri so mladinci in mladinke posebej osvetlili položaj delavske mladine, pionirske organi- Napovedovalca za slovenščino in -italijanščino zacije, ki je v celoti vključena v mladinsko organizacijo, dalje potrebo športnega udejstvovanja mladine, razpravljali so o potrebah in zahtevah dijakov, ki naj razkrinku-jejo tiste profesorje, ki hočejo negativno in razdiralno vplivati na dijake. Mladina je na svojem zborovanju obsodila kominformistično gonjo in blatenje Jugoslovanske vojaške uprave ter ljudske oblasti v coni B. Po diskusijah je bil izvoljen nov okrožni odbor ZAM, ki sestoji iz 15 italijanskih, 13 slovenskih in 7 hrvaških mladincev. S skupščine so poslali resolucije Organizaciji Združenih narodov proti barantanju s Slovensko Koroško ter spomenico Združenju svetovne demokratične mladine in CK KPJ. Povezava tržaških žena z istrskimi ma ■■ iz tržaških listov V zvezi s sejo občinskega sveta piše list: «Vsi vedo, da se v Trstu govori samo italijanski jezik, toda slovanski nacionalizem je vedno izkoriščal argument dvojezičnosti, da bi pretihotapil v urade slovenščino. Se kmetje s Krasa znajo prodajati svoje klobase in vino v perfektni italijanščini. Zahteva po tolmaču je popolnoma nesmiselna že zato, ker so ga vsi zahtevali, govoreč italijanski ter tako dokazali, da ni potreben». Ti prikriti fašisti se silno zgražajo, čs Slovenci zahtevajo Snoje pravice. Zadnji stavek glede tolmača pa si lahko zatakneta za klobuk Košuta in Agneletto, ki sta se bala, ali pa sramovala govoriti po slovensko in tako dala v roke italijanskim šovinistom najboljše orožje: i-i, saj itak znate italijanskil Poleg tega pa smo radovedni, kako se gornje pisanje tega lista na prvi strani strinja s pisanjem na drugi strani v članku «Istria nobilissima», kjer pišejo: «Slovani bodo živeli z nam; Italijani v Istri v pravem bratstvu. Mi, ki nas štejejo med najbolj vroče nacionaliste, se zavedamo svojega velikega poslanstva in smo trdno odločeni, da ne bomo peč obujali preteklosti, in bomo jutri v naši Istri izvajali najbolj zdravo in modro politiko». IL LUNEDÌ Po obisku v Dekanih so tržaške Žene sklenile, da pojdejo češče v Istro, da navežejo stike z istrskimi ženami. Tako sq preteklo nedeljo obiskale žene v Šmarjah in Pučah. 2e v Kopru so jih žene sprejele in jim pripravile dober zajtrk ter jih nato odpeljale v Šmarje. V imenu krajevnega odbora jih je pozdravila tov. Paimira in jih povabila, da si ogledajo njihov kolektiv. Seveda jih je peljala najprej k ponos.u njihove vasi — zadružnemu domu, kjer so bili ravno zbrani domačini pri prostovoljnem delu. Ogledale so si še novo šolo, ki je resnično okras vsej okolici. Med ljudmi iz Šmarja so se tržaške žene počutile kakor v drugem syetu, kajti povsod so čutile tisto povezanost in pravo tovarištvo, ki se kuje le v skupnem delu. Po kosilu, ki so jim ga pripravile šmarske žene, so se Tržačanke odpravile v Puče. Rože, ki so jih tržaške Žene prinesle tovarišicam v Puče, so te poklonile padlim borcem. Kakor v Šmarjah, tako so bile Tržačanke tudi v Pučah presenečene nad delom in uspehi njihovega kolektiva ter nad umno ureditvijo njihovega gosopdarstva. Popoldan so preživele ti veselem razpoloženju ab pripovedovanju in petju partizanskih pesmi. Ob slovesu so puškim ženam Tržačanke dejale, naj skrbno čuvajo ljudsko o-blast, ki jim gradi svobodno življenje in jamči enakopravnost. K K L/In 1 Padec Mussolinijevega fašizma vzbuja nekaterim reakcionarjem težke ure, zato hočejo s terorjem dati duška svojemu razpoloženju. V Tržiču je nekaj takih neofašislov, med katerimi so bili tudi ezuli, vrglo v nočnih urah bombe v privatna stanovanja. Komunistična in socialistična stranka sta zato naslovili na odsek krščanske demokracije, PRI in PSLI pisma, v katerih protestirata proti takim terorističnim atentatom ter zahtevata naj policija energično intervenira 'm napravi konec terorističnemu delovanju plačanih- zločincev. —O— Po podatkih goriškega anagrafske-ga urada šteje danes mesto Gorica 44.963 prebivalcev. Stalno bivajočih je vpisanih 45.007, t. j. več kot jih dejansko v mestu prebiva. List piše: «Medtem ko je «Il Lavoratore» melanhonično končal svoje žalostno življenje skušajo Slovani dvigati glavo. S podrobnim in lokavim delom hočejo vplivati na množice, ki so ostale brez vodiča... Babičeve! so se poslužili vseh sredstev, dokler so uspeli zadušiti «Il Lavoratore», ki jih je vsak dan obtoževal»... Torej temu reakcionarnemu lističu Je žal, da so ostale množice brez podiča. Kar pa se «zadušitve tiče», bi človek mislil, da bere kar sam «Il Lavoratore», tako mu je to pisanje podobno. JaVoce K zadevi «Lavoratorejeve» smrti je morala povedati svoje mnenje tudi «La Voce libera», ki je ne po treh dneh, ampak po nekaj tednih zopet od smrti ysta'3- Ta je malce drugačnega mnenja kakor «Il Lunedi», ker se veseli smrti svojega popoldanskega kolege, češ, da bo Unità» bolj italijanska«. List piše: «S previdnim zadovoljstvom zaznamuje-jemo dejstvo, da «Unità» s posebno stranjo za Trst prevzame mesto «La-voratora», Ce bo hotela, bo «Unità» lahko sodelovala z drugimi italijanskimi elementi za vrnitev Trsta in Tržaškega ozemlja k Italiji. Ze «II Lavoratore» je po sporu med Ko-minformom in Titom nekoliko obrnil svoje krmilo. Toda bodisi zaradi zakona vztrajnosti, bodisi zaradi ostanka sramežljivosti, ali pa zato, da ne bi zgubil glasov Slovencev, se ni mogel «Lavoratore» nikoli odločiti, da bi korenito spremenil smer. «Unità» pa bo lahko krenila na pravo pot». «Voce libera» je nehote podala pravo analizo ?;zrokov. ki so dovedli do ukinitve «Lavoratora» Altroché strangolamento dei babiciani! Sedaj pa bosta «Voce» in «Unità» združeno vzgajala «mase» v ljubezni d« Italije. UNITA’ V uvodu prve številke s tržaško stranjo s podpisom Gasparinija: «Med italijanskimi srednjimi sloji ▼ Trstu je odpadlo mnogo nekdanjih predsodkov proti komunistom.» Da, da, dragi compagno Leopolda. Ker ste klonili in prešli na njih pozicije. Sicer ste pa najbrž že prej z velikim domotožjem gledali na oni breg in se žalostili, ker so vam rekli «venduti agli Slavi». Sedaj vseh teh muk in duševnih borb ni več. Končno ste sc le oddahnili, kaj? KRONIKA Kolektiv ladjedelnice v Apatinu izdeluje največjo tovorno motor, no ladjo za rečno plovbo. Poleg popravil na raznih ladjah je ta kolektiv izdelal 6 tovornih ladij po 160 ton nosilnosti. Dva avstrijska orožnika sta vdrla na Jugoslovanski teritorij ter napadla jugoslovansko obmejno pa-trulo v spopadu sta bila oba mrtva. Mežana avstrijsko . jugoslovanska komisija je ugotovila, da sta avstrijska orožnika kršila nedotakljivost jugoslovanskega ozemlja. V Zagreba je bila prva partijska oblastna konferenca zagrebške oblasti, na kateri je poročal o delu partije član Politbiroja CK KPH BeliniC. CSR je odpoklicala svoje strokovnjake, ki so montirali novo veliko termoelektrarno v Skoplju. Domači inženirji in delavci sp se obvezali, da bodo izvršili ta dela sami do pete obletnice ustanovitve LR Makedonije, ki je 1. avgusta. Častno so izpolnili svojo obvezo. 20 velikih moderno zgrajenih stanovanjskih poslopij so zgradili v bližini naftinih ležišč za delavce. Ob njih urejajo vrtove In nasade. Jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi je poslalo protest češkoslo. vaškemu zunanjemu ministrstvu proti zaplembi biltena, ki ga izdaja dopisništvo Tanjuga v Pragi. To številko so zaplenili zato, ker je bil v njem demanti v zvezi z zlonamernimi in lažnimi vestmi radijske postaje Svobodna Grčija. Na velikem aeromitingu v Beogradu sò bili prikazani mnogi avioni domače konstrukcije. Miting jfe bil prirejen na čast sedemletnice jugoslovanskega vojnega zrakoplovstva. Prva hidrocentrala z turbinami, izdelanimi v Litostroju, je začela obratovati v Vlasenjci v vzhodni Bosni. To je že druga hidrocentrala, zgrajena \ Bosni in Hercegovini v prvi polovici petletke. lOOF Slovenije je podeelil prethodno zastavico najboljši frontni gradbeni brigadi iz Štor pri Celju. Steklo za naočnike je izdelal delovni kolektiv steklarne v Parači-nu. Izseljenci v Kanadi so izdali razglas, v katerem obsojajo gonjo proti Jugoslaviji ter zahtevajo, da ta preneha v njihovem listu «Enotnost» ter da njihovo glasilo piše samo resnico o novi Jugoslaviji. Nesrečnim Pogorelcem jz Srednje vasi pri Bohinju pomagajo prostovoljne frontne brigade. Samo zadnjo nedeljo so opravili 4450 delovnih ur. Za proslavo Sletnice osvoboditve Beograda . 20 oktobra - je IO Ljudske fronte v Beogradu sklenil, da organizira veliko tekmovanje za izvedbo prostovoljnih delovnih akcij pri graditvi Beogra: da, v pomočj socialistične preobrazbe vasi ter v zbiranju odpadkov za industrijo. Prvi jedilni železniški voz so izdelale železniške delavnice v Mariboru. Za graditev in prezidavo počitniških domov bodo uporabili pol milijarde dinarjev. Poleg drugih bodo postavili na Bledu nov počitniški dom za več sto ljudi in bo končan do prihodnje sezone. Maršal Tito je sprejel na Brio-onih zastopnike puljskih delavcev, KP in množičnih, organizacij. Kljub vsem protestom, Avstrija še vedno proti vsem predpisom zbira vodo Drave. Jugoslavija opozarja avstrijske oblasti, da bo sicer prisijena zgraditi pri Dravogradu zbiralni bazen, ki bo povečal proizvodnjo električne struje teh central in zmanjšal proizvodnjo v Avstriji. - 500 tisoč dinarjev so poslali jugoslovanski sindikati stavkajočim pristaniškim delavcem v Kanadi. Dva romunska častnika sta z letalom pribežala v Jugoslavijo. Oblastem sta izjavila, da se kot člana komunistične partije ne strinjata s politiko 1U proti Jugoslaviji. Temelji za veliko tovarno vezanih plošč so postavljeni v Sarajevu. To bo ena največjih tovrstnih tovarn v Evropi. Prve motorne slamoreznice So izdelali v tovarni kmetijskih strojev v Mariboru. Služile bodo pred-vsetrt večjim kmetijskim gospodarstvom. Alija Sirotanovič junak dela Najboljši jugoslovanski rudar je Alija Sirotanovič, ki je mojster v svojem poklicu. V tekmovanjih z drugimi rudarji in rudarskimi brigadami je bil vedno neprekosljiv. Te d,ni pa je s svojo delovno brigado dosegel nov veliki uspeh. Delovni kolektiv rudnika Breza je hotel počastiti obletnico V. kongresa KP z enodnevnim tekmovanjem. Na partijskem sestanku pa se je Alija Sirotanovič še posebej obvezal, da bo nakopal s svojo brigado 200 vagončkov premoga v osmih urah. Ta njegova obveza je marsikoga presenetila in skoro niso mogli verjeti, da bi mogel doseči to «telàio, čeprav so poznali njegovo sposobnost, vendar pa je pred kratkim s svojo brigado v ostrem tekmovanju z dvajsetimi svojimi brigadirji nakopal 128 vagončkov in je že to število pomenilo velik uspeh. Sestala se je komisija, ki je nadzirala delo Alije in njegovih brigadirjev. V komisiji so bili predstavnik centralne uprave sindikata rudarjev, predstavniki zveznega ministrstva za rudarstvo, generalne direkcije Za premog, oblastnega odbora sindikatov in rudniške sindikalne podružnice. Pred sedmo uro zjutraj so člani brigade zasedli svoja mesta. Sirotanovič je točno od sedmi uri položil prvo mino, takoj po eksploziji je odšel na drugo mesto in znova začel vrtati luknje za druge mine. Nakladalci njegove brigade so takoj 'za njim nakladali premog v va-gončke in ob osmi uri in pol, t. j. v 1 uri in pol je brigada izkopala in naložila že 72 vagončkov, kar predstavlja dnevno normo. Opoldne je brigada nakopala že 102 toni premoga. S tem je Sirotanovič že dosegel prvi rekord znanega sovjetskega rudarja Alekseja Stahanova. Ob 12 uri 45 minut fe Sirotanovič izpolnil svojo obveznost: izkopal je 200 vagončkov premoga. Deset mi- nut prea tretjo uro pa je vil naložen zadnji 253 vagonček. V 8 urah je brigada Alije Siro-tanoviča izkopala 152 ton premoga in s tem za 50 ton presegla prvi rekord Alekseja Stahanova. Ne bilo bi prav, če bi pri tem velikem uspehu ne imenovali članov brigade, ki so Z Alijem doseglj ta veliki delovni uspeh. To so minerski pomočniki i» nakladači Mu-jo Sefič, Frlja Beg, Saban Jušič, Ivica Matič, Ibrahim Stokič in Katin Curovec. Ko so junaki dela prišli iz rova, jih je čakala velika množica in jih navdušeno pozdravljala. Alijo so dvignili na roke, veseli in ponosni, da ima njihov delovni kolektiv v svoji sredi tako požrtvovalne junake delg. Tako je rudarski kolektiv Breze Proslavil petletnico V. kongresa KP. Ali kominformistom ni uspeh jugoslovanskih rudarjev dovolj močan odgovor, kako se gradi petletka? OB OBLETNICI V. KONGRESA KPJ Otvoritev hidrocentrale Vlasenice Obletnico V, kongresa KPJ proslavljajo delovni kolektivi s tekmovanji, tovarne z novimi uspehi, frontne brigade s mnogimi prostovoljnimi urami. Bosna in Hercegovina pa je na obletnico kongresa in ljudske vstaje spustila y pogon hidrocentralo na reki Studeni Jadar pri Vlase-nici. Vlasenica je prva hidrocentrala v Jugoslaviji, ki je zgrajena z izključno lastnimi silami. Hidrocentrale, ki so bile do sedaj zgrajene, so bile postavljene deloma iz uvoženega materiala, tako tudi hidrocentrala na Mariborskem otoku. Za Vlasenico so načrte izdelali v celoti domači strokovnjaki. Tudi obe ' ' fÉL mi I «WOWiTLjwOwJ Dela pri povečauju zagrebškega velesejma dobro napredujejo. V dveb mesecih so s pomočjo frontnih organizacij zaključili veliko de!, prav tako so že dovršili veliki paviljon. Na gradillšču pomagajo tudi borci JA USPEHI TEHNIKOV IN KEMIKOV Jugoslovanski tehniki in kemiki v svojih laboratorijih' vztrajno raziskujejo, kako bi pridobivali dragocene kovine in kovinske zlitine, da bj tako olajšali izpolnjevanje nalog drugim delovnim kolektivom in obenem proizvajali zlitine in kovine, kj so redke in drage, doma. Tako so v kemijskem laboratoriju tovarne aluminija v Lozovcu pri Šibeniku našli inženirji postopek za pridobivanje vanadija. Vanadij je kovina, ki se v majhnih količinah nahaja v raznih rudninah, zelo redka pa so ležišča vanadijeve rude (ZDA. Mehika, Peru, Južna Afrika). V Evropi vanadija niso prido. bivali. Ta kovina se dodaja jeklu, da postane elastično, odporno in trdo. Tako jeklo se potem uporablja za vzmeti ter take konstrukcijske dele, ki morajo vzdržati pogoste obremenitve. Vanadij dodajajo tudi surovemu železu, ki mu daje stabilnost. žilavost in dobro sposobnost za vlivanje. Po dolgotrajnem študiju je inženirjem uspelo, da so iz boksita, ki ga predelujejo v Šibeniku, dobili večjo količino vanadija. Istočasno pa se. je posrečilo v železarni v Si-fku najti postopek pridobivanja va. nadija iz rdečega mulja. Teh odkritij se je tovarna takoj poslužila. Poleg tega pa izdelujejo zdaj v tovarni Lozovcu že tudi najvažnejše vrste duraluminija, ki ie potreben težki industriji, tako da sedaj ni Jugoslavija več navezana na uvoz tega materiala. Jugoslavija je bila med prvimi državami na svetu v proizvodnji boksita, a najnavadnejšj aluminijasti lonec so morali kupiti v inozemstvu. Vse bogastvo, ki leži od Soče do Crne gore je bilo tako neizkoriščeno, čeprav so bili vsi pogoji za pridobivanje aluminija povoljni. Petletka »i je postavila v načrt, dg postav; veliko tvornico za pridobivanje aluminija. Ta raste v Sloveniji y Strnišču jn bo ena naj- večjih tovarn aluminija v Evropi. Delo bo mehanizirano, stroje so postavili domači inženirji. V kratkem bodo iz boksita pridobivali toliko aluminija, da bo zadostil domačim potrebam. Z uspehi kemikov in tehnikov bodo pa aluminij toliko izpopolnili, da ne bo Jugoslavija le v količini pridobivanja na enem prvih mest v svetu, temveč tudi v kakovosti. * * * Bogata žetev Zadnja pogosta deževja so ovirala razvoj žetve in mlačve po raznih predelih Jugoslavije, vendar so poljedelski delavci izrabili vsak trenutek, tako da zaključujejo z žetvijo že po vsej državi. Letošnji donos je zelo bogat, posebne uspehe pa so dosegla državna posestva (n kmetijske obdelovalne zadruge. Člani zadrug so si pri delu pomagali, tako da je to veliko poletno opravilo resnično uspelo. V veliko oporo so bile tudi strojne postaje, ki so bile skrbno pripravljene, tako da ni bilo nikjer zastoja. V nekaterih predelih je donos žita za 30 odst. višji od lanskega. Posebno dobro sta obrodili pšenica in Ječmen, katerih donos je kar za 40 odstotkov boljši qd lanskoletnega. Na goriškem so poželi že 80 odst. žita. Hektarski donos žita je zelo dober, povprečno v okraju je 18 stotov na hektar, v Vipavi 25 stotoy, ponekod v Brdih in na Vipavskem celo do 30 stotov. Istočasno z žetvijo so pripravili tudi mlatilnice. Samo na Vipavskem deluje 11 velikih mlatilnic, ki so od 1. julija do zdaj zmlatile že 60 odst. žita. Nekatere y.asi je doletela nesreča — toča jim je uničila še nepospravljeno žito, vendar pa na splošno bo letos kmetovalcu obilo poplačan njegov trud. Novo življenje zrni rožnikov Blizu Poreča ob istrski obali stoji počitniški dom «Triglav», v katerem uživajo svoje počitnice člani obdelovalnih zadrug, bivši Viničarji, koloni, mali kmetje. Prvič so na dopustu, prvič počivajo. Ne gre jim v račun, prve dni se kajne znajdejo. Vstajajo že ob štirih, ker mislijo, da jih čaka delo, ki bi brez njihove pomoči zastalo. Toda čas, ki ga bodo preživeli na morju, je samo njihov: izrabijo ga za sončenje, kopanje, za sprehode in pomenke z istrskimi kmeti. Mnogo novega doživljajo, saj se že istrska zemlja razlikuje od niihov; gorenjske ali štajerske, tudi ljudje so drugačni v svojih nošah in jeziku. Kljub vsemu pa se dobro razumejo in prav spoznavanje Istranov in njihove ožje domovine bo s.’coca- turbini za elektrarno so izdelnli domači konstruktorji v tovarni Litostroj. Čeprav je to prya turbina izdelana v Litostroju, je pri poskusnem obratovanju pokazala, da deluje brezhibno. Tudi generator, ki ga je izdelala tovarna «Rade Končar», deluje odlično. Cevi za tlačni cevovod so po načrtih domačih projektantov vlili v vareški železarni. Čeprav hidrocentrala Vlasenica ne spada v vrsto gigantskih elektroenergetskih del, kakor so Jabia. niča, Rama, Zvornik itd., vendar je za gospodarstvo Bosne in Hercegovine velike važnosti. Povezana bo s sitemom elektrarn, ki jih grade v vzhodni Bosni. Veliki so uspehi jugoslovanskih graditeljev, velike so že naloge, ki jih čakajo. Do konca letošnjega leta mora biti končanih okrog 220 velikih elektrifikacijskih objektov. Do konca leta mora pričeti obratovati 8 novih elektrarn. S temi velikimi deli se Jugoslavija preobražaje v tehnično razvito elektrificirano deželo. Te uspehe doseza delovni razred pod močnim in pravilnim vodstvom kljub vsem oviram in težavam. Leto dni po resoluciji IU je pokazalo, da je ni sile, ki bi mogla zavreti graditev socializma v Jugoslaviji. Ob obletnici V. kongresa KPJ, ob obletnicah vstaj jugoslovanskih narodov, dokazuje delovno ljudstvo, da svobodo, ki si jo je priborilo, čuva in si gradi boljše socialistično življenje. lo pravo bratstvo med našimi kmeti, ki so bili do pred kratkim tako-navezani samo na svoj košček zemlje. Nekdanji briški kolon Frane Markušič. je izjavil: «Kaj bi dejal grof Baguer, če bi me zdaj videl na letovišču!» Res, kaj bi dejali razni grofje in posestniki, če bi videli, da so njihovi bivši koloni deležni oddiha, da uživajo ob morju svoj dopust, da so enakopravni, ker delajo za 'skupnost. Zato jim skupnost tudi daje. Ze druga skupina je zdaj v «Triglavu». V njej so kmečke žene in možje, ki so se v zadružnem delu najbolj izkazali. Cez 14 dni pridejo novi, tako da jih bo čtm več deležno oddiha. Socialistična Jugoslavija pa bo preskrbela, do bodo že čez nekaj Ut deležni Psi zadružniki počitnic v tiOvih zadružnih počitniških domovih. » * * Žene Reke so zelo aktivne, samo na avtocesti jih je delalo 13.750, m lokalnih delih je 5,656 Žena delalo 35.402 uri. Na Cepl-škeni jezeru je pri delih sodelovalo prekc 200 reških žena. V svojem govoru v Pulju je Tito dejal: «Zdaj je resnica, da smo zaprosili in da bomo najeli posojilo, če nam ga bodo hoteli dati, zgkaj posojilo nam je potrebno, a odobritev posojila bo koristila tudi tistim, ki ga bodo dali, ker bo-mo z njegovo pomočjo kupovali različno blago in stroje. Mi za to posojilo ne nameravamo kupovati topov, tankov in drugega orožja, marveč kmetijske stroje, stroje za naše rudnike in tovarne, da bodo naši ljudje laže delali, prav tako tudi razne predmete za široko potrošnjo itd. Ce nam bodo dali posojilo s temi pogoji, bo dobro, če pa ne, ga ne potrebujemo. Mi se bomo tudi tako prebijali, kakor bomo pač mogli». Tako torej, Jugoslavija je zaprosila za posojilo, dobila ga pa še ni. Radio postaje od Moskve Pa do Tirane ter ves informbirojevski tisk pa govori o vključitvi Jugoslavije y Marshallov plan, o vedno večjem vplivu zapadnih kapitalistov na ju. goslovansko gospodarstvo, o formiranju koalicijske vlade v zvezi s posojilom itd. Države kot so predvsem Češkoslovaška ali Poljska pa so zveste socializmu in daleč od zapadnega gospodarstva in njihovega vpliva, čeprav sta prav ti dve državi dobili najrazličnejša kratkoročna in dolgoročna posojila od v.seh mogočih zapadnih držav in njihovih bank. CSR je n. pr. dobila kredite v znesku 210 milijonov dolarjev, preči kratkim pa je ponovno zaprosila za posojilo. Poljska republika je dobila do sedaj 175 milijonov dolarjev posojila. Jugoslavija, ki je za posojilo zaprosila, je po Informbiroju že y Marshallovem načrtu, druge države ljudskih demokracij, pa, ki z krediti že dve leti in čez razpolagajo, pa so na pravi poti do socializma. Češkoslovaške tovarne za stroje so bile in so znane po svoji solidni in tehnično visoki izdelavi. O tem je bila prepričana tudi Jugoslavija vse do resolucije IU. Tudi sedaj ne more spremeniti svojega mnenja o kvaliteti strojev ia čeških tovarn, PRVO POLLETJE češkoslovaške petletke P.rvo polletje prvega češkoslovaškega petletnega gospodarskega plana, s katerim je začela Češkoslovaška graditi temelje socializma v svoji državi, se je uspešno končalo. Plan je bil izpolnjen v vseh panogah industrije, razen prehrambene 101,9 odst., prehrambena industrija sama ga je pa izpolnila 112,4 odst. V samem mesecu 'juniju je Češkoslovaška industrija izpolnila plan 101,9 odst. Ta uspeh je toliko večji, k.er je hila izpolnitev plana že zg Prvo polletje v posameznih panogah industrije precej enakomerna in izkazuje mnogo manjše kolebanje v posameznih panogah, kot pa v dvoletnem gospodarskem planu. Med 13 industrijskim; panogami je polletni Plan izpolnilo in celo prekoračilo 10 panog in samo ‘ panoge so oslale pod 100 odst. Podrobni izsledki so sledeči: Industrija junij vedno v januar-junij odstotkih 1. rudniki 100,6 100,8 2. energetika 100,7 102,2 3. plavži 99,8 102,7 4. železo in kovine 99,3 99,8 5. kemija 105,6 102,9 6. steklo 94,4 97,7 . 7. stavbene gmote in keramika 100,5 100,5 8. papir 99,6 99,4 9. les 104,8 100,6 10. tekstil in konfekcija 104,1 105,7 li. kože in gumi 115,4 103,5 12. gramofoni in film 68,2 102, Skupaj 13. prehrambena industrija 101,9 101,9 (brez sladkorja in melase) I- četrtletje 121,7 II. četrtletje 112,4 Poljska je imela državni praznik Medtem ko kapitalističnim državam grozi kriza, kar znova potrju. je nezmožnost kapitalističnega sistema. da bi rešili probleme njihovega gospodarstva je tudi češkoslovaško ljudstvo dokazalo, da zna boljše gospodariti kot kapitalisti. Z nacionalizacijo industrije je doseglo ustvaritev predpogojev za planiranje gospodarstva in s tem tudi odstranilo možnost gospodarskih kriz. Naj več je zasluge pri uspešnem izpolnjevanju prvega polletja prvega leta češkoslovaške petletke ima razvoj socialističnega tekmovanja, ki je zlasti v tekstilni industriji dobilo .skoraj množični značaj. Tako je postalo tudi na Češkoslovaškem socialistično tekmovanje, ki ustvarja nov odnos do dela in prinaša nove delovne metode, eno izmed glavnih sredstev za izpolnjevanje piana. Kitu:»; Ob ulicab, ob katerih teče novo življenje Varšave, zadnje svetovne vojne Hel odstranjajo znake Pot iz narodne nesreče je poka-nem poljskem mestu in izdal svoj zal poljskemu ljudstvu 22. julij znani manifest s svojim jasnim in 1944. Tega dne se je namreč sešel o(Jloč soeialnim ;n političnim poljski narodni odbor (Poljski Ko- . , , , . mitet Wyzwoleni Narodovego) yPi'ogramom, ki je postal temelj iz-mestecu Chelm, prvem osvoboje-gradnje uničene države. DANAŠNJA ALBANSKA STVARNOST Potem Jco je Albanija samovoljno prekinila gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, je. tam nastal težak položaj, ki je z dneva v dan slabši. Poljedelska politika informbiro-jevskega vodstva v Albaniji se ni obnesla Nezadovoljstvo ne vlada samo med kmeti, temveč tudi med delavci y industriji, ki se r.e pokoravajo vladnim odlokom in se upirajo nerazumljivemu gospodarjenju En-werja Hodže. Polet delovnih ljudi je popolnoma padel in dvoletni plan obstoja samo v predalih državnih funkcionarjev. Delavci zapuščajo podjetja, v katerih so zaposleni. Med delavci so. tudi številni člani KPA, ki javno kršijo delovno disciplino in odbijajo sprejetje delovnih nalog. Poleg samospevov, bučnih programov q potrebi udarniškega dela, objavljanja tekmovanj in hvalnic politiki Enverja Hodže, ki bq «re-šila zlasti poljedelstvo», je prisiljen organ albanske KP, da prizna težak položaj v državi. Skoro vsak dan objavlja članke, ki kritizirajo neredno delo državnega aparata, partijskih organizacij in članov partije. Položaj v Albaniji je danes že pač tak, da tudi teh stvari, ki jih «Zeri i populit» najraje ne bi pisal, ni mogoče zamolčati. Dovolj je že, da prelistamo številke tega lista za tri mesece nazaj pa si bomo lahko že ustvarili vsaj delno sliko o gospodarskem kaosu v Albaniji, nezadovoljstvu delavce^ in njihovem težkem položaju. Zadržimo se pri člankih, ki govore q položaju na vasi, ki je akutno bolna točka albanskih «marksistov». Po neuspelem receptu Hodže, naj se albanski kmetje lotijo izdelovanja lesenih žlic in nabirajo brinje, so le opazili, da niso napake Toda po resoluciji IU so se Nihče in nikoli ne more povrni-stroji, ki jih je Jugoslavija dobila ti škode, ki jo je Jugoslavija utr-iz CčjR, pokvarili že čez nekaj dni. pela prav s str; ni Avstrije in Nem-Tako so se na dieselmotorjih, ki Čije v zadnji vojni. Zato ima tudi jih je. uporabljala industrija nafte, pravico, da ji okupacijske oblasti pokazale okvare. Na nekem novem vrnejo vsaj tisto pokradeno blago, Skoda-motorju je počila os komaj ki se v Nemčiji in Avstriji še na-10 dni po začetku obratovanja, heja. Toda sovjetske okupacijske Domači strokovnjaki so ugotovili oblasti delajo predstavnikom FLRJ na osi staro zarezo, ki je segala take ovire, da je blago še vedno v približno do tretjine debeline in je rokah tistih, ki so ga ukradli, morala biti napravljena z nekim o- Ze pred resolucije IU ni šlo v rodjem. Nemogoče je, da bi ta za- vsem gladko, ie da so sovjetske oblasti takrat svoje oviranje zamaskirale, medtem ko zdaj nastopajo odkrito. Poleg različnih strojev, lesa in drugih vrednosti je komisija ugotovila na raznih letališčih v Avstriji hangarje, k' so jih odpeljali tz Srbije. S sovjetskimi oblastmi je bilo uradno dogovorjeno, da bodo M4nJUld& reza nastala med obratovanjem, prav tako je nemogoče, da bi je strokovnjaki ne videli pred oddajo ti hangarji vrnjeni FLRJ. Sedaj pa stroja, ker po običajni praksi pred trdijo, da so bili dogovori «odre montiranjem motor temeljito pre- sen1« v Moskvo. To se pravi: so-gledajo celo s pomočjo roentgen- vjatsUe oblasti jih nis- pripravlje-skih žarkov. ne vrniti pravim lastnikom. To je le en primer izmed mno- Ce tc postopanje sovjetskih ob-gih. Takih apaiatov niso dajala iz lasti priključimo siališču SZ do narok niti zapadna kapitalistična šili reparacij cd Avstrije vidimo, podjetja. Kaj je to drugega, kot kake se infurmbimjevske države umazana sabotaža, ki izvira iz za- bore proti «kliki Titov1:; za dobro visti? bit jug .sh-vanskih narodov. tam, kjer so mislili. Priznali so, da je delo partijskih organizacij na vasi slabo in da se tam sploh ne bore proti bogatim kmetom.. Toda to še ni vse; 28. aprila je priznalo glasilo KPA «Zeri i populit», da na vasi semen in umetnega gnojila za setev sploh če niso razdelili. Zato so perspektive za bodoči odkup žita zelo slabe. Sedaj so se pa zavedli, da zaradi tega sploh ne bodo mogli žita dovolj odkupiti in list se je že lotil priprave albanskih delavcev in pravi, da je 80 odst. vseh gospodarstev v Albaniji v privatnih rokah in da bodo ti kmetje poizkušali odtegniti se obvezam pri odkupu žita. Z odkupom drugih kmetskih proizvodov ni dosti bolje. Albanski kmetje so nezadovoljni, ker morajo pridelke letos prodajati ceneje kot lani, dočim so cene predmetom, ki jih oni potrebujejo po večkrat narasle in jih ne morejo niti s si’o pripraviti do tega, dg bi izvršili svoje obveze. Tako pravi sam «Zeri i populit», da so v Fogradeškem okraju odkupili samo 78 kvintalov mesa, dočim bi ga morali po planu 497 kvintalov. Prav tako je list objavil podatke, da so odkupili zdravilne rastline in industrijski les za vsega skupaj nekaj odstotkov tistega, kar je bilo predvideno. Odkup volne, ki bi moral biti dokončan do 20. junija, se do (i. junija niti pričel ni. Prav tako je bilo z odkupom jajc, ki bi jih morali od kupiti že do 16. maja. Niti s tekmovanjem ne gre tako( kakor bi bilo treba. Tisk je bučno objavil prvomajsko tekmovanje. Potem pa niso imeli drugih rezultatov, kot samo negativne. Tako pi še «Zeri i populit» 10. maja, da se je delovni kolektiv rudnika Patos obvezal, da bo presegel plan za 2 odst., v resnici pa ga je ustvaril samo 77,7 odst., dočim so ga v rud niku Krabi ustvarili 79,44 odst. Pomočnik ministra je moral priznati, da plan po rudnikih ni bil ustvarjen zaradi «subjektivnih razlogov in nerazumevanja nalog, ki jih plan ima». Kakor nadaljetjavlja list, se sanii predstavniki ljudske obla- sti ne zanimajo za izpolnitev planskih nalog. Kako je v Albaniji z delovno silo? Tudi na to vprašanje nam ta list odgovarja. Rudarji zapuščajo rudnike v velikem številu, kot se je to zgodilo v rudniku Krabi. Novo delovno silo niso mogli dobiti kljub povečani kampanji. V Ska-darskem okraju se niti en človek r.i javil na prostovoljno delo, prav tako je tudi bilo v okraju Kuksa. V okraju Džinokastro so mobilizirali 12 novih delavcev. Državna gradbena podjetja so mobilizirala samo 40 odst. delovne sile, kar je zelo malo, če pomislimo, da bi morala biti gradbena sezona v polnem teku. In minister za javna dela Abe-din Sehu je bil zopet tisti, ki je priznal v članku 2. aprila, da «gradbena podjetja slabo delajo». Tudi člani KPA nočejo iti na delo. Tako zopet piše nesrečni «Zeri i populit», da je partijec Tisen Hadži odklonil, da bi šel na delo, dočim so pa drugi člani KPA izjavili direktorju, ki jih je pozval na delo: «Beži od nas — mi ne gremo nikamor». Albanski delavci niso slepi. Oni vidijo, kam vodi politika Enverja Hodže. «Pomoč», ki prihaja iz drugih držav, ne more nadomestiti prejšnjega nesebičnega truda FLRJ za razvoj albanskega gospodarstva. Po letu dni protijugoslovanske kampanje, so albanski voditelji in njih tisk morali na koncu koncev priznati, da nimajo veliko pričakovati od informbirojevske politike En-verja Hodže. In zopet piše «Zeri i populit» 28. junija, da do konca dveletke ne bp mogoče zadovoljiti potreb albanskih delavcev. «Mnogo stvari ne bo, dočim bomo nekate1 re imeli samo deloma». Vsakodnevne «samokritike» tega lista samo delno odkrivajo posledice tiste nerazumljive politike. Njenih vzrokov pa «Zeri i populit» ne more pisati, ker bi tako razkrinkal Enverja Hodžo. No in tudi brez tega lahko pridejo albanski delavci do resnice, če primerjajo položaj, ki je bil v Albaniji za časa «kolo. nizatorske» politike FLRJ z današ njim »«ozdravljenjem» albanskega gospodarstva ab «obilni» pomoči či ZSSR in drugih držav ljudske demokracije. Zato ’se tudi upirajo avanturistični politiki albanskih voditeljev. V teli dneh so praznovali v Sovjetski zvezi 25-letnico obstoja Osetinske SSR, ki se je med tem razdobjem razvila v napredno republiko z industrijo, naprednim poljedelstvom in šolstvom. Skup. na industrijska proizvodnja se je v 25 letih podeseterila. Kmetje, ki so stopili v kolhoze, so se rešili revščine. 2e do 1940 Jela so obdelano površino zemlje povečali za dvakrat. Na Poljskem so v teku velika melioracijska dela na širnih Zu-lavskih poljih ter v gdanskem vojvodstvu. S temi deli bodo že letos dobili 33 tisoč hektarjev nove obdelane zemlje. Prav tako bodo letos zgradili tudi 170 nasipov ob rekah in tako obvarovali 53 tisoč f.ektarjev zemlje pred poplavami. Očistili bodo tudi približno 500 km manjših rek. Češkoslovaško ministrstvo za šolstvo, znanost in umetnost Je razpisalo natečaj za kip Češkoslovaške republike in povabilo številne kiparje, da se tega tekmovanja udeleže. Predlog kipa mora biti do 6 m visok in mora v razumljivi in stvarni obliki izraziti idejo ljudsko-demokratične repu-,1 blike. Francosko-češkoslovaška trgovinska pogodba, kj bo iztekla 31. julija, je bila podaljšana za 3 mesece brez povečanja kontingentov. Povečali so samo vzajemni kontingent jekla za 300 ton. CSR bo dobavljala Franciji zlasti koks, Francija pa se je obvezala, da bo dobavila do konca oktobra ves kontingent volne. V Pragi so sklenili, da bodo odprli stalni filatelistični muzej. V njem bodo kar najbolj popolne zbirke znamk iz vsega sveta. Muzej bodo odprli prihodnje leto, ko bo v Pragi svetovna razstava filatelistov. Ob «dnevu mornarice ZSSR» so bile v lukah Kronštadt, Tallin in Vladivostok velike pomorske parade ob udeležbi največjih sovjetskih pomorskih enot. Zaradi enostranske odpovedi trgovinskega sporazuma s FLRJ, na Madžarskem vedno bolj primanjkuje lesa. To pomanjkanje skušajo oblasti odstraniti z ukrepi prisilne štednje. Kakor znano je FLRJ krila 50 odstotkov vseh potreb Madžarske po lesu, zaradi česar trpi sedaj zlasti madžarska stavbinska industrija. Letos bo preživelo svoje počitnice v pionirskih taboriščih in počitniških domovih 3 milijone otrok Sovjetske zveze. Najboljši učenci iz vseh 16 sovjetskih republik bodo letos obiskali glavno mesto ZSSR - Moskvo. Da bi omogočili tem mladim gostom čim udobnejše življenje so odprli v Moskvi dve turistični središči s popolno oskrbo. V Leningradu ,so prvič preizkusili stroj za obmetavanje poslopij z malto. Ta stroj je težak samo 25 kg in nadomešča delo 25 delavcev. Po konstrukciji je zelo enostaven. V Romuniji je bilo leta 1944 le 13 zdravstvenih postaj za pregled žena, leta 1948 pa je njih število naraslo na 1600. Medtem, ko ni bilo leta 1930 v vsej Romuniji niti ene porodnišnice, jih je bilo lani že 365. Mleko je letos razdeljevalo 3300 postaj. Lani so poslali na letovanje več kot 33.500 otrok. Prezidij Sobranja je pooblastil glavnega državnega tožilca repu- j blike Bolgarije, da prične s sod- | nim postopkom proti bivšemu predsedniku bolgarske vlade Traj-ču Kostovu. Vasilij Kolarov, bivši zunanji minister je novi predsednik bolgarske vlade. Novi minister za kulturo je Cervenkov, Tempečev je novi minister za načrtno gospodarstvo, Jugov pa Je prevzel notranje ministrstvo. Večje število funkcionarjev In članov Sveta kanadskih južnih Slovanov je izdalo proglas na člane Sveta, čitatelje njihovega organa «Jedinstvo» in na vse poštene jugoslovanske izseljence v Kanadi, v katerem so obsodili upravo Sveta in lista «Jedinstvo», ki so po objavi resolucije Informacijskega urada samovoljno pričeli širiti kampanjo laži in izmišljotin proti FLRJ in pri tem mso dokazali, da je res tisto, kar oni pišejo o Jugoslaviji. V proglasu so ostro obsodili ljudi, ki delajo za razpust naprednega izseljeniškega pokreta. V apelu pozivajo vse izseljence, naj ne hase“®-J0 lažnjivi propagandi, ki jih hoče odtegniti od rodne zemlje. Naši malčki se krepe ob iziatni hrani in dobrem zraku ^/MJoveite naSim mamicam, da nam ne primanj-kuje ničesar in da smo zelo zelo zadovoljni». Tako so nam naročali tržaški otroci, ki so na okrevanju, odnosno na odmoru pod gostoljubno streho sosednje, tako z vzhoda kakor z zapada, grdo očrnjene Jugoslavije. V Logatcu smo jih presenetili prav pri kosilu. Z veselim vriSčem so nas sprejeli. In vsevprek so padale besede: «Lepo je tu! Jaz bi rada Se tri tedne ostala! Kdaj bomo govorili naSim mamicam po radiu-Moja mamica bi kar gledala, koliko tu pojem.» Povedali smo jim, naj se pripravijo, kajti te dni pridejo tovariši iz Kopra, ki bodo snemali na trak njihove pozdrave in jih po koprskem radiu dostavili njihovim svojcem in sosedom v Trstu. 2e so se formirale grupice: ta bo govorila v imenu lonjerskih malčkov, ona bo izročila pozdrave otrok svetoivan-skega okraja itd. Pozanimali smo se pri tovarišu upravniku o tem in onem. In zvedeli smo, kako njegovi varovanci preživijo dneve oddiha: ob 7. uri vstanejo, se umijejo in pohite na zbor, kjer z dviganjem zastave, ki jo dviga najboljši pionir prejšnjega dne, počaste novorojeni dan. Ta obred spremljajo s petjem pionirske himne. Da bi se laže vzdržala disciplina — katera mora biti, je pojasnjeval tovariš upravnik — so otroci porazdeljeni v odrede po osem do dvanajst malčkov. Najboljša pionirska četa prejme prehodno-zastavico. Ob tej priliki slede tudi pohvale in graje; pridne pohvalijo, poredne grajajo. Ta način vzdrževanja discipline se je izkazal kot zelo uspešen. Metode «v kot postavljanja» itd. se v teh kolonijah ne uporabljajo. Po zboru sledi zajtrk, ki se sestoji iz kruha, marmelade' in bele kave. Količina je neomejena, paziti pa je treba na zmernost, kajti malčkom se je razvil apetit zaradi spremembe zraka in nekaterim ni nikoli dovolj. Za ves dan bi si hoteli obtežiti želodčke že navsezgodaj OBISKALI SMO POČITNIŠKE KOLONIJE V SLOVENIJI PB IGRI IN ZABAVI JIM POTEKAJO DNEVI VSE PREVEÌ HITRO Hssksss* Otroci z zdravstvene kolonije v Lescah skega bloka tovarne verig v Lescah. Smejali so se šaljivim prizorom Mariborčanov, vriskali od navdušenja, ko so gledali burko o urnem brivcu, ki z blazno naglico maže, brije in umije kopico bradatih gostov. Po- slušali so petje in godbo ter ob koncu sporeda kar niso hoteli oditi iz dvorane. Tudi tu je za malčke izvrstno poskrbljeno, lahko bi dejali, «po knežje»( kajti tovariš upravnik se piše Knez. On in njegova na- mestnica sta nam z navdušenjem pripovedovala o svojih varovančkih. Peljala sta nas v spalnice; lepo pospravljene posteljice je bilo veselje pogledati. Povsod je opaziti skrb za čistočo. Velika okna v teh prostorih nudijo odprto pot gorenjskemu soncu in zraku, skoz nje gledaš gorenjske gorske velikane, tam v dosegu slutiš Bled, bliže še je Radovljica. Zvedeli smo, da tudi tu vstajajo ob 7. uri, nato pospravljanje sob, ob 8. uri izdaten zajtrk, nato pa sprehod, ki je radost za otroke. V senci prebijejo ob malici dopoldanski čas, svežega zraku navžiti hite nato h kosilu. Po opoldanskem obroku je tudi tu obvezno spanje do 16. ure. Da bi bleščeče sončece ne motilo, jim popoldne sobe za-temne. Beseda «zatemnitev» ima nek grozoten prizvok, spominja te vojnih grozot. Nasmehnil sem se ob tej misli; popoldanska zatemnitev je miroljubnega značaja. Ko se malčki prebude, jih že čaka opoldanski o-brok hrane, igrice in zabava. Ob 19. uri večerjajo. Malo poskačejo, se zberejo na raport, kjer se premleva obnašanje v teku dneva, snamejo zastavo, ki so jo zjutraj izobesili, in sledi umivanje, živo spremljano z razigranostjo, zadovoljnega o- troškega srca. Ob 21. uri pa že vse spi, kot slavna vojska kralja Matjaža pod goro Peco. Po predstavi so nas obstopili malčki; tudi so spraševali vsevprek, kdaj bodo prišli tovariši od radia. Zatrjevali so nam, da ne poznajo dolgočasja. Vedeli so povedati, da so jim priredili lepo predstavo že tudi umetniki, ki so hodili po vrvi in uganjali vsakovrstne najčudovitejše umetnije, zaupali so nam, kaj vse lepega jih še čaka: izlet na Bled preko Vintgarja, obisk Vrbe, rojstnega kraja pesnika Franceta Prešer- jkfte zanje, da mislijo sicer na f a jih kasneje zori, da ga bodo slovo ob odhodu iz kolonije name- pkrbeii vedno več in več iz ravajo tržaški malčki prirediti v j^jtili krajev. Po malici je tova1 svoji dvorani veličasten program, na katerega bodo povabili prebivalce Lesc in Radovljice in tudi dolenjske malčke. 2e sedaj se vneto uče pesmic, igric in deklamacij za to priliko. Zvedeli smo od njih, da so že počastili vas Begunje, ki leži v bližini Lesc, vas, kjer je med vojno bilo od Nemcev zaprtih, mučenih in postreljanih nešteto svobodoželjnih Slovencev. Večina otrok si želi podaljšati bivanje v tej koloniji preko določenega roka, narogali so za svoje mamice, naj jim povemo, da *eial. da je v kolonijah zanj 2 razveseljiva stvar — prazna ("'a soba. Bolničarka je zaposle-f Vsem drugim, le s svojim po-' n«. Nihče ni bolan. Brezpo-11 Je huda stvar, v tem pri-'a poklicna brezposelnost bol-m do zadnjega dne iz srca imo. 'Ijaii smo se v Kranj. Tu bi-repkejši tržaški otroci, zato tudi več gibati. Vstajajo liana pionirska železnica, v katero so tržaški otročiči zaljubljeni. Ta železnica ima prav takšno železniško postajo kot velike železnice, prav tako teče po tračnicah in prav tako jo upravljajo ljudje, le da so ti ljudje majhni pionirčki v železničarskih uniformah. In ti mali železničarji imajo tržaške goste silno radi, če šo le količkaj prosti, že pohite k njim v kolonijo. Tu se pomešajo med Tržačane in le uniforme jih izdajajo, da niso gostje iz obmorskega mesta; sicer pa prav tako kriče, skačejo in se podijo za žogo. Veliko je to medsebojno prijateljstvo. Se ta teden gredo tržaški otroci spet na pionirsko progo. In pomislite: mali železničarji so obljubili, da bodo smeli Tržačani sami voziti vlak, da jim bodo vse natančno pokazali, kako gre ta reč. Lahko si je predstavljati, da Trža-čančki že nekaj dni le o tem sanjajo. Zadnjič so imeli na Viču senzacijo: 180 zamorčkov je prišlo y kolonijo. To se je zgodilo takole: tržaški malčki so šli v bližnji gozdič nabirat črne gozdne jagode, ki jim pravimo borovnice; tako so jim šle v slast, da so si jih z obema rokama mašili v usta. Posledica tega so bili zamorčki. Drug drugemu so se pošteno smejali, le samega sebe ni nihče videl, dokler se ni pogledal v zrcalo. Bili so tudi že v centru Ljubljane. Obiskali so muzeje, gledali z gradu po širni Sloveniji, sprehodili so se po tivolskem parku, se peljali s tramvajem skozi vse mesto prav tja do pokopališča. V načrtu imajo še izlet skozi Vintgar na Bled, ogledali si bodo požgano partizansko vas Brdo itd. Sli bodo v rojstni kraj Prešerna in skočili do Postojne pogledat slavno jamo s kapniki. Vzgojitelji so pohvalili pridnost otrok, njih zanimanje za branje in učenje. Tudi tu se pripravljajo že sedaj za poslovilno prireditev. Taborni ogenj bodo naredili. O tem tabornem ognju smo slišali tudi v drugih kolonijah. Otroci tovore v mikrofon. Njihove mamice so poslušale njih pozdrave cona Trsta» po radijski postaji ■ Jugoslovanska Otroci nabirajo suhe veje in dračje in ga znašajo na kup. Na večer prireditve bodo to dračje zažgali in ob svitu plamena izvajali svoj program. Glede hrane je na Viču tudi vse v redu, lica nasmejana in bolezen predvsem nima vstopa. Vstajajo ob pol sedmih, z večernim mrakom zlezejo v posteljo. V Črnučah pri Ljubljani so na oddihu italijansko govoreči otroci iz Trsta. Tudi tu je vsega dovolj, le dolgočasja primanjkuje, ni ugodnih tal zanj. Bolezen si sploh ne upa v ta kraj. Prekrasna je okolica, ki je vsa na razpolago malčkom, seveda pod primernim nadzorstvom. O- sebje je vešče italijanskega jezika, le upravnik je žalostno pripomnil, da ne razume čisto nič prav;l, da mu to ni prav, da ima zelo rad te otroke in bi se hotel z njimi iskreno pogovoriti, pa ne pridejo skupaj. Otroci se čudijo temu, češ, kako je mogoče, da tako velik človek ne zna italijanski, oni pa, še tako majhni, znajo popolnoma gladko. Vzgojitelji so tolmači^ želje otrok romajo v prestavi do upravnika. Glavni problem teh otrok je sedaj, kdaj pridejo tisti, ki imajo radio v rokah. Vsi bi hoteli, da bi se jih osebno slišalo v Trst. Italijanski otroci so prav tako kot slovenski v drugih kolonijah, deležni vse pozornosti tako v hrani in zabavi. Tudi oni bodo videli lepote Slovenije in njenega glavnega mesta Ljubljane. Radi jih imajo domačini-okoličani, smejejo se njih živahnosti. Mamice teh otrok, tudi vam ni treba skrbeti za svoj drobiž. V dobrih rokah je, med gostoljubnimi ljudmi. Kaj bi vam ob koncu še povedali o vaših ljubljenčkih? Da kljub vsemu le niso pozabili na vas. Sleherna glavica, preden zaspi, omisli na mamico, očka, bratca, sestrico. To ni domotožje, to je ljubezen do vas. Prinesli smo iz vseh kolonij mala pisemca za vas, verjetno ste jih že dobili v roke. Kaj vam pišejo. To, vse to, kar ste tukajle brali: da jim je zelo lepo, da jim ničesar ne manjka in da bi želeli še ostati; in poljubljajo vas v duhu. Pošiljajo vam iskrene pozdrave. Niso vas pozabili, le tako dobro jim je tam, kjer so, da se bodo vrnili nič ne mudi domov. Zdravi, krepki, naužiti svežega zraka se bodo vrnili v vaše naročje. In še dolgo se bodo spominjali dežele, ki jih je prijateljsko povabila uživati svoje naravne krasote, dežele, ki preživlja težke čase, a vendar odprtih rok nudi mlademu pokolenju vse za boljše čase in lepšo bodočnost. r"""'.....................................................................................................................................................,,»,».........................,,,,»».............. sedmih, telovadijo, narede jutranji izprehod in nato J!ltl!||||||||l|||iii|ll|||lllllillllllllllllllllil!llll!lllllll|l IIIIMIIIIIIIIIIIII|l|l!lllllllllllllllllllllllllllllltllllllll[llillllliIlillllllllllllllllllllllllllimill!IIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUilllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|ll|1111111» Kc|o jih ne pozna naših prelju- obroke hrane. Po zajtrku je na spo- = redu izprehod v bližnji gozdič. Ce = je vreme neprimerno, poteka ta čas = ob igrah na dvorišču, če dežujej pa S pod streho. V gozdnem hladu malč- H kom seveda najbolj ugaja. Ker je = kolonija v Logatcu namenjena pred- = vsem zdravstveno šibkejši deci, po- = laga vodstvo po nalogu največjo =§ pažnjo na to, da bi se otroci preko- ~ merno ne utrudili. Zato so izleti = kratki in igrice mirnejšega znača- H ja. Ob 10. uri je poskrbljeno spet §§ za želodčke, kruh, marmelada in še = kaj uteši otročičke do kosila. Po ma- H lici je predvidena za otroke poseb- = na, duševna zaposlitev: pišejo za = svoj stenčas, sestavljajo članke za = pionirske časopise, uče se recitacij, = petja itd. V tem se približa dva- = najsta ura, ura kosila. Postreženi = so z juho; mesom, prikuho, solato == in slaščicami. Kuharica pazi, da = _ ______ ______ hrana ni enolična. Po kosilu, ki je H bih škombrovf Mi jih seve'da je-v prostorih moškega dijaškega do- = mo in poznamo sveže, toda mi ma, odidejo otroci v bližnji ženski = smo ob morju; oni pa, ki žive dijaški dom, kjer ležejo v mehke = proč od morja, jih poznajo le iz posteljice k popoldanskemu počit- =§ škatelj ali pa nasoljene. Skom-ku. Do 16. ure počivajo, nato gredo = ber je mastna riba in se zelo spet na sprehod, ali si krajšajo čas % naglo kvari in zato ni, da bi jo z igricami na prostem. Da jim po- = svežo prevažali. Skombra ujemi strežejo s prigrizkom tudi popol- = in ga kar takoj pripravi, kaj-dne, ni treba posebej omeniti. Ob = ti star ni več priporočljiv. Saj 19. uri pa jih čaka že večerja; nato = tudi takoj barvo menja. Ko še se malčki lepo umijejo in z veče- ^ plava v morju in še malo časa rom zlezejo spet v posteljice. Neka- = za tem, ko je bil ulovljen, je po terih zmanjka kot bi trenil. Drugi H hrbtu lepo zelen. Takj škombri spet poslušajo malčka, ki pripove- č; so tudi najdražji, skoro pa posta-duje pravljice; a hladen večer jih = ne po hrbtni strani moder in že kmalu zaziblje v sladek sen: naj- = nj več tisti, ne po okusu niti po prej zaspe poslušalci, končno zmanj- = vrednosti, kakor zeleni. Seveda ka tudi pripovednika; sredi pravlji- = ni le zelen po hrbtu, vse polno ce nastane tišina in le umirjeno di- s valovitih povprečnih črnih prog hanje priča ,da tu podzavestno po- s se zvija od hrbtne proti tre-čiva nekaj lepega, živega. = bušni strani. Od strani se pa Voditelji te skupine, ki šteje 32 = škombri rdeče kovinsko svetijo otrok, so pripovedovali, da je bilo ob H Le poglejte jih na ribjem trgu prihodu vlaka v Logatcu precej sit- = In kadar plava po morju. Lepo. nosu ,kajti vsi otroci so hoteli na- | tee. Vitko vretenasto telo, zato prej v Lesce, v bližino toliko ope- = mu pa pravijo Istrani vretenica; vanega Bleda na Gorenjskem. Ni se = eleganten plavač je in pa te nje v r opa?!* <^op®ve^atl’ da Je tudi n gove črne povprečne valovite v Lesce NoePh. n ^ VSi ne m0rej0 = črte' zdi sc ^ kot bi se v-'la P° tudi z Loeatrem r0 S° Se spri-*aznili “ morju čudovita bitja iz bajnih mine poTescah ^ ^ ^ I PiavIjiC' Pa Če b* plaval po — . ' = ju le eden. Toda skomber je izra- i, I^I’«n°’ mi smo ŽIi v LeSce. H z‘t° družabno bitje. Enega same-aj i dolžnost nam je velevala obiti = ga, to se pravi zagrenjenih sa-vse kolonije. Nedeljsko popoldne je = motarskih ne boš nikoli našel. ilo, o smo prispeli tja. V pre- = Kadar se pripeljajo do obale ali krasni gorenjski okolici, v prelepi =' kamoz koli, takrat se jih natepe stavbi, v čistoči in redu, je ta zdrav- = kot karabinerjev, vedno pridejo stvena kolonija. Malčki so pravkar = v velikih jatah ali, kot pravijo prisostvovali poslovilni prireditvi = naši ribiči, kar na brigade jih je. mladinske brigade iz Maribora, ki = Kaj zanimiva riba je ta škornje pomagala pri graditvi stanovanj- - ber Jih ni) pa jih pa j;h še NAJVECJI DOBROTI NAŠEGA RIBJEGA TRGA - O TEM KAKŠEN JE IN KAJBI BILO, ČE BI PRIŠEL K NAM NA DAN VOLITEV - KAKO SO JIH UŽIVALI STARI GRKI IN O SMRDEČEM «GARU-MU» - O VSEM DRUGEM PA PRIHODNJIČ Nehaj lliilllilllllliBp! ne*»1 jjp® besed Jejo. Tudi tu je hrane v izo-hekateri pospravijo kar po = r‘ Porcije. Videli smo, kako = fantje žogo, deklice plešejo E j-iai se posvečajo kulturno- E temu delu itd. Kranj ima = »testno kopališče s posebnim E m bazenom. V ta bazen so E ški otroci zaljubili. Poštene- = Sovarjanja je treba, preden = hovi voditelji prepričajo, da §| 'ode vendarle ne koristi. Sli s kopanje že tudi v bližnjo Ko- E !veda v nizko vodico in pod E vedno ni — potem pa se kar naenkrat prikažejo velike množine, in to tam od konca aprila, pa skoro tja v oktober. O, pridejo prav gotovo, le katero leto jih je več, drugo pa nnnj na ribjem ti-gu. Letos jih še ni bilo zelo dosti, sicer jih prodajajo, toda tistega pravega ni. Takrat pa, kadar se zaženejo v naše vode, takrat pa kamor pogledaš, povsod sam škomber, v katero koli kuhinjo ali pa gostilno vtakneš nos, povsod škomber. Takrat je Trst v znamenju škombrov. Do-, bro le, da so bili toliko uvidevni, da jih še ni bilo pred volitvami ali pa na don samih volitev. Ne vem, kdo bj bil hodil poslušat yolivne govornike, tudi se ne ve, kaj bi napravile množice onih, ki so prišle od vsepovsod iz Italije v Trst volit, pa bi videli ob obali v morju cela krdela okusnih škombrov. Kdo ve, kaj bi te enodnevne Tržačane bolj zanimalo, ali volitve ali prelepi šport — lov na škombre? Kajti kadar pride njihova ura in priplavajo k nam, takrat jih kar mrgoli ob obali in tudi y kanalu; takrat lovi vse, kar ima trnek, ali ga pa nima. Se gospodje vojaki takrat lovijo, pa ne vem, kako je to, alj jih škombri ne poznajo, ali jim pa ne zaupajo; vse se raje prijemljejo domačinom, kot pa gospodom vojakom, čeravno imajo ti včasih zelo umetne lovilne priprave. Mularija jih pa včasih nalovi cele torbe, kar na zavito šivanko in navadno špago in ni govora o najlonu. Potem pa izginejo. Škombri namreč, ne vojaki, in nič več ni sledu o njih za eno leto. In tako je povsod v Tržašketp zalivu, v Jadranskem morju y Sredozemskem morju in tudi v Atlantskem oceanu in to na evropski in na ameriški strani. Tam je šele škombrov, tam; pri nas je revščina v primeri s tem, kolikor jih je v Atlantskem oceanu. Pa že od nekdaj je tako. 2e stara pisanja pripovedujejo o škom-brih in brigadah škombrov, ki se kar naenkrat prikažejo na spomlad in poletje in nenadoma zopet izginejo. Koliko so samo Stari Grki pisali o njih. Posebno so jih zanimali oni, ki so se kazali v Egejskem in Črnem morju. Skomber se rad kvari. To so že davno vedeli Grki, zato so jih solili in sušili. Ubogi človek § je v Stari Grčiji jedel suhe ali pa slane škombre. To je bila ze-lo poceni hrana, kot pri nas na-Soljene sardelice iz sodčka. Greš g k prodajalki, pa ti jih za par lir S nameče v kak star papir. Tudi g V Grčij; je bilo tako. Ce je ka- § Ieri pesniik pisal slabe pesmi, so rekli, da piše pesmi, ki bodo Sj dobre kot ovijalni papir za škom- S! bre. Kateremu pesniku ali piša- g telju, bj si danes upali rečli, da g » nudi malčkom dokaj razma- ~—' ~~ - * * so njegove pesmi ali pa novele g »tje prjrejaj0 prvenstvene no- ^Predzgodovinske dobe. primerne za zavijanje škombrov § ka» ne. Zadnjič sem bil priča, p ko je nekega tržaškega pesn/ika g nekdo samo malo po strani po- ^ Gradivo m zgodovino tiiaSklh Lfloemcm _ —« v ... g podlagi tega kar čitamo v knji- življenjske razmere v tedanjih časih mi v neposrednem stiku. Čuden kultur- tovarnah in drugih produktivnih pod- . vodstvom. Mamice, ne boj- = h zgodovinarjev, „i mogoče nam prinesejo nekoliko luči v te dav- ni narod to, ki nima niti pojma o je- jetjih. Ni čuda, da se samozvani na- lam skrbijo za vaše malčke s,loloi;iu to£ne meje med predzgodo- no pretekle čase. Razni nam neprijaz- zlku syojih podložnih. sledniki Rimljanov borijo za to, da bi ’ kakor ve same! Krasen Evinsk0 in zgodovinsko dobo našega me- ni zgodovinarji (predvsem italijanski) Rimliani. kakor solol le tekme, spremljane z živim Rimljani, kakor sploh vsa druga ro- lepo živeli na račun dela njim podreza večne dokazali, da so se naši predniki, ka- zgodovini, sp gledali na svoje podjar- čase, , K- Kilo _,t kor nekakšni nebodijihtreba, tako re- mijene sužnje kakor na neke prvo-Konec predzgodovinske bi bila pri- kor ncKaKsn e j ;,kau7 pre' Estate' m zni 'pa', seveda^ začetek" same si prizadevajo na vse kriplje, da bi parska plemena, ki jih srečujemo v jenih modernih sužnjev Oni so od vedno tukaj, naši pred- »rf«. I- »te | |bltlno ona «.»i, „sta,. 35^ Si S S. ™ “."Si J" "1:1!" Sl’ it ” “i T?\ 7TT-f •S.»™ “.i” .i.S •» - *. » »» —i«»» ^ t.™ n«™« »>■ . • da obiskujejo tudi otroško ^polastili Trsta, to leto pa nam m zna nesmiselno, ker bi jim prav nič dobi v Severni Ameriki nekateri trdi- ključij ne pozna zgodovina narodov. ' v bližnjih Hujah, kjer so ua s1*0, ^nano nam je le to, da so Rimlja- __n™ i,,an nnoa- n Ho r-mni „Un n,,ni« nmnno iin,nii Pni» na narobe: rnnarska nlemena ori- ne koristilo, ako bi se jim tudi posre- li, da Crnci niso ljudje, ampag živali. Pač pa narobe: roparska plemena pri- , , ,___• .____*J, . 51«,,;' Ul lee- =— - - --------- ’"XV luin da svoie trditve vsaj dozdevno Pa kaj bi hodili tako daleč v Arne- hajajo z oboroženo silo nad mirne V,-li l ’ s- nredstlvlb e8°S i |i otl'okom Primerne napra- =J‘m je sluzil kot vojaško oporišče za * ’ ^ iž si le kvarijo ugled riko, ko Se že doma lahko marsičesa kmetske narode, da jim naložijo svoje v.ata. Sj predstavljate, kaj bi g^ebno vrtiljak jim vsem zelo gokrep.tev tedaj novozavojevanega o- titateljem ki jim v naučimo. gospostvo in živijo od njihovega dela, SRnvnidHlaV1 7°^ iblamU Ule.dnik i*|nKakor 10J CebeI se obesijo ^zemlja, katero je segalo do reke Ti- q zaupaj0_ ’ Kako so govorili in živeli in kdo so kar jim ni težko doseči, ker se raz- il gledov» dejal, da so njego- g;* a zadovoljno vriskanje se raz- =mave in da so leta 52. pr Kr. divji ^ bl ^ torej ŽWel y Trstu bili prav za prav ti nekdanji Kelti treseno živeči in neoboroženi kmetje, škombrov. PasaMudf njso' J Pti”.'1101"'02- Predvi<]en Je lz- Ir0ParP_.JaP|f...Aa.L-!f“f >‘ in ni ero vi okolici v predzgodovinski (Kami) y naši domovini? Odgovore v kar so prisiljeni po svojem kmet. liter tssz «rsj« — « ‘ , Rimljani gotovo ne. ker so prišli sem- zgodovinskih knjigah, ki so jih spisali oborožene Sajke in braniti svojo ne-začetku naše zgodovinske predstavniki vladajočih roparskih pie- odvisnost. To nam dokazuje, med dru- tudi vsa rimska zgodovina in Tako je torej bilo z reveži, ti 0 ( 'ki J® želja vsakega malč- = . . . so žvečili nasoljene škombre, ki gvečerjajo ob 18. uri, nato Ekateri Je bil *ega lcta že ka. Š£le v so jih dobili za zelo nmjhen de- gyw s Pohvalami pridnih in z gra-=Rimlianov' NaSe kraje t1- J- Trs1 in itaii iamVe mani " ker’jih takrat men ker oni niso pisali zgodovine "de- glm tudi vsa rimska zgc nar, če že niso hoteli umreti od g/IU črednih, sledi umivanje in =okohco) so podjarmili torej Rimljani ’ . bUo Zl,orai'omenjeni Stra- lovnega ljudstva, ampak so pisali le sam njihov prihod v Trst. lakote. Bogatinom ta jed seve- |(tli „ vprašanje, če bi si že dobi med letom 181 in 52 pr Kr., m «karnski vasi», torej bi zgodovino nad njim vladajočih mogoč- Naši slovenski in sploh slovanski da nj šla, toda tudi oni niso ho- $jk ^tnov’ s° se v zboru oglasili, hv t0 razdobie Pade konec na5e Pred- ^ ^ ^ sam. RimIjani „ežev. Kmetje pa niso znali pisati. predniki pa so bili vedno kmetje, saj teli biti prikrajšani za dobre g ^ \po večini bi vsi želeli osta- Ezsodovlnske dobe- govorijo pozneje o neki tukajšnji zma- Kdor čita knjige in časnike naših so še danes največji kmetski narod škombre v onih časih, ko jih ni ar‘hodnjl mesec. Obljubljeno E Grški geograf in zgodovinar Strabo, g. nad ((Galjeis KarneiS)>i t j, karnski «plemenitih» sodeželanov, dobi vtis, da v Evropi. V zgodovini Trsta, ki jo je bilo. Za njih so pa posebne to- * bo ta želja v sporazumu s grojen okoli 1. 63 pr. Kr., torej v za- Ga]lj katere SQ razen Rimijanov, v.si so oni s svojimi namišljenimi predai- napisal Josip Godina—Verdejskl, či- varne delale neko čudno orna- g ^'"Wala upoštevati. Tudi v ^četku tržaške zgodovinske dobe, kateri drugi’ìmcnovali Celle ali Kelte. Ostan- ki Rimljani vred tukaj od vekomaj, lamo na str. 245. da so sami nemški ko - garum. g/! jJ6 bolniška soba domala pra- EÌe v sv°iih potovanjih dospel tudi do ki teh KeUov (nekaj nad 3 milijone) medtem ko so Rimljani gospodovali nad zgodovinarji pisali, da so bili stari (Nadaljevanje) ž !>‘ Čaf in tj» Je videti Kak obve- ^današnje toskanske obale, imenuje na- živjjo še danes večin0ma na Angle- Trstom komaj približno 700 let, in si- Slovani delavni in miroljubni ter se _________l/fe J* na nogi — posledica br- sše mesto «karnsk° vas», ki da je bila škem in y manjškem številu v Breto- cer nekoliko več nego 100 let cr. baviii z živinorejo in poljedelstvom: da *** -* * **• Resnejših primerov še ni ^ustanovljena že 1. 2120 pr. Kr. Ta let- Francoskem Tržaško-italijanski Kr. do 1. 568 po Kr., ko so jih odtod dl radi peli, bojevali pa so se le v tildi............... _ • ------ • ' " ' " bojazni zanje. Enica pa je gotovo kar gladko izmiš- Zg0tj0vinarji pa dosledno zamolčujejo pregnali italijanski Langobardi, kate- obrambo ter ostajali mirno v svojih le o Kar- rih poitalijančeni nasledniki živijo starih seliščih, medtem ko so se drugi ! C «stati na Viču nihče noče !ki bi nam bila m°Bla 'T*111 zanes- imenom Carni, ali ti ne govorijo več jone let. saj računa Gregory na 800.000 kmetovalstva na katero se opira vse giti "ì0 Šiško četudi’ vedo nove- H'J'V6 P°daU zato še posebno čistiti. Najbolje jft da vroči vodi dodamo malo sode. Tudi deske za meso moramo redu* j prati z vročo raztopino sode, od čaš* do časa jih tudi ostružimo, ker se v j razpokah ohranijo ostanki mesa, ki 8* težko odstranimo- s pranjem in ki s* t lahko leglo za bakterije. ) Kakor na samo kuhinjo im na P** * sodo, tako moramo paziti tudi r-J ' lastno higieno. Kuharica naj ih’* ' vedno čist bel predpasnik, lase nd i ima povezane ko kuha z belo rut* , kajti ena izmed najbolj neprijetni*1 stvari je, če najdejo člani v jedi *** V kuhinji ne sme manjkati milo ' čista brisača, kajti kuharica sl mol* pogosto umivati roke, posebno ko p**' "de iz stranišča. 1 Ce bomo vedno in dosledno paz‘** na higieno kuhinje, tedaj bomo mn*' go pripomogle k zdravju naših dru*'1*" iških članov. Madeže od dežja in druge že iz rumenih rokavic odstraniš’ napojiš kos volnenega sukna t ""Jj kaj kapljicami bencina in Z drgneš vsa zamazana mesta, se rokavica ne začne povsod 5 riti. Koža je postalo mehka. prav malo limonine lupinice, timijana in zelenega peteršilja. S tem podrgni ribo znotraj; potem jo speci ter medtem polivaj s presnim maslom. Na ohlajeno vlij olja in kisa ter po. tresi z drobno zrezanimi sardelami ir. kaperami. Ali pa zmešaj sardele in kapere med olje in kis. Ce dobi ptiček ptičje uši, m-U ^ trosi v kletko janeža; če . ptič pozobal, nastavi palčice- i: nih vej špcmskegtc bezga, o palčice z nožem zareze. Vsak ^ se botlo uši nabirale na zarezt*1 tako jih lahko uničiš. DVE SADNI glivični bolezni V poznih poletnih in jesenskih mesecih lahko z uspehom zatiramo razne sadne škodljivce in bolezni. Ne prihajajo pri tem delu v poštev toliko razna za tir ai na sred-„ ^va. ampak bolj direktno ali me-n hanično zatiranje. Na koščičastem pa tudi na peč-kastem sadnem drevju opazimo sušenje -mladik, pa tudi vej. Ker je ha drevju listje, so suhe mladike >n veje veliko bolj vidne kakor po odpadlem listju. Te po moniliji o-Nolele mladike, porežemo s škarjami, debelejše veje pa z žago V živo do zdravega lesa. Večje rane zama-feno s cepitno smolo; če te ni pri a rokah, ustreza tudi dobro predela-na ilovio*. S tem zabranimo po-r ; hovno okužonje in. naselitev krvav-ke. .Monilija pa se začne pojavljati Uidi na hruškah in jablanah, posebno na plodovih s tenko kožo. Zlasti pa se širi monilija na plodovih poškodovanih po toči, nakljukanih po pticah jn načetih po osah in sršenih. Zatiranje os in si-šenoiv je izdatno sredstvo za omejevanje te nevarne bolezni. Po moniliji obolele plodove je treba obrati, kakor hitro se pokažejo prvi znaki, -n ne čakati, da Popadnjo gnili na tla. V sivih bradavičastih izralkih, ki so razvršče-«i navadno v kolobarčkih na rjavi Bnilobi, .je polno trosov, ki širijo ! bolezen vedno znova. Obrane in še ne povsem zgnite plodove lahko skuhamo v prašičji kuhi, ostale sežgemo in tako gotovo uničimo trose. Zabranimo širjenje monilije tu-di s tem, če obolele plodove dovolj globoko zakopljemo v zemljo. Poleg monilije zatiramo v tem času z uspehom tudi škrlup ali fu-sJkladij, posebno če se bolezen še ■ni preveč razširila. Skrlupaste plodove oberemo, mladike s hrapavim lubom pa poležemo in sežgemo. Ker napada škrlup tudi liste, je treba tudi te obrati in sežgati, če pa je to nemogoče, je vsekakor potrebno, da talco listje pograbimo takoj, kakor hitro odpade in ga sežgemo. Za steljo in kompost okuženega listja ne uporabljamo, ker s tem širimo in raznašamo bolezenske trose. Navedeno zatiranje imenovanih bolezni sicer ne more nadomestiti zimskega jn letnega škropljenja, lahko pa izdatno in brez posebnih stroškov omeji širjenje najnevarnejših glivičnih bolezni. 0 vrstah in kvaliteti semena pšenice Moni lija napada plodove in povzroča sušenje mladik Stari slovenski pregovor pravi: «Kakršna setev, takšno žetev», in vendor je mnogo naših kmetovalcev, ki premalo pazijo na to pravilo. Oglejmo si ob mlatvi vrste in kakovost pšenice in kar je še bolj Važno hektarski donos poedinih vrst, katere smo sejali in dobili bomo odgovor, da je količina pridelka odvisna ne samo od nege in gnojenja posevkov, temveč da jev veliki meri odvisno od vrste, katero smo sejali in od kakovosti semena. Vedno smo poudarjali, da moramo že med razvojem rastlin skrbeti, katero seme bomo odbrali za bodočo setev- Omenjali smo važnost selekcije žitaric in razkuževanja semena pred setvijo, ali na žalost se v.sj kmetovalci niso držali danih nasvetov. Mnogi niso polagali dovolj pažnje, katere vrste pšenice najbolj ustrezajo podnebnim in talnim razmeram določenega okoliša. Več kot enemu je žal ravno letos, da je n. pr. seja1 «Virgilio» namesto «Mentane». Ponekod se je dobro obnesla «Ausonia» itd. Malo bol; so kmetje vzeli v poštev navodila glede razkuževanja semena Lansko leto se je namreč v več krajih pojavila «Trda ali smrdljiva žitna snet». Vzrok: slabo površno ali nepravilno razkuževanje semena pred setvijo. Nekateri še danes razkužujejo žita le z apnom. Apno ne uniči kali te bolezni. Qd različnih razkužil so se pri nas obnesla Prah Caffaro (polvere Sete« iiilnika aii Iraške tenne Izmed mnogih vrst zelenih krmil, i** jih imamo, naš kmetovalec kaj 'žad seje pitnik, to je zato, ker mu , j^a imožnoat, da z njim nadoknadi *1 Pomanjkanje sena. Seje ga tudi za-J Jo, je najbolj donosen in v do-i wih vremenskih okoliščinah lahko doseže proizvodnjo do 800 stotov hektar. Imamo dosti vrst koruz, ki so prikladne za sejanje pitnika. Dober r kmetovalec mora seveda znati iz-“fati vrsto, ki najbolj prija njegovi zemlji. V ravnini, kjer imamo Sloboko jr. svežo orno zemljo, bo-> '»o (sejali koruzne vrste, ki se dobro ’ ^zvijajo in so bogate z listjem k°J je na primer konjski zob. V ''ribovitih predelih, posebno pri nas ''a Krasu, .pa bomo izbrali vrste, ki ^ zgodnje in m al o listne jn zato tu-i ?* bolj odporne proti suši, na pr. i ; *'r*kvaniin jn njemu sorodne vrste. ■Kako ya gojimo Pitnik skoraj vedno sledi žitu, sepa lahko tudi na preorano * Li,rao g« r ?3lVo st: | pokosili. . kvadar sejemo za žitom, orjhno ,akoj po žetvi ter potem sejmo, seme bo po dotiku z vlago, ki ^ je ohranila pod s trn iščem, takoj Fililo. Pitnik zahteva dobro in glo-oranje in je to tem boljše,. 1,11 bolj suša škoduje zemlji. Krmstas koruza zahteva deber hlevski gnoj, ki mu dodamo loslor-r.ih gnojil (4 do 5 stotov superfos-lata na ha) in kalijevih (1.5 stotov kalijeve soli na ha). Ni slabo, če v prvi rastni dobi pomagamo rastlinam tudi z dušičnimi gnojili. Navadno rabimo 50 gr. kalcijevega nitrata na ha. Dušična gnojila pa •tudi lahko uspešno nadomestimo z gnojnico. Za seme uporabimo 100 do 130 kg koruze na ha, kur pa je odvisno od načina setve. Seveda bomo uporabili več semena, ako sejemo z roko, kakor pa s sejalnim strojem. Koristno se je pokazalo tudi valjanje, ki ga lahko opravimo po setvi, da se zrnje zemlje bolj prime. Ako sejemo koruzo s Strojem, je to koristno tudi zato, ker pozneje zemljo lahko okopljemo, kar rastlinam zelo koristi. Z okopavanjem odstranimo prvič ves plevel, drugič pa se vrhng skorja zemlje zrahlja in zemlja ostane sveža. Pitnik kosimo, ko se na storžih začne tvoriti zrnje. Samo ob sebi je razumljivo, da bomo kosili prej, če imamo namer, pokladati zeleno koruzo živini v svežem stanju. Naj se nam ne pripeti, da bi jo kosili, ko bi bila že »Starana. Koko ga kisamo Zeleno krmo najbolj koristno uporabimo, ako je insiUrana ir, zato bi morala imeti vsaka kmetija svoj silos. Na majhnih kmetijah fci v ta namen prav dobro odgovarja-! le navadne cementirane, ob robovih zaokrožene jame. Ko sem že omenil, je insilaci ja najboljša priprava koruze, ker koruzo lahko poberemo, ko je prikladno zrela, ko namreč zrnje ni več mlečno. Preden pa zeleno koruzo insili- ! ramo, jo zrežemo. V ta namen uporabljamo posebno na velikih kmetijah slamoreznic«, s sesalnimi cevmi, po katerih gre zelena rezanica naravnost v silos. Na majhnih kmetijah pa uporabljamo navadne ročne slamoreznice ali slamoreznice na električni pogon. Zelena koruza je zelo prikladna za jnsilažo tudi z drugimi zelenimi ostanki, ki jih je vedno na kmetiji, kot so: razno listje, trave, ki so rasle po koruznih njivah, ovsena ati pšenična slama itd. Tem pri-meskom zelena koruza odstopi svojo rastlinsko vodo, ki se je je napila, in tako omogoča vsestransko fermentacijo. Pri krmljenju z insilirano krmo pa moramo biti previdni, posebno pri kravah molznicah, kajti prevelike množine povzročajo, da dobi mleko neprijeten okus in vonj. Caffaro) in modra galica. Pri upo-rabj poslednje moramo paziti, da se seme ne namaka preveč časa pred setvijo v tekočini, ker to kvarno vpliva na kalivost semena. V Jugoslaviji danes uporabljajo z dobrim uspehom suha razkužila: Ceretan, Ceresan, Ortostan. Oglejmo si v glavnih potezah, kar je najbolj važno pri setvi in od česa odvisi predvsem količina pridelka. Kaj moram0 upoštevati pri izberi semena? Seme mora biti predvsem sortno čisto. Omenili smo že, da mera sfme ustrezati določenemu okolišu. Italija je pri nas v svoji «žitni bitki» poizkusila več sort pšenice. Do danes so ostale le sledeče vrste: Mentana, Virgilio, Ausonia, Genti] rosso in Gentil bianco. Od vseh teh vrst in še nešteto drugih so za naš teritorij upoštevanja vredne le prve tri vrste: Mentana, Virgilio in Ausonia. Kmetje y Bujščini še ponekod sejejo vrste Gentil rosso. Lahko pa rečemo, da je zaradi svoje zgod njosti najbolj priporočljiva Mentana. Vrste semenske pšenice" pa morajo biti v resnici sortno čiste. Letos opažamo pa še to, da so tudi sortno čiste vrste degenerirane. Klas se vse bolj krajša. Seme ni pravilno razvito in je drobno. V takem semenu je kal slabotna, v nji je malo živeža. Iz slabotnega semena razvite rastline so manj trdne in se teže upirajo neugodnemu vremenu. Kaj sledi iz tega, kar smo navedli? Žila moramo že v ča-su vegetacije (razvoja) na njivi izbrati za seme. V naprednih državah so postavljene posebne «komisije za priznavanje semen», ki imajo nalogo, da pravočasno že na njivah ločijo čiste posevke od nečistih. Sortno čisti posevki morajo imeti 98 odst. sortno čiste vrste. Z druge strani moramo paziti, da je seme cisto, kar pomeni, da v njem ne sme biti primesi plevel-nih rastlin, semena ostalih vrst žitaric, plev, peska in drugih smeti. Posebno neveren je plevel. Tega pa moramo zatirati že v kali. Sortno priznan posevek ne sme imeti plevela Male množine plevela lahko odstranimo z roko, žitno in drugo drobnejše seme pa odstranimo s posebnimi stroji, takozvanim! «trijerji». Gojitev sortno čislih vrst pa je povezana z večjimi težkočami in zato je potrebno, da se poveri ta naloga strokovno zrelim in sposobnim poedincem, kmetijskim zadrugam ali državnim posestvom. Ti semenski centri imajo nalogo, da preskrbijo kmetom določeno količino pravega semena. Vsako uvajanje tujih semen je nepriporočljivo, če se prej ne poskusi na malem prostoru. Eri uvozu semen pa moramo paziti na podnebne in talne razmere okoliša, iz katerega seme uvažamo. Nove vrste se veliko bolje obnesejo, če pridejo iz težke zemlje v lahko, kakor pa narobe. Dobro seme mora imeti določeni odstotek kolivosti. Zastanj je, če je . ^otaimili sc bomo težkega pro-J^ha našega izvoza in plasiranja na tržiščih. 2e večkrat smo ?jj®hili, da se svetovna sadna tr-^■sča težko osvajajo zaradi kenku-inozemskih tržišč, odkupu sadja nastane več-srat prepir med trgovci in podjetji od ene Stranj in produ-j J1*' Z druge ravno zaradi kvali-sadja, ki prihaja na trg. Kmet-j t'bčejo spoznati, da konsument polaga veliko važnost na { ^hteto blaga. Vsako kritiko v ^ . Pogledu smatra le, kot da bi ltV|ela namen uničiti plodove ’ttVegB de'la- Sga-a ™®če prihaja nesortirano Umešano drobno z debelim, ° 2 nezrelim, gnilo z zdravim eari.v eni košari. Kmet že pri tfbi-Ž1,,JU ne ravna pravilno s sadjem, hw".' 'ne obirajo sadja ročno, rajši jflrevo, drugi zelo radi po-še nezrelo, zeleno sadje. Sa^ie moramo obirati brez- J tJJ moramo pravilno obirati in sortirati pogojno le z roko ah z raznimi o-biralniki. Prenehati moramo z o-tresanjem ali celo z otepanjem sadja z dreves. Olepano ali otreseno sadje, tudi če jg najboljše kvalitete, ni za izvoz. Ranjeno sadje jc podvrženo gnitju jn okuži še drugo. Zadostuje le majhna količina poškodovanega sadja, da celotnemu kontingentu, zniža ceno. 2e takoj pri obiranju maramo takoj ločiti plodove v več vrst. Debelo, lepo razvito in zdravo sadje spada v prvo vrsto, srednje debelo vendarle zdravo sadje uvrstimo v drugo kategorijo, vse krastavo, črvivo In drobno sadje y zadnjo ka- tegorijo, v tako imenovano sadje za industrijsko predel-'vo. To poslednjo vrsto ne smemo mešati med ostale vrste. Posebno pozornost moramo posvetiti zdravstvenemu stanju sadja. V vseh deželah se je več ali manj razširil najhujši uničevalec sadja «Ameriški kapar». Gorje sadjarstvu, kjer se ta nadloga ukorenini. Da se prepreči razširjenje tega škodljivca iz okuženih na neokužena področja, so oblasti izdale stroge ukrepe o obveznem fitopatološkem pregledu sadja, posebno tistega, ki je namenjeno za izvoz. Sadjarji ssmi morajo iti x tem pogledu oblastem na roko. Vsako nemarno prikrivanje okuženega sadja lahko smatramo kot čisto navaden zločin. na nekaj moramo opozoriti naše kmetovalce. Ko smo sadje pravilno obrali jn sortirali na omenjeni način, moramo paziti, da se più prevozu ne poškoduje. Voz, s katerim sadje prevažamo, mora biti obložen s slamo. Da se pri razkladanju ne poškoduje, moramo sadje že doma vložiti v najbolj odgovarjajoče zaboje, katere nam rade volje dostopi trgovec ali podjetje. De bo sadje prišlo na domači odkupni trg pripravi'’ mn na omenjeni način, bo s tem olajšano delo trgovcu ali nabiralnici, sadjar bo tudi zadovoljen, ker ga bc prodal po višji ceni. Odjemalec se ne bo znašel v težkem položaju zs plasiranje blaga. Na ta na-in bc naše sadje dobilo svoja pravo vrednost, katero je od zmeraj imeli na korist posameznika in skupnosti. seme lepo in zdravo, če pa ni kalivo. Na to lastnost semen moramo posebno paziti, če seme uvažamo. Vzroki nekrhvesti so različni. Na to vpliva starost semena. Več kot 4 leta staro seme pšenice ne smemo uporabi* . Kalivost semena rži traja le 2 leti, ovsa 2 leti, ječmena 3 leta. Dobro seme pšenice mora imeti najmanj 95 odst. kalivosti, ovsa 90 odst., ječmena 95 odst. in rži najmanj 75 odst. kalivosti. ’ Na kalivost končno vpliva način mlat-Ve in, kakor smo že omenili, več ali manj pravhno razkuževanje seme« na pred setvijo. Na «Vilijete semena vpliva tudi način shranjevanja do časa uporabe. Pred vzkladiščenjem semen moramo shrambe (žitnice) dobro raz. kužiti z apnenim beležem ali z drugimi razkužili. Shrambe morajo biti suhe. Vlaga zelo kvarno vpliva na kalivost semen. Seme mora biti pred vskladiščenjem suho m zdravo. V slučaju, da že ob mlatvi napade zrnj» «žitni molj (pimpinella), moramo seme pred vskladiščenjem razkužiti z ogljikovimi žveplecem. Za vsak m3 prostora vzamemo 300 cmS te strupene tekočine. Prostori ali posode, v katerih seme razkužujemo, naj ostanejo zaprti približno 30 ur, nato pa jih dobro prezračimo, zrnje pa prevetrimo. Ogljikov Žveplec je zelo strupena tekočina in obenem rada eksplodira, zato moramo biti pri uporabi zelo previdni. BU LOVA sn El \ v#y Ponekod je precej razširjena butova snet (Ustilago maydis), fcj se šteje sicer v isto skupino kakor snet na pšenici, ječmenu jn ovsu. Vendar pa se od teh sneti znatno razlikuje po svojem razvoju ter načinu, kako napada rastlino. Snet na koruzi lahko napade vse dele rastline, tako storž, metlico, listje, steblo, pa celo korenino, vendar se pojavlja najbolj pogosto na metlici in na storžu. Na napadenih delih koruze se pojavijo hulovi izrastki, kj so včasih večji od pesti. Ako je napade^ storž, se zrna popolnoma izmaličijo. V buli je v začetku svetlo-siva, nato pa temno-siva snov, ki se spremeni nazadnje v črn prah, ki ni nič drugega, n;0o trosi, t. j. pozvročitelji te bolezni. Ko te bulaste tvorbe dozorijo, popokajo, nakar veter raznosi trose po okolici, kjer padejo na zemljo. Koruzna snet se torej ne prenaša ? okuženim zrnom kakor snet ostalih žit, ampak se širi s kalčki, oziroma s trosi, k; so prezimili v temi ji ali v gnoju ter jih veter pre. naša z njive na njivo. Ta bol zen je ponekod precej razširjena ter uniči 20 do 30 odst. pridelka koruze. Bulovo snet na koruzi uničujemo tako, da izrastke pravočasno, še preden dozorijo in se razpočijo, izrežemo, znosimo na gnojnik ter jih sežgemo. S tem uničimo tudi povzročitelje bolezni. Te bulove tvorbe je treba večkrat med letom obirati, sekati ali izrezati, ker se stalno na novo razvijajo. Nikakor ne smemo dovoliti, da bj izrastki dozoreli in se razpočili, ker bi prisl} tako trosi ponovno v tla. Tud; ne smemo zmetati bulastih izrastkov na kompost ali na gnoj. Kjer je bulova snet močno razširjena, naj se koruzi ne gnoji s svežim gnojem, to pa zato, ker so v zemlji, ki je močno pognojena s takim gnojem, pogoji za razvoj tw* sov te bolezni mnogo bolj ugodni 121] ^ 31 Stare in nove gledališke izkušnje [ hvuoiti | Gledališko življenje se je v povoj* nih letih že precej ustalilo. To velja tudi za gledališča Ljudske republi* ke Slovenije, a ne velja Se za slo-yensko gledališče v Trstu, kjer se je ustalila samo nestalnost, ker to gledališče ne more priti do svoje jlvorane. Tuja vojaška uprava kaže za slovenske gledališke potrebe tržaških piovencev podobno imevanje kakor italijanske šovinistične skupine, ki Odrekajo tržaškim Slovencem — po fašističnem vzoru — celo pravico do materinega jezika. V začetku 1. 1948 je vojaška uprava še priznavala upravičenost slovenskih predstav na obodu mesta. Ponudila se je, da prenovi neko garažo pri Sv. Jakobu v gledališko dvorano. Poldrugo leto so se pripravljali načrti s sodelovanjem nekaterih članov SNG. Zdaj pa, ko se vojaška uprava otresa upravnih poslov in jih biti izročati v italijanske roke, se o novi dvorani nič več ne sliši. Dokler je SNG igralo po raznih manjših dvoranah v mestu in v predmestjih, je pritiskala policija z zmeraj novimi in strožjimi, predpisi o predstavah in dvoranah. Končno je izbrala iz zastarelih fašističnih zakonov celo neko odredbo o cenzuri, V popolnem nasprotju z vsemi slovesnimi proglasi vojaške uprave o demokratičnih načelih in o pravicah tukajšnjih narodov. « Po razdoru v tržaški KP so dvignili glavo razni drugi nasprotniki slovenske gledališke umetnosti v ;Trstu in začeli borbo za uničenje SNG. Skušali so mu zabraniti uporabo društvenih dvoran in mu odtujiti občinstvo, V januarju in februarju so dosegli ti poskusi svoj višek. To delo je imelo izrazito protislovenski značaj in se je uprizarjalo vselej po tujem ukazu. Kot značilen primer takih poskusov omenimo prizor iz Prosvetnega doma pri Sv. Ivanu z dne 21.12.1948. Ker je vodstvo tiste dvorane slepomišilo z jalovimi izgovori, so se oglasili pri njem upravnik, tajnik in en režiser SNG, da bi dosegli uprizoritev Cankarjevih «Hlapcev». Italijanski tovariši so odrekali dvorano, ker so se «bali», da bo SNG zlorabilo «Hlapce» za politično manifestacijo kakor v Skednju. Predstavniki SNG so začudeni vprašali, kako so v Skednju zlorabili igro. Tedaj se je pojavila višja «zaščitnica slovenske ljudske kulture» in očitala upravniku, da je imel pred predstavo političen govor. Upravnik: «Ali ste govor slišali?» — Ona: «Ne, povedali so mi». — Upravnik: «Kdo?» — Ona: «Tisti, ki so slišali». — Upravnik: «Niso dobro slišali ali pa so zaobrnili. Govor je stal nato v Primorskem dnevniku. Ali ste ga prebrali?» Zaščitnica je ošinila vprašalca z ogorčeno strelo iz hudih oči, češ, kako se drzne kdo domnevati, da ona bere ta list, in je odvihrala. Kmalu je pridrlo vse polno njenih italijanskih pristašev. Tajnik odseka KP je začel grozeče izvajati, da ne bo SNG nikoli več igralo v njih dvorani. Tajniku SNG so očitali protividalijevstvo in vsa številna truma je — v razmerju deset proti enemu - grozila z nasiljem — vse samo v italijanščini. Ozračje je bilo nasičeno z isto mržnjo zoper slovensko gledališče, kakršna je navdajala nekdanje požigalce gledališke dvorane v Narodnem domu z Giunto na čelu. Podobne ovire so delala — po tujem ukazu — vodstva drugih dvoran, če so prišla v roke nasprotnikov. «Zaščitniki slovenske ljudske kulture» so se izkazovali kot protislovenski janičarji, zapirali so gledališču dvorane, podili in plašili občinstvo, med predstavami so vozarili s hrupnimi motornimi kolesi okoli dvoran, da bi motili in nagajali. Spričo take slepote se je držalo SNG smeri, ki jo je začrtal njegov upravnik v 6. štev. Gledališkega lista za IV. sezono, str. 70-71: «SNG bo izpopolnjevalo svoj napredni program po načelu, da imajo tržaški Slovenci pravico in dolžnost živeti v tesnem kulturnem stiku s svojim matičnim narodom. Prav tako bo uprizarjalo dela iz drugih slovstev in bo gojilo v svojem območju misel slovensko - italijanskega bratstva ki edina pospešuje mirno sožitje narodov tega ozemlja. - SNG se ne more vtikati in se ne bo vtikalo v krajevne spore in razdore, ker hoče ostati samostojna kulturna ustanova. Njegove predstave so bile, so In bodo ostale vsem dostopne in javne. — Kjer koli in kadar koli je kdo rovaril zoper SNG, Je to prihajalo vselej iz tujega, protiljudskega vira in po tujem ukazu. Tako tudi zdaj. Kakor ni uspelo tako rovarjenje pod fašizmom, ne bo uspelo niti zdaj». In res ni uspelo, kakor kaže površen pregled dela SNG v sezoni 1948-49. SNG je namenjeno obema pasovoma Tržaškega ozemlja. Tudi v pasu B so bile težave glede dvoran, zlasti v Kopru, kjer je bilo gledališče poškodovano zaradi vojnih dogodkov Po zaslugi ljudske oblasti in jugoslovanske vojne uprave se je ta dvorana v zimskih mesecih preno. vila in je bila nato na razpolago SNG. Obnavljanje zadružnih domov v pasu B je omogočilo gradnjo dvoran, ki so se izkazale marsikod primerne za predstave SNG. Glede predstav moramo razločevati predsezono od septembra do začetka novembra 1948 do sred» julija 1949. V predsezoni je bilo dvajset predstav iger iz prejšnje sezone, obenem pa so se pripravljale nove igre. Prva premiera je bila Shakespearova komedija «Kar hočete» v Zu. pančičevem prevodu 5. nov. pri Sv. Ivanu. Vsega skupaj se je komedija igrala desetkrat. Dne 19. nov. je bila v Pristaniškem domu druga premiera, Gogoljeva «Ženitev», ki ji je sledilo še 21 predstav. Ob tridesetletnici Cankarjeve smrti so se uprizorili njegovi «Hlapci» 17. dec. v Skednju kot tretja premiera; zaradi razbija-ških ovir je sledilo le še pet predstav. Posrečena je bila izbira mia. dinske igre M. Surinove «Dedek Mraz», ki se je igrala prvič 6 febr. v Skednju in se je ponovila devetnajstkrat po vsem ozemlju obeh con. zaključilo letošnjo sezono z Mu-sorgskega opero «Boris Godunov». Imel sem izredno srečo, da sem lahko prisostvoval tej veličastni predstavi, ki se je je udeležilo nad 4000 oseb. Zaradi velike odrske zahtevnosti, ki jih ima ta opero, t. j. zaradi velikega števila solistov in številnega zbora ter orkestra, razgibanih množičnih prizorov, bogate in pestre scenerije i. dr. se je opera odločUa, izvajati to delo na Pogačarjevem trgu, ki je dokaj primeren za predstave v takem slogu, vendar se mi zdi. da akustika ni taka kot si jo človek želi in pričakuje. Operni orkester pomnožen s filharmoničnim, t. j. nad 120 godbenikov, in vso opero je dirigiral s svojo spretno roko tov. Dimitrij Zebre. Ako omenim, da je nad štiri ure trajajočo opero dirigiral tov. Zebre na pamet, da ni zamudil nobenega znaka upadov solistom, zboru in posameznim inštrumentom, tedaj nam je jasno, kakšne sposobnosti in kakšen glasbeni spomin ima dirigent Zebre. Kot solisti so nastopili M. Pihler, basist zagrebške opere, v vlogi ruskega carja Borisa Godunova; njegova otroka Fedor in Ksenja sta bili Slava Ulčarjeva, ki prvič nastopa kot solistka in razpolaga z To poletje bo kulturni svet proslavljal 200. obletnico rojstva nemškega toda tudi obče človeškega duševnega genija Goetheja. Tudi Amerika bo proslavila to stoletnico z ustanovitvijo študijskega se-minarija v Koloradskem gorovju, ki pa bo prikazal bolj bogastvo Amerike kot pa razumevanje za kulturne vrednote in za duševno veličino tega moža. Tudi publikacija «Goethe’s world» je bolj ameri-kanske vrste. Urednik Berthold Biermann ga je prikazal bolj kot vsestranskega človeka, prikazal je bolj udejstvovalno «količino» nje gove osebnosti kot pa njegovo genialnost in s tem ga je nekoliko poamerikanil. • • • Muzej v Grenoblu, ki je vedno gojil najskrajnejše modernistične umetnostne smeri, je priredil razstavo upodabljajoče umetnosti, ki Kot peta premiera je prišla 4. mar. ca na škedenjski oder Galsworthyje-va «Srebrna tobačnica in se je nato igrala šestkrat na drugih odrih. Kot šesta premiera se je igrala 8. aprila D’Usseauja «Globoko so korenine», v Skednju sodobna igra Govva in nato pa še sedemkrat. Predzadnja premiera je postavila 3. junija na škedenjski oder slovensko novost Mire Pucove «Ogenj in pepel», ki se je nato ponovila sedemkrat. Prav na koncu se je uprizorila v Skednju 14. julija Goldonijeva «Mirandolina», ki se je ponovila le enkrat na Opčinah in se bo še ponavljala v predsezoni. V prejšnji sezoni, ko je bilo vpra. Sanje dvoran ugodnejše, je imelo SNG 77 predstav, v zadnji sezoni pa je doseglo častno število 103 predstav, ki jih je gledalo — vštevši šest gostovanj v Tolminu, Ajdovščini in Sežani — 28.454 obiskovalcev, samo na Tržaškem ozemlju pa 24.482 oseb. Ce računamo, da ima vse Tržaško ozemlje skoraj 100.000 Slovencev, se bližamo s tem številom četrtini prebivalstva, tudi če upoštevamo, da so pri nekaterih predstavah isti obiskovalci. Ta četrtina seveda ne zadostu. je. Imeti bi morali kakšnih 80.000 Slovencev, katerih vsak bi videl po pet ali šest predstav v sezoni. Naše gledališče ima torej še velike naloge in možnosti pred seboj, preden zajame vse tisto občinstvo, ki zdaj še ne more obiskovati njegovih predstav. Tem težja je krivda tistih tujih in domačih Herostratov, ki se izka. zujejo brez vsakega pametnega razloga z negativnim delom zoper SNG. O njihovem delu bo poročala kultur- velikim pevskim in igralskim materialom, ter V. Bukovčeva. Dojiljo je pela altistka Kogejeva, kneza Bujskega tenorist D. Buden, Andreja Sčelkalova baritonist Smerkolj, letopisca Pimena basist Betetto, Dimitrija Samozvanca teno-ris Franci, Marino je pela altistka Stritarjeva, popotna meniha sta bila basist Korošec in tenorist Banovec, krčmarico je pela Ziherlova, bebca Banovec, valpta Nikitiča in vodjo straže baritonist Anžiovar, bojarja sta bila Stular in Perko, je posvečena ustanoviteljem pojmovne upodabljajoče umetnosti, to je tiste umetnosti, ki odmišlja pri prikazovanju narave, ljudi, živih bitij sploh in njihovih medsebojnih odnosov vse to, kar se ji zdi nebistveno in odveč, — kot je n. pr. po njihovem odveč pri upodabljanju resnična barvitost, zunanja oblika in drugo, — zato, da bi pripravila do veljave neke bistveno svojstvene pojme prikazanih predmetov, tako kot jih umetnik vidi. * * * 8. t. m. je umrl v Milanu v svojem 67. letu znani skladatelj Richard Pick Mangiagalli. Ta skladatelj se je rodil na Češkem kot sin češkega očeta in italijanske matere. Od leta 1936. je bil ravnatelj milanskega konservatorija. na zgodovina Slovencev s podobnimi besedami kakor o delu požigalskih fašistov. Da se vsaj delno zamašijo vrzeli zaradi pomanjkanja dvoran in zaradi janičarskega dela «zaščitnikov slovenske ljudske kulture», so se člani SNG posvečali v obilni meri iz-vengledališkemu delu. Kakor prejšnja leta so nekateri člani pomagali z režiranjem po prosvetnih društvih, drugi so nadaljevali prejšnje sodelovanje v tržaškem Radiu. Konec februarja so se morali žal prepričati, da to ni več mogoče. Proti koncu sezone so začeli sodelovati pri novi radijski postaji v Kopru. Nastopali so pri raznih proslavah in kulturnih prireditvah, tako pri Prešernovi in Zupančičevi proslavi, pri slavnostih 8. marca in 27. aprila. Recitirali so na koroških večerih in drugih podobnih prireditvah. Važno je bilo sodelovanje članov SNG pri «Veseli sceni», ki je širila manjše in krajše zabavne predstave in slovensko petje po krajih, kamor ni moglo gledališče samo. Takih prireditev je bilo v obeh conah deset in so se skoraj vse dobro obnesle. Njih umetniška raven je bila letos višja kakor lani. Iz pestrega programa naj posebej poudarimo «Burko o jezičnem dohtarju». Vsako premiero je spremljala nova številka gledališkega lista s članki o vsakem novem delu, o vsakem novem avtorju ter o drugih gledaliških ali splošno kulturnih zadevah. Občinstvo je prav rado segalo po njem, tako da je pokupilo vse izvode nekaterih številk. V zadnji sezoni se je nadaljevala dramska šola v večjem obsegu in z obširnejšim učnim načrtom ka- jezuita Langus in Andrejev. Vsi solisti so pokazali svoje izredne sposobnosti in vrline in ravno tako učinkovit in mogočen je bil tudi zbor. Opera — prav za prav glasbena drama — «Boris Godunov» je zgodovinske vsebine. Dramo je napisal Puškin, eden največjih ruskih pesnikov, ki se je rodil leta 1799 v Moskvi, tako da slavimo letos 150 letnico njegovega rojstva. Puškin razpleta y svoji drami «Boris Godunov» dogodke iz časa carja Ivana IV. (Grozni) 1598-1606 s tako umetniško dovršenostjo, da je Boris veljal ne samo za Puškinove dobe, temveč da velja še danes kot višek ruske dramatike. Puškin, ki je živel pod prevratnim vplivom francoske revolucije in ki je spoznal nevzdržnost ruskih socialnih razmer je s svojimi političnimi pesmimi močno vplival na pripravljajoči se upor, tako imenovani de-kabristični upor, zaradi katerega so obsodili pet plemičev na smrt z obešenjem in 120 ljudi na izgon v Sibirijo. Ker so oblasti sprevidele, da je Puškinova poezija tako močno vplivala na ta upor in da je še vedno vplivala na novo miselno nastrojenje ruskega človeka, so ga poslali na jug zaradi revolucionarnosti njegovih idej in so ga povsod strogo nadzirali. Padel je v dvoboju s posinovljencem holandskega poslanika dne 29. januarja 1837. Pesnika so morali pokopati na ukaz oblasti skrivaj in ponoči, vendar se je pri mrtvaškem odru poslovilo od ranjkega kakih 30.000 oseb. Iz tega je razvidno kako veliko priljub- i «k ^ jusis mmm NA POGAČARJEVEM TRGU Na trgu ob Senklavžu so peli «Borisa Godunova« kor v prejšnji sezoni. Tečaji so se pričeli 12. marca in so se zaključili 7. julija z dramsko produkcijoj ki je pokazala napredek našega odrskega naraščaja. Vpisanih je bilo osemnajst gojencev; do konca jih je vztrajalo enajst. Izkušnje v zadnji sezoni so bile delno stare, delno pa čisto nove. Vse so pokazale, da se mora delo SNG nadaljevati z isto in še večjo vnemo kakor doslej, ker je slovensko občinstvo Tržaškega ozemlja željno naše besede, tisto pa, ki se takih potreb morda še ne zaveda, je prav zato še bolj potrebno gledališke vzgoje. Ovire, ki se delajo z uradnih in neuradnih strani, po zlobnih, zaslepljenih ali zapeljanih osebah obeh narodnosti, niso nepremostljive. Možnosti kulturnega u-stvarjanja so velike in se še zmeraj množijo. Kakor sredi četrte s;zone tako velja v polni meri tudi na koncu, kar je pribil upravnik SNG v 6. številki gledališkega lista: «SNG ima v rokah trdne dokaze, da si večina slovanskega prebivalstva želi slovenskih predstav z istim zanimanjem In navdušenjem kakor doslej, ve pa tudi, da prihajajo poskusi ščuvanja zoper njegovo delovanje iz tujih virov, in to tudi tam, kjer bi se po videzu zdelo, da so’ nekateri slovenski ljudje nasprotni delu gledališča. O-sebna razžaljenost »tega ali onega ne sme in ne more biti nikdar odločilna. Gledališče obžaluje samo, da ne more vselej ustreči vsem željam glede gostovanja, najčešče zaradi tehž ničnih ovir. Slovensko narodno gledališče v Trstu je pripravilo za prihodnjo sezono nov napreden repertoar z novimi domačimi in tujimi deli, katerih uprizarjanje bo metalo novo svetlobo v ostanke kulturne teme iz prežalostnih prejšnjih dob. Andrej Budal Ijenost je užival Pušbin med narodom. Kot v premnoge druge svoje pesnitve dramatske ali pripovedne vsebine je Puškin vnesel y to svojo dramo ljudstvo, ki je tudi, lahko rečemo, nositelj dejanja. Mnogi tipi, ki jih je pesnik vzel iz ljud- ' skih množic, predstavljajo čustver ! no in miselno nastrojenje raznih plasti širokih ljudskih množic in vsega ljudstva sploh ter prilike razsežne svete matere Rusije-Stvarno in obenem simbolično pri-katzujejo ti potepuški menihi te skupine tipov, ki so različni po starosti, spolu, poklicu, po kraju od koder so prišli, po načinu izražavanja, ti katoliški svečeniki in drugi bolestno razdvojenost Rusije in hrepenenje po harmoničnem u-raynoyesenju vseh sil, ki so hitele narazen ah druga mimo druge. V ljudstvu vidimo vse tiste sile, ki vežejo skupaj yeliko Rusijo. Na • eni strani imamo kot igralsko edi-nico ljudstvo, na drugi strani pa plemstvo s svojimi zahtevami in med tem plemstvom prvo plemiško družino v državi, t. j. carjeyo družino, z njeno lastno tragedijo, k« pa toliko gorja prizadene ljudstvu. Vse te nove elemente je vnesel Puškin v svoja dela v smislu zahtev romantike, ki se je močno u-kvarjala s čustvenostjo preprostega človeka in ljudstev in ki se je zaradi tega bavila z ljudsko umetnostjo in s folkloro. Puškin pa je pod vplivom posebnih ruskih razmer precej realistično pregnetel vse te ljudske elemente, ohranivš» jim pa pri tem povsod tam, kjer je bilo potrebno zaradi notranje skladnosti njegovih umskih proizvodov, vso njihovo poezijo. Znameniti ruski komponist Mu» soigski se je rodil leta 1839. P® dovršenih vojaških študijah v Fe-li ogradu se je posvetil raje glasbi kakor vojaškemu poklicu in z njih1 se je začela nova, znamenita, važn8 doba za rusko glasbeno literature-Lotil se je težkega dela. Uglasbil je Boji sa Godunova, ki je više* vsega njegovega ustvarjanja. Op®" ra Boris Godunov se je prvič izvajala v Petrogradu leta 18?*’ Mogočna in krepka stvar je, ki sC i v devetih slikah razpleta tako, d* drži poslušalca nad štiri ure duševno napetega in pusti v nje11® očarljive vtise. Glasba v tem opernem delu izrazito ponazoruje 1,1 prikazuje do najmanjših podrob11®! sti vsako misel, vsako osebno a_‘ skupinsko duševno nastrojenje 1 ' ysa vidna zunanja dogajanja. Zakaj bj tudi mi v Trstu ne | deležni takih prireditev! Qh, | presnete meje! , crini. 30 let slovenske univerze v Ljubljani 2 ustanovno listino, ki nosi da-tuni 23. julija IVI!), se je rodila slovenska univerza. Tako se je uresničil dolgoletni sen vsega slovenske-9o naroda. Ze takoj po prvi svetovni vojni se je obravnavalo vprašaje slovenskega vseučilišča: v kulturnem odseku Narodnega sve-na sesUmku zastopnikov Slovence Matice, društva Pravnik, dru-itev slovenskih profesorjev, zdravnikov in inženirjev ter slovenskih docentov na raznih univerzah. Na Podlagi teh posvetovanj se je ustanovila vseučiliščna komisija, ki naj vi vodila, sporazumno z vlado vse Priprave za ustanovitev slovenske Univerze; skrbela pa naj bi tudi, kako bodo do ustanovitve univerze slovenski akademiki nadaljevali študije, začete po večini na inozemskih vseučiliščih. Prvotno ni bilo Prave jasnosti v načrtih: ali naj se Ustvari provizorij s slovenskimi Vzporednimi stolicami v Zagrebu in Beogradu, ki bi se kasneje prenesle v Ljubljano, ali pa naj se takoj u-stanovi v Ljubljani univerza z vse-nd fakultetami. V začetku se je ■bolj računalo s prvo možnostjo, a ie kmalu po novem letu 101!) je Prevladala druga. Zato je vseučili-Ca komisija postavila pet podkomisij, ki naj bi sestavile načrte za or-Sanizacijo petih fakultet in predlo-9e za imenovanje prvih- profesor-iuv, in še šesto podkomisijo za pripravo prostorov in oprave. Dne 31. avgusta 1919 so bili imenovani prvi profesorji. Dne 18. sep-tenibra 1919 je univerzitetni svet. sestavljen iz novoimenovanih pro- fesorjev, izvolil za svojega, predsed nika prof. Plemlja, za njegovega namestnika prof. Zupančiča in za poslovodjo prov. Ramovša. Dne 20. septembra se je vseučiliška komisija zbrala k svoji zadnji seji, kajti redne posle je odslej prevzel univerzitetni svet. le podkomisija za pravno fakulteto je poslovala dalje, ker so bili novoimenovani profesorji te fakultete na mirovni konferenci v Parizu. Dne 12. novembra 1919 je univerzitetni svet izvolil . prof. Plemlja za rektorja, prof. Zupančiča za prorektorja in prof. Ramovša za poslovodjo. Od 15. novembra do konca tistega meseca je b:la inskripcija za vse fakultete razen za juridično, ki je začela zaradi že navedenih razlogov poslovati šele z začetkom poletnega semestra. Z univerzo je bila dana možnost, da se je začelo misliti na ustanovi tev slovenske akademije znanosti in umetnosti kot najvišje znanstvene ustanove, kateri je namen le znanstveno delo, medtem ko vzgaja univerza poleg svojega izrazito znanstvenega udejstvovanja ljudi za razne poklice, ki naj imajo pri izvrševanju svojih poklicev znanstveno osnovo. Zastopniki humanističnih ved na univerzi za pobudo R. Nahtigala in L Prijatelja so ustanovili dne 6. okt. 1921 Znanstveno društvo za humanistične vede, da tako pripravijo filozof sko-filološko-zgodo- vinski razred bodoče akademije. Tudi publikacije so si uredili po načinu akademij in so izdajali Razprave; katerih je izšlo od leta 1923 iOb novi šfevilki «RAZGLEDOV» Izili sta 6. in 7. Številka «Razgledov» v skupnem zvezku. Ta skupna ®*oviika bo po svoji aktualni vsebini brez dvoma zadovoljila bralca. Na pr-mestu je Rebulov članek «Nekdo rodu Antejev». Razprava je posve-*ena spominu Otona Zupančiča in je v neki meri izvirna v tolmačenju pes. nikove misli ter spreminjanja oblike Umetniškega snovanja. Rebulove mi-*11 o tem imajo nekaj na sebi. V no-Veli Borisa Pahorja «Njegov bratra-«ec Ciril» vidimo zaplodek dušeslov-d'Sa razglabljanja o vzgonu za deja-J|Jo, ki je v noveli nakazano. Rihard 0r*l je v tej številki končal svojo Opravo o terskih Slovencih in z njo dai gradiva in pobude jezikoslovcu, 'mografu in zemljepiscu. To vpraša-dJe ne bi smelo v pozabo. Boris Za-jdc je napisal tehtno razpravo, pod-rCPljeno z utemeljenimi trdit-Jami in statistikami in slonečo na djanskih dejstvih «Izgledi za razvoj baškega tranzita». Iva Breščakova J* Poslala pretresljivo črtico iz so-'ainega življenja «Reklama». Črtica e 'z predvojne knjige «Črtic in no-^dl», ki je bila že postavljena, toda 1 bila natisnjena. Prevod članka «Ju-*^1 sovjetske književnosti» M. Car-/cEa podčrtuje pozitivnost junakov v ^ski sodobni književnosti. Zanimiva v Primerjanja ■ odnosov ruskega člo-j ka in odnosov človeka iz zapadne-l Sveta do dela na podlagi življenja, 1 ga kažejo tu in tam leposlovna m *■ V poročilih so ocene o pred-Co»v*h «Ognja in pepela» Mire Pu-t^Ve in o slikarskih razstavah Rober-. Hlavatyja in Rudolfa Sakside izpod jereSa Vladimirja Bartola. V zapiskih ^ zabeleži) urednik smrt Vladimirja j^zorja. V beležki o občnem zboru raštva slovenskih književnikov je ‘°bčil urednik diskusijo o sodobnih q'etnostnih vprašanjih. Andrej Bu-0a Pogleduje nova italijanska dela Področju slavistike. Na tem mestu 5 ■le Pastuškin—Andrej Budal spomnil O^botom «Zrelim tovarišem» štiri-S^dtletnlce mature in svojih tovari. Pes ^^dbvko Ocvirk je prispeval dve 1,1 'b'?*: «Zakaj prihaja tako hitro?» «V ‘Ljubezen», Kajetan Kovič pa Večer» in «Nocoj». Dobro so bi-akv Z*)rane reprodukcije Hlavatyjevih l(j 4re'ov In slik impresionistov Ma-It), Sternena in Matije Jame. K član-tržaškem tranzitu spadata foto-'Jt Tesnesa skladišča in pristani- -illlllllllHllllllllllllilllllllllllilllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiin ških naprav v Trstu, ki živo ponazo-rujeta pomen, zmogljivost in yse možnosti obstoja in razvoja tržaškega mesta. « * i- 1. septembra bodo v zdravilišču Salsomaggiore nagradili najboljše slike, ki morajo po predpisih razpisa obravnavati materinstvo. Organizacijski odbor za ta natečaj, katerega se lahko udeležijo vsi ita. lijanski umetniki, bo objavil pravilnik tekmovanja na podlagi referenduma med umetniki, kritiki in znanstveniki, ki se bavijo z umetnostnimi vprašanji. do 1939 Ib zvezkov in samostojna Dela. Z enakim namenom je bilo ustanovljeno leta 1931 Prirodoslovno društvo, iz katerega naj bi se pozneje razvil matematično-priro-doslovni razred. To društvo je izdajalo prirodoslovne razprave. Po na-rodno-osvobodilni vojni je Slovenska akademija znanosti in umetnosti doživela nov velik razmah. Od študijskega leta 1921-23 dalje je univerzi večkrat pretila nevarnost, da ukinejo to ali ono fakulteto. Zlasti je bila v nevarnosti medicinska fakulteta, ki itak ni bila popolna, in pa tehnika ali nekateri njeni oddelki. Po tej vojni pa je univerza doživela velikanski razmah. Nobena fakulteta, noben oddelek raznih fakultet ni več v nevarnosti. Medicinska fakulteta je na mah brez vsake težave postala popolna fakulteta in na tehnični fakulteti so ustanovili v zvezi z novimi možnostmi življenjskih udejstvovanj in na teh slonečih raziskovanj nove oddelke. Ustanovili so na novo tudi še gospodarsko fakulteto. Oblast pospešuje graditev novih inštitutov in laboratorijev, skrbi za njihovo popolno znanstveno opremo in ustvarja vi-sokošolcem take življenjske prilike, da se lahko uspešno bavijo s Studiranjem in da se lahko nemoteno pripravljajo na morebitno poznejše znanstveno delo. Sedaj je dovolj kreditov na razpolago za vse potrebe slovenske univerze in najvišjega znanstvenega zavoda Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovenska univerza vrši zelo važno nalogo v življenju slovenskega naroda. Brez dela teh znanstvenih inštitutov si ne bi mogli predstavljati popolne svobode, samostojnosti, neodvisnosti in vsestranskega razvoja slovenskega naroda. Slovenska univerza je priklicala v svojem začetku k sebi one slovenske znanstvenike, ki so delovali na tujih univerzah, od česar pa niso imeli slovenska znanost in kultura ter slovenski parad nobene koristi, omogočila je stvarno znanstveno delo. Pred to dobo smo poznali pri nasboljneki znanstveni diletantizem kot pa znanost samo, ki je pa bil seveda lahko malenkosten, brez možnosti življenjskega razvoja, ali pa so izšli pri nos le tako majhni znanstveni drobci, da niso mogli učinkovito vplivati na znanstveno tradicijo. Današnji Slovenska univerza v Ljubljani: osrednja zgradba razmah slovenskega vseučilišča, izdajateljsko delo naših založb, skrb za naše znanstvene ustanove, olajšano poglobljeno delo v univerzitetnih inštitutih, znanstveno preučevanje naše preteklosti iz vseh vidikov in naših sodobnih življenjskih prilik in vsega, kar znanost raziskuje, nam jamčijo, da se bo sloveni sko znanstveno delo vedno in vedno razvijalo in da se bo še zelo visoko dvignilo. SLOVENSKI MLADINSKI knjižni trg Pri izdajanju mladinskih knjig I darja Jakca; v prevodu pokojnega pazijo resne mladinske založbe na | Iga Grudna izide Branka Čopiča to, da ne kaže knjiga otroku ali mladostniku življenja v lažnjivi obliki, kot da bi se dalo živeti brez truda, napora in dela, kot da bi v življenju kar mrgolelo nekakšnih junakov, ki plavajo tam nekje izven sveta, kot da bi bilo človeku vse kar navrženo. Naša mladinska založba pa stremi za tem, da* daje naši mladini klasična dela iz preteklosti, ki so doprinesla k napredku, iz tuje sodobne mladinske knji- ževnosti pa dobra dela, v katerih se zrcali sedanja stvarnost in pristno človeško čustvo. Ta založba pa pospešuje seveda tudi domačo mladinsko književnost, ki govori o naši stvarnosti in v kateri je mnogo pristne domovinske ljubezni do domovine, ki si gradi novo življenje. Vse kaže na to, da se založba ravna pri tem p0 strogih umetniških in življenjskih merilih. Letos skuša ta založba nuditi mnogo našim najmlajšim s slikanicami in otroškimi pesmi. Letos izidejo še «Gospod in hruška» po narodni pesmj z ilustracijami Janeza Vidica; Frana Erjavca «Mravlja» s slikami Maksima Gasparija, Iga Grudna «Nà Krasu» z ilustracijami Marlenke Mukove; Vere Albrehtove «Mi gradimo» z ilustracijami Franceta Slane; Otona Zupančiča «Divji mož» v opremi Boži- Prosveta med ljudstvom Naše ljudstvo rado zajema pri virih umetnosti in zato smo zadnje čase opazili, da ga je globoko zadela smrt enega največjih naših pesnikov, Otona Zupančiča. Tudi v naše ljudstvo na tem ozemlju, "ki je toliko časa živelo daleč proč od vira svoje kulture, je zašla živa. zavest o lepoti njegove poezije in o pomenu njegovega umetniškega ustvarjanja za slovenski narod. Ljudstvo, in tudi človek iz teti krajev, je začutilo, da je njegova umetnost yzlic svoji vzvišenosti tesno povezana z miselnostjo in čustvenostjo ljudstva samega in prav tako tudi primorskega ljudstva. Zato se zbirajo naši ljudje okrog svojih prosvetnih matic, da si prikličejo v spomin njegov lik in njegove misli. V petek zvečer, dne 22. t. m., je novi prosvetni krožek na Opčinah priredil proslavo Zupančičevega spomina. Kinematografska dvorana je bila natrpano polna, kajti pri Opencih niso mogli uničiti zanimanja za kulturne zadeve niti razbi-jaškj «zaščitniki» — kako čudno se to sliši, pa je le res — z domačega kraja in od drugod. Uvodoma je dr. Tone Daneu poljudno prikazal 2 umetniško-človeškega in narodnega stališča Zupančiča in njegovo umetnost in kako se je z njim dvignila kulturna raven slovenskega naroda. Spored je bil zelo posrečeno sestavljen. In skoro vsega so izvajali člani sami, le sopranistka Rožica Kozem in baritonist Stane Raztresen sta jim prišla na pomoč, da bi tako večer postal bujnejši in lepši. Openci so že v bližnji preteklosti pokazali veliko zanimanje in zmogljivost kot diletantski igralci in tudi «openski pionirčki so že vajeni odra, saj so že igrali nedavno od tega Ribičičevo otroško igro «V kraljestvu palčkov» in Goljeve «Petrčkove poslednje sanje». Recitacije so bile podane naravno, prisrčno. Videlo se je, da so se recitatorji vživeli v pesnitve. Recitirali so tov. Kalc Tone pesem «Grobovi tulijo», tov. Kalin Mara «Vprašanje», tov. Furlan Viktor «Kovaško» in tov. Vremec Angela «Veš, poet svoj dolg» in «Korotan v srcu». Dober je bil prvi nastop ženskega kvarteta, ki ga sestavljajo Ko-koij Jadranka, Šuligoj Jadranka, Skrlavaj Anita in Vremec Angela, ki je zapel pesmici «Božji volek» in «Ciciban». Srčkani so bili naši cicibančki Magda Malalanova z «Zlato ptičko», Malalan Silvana, Sosič Lue jan in Skrlavaj Pavle z drainatiziranim «Cicibanom in čebelo». Pa še z nekakšnim baletom so nastopili na pesem «Curi muri», —«o»— Na kratko nam je še omeniti tečaj za pravorečje, recitacijo in slušno igro v Kopru, ki pa je zaradi koprskih kulturnih potreb, zaradi tehtnosti pouka zelo pomemben. Po vojni je nastalo v tem kotičku slovenske dežele nešteto slovenskih društev. Začutilo pa se je, da je to še vse premalo, ker ljudstvo ni bilo vešče pravilnega jezika pravilne izgovarjave in pravilnega pred-našanja. Da bi se šlo prosvetnim žariščem tega okrožja v vsem tem na roko, sp ustanovili v Kopru ta tečaj, ki ga vodi gledališki igralec tov. Jože Tiran, član Slovenskega dramskega gledališča a Ljubljani, ki je bil precej časa član SNG za Svobodno tržaško ozemlje. Ze njegova oseba nam je porok za resnost namer in tehtnost pouka. Do sedaj obiskuje ta tečaj le 20 tovarišev. Predavanja so zelo zanimiva in privlačujejft obiskovalce in vse kaže, da bo pouk zelo uspešen, tako da je upati, da bodo ti tečajniki lahko ugodno vplivali na prosvetno življenje v svojih krajih. Začetek je tu, treba je le nadaljevati s tem izobraževalnim delom. «Ježeva hiša» s slikami «Aljoše Josiča; življenje rastlin bo prikazala «Prva knjiga o rastlinah» Katje Spurove (ft. Krošelj); razigranosti otroške duše bo dala duška zbirka Majakovskega: «S pesmijo okrog sveta». V pripravi so še otroške pesmi Mileta Klopčiča, Moršakov «CJradiček, Frana Levstika «Martin Krpan» itd. Za višjo starostno dobo izidejo Bevkove avtobiografske črtice «O-troška leta» v opremi Marija Preglja, Milčinskega «Butalci» v izboru V. Kralja in z ilustracijami Fr. Podrekarja, Hudalesev «Nej-ček» (I. Šubic), Aškerčeve pripovedne pesmi (A. Koželj), Krylova «Basni» v prevodu Mileta Klopčiča (F. Mihelič), Puškinova «Pravljica o carju Saltanu» v prevodu Otona Zupančiča, Viktorja Hugoja, Gavroche» z ilustracijami Rika Debenjaka, Andersenove pravljice v opremi E. Sajovica, ruske narodne pravljice o živalih itd. Najpomembnejši knjigi bosta prav gotovo «Solzice» Prežihovega Voran-ca z ilustracijami Fr. Miheliča z uvodom Otona Zupančiča in Branka Čopiča «Muhaste pripovedke». Ze doslej je 85.000 naročnikov za ti dve knjigi, ki sta prav gotovo prav tako pomembni kot sta bili preteklo leto Bevkov «Tonček» in Seliškarjeve «Mule», kateri pozna že skoro vsaka slovenska hiša. Za odraslo mladino so Predvidena dela Maksima Gorkega «Med ljudmi», L. N. Tolstega «Otroška teta, detinstvo jn mladost», Ch. Dichensa «Oliver Twist», J. Londona «Beli očnjak», ki je že doti-Gkan v prevodu Holečka in z ilustracijami Marija Preglja, S. MaJ karenka «Pedagoška pesnitev», izbor iz del A. Daudeta, Vladimirja Nazorja «Istranke», S. Matavulja «Bakonja fra Brne» itd. Tone Seliškar ima v delu roman o partizanski mornarici. V zbirki «Mlada pota» bo založba izdala dela mladih pesnikov in pisateljev Lojzeta Krakarja, Franceta Filipiča, Ade Skerlove in Franceta Kosmača. Razen tega izidejo še nekatera poljudno-znan-stvena, zgodovinska in fantastična dela Katje Spurove, Borisa Zitko-va, V. Jana, Jakovljeva in še mnogo drugih del. V zbirki Ljudska mladina bodo izšli Titovi govori mladini in pionirjem. Načrt je dokaj obširen in mnogovrsten, tako da se bo mladina lahko vsestransko zabavala jn se kratkočasila z lepo knjigo in da bo ob teh knjigah lepo zorela v svojo zrelost. Pa tudi odrasli ljudje bodo imelj s temi knjigami svoj dvojni užitek, ko bodo opazovali, kako uživajo ob teh knjigah otroci in ko bodo tudi sami brali te 14lKH TTT*TTn \ in L & i ŠAH i # I SLOVANSKA OBRAMBA Nekovinski magneti Nekovinske magnete je napovedal že Faraday pred sto leti. toda ugotovil jih je neki japonski fizik leta 1920 s poizkusi na vosku- Ce se raztopljena snov izpostavi vplivu električnega polja, se vse njene molekule usmerijo po polju. Ce to raztopljeno snov ohladimo, da se strdi, ostanejo molekule usmerjene in strjeno telo obdrži magnetič-nost. Američani so nedavno obnovili slične poizkuse in so na ta način pridobili nekovinske magnete, ki so jih imenovali «elektretes. Dobljeni aelektreti» so prozorni ali pa neprozorni, raznih barv. Nekaj za železničarje Električna postavljalnica za železniške kretnice in- signale pomeni izdatno poenostavitev in olajšanje dela kretničarjev. Tako so preuredili večje železniško križišče na Angleškem z ročnega na mehanični pogon, pri čemer sta sedaj samo dve električni posUivljalnici namesto prejšnjih šest mehaničnih. Prej je bilo potrebno v treh urah za prehod kakih 130 vlakov premakniti 1300 kretničnih in signalnih ročic, kar je tudi precejšen delovni napor, sedaj bo isti uspeh dosežen z obračenjem 490 električnih pretikal * brez fizičnega napora. Morje za pogon hidrocentrale Izkoriščanje bibavice na reki Revem v Angliji raziskujejo že vrsto let. Pravkar izdelani novi načrt predvideva 32 vodnih turbin z generatorji po 25 MW namesto prejšnjih 72 enot po 12 MW. Dva turbinska jeza, dolga po 700 metrov, bosta imela vsak po 16 turbinskih agregatov. Glavno struge zapira nasip, ob levi obali pa je nad 2000 metrov dolg jez z zapornicami. Zapornice so ob času plime c— med naraščanjem vodne gladine :— odprte ter jih zaprejo, ko doseže plima najvišjo višino. Nato se znižuje vodna gladina pod zapornicami in turbine začnejo delovati. Za 'pogon so predvidene Kaplanove turbine za 35.000 KM, preobremenlji-Ve do 40.000KM pri čistem padcu 0,60 metrov. Nekaj besed & Da je kinematografsko oblikovanje in prikazovanje življenjskih zgodb umetnost, prav tako kot je umetnost dramsko oblikovanje življenjskih do. gajanj, ni dvoma. Vendar pa marsikdo oporeka tej trditvi, češ da je filmsko ustvarjanje vezano na industrijski na. čin proizvodnje zaradi sodelovanja več umetniških osebnosti, ki imajo vsalta svojo določeno nalogo, s tehničnim osebjem najrazličnejše vrste, ki soustvar-jalno sodelujejo, in s producenti samimi, ki pa delujejo na čisto trgovsko, industrijski osnovi, kar povzroča, da je film v svojem nastajanju nestanovi. ten. Po njihovem se zasnova filma spreminja zaradi različnih mnenj, zaradi na novo nastalih sprememb, ki so izven umetniškega snovanja ustvarjalca. Tudi dramski pisatelj ali pisatelj sploh spreminjata lahko prvotno zamisel, toda vedno le v skladu z no. tranjim umetniškim ustrojem umetnine. Nastanka filma si sicer ne moremo drugače zamisliti, ‘kot smo to v začetku navedli, vendar pa so te misli imele le vpliv tudi na prej omenjeni način izdelave. V zadnjem času se namreč pojavlja težnja, združiti vso vodilnost pri Izdelavi filma v cm osebi, ki r.aj razpolaga z vsemi ustvarjalnimi sredstvi. Režiserji hočejo sami določiti predmet, ki naj se obdela, napisati scenarij, biti sami inscenatorji, režiserji in morda tudi celo igralci v filmu. Vsekakor je vse to pretirano; to bi bilo nekako tako, kot če bi režiser moral napisati tudi dramo, katero bo. do igrali. Prav pa je, da se osredotoči vse umetniško In tehniško vodstvo ustvarjanja filma v eni osebi. Tako pride pri kinematografskem ustvarjanju do enotnosti med namerami i* sredstvi. Pred nekaj leti že so nekateri re. žiserji vnesli v film vrvež ljudskih množic, ljudi iz teh množic, prizore s ceste in narave. Hoteli so postaviti na mesto množice statistov, ki bi se kretali v filmskih ateljejih, take nove «naravne prvine». V to vrsto so spa. dali filmi kot n. pr. «Tabù» režiserja Murnapa, Vidorjeva «Aleluja» in Fla-I hertyjev «Mož iz Arana». Tako je postalo življenje samo v svojih različnih izrazih in pojavih nositelj dejanja. Pri nas se je v zadnjem času to zgodilo v I filmu «Na svoji zemlji», kjer niso no- sitelji dejanja samo igralci glavnih vlog, temveč tudi istočasno narava in pristni ljudje iz življenja. Te težnje se ravnajo po načelu, da je umetnost življenje in da mora biti v umetnosti živo življenje. Zato si seveda poišče taka umetnost svoje motive tam, kjer je življenje najbolj pristno, kjer so ljudje najbolj naravni. Samo po sebi je razumljivo, da pride režiser pri takem snovanju na to, da porablja seveda resnično okolje za take filme, ker bi ti prirodni, impro. vizirani igralci izpadli iz okvira, če bi se kretali v ateljeju, in bi se filma ne dalo iz cesti. Na vse to je vplivalo seveda življenje samo. Borba za socialno enakopravnost vseh ljudi, do katere je prišlo ker je bilo treba iskati v življenju novih poti, je morala nujno ljudem prikazati najrazličnejša stvarna in pereča življenjska vprašanja. V tej do. bi, ko vsi živo občutijo, da človeštvo rine iz tega življenja, zato da se prerine do novih življenjskih oblik, in ko se morajo proti svoji volji vdajati temu iskanju polagoma vsaj navidezno tudi oni, ki jim ni na tem, da pride do izboljšanja, je naravno, da je izumetničeno oblikovanje meščanskih motivov pred kulisami iz lesa in platna In v umetni razsvetljavi brez prave življenjske podlage in da ne more več ustrezati današnjim potrebam. Zato je operater iskal s svojo kamero stika z vsakodnevnim resničnim življen jerri Ce hoče umetnost prikazati navednega človeka, ga mora poiskati tam, kjer živi in ga prikazati v njegovem resničnem okolju. Zato najde dogajanje takih filmov svoj vzgon v ekonomskih dejstvih, v odnosu človeka s tistim okoljem, ki mu nudi možnost obstoja. V umetnosti se vedno zrcali življenje in tudi pri tistih oblikah umetnosti, pri katerih se nam dozdeva, da je umetnost odmaknjena od življenji. Človek pa skuša oblikovati življenje. In ta njegova težnja pride do izraza tudi pri filmskem snovanju. Ker na. stane pri gledanju filmov v človeku neko notranje izčinščenje, ker uživa zaradi skladnosti podajanja dogodkov, ker dobi v tem tudi uteho, ker mu to nudi nek užitek, ki mu pravimo umetniški užitek, je film lahko res prava umetnina. V kratkem se bo pričel šahovski ovoboj med Jugoslovanom dr. Trifunovičem in velemojstrom Najdorfom. To bo tretji dvoboj v seriji Gligorič-Stahlberg in Pirc-dr. Euvve. Iz mednarodnega šahovskega tur. nirja na Dunaju prinašamo živo kombinacijsko partijo med Puc Stojanom in Cehoslovakom Kottnauerom. Slovanska obramba Beli: Kottnauer Crni: 1. d2-04 d7-d5 2. c2-c4 c7-c6 3. Sg l-f3 Sg8.f5 4. Sbl-c3 d5-c4: Nekdaj mnogo priljubljena češka varianta slovanske obrambe, nazva, na tudi Alapinova varianta, ni več tako močno orožje v rokah črnega. Po dvoboju za svetovno prvenstvo dr. Aljehin-dr. Euwe je bila podrobno raziskana in po mnogoštevilnih analizah je ugotovljeno, da beli le obdrži prednost. Mojster Puc pa ima priprav. Ijeno do sedaj malopoznano nadaljevanje, s katerim je močno presenetil svojega Jakega nasprotnika. 5. a2-a4 ------ Po 5. e3 ali 5. e4 črni z b5 podpre kmeta na c4, katerega kasneje mora vrniti, pri tem pa obdrži iepo igro. 5. ----- LcS-g4 Običajno se lovec postavi na polje 15, od koder kontrolira središčno točko e4 in c2. Za belega je c2 važna točka, ker bi od tu dama najlaže podprla središčni udar z e4. Tako pa more beli le po daljših pripravah e3, Lc4:, De2, 0-0 zavzeti središče, črni pa mnogo pridobi na času in pripravlja obrambo. S potezo Lg4 črni indirektno ovira izvedbo poteze e4. Ne gre sedaj 6. e4 zaradi eG 7. Lc4: 1*4 in beli zaide v težave, ker sta sedaj kmeta na d4 in e4 zelo slaba. 6. Sf3-e5 Lg4-h5 7. f2-f3 ------ 'fdnutka KRONIKA Filmsko podjetje R.K.O. je odkrilo novega čudežnega otroka, ki bo zabrisal spomin na dve otroški igralki iz prejšnjih dni in sicer na Shiriey Tem. pie in na Margareto O' Brien. Imenuje se Sharyn Moffett in ima deset let. Igrala bo v filmu «Majhno srce». —«o»— Znani filmski komik z resnim obrazom Buster Keaton bo zopet nastopil v filmu, ki se bo imenoval «Good old Summertine». Ni najboljše, ker ta .poteza slaK kraljevo krilo. Boljši je razvoj lovci na g2 po predhodnem g2-g3. Tu i> ta lovec igral pomembno vlogo m diagonali g2.a8. Z igrano potezo P> hoče beli pričeti napad na črnej) lovca. 7. ------ e7-e6 8. Lcl-g5 U8-b4 9. g2-g4 (?) ------ Ta napad je preuzgoden Mojstdj Puc je ta napad takoj zaustavil j protiakcijo na damskem krilu, kj« se bo odvijala glavna faza borbe. Vs* kakor je bilo boljše 9. e4 eS 10. Det itd. z dobro igro, S. ------------------- Lh5-g6 10. h2.h4 h7-h6 11. Se5-g6: f7-g6: 12. Lg5-f6: Dd8*f6: Za zamenjavo se je beli odločil » to, ker lovca na g5 ne more post» viti na nobeno dobro mesto, ti ob Pa tudi oslabiti nasprotnikove kmet« 13. Ddl.d2 c7-c5! 14. 0-0-0 Na dc5: sledi Sc6 In Td8 s pred nosijo za črnega. 14. ----- Sb8-c6 n ii d) It si 15. g4-g5 — Ne bi bilo dobro 15. dc5: zarad * Td8 IS. De3 (na Dc2 Sd4) Tdl: H Sdl Sd4 z močnim napadom. Beli m« ra takoj nadaljevati z napadom, razbremeni pritisk na kralja. Sed» se že vidi, da je bil napad belih km* tov preuzgoden. 15.------ Df6-d4: 15. Dd2-c2 Dd4-e3+ 17. Kcl-bl Lb4-c3: 18. Dc2-g6:+ Ke8.e7 19. b2-c3: De3-c3: 20. Lf!-h3 Beli se je le dokopal do protiiff< ki je na izgled nevarna za črnel osamljenega kralja. Vsekakor je r} čunal, da se bo črni ustrašil pret* čih groženj in da bo držal remis večnim šahom. Mojster Puc pa vo^ hladnokrvno napad v zelo lepem s*1 lu naprej. 20. ----- Dc3-b34- 21. Kbl-al • ----— Na Kcl sledi De3-i in Sd4. 21. -------------- Db3-a4:-j- 22. Kal-bl Da4-b3+ 23. Kbl-al Db3.c3+ 24. Kal-bl Dc3-b44- 25. Kbl-al Na Kcl bi sledilo Sd4 26. T<* Dc3+! 27. Kbl Dd4: 28. Dd6:+ K«1 29. Kc2 ali Kcl TeS! Z dobljeno igt* 25. Db4-a5+ Da5-b6 ri-Sc fr-d4i! 26. Kal-bl 27. Kbl-cl To je prava pot do zmage. Zrt< figure je le navidezna. Crni je ral dobro preračunati situacijo, pf* den se je odločil za to nadaljevani1 i P'ml fp')lw(floni i} Ifrnethali § Letos se ga bo udeležila iiadl Jugc^kvija Se nekaj kratkih tednov, in zopet bo v Benetkah vsakoletni filmski festival. Vsi, ki imajo posla pri tem ao divje na delu, da izvedejo vse priprave. Letos ne bodo predva-ali filmov v kinematografski palači, temveč na odprtem prostoru, ki co ga nalašč V ta namen opremili. Začetek festivala je nastavljen na 11. avgust, čeprav bi bile krajevne turistične ustanove raje videle, da bi bil ta festival v drugi polovici prihodnjega meseca, ker bodo Benetke v dnevih okoli Velikega Smarna, t-j. okoli 15. avgusta, že prenapolnjene s tujci. V Italiji je že stara tradicija, da zapusti v teh dnevih »Ii pa vsaj na ta dan svoj kraj vse, kar leze in gre, in da pohiti ali v naravo ali pa, da gredo ljudje gledat kakšna so druga mesta. Saj to je vendar slavni Ferragosto. Priprave za festival so temeljite, treba je obdržati višino ravni in ohraniti temu pregledu filmov u-gled, saj se skušajo uveljaviti že drugi filmski festivali. Organizatorji se trudijo, da bi dosegli zastavljeni cilj, da bi pozornost vzbujajoča bleščeča vidnost filmskih pred-»tav, ki lahko samo mami in zavede gledalca s svojim zunanjim bleskom in videzom, bila skladna v umetniškimi namerami, ki bi jih moral imeti in jih tudi včasih ima film. Nekatere države so že prijavile svojo udeležbo. Jugoslavija bo poslala na to filmsko manifestacijo pripovedni film «Zofka» («Nečista krv») po istoimenskem romanu Borisa Stankoviča. Rekli smo pripovedni film zato, da ga ločimo od dokumentarnega. Film nam prikazuje muslimansko okolje v Jugoslaviji in usodo dekleta ter življenje ljudi v tem okolju. Film je režiral režiser Rađaš Novakovič. O-benem bo Jugoslavija pokazala enega od svojih dokumentarnih filmov z naslovon «Za boljšo letino». Letos bo na tem festivalu tudi pravi pravcati festival otroškega filma. Udeležilo se bo te panoge filmskega prikazovanja življenjskih in prirodnih pojavov mnogo držav. Filmi bodo na ozkem traku alt na normalnem traku, bodo čr-nobeli ali barvani, pa tudi morda risani. Pestrost bo zelo velika. Jugoslavija bo predvajala iz tega področja «Pionirsko parado». Češkoslovaška bo zastopana pri tem tekmovanju filmske umetnosti in prikazovanja zmogljivosti ter namer posameznih narodov v tej panogi umetnosti z dolgometraž-nim pripovednim filmom «Nema barikada» y režiji Otokarja Vavre, kratkometražni film «Roman Violončela» v režiji Jirija Trnke. O-troci, torej nepoklicni igralci, nastopajo v pripovednem filmu v barvah «Cesarjev slavček» v režiji Jirija Trnke. Za ta film je uglasbil glasbeno spremljavo Vaclav Trojan. «Pesem zleta» je dolgometražni dokumentarni film o sokolskem zletu, ka- terega je zrežiral Jiri Weiss. Poljska bo zastopana z. dvema dokumentarnima filmoma «Samotna hiša» jn «Pašniki», ki jih je izdelal Film Polski. Tudi Angleška je že prijavila svoje filme. Avstrija bo vrtela v Benetkah dolgometražni pripovedni film «Skrivnostna globina», katerega je zrežiral znani G. V. Pabst in kratkometražni dokumentarni film «Deset let pozneje». Kanada bo poslala semkaj kratkometražne filme «Mladost prepeva», «Bdeče rute», «Cas in zemlja», «Spev gosli» in «Cadet-Rousselle». Tudi filmska ustanova Organizacije Združenih narodov bo poslala dva kratkometražna filma «Na razpotju v življenju» in «Zlato gozdov». Pa še Švedska pride v Benetke z dolgometražnim filmom «Eva», z otroškim filmom «Otroci in pes». Meksiko je tudi obljubil svojo udeležbo in pa Južna Afrika z dokumentarnimi filmi, ki bodo prikazali razne nepoznane pojave in zanimivosti te neskončno razsežne dežele. Vseh teh filmov za sedaj še ne poznamo in ne moremo izreči končne sodbe o njihovi dobroti. Vse pa kaže, da se bodo ravnali organizatorji po strogo umetniških načelih, na podlagi katerih bodo vsestransko ocenjevali filme. Saj vemo. da ocenjujejo filme po človeškosti vsebine, po verodostojirtorii notranje filmske zgradbe, po do- slednosti razvoja filmskega dogajanja, po verodostojnosti zgodovinskih okoiij, po verodostojnosti kostimov, po režiji, po izrazitosti igranja itd. itd. Na podlagi takih podrobnih_ ocen uvrščajo običajno ocenjevalne komisije filme v razne kategorije. Temu filmu prisodijo prvenstvo nad vsemi ostalimi filmi, ker je pač v vseh ozirih boljši od vseli ostalih, drugemu filmu zopet prisodijo nagrado zaradi dobrote vsebine, drugemu zopet zaradi inscenacije, po še zopet drugemu zaradi dobre režije jtd. Tako bodo tudi na tem filmskem festivalu ocenjevali filme v desetih komi--Sijah, katere bodo razvrščale' filme v posamezne skupine in pa v tri glavne skupine in sicer v skupino znanstvenih filmov, v skupino vzgojnih filmov in v skupino kulturnih filmov. Računati je nato, da je organizatorje tega filmskega festivala izučil festival v Locarnu, kjer se je vprav Italijanskemu filmu zgodila krivica, tako da bodo že zaradi tega skušali biti bolj nepristranski. V komisiji bodo italijanske in druge osebnosti iz u-metniškega, znanstvenega in sploh kulturnega sveta. Vendar pa so tu na lem festivalu uvedli sorazmerje med številom filmov, ki naj jih prikažejo posamezni narodi, in pa med letno proizvodnjo teh narodov. Narodi, ki proizvajajo letno tristo filmov in več, smejo poslati največ osem filmov, oni narodi, ki proizvajajo manj od 300. ampak ne manj od 50, bodo smeli poslati največ štiri filme. Narodi z manjšo produkcijsko številko pa le po e-nega. Zaradi tega se Sovjetska zveza ne bo udeležila tega festivala, kot smo že poročali v zaidnji številki našega Usta, (Diagram). 28. Dg6-g7. ri- Ke7-d« 29. e2-e3 c3-cZ 30. Thl-h2 Db6-»5! To je zaključek kombinacije. 31. Tdl-d4:-t- -----“ii,, Se edino. Na 31. ed4: igra Dal ri- 32. Kc2 Db2+ 33. Kd3 c*^ itd. in črni'se je ubranil napad*- j 1—et na d4 zapira sedaj d linijo ^ ■ Kbl ne gre. Db4+ 32. Kal kmet na d4 zapira sedaj d linijo.^j 33. Kbl c2ri-i 34. Tc2: Db3+ Z igro. 31. ------ 32. Dg7-d4: + c5-d*: DaS-d^j 33. Dd4-b4+ Dda-*5 34. Db4-c5: Kdfrc5^ Beli je izgubljen. Menjava skoraj izsiljena, ker n.pr. o» ^ Ji Kcl dobi črni dovolj časa, da ^y'1 svoje trdnjave v igro, kar bi odločilo. Vsekakor tudi po zaf«e^ \ dam beli nima nobenih izgl*d0 jal< °dPOr 35. g5-g6 36. f3J4 Kdf 37. Lh3-g2 Th»- 3«. Lg2-b7 : Tl*a' foQrki je v tem pismu nakazal sovjetske fizkulture, pro-za vse one športne or-If či, ,z.ac'ij.e, ki hočejo vzgajati Iju- croče cveti borbeni junaški duh. Ttj. duh z dneva u dan osvetljuje S™ll* podvige teh ljudi za dobro njihove države». Februarja 193C, tik pred smrtjo tega velikega umetnika, so organi. ZJrah Pokrajinski kongres kolhoz-mkov-udarnikov v mestu Gorki. Vsi udeleženci tega kongresa, ki jih je bilo okoli 3000, so prišli na smučkah iz raznih mest in pokrajin v mesto Gorki. Na njih so prevozili celo od 300 do 400 km. Gorki jim je poslal pismo in pozdravil ta smučarski pohod kot lepo in koristno novost. «Najprvo bo ta pohod zadovoljivo vplival na zdravje tistih, ki so se ga udeležili, potem se bodo ljudje iz raznih delov pokrajine med seboj spoznali... Naša socialistična dižava je prav tako zainteresirana na zdravju in dolgem življenju delavcev in kmetov, kakor je zainteresiran vsakdo izmed nas, ker vsak delavec in kolhoznik, ki pošteno dela, more po pošteno končanem in uspešnem delu tudi za sebe reči: «Država — to sem jaz». Tako je nekoč govoril Ludvik XIV., ki se je največ hvalil med francoskimi kralji. Na njegovem jeziku so bile te besede navadno blebetanje, dočim pomenijo za dela naših armad graditeljev novega življenja, da se zavedajo, da delajo za državo in da pred njo razumevajo svojo odgovornost. -Mi ljudje ZSSR moramo dobro poznati vse naše značilnosti in vj ednosti. Mi vsi imamo samo en cilj: postaviti prvič v zgodovini človeštva najbogatejšo, najkultur-nejšo in najsrečnejšo socialistično državo. Ta Cilj zahteva zbližanje in tovariško zvezo, zahteva, da se cenijo vse sposobnosti in vrline človeka, prav tako tudi borba proti njegovim napakam, lažem in licemerstvu suženjske preteklosti». Tako je pisal in govoril o sovjetski fizkulturi ta veliki človek. Med svoje besede je vpletel toploto in ljubezen človeka, kateremu je pri srcu dvig njegovega ljudstva. 1 Milje v tekmi s Ponziano, katero so premagale. Milje računajo mesto, seveda če ne bo presenečenj na prvo Prva nedelja tekem za pokal lista „TRIESTE SPORT" v Sv. Nikolaju | Sv. ANA premagala KOPER z 1-0 Tekmovanje za pokal «Trieste 1 V nedeljo vsi v Sv. Nikolaj! Prilike,. vanje po FLRJ zaključili. V Ljubija- sport» je v polnem teku. Prejšnjo nedeljo smo videli v kopal.šču. Sv. Nikolaja 12 moštev, ki so dala prav zanimive tekme. Najlepša tekma je bila menda med Miljami in Ponziano. Bita je hitra in tehnično na višini. Milje so bile boljše in tako zasluženo zmagale z 2:0. Najboljšega vratarja je imelo moštvo Krasa, ki je v tekmi z močnejšo Izolo s svojimi paradami navdušil gledalce. Tudi če je Izola še tako napadala in streljala na gol, mu ni prav nič ušlo izpod rok. Tekma je končala neodločeno 0-0 in ker tudi po podaljšanju tekme ni bilo izpremembe, je žreb odločil, da bo Kras igral naprej. Sv. Ana je imela zopet enkrat priliko, da pokaže svojo kvaliteto, katere neprestan dvig smo videli ob zadnjih tekmah Tržaškega prvenstva. Igrala je s Koprom. Vseh osemdeset minut tekme (zaradi vročine so igrali normalno samo 60 min.) so videli gledalci do skrajnosti napeto tekmo. Ker Sv. Ana do konca še ni mogla spraviti letošnjega prvaka na kolena, je tn storila v 3 min prvega podaljšanja tekme z Dodičem II. Sv. Jakob je premagal Sv. Ivan z 2:1. Zanimiv je tudi konec tekme kombiniranih moštev Barkovlje-Greta in Piran-Umag. Prvo moštvo je zasluženo zmagalo, ko to ni nihče pričakoval. Z dest: boljšo tehnično igro je izsililo rezultat 4:0. Montebello, ki je tudi proti koncu Tržaškega prvenstva pričel z boljšo igro, kot jo je kazal preje, je pa premagal Magdaleno z 1:0. Sest zmagovalcev bo to nedeljo nadaljevalo s svojimi tekmami. Na igrišču se bodo srečali Sv. Ana in Kras, Montebelo in Milje ter Sv. Jakob in Barkovlje-Greta. Pokal lista «Trieste sport» je lepo darilo za zmagovalca in ni dvoma, da se bodo moštva potrudila, da nam pripravijo tudi kakšno presenečenje. | da bi videli kar tri zanimive tekme ni so tekmovali s pojačeno reprezen-v enem samem popoldnevu in obenem | tanto Enotnosti. Nekaj rezultatov: preganjali vročino v našem najlepšem | met krogle Nilson (S) 14.95 m. Furman (E) 12.16 m; tek na 400 m Toll (S) 50,6 sek, Lukač (Crvena zvezda) 52,5; tek na 800 m Svensson (S) 1:57,0, Ferluga (Kladivar) 1:57,8; skok ob palici Goellers (prvak Švedske) 3,90 m, Vozelj (Litija) 3,20 m; tek na 3.000 m Svenglov Borg 8:54,8 sek, Kranjc (E) 9:06,0 sek; met kopja Ohlden 63.52 m. Tekmovalci in publika so uživali, da so Imeli med seboj lahkoatlete. ki dosegajo rezultate evropske vrednosti. kopališču, se nam prav res ne nudijo na vsakem koraku. Govorčin zopet prvi Govorčin je tudi to nedeljo dokazal, da s svojo tehniko in kondicijo nima nasprotnikov na našem ozemlju. V prvenstvu v hoji po ulici F. Severo na Opčine je sigurno zmagal s časom 1:26,2. Drugi, Sabadin (Rdeča zvezda - Ankaran), je prišel na cilj šele 4,6 min za njim; tretji, Scihlla-ni, četrti Corsi Ezio. Košarka Rezultati nedeljskih tekem za pokal DSZ so bili naslednji: Arzenal B -Barkovlje 31:27, Rinaldi - Acegat 34:20, Tomažič B - Acegat 63:23, Skedenj - Acegat 35:23, Tomažič B . ECA 39:36, Sv. Alojz - Arzenal B 36:24, Magdalena - Skedenj 32:24, ECA-DSZ 39:38, Tomažič B - RSZ 32:29. RAZNE VESTI Uspehi jugoslovanskih nogometašev pri nastopih v tujini so iz dneva v dan večji. Partizan, ki gostuje na Švedskem, je prejšnji teden premagal Malmoe z 2:0. Malmoe je državni prvak in kakor pdročajo švedski listi, je «Partizan igral !e s polovico napora in zmagal tudi s tako igro nad prvakom Švedske. V nedeljo pa je Partizan igral z reprezentanco Severne Švedske in jo premagal, čeprav utrujen od 1700 km dolge poti, z rezultatom 2:1. V Avstraliji je splitski Hajduk odigral prvo od 13. napovedanih tekem. Za nasprotnika je imel New Sudi Wal-les in ga premagal s 3:1. Švedski lahkoatleti so svoje gosto- Nov jugoslovanski državni rekord v teku na 800 m je postavil Ceraj v teku na 800 m s časom 1:54,2. To je obenem tudi rezultat evropske vrednosti, prav tako kot rezultat Mirka Vujačiča v metu kopja - 66,70 m. Tour de France se je končal po 25-dnevni naporni vožnji. Zmagal je Fausto Coppi s časom 149,41:49 ur. Zadnja 22- etapa jih je vodila iz Nancyja v Pariz (340 km). P0 na-; pomi in razburljivi vožnji je zmagal Van Steenbergen pred svojim rojakom Ockersom. Coppi in Bartali (ki je zasedel drugo mesto v skupnem plasmanu) sta se že vrnila domov. Italija je premagala Francoze tudi teniškem tekmovanju za Davisov pokal. Francozi, ki so bili tako prepričani v svojo zmago, da so naročili vozne listke za potovanje v Ameriko, so morali vožnjo odpovedati. Po neodločenem rezultatu prvega dne, je Ita^ lija zmagala v parih, naslednji dan pa je Cucelli premagal Bernarda z 8:6, 3:6, 4:6, 6:0, 6:1, Abdesselam (Fr) pa Marcella del Bella z 6:3, 6:4, 6:3. Tako je zmagala Italija s 3:2. Italija se bo srečala na medeon-skem turnirju z Avstralijo, ki je pre-j magala Kanado. ZA BISTRE OBAVE KRIŽANKA se zavedajo, kaj morejo do. ki «i S JVov *«$] ^ubeznijo in zanimanjem je Bfj s^°Val delo sovjetske mladine ^enju in njenem razvoju, ji V1'El®a* s svo-iimt nasveti in pere-H Veekrat 3e Prisostvoval fiz-1:1,1 hn paradam in praznikom, fizkuiturnikov na Rdečem l935- je navdušila pisatelja. ^ Pravih jn močnih mladeni-vi]jvln nj‘hov nastop — vse to je v «b^0 na Gorkega, da je napisni L >Vdi»: o ^et° postajajo naše fiz-*ite ,',ie Parade bolj vesele, izra-‘tQjq1*1 bogate. Korak mladine po-lti0,'Se bolj siguren in čurst in 7no^neiie gori v očeh te Lt,‘ se Vese^e> v državi, %, / *ako hitro in lepo vzgaja katerem zmagoslavno in nikalnica, 55. vodna žival, 56, mesto v Sloveniji, 57. poljska cvetlica. NAVNICNO: gora v Julijskih Alpah, 2. pomeni simbolično od začetka do konca, 3. mesec, 4. italijanski spolnik, 5. pristanišče v Severni Afriki, 6. domača žival, 7. predlog, 8. velika riba, 9. priprava, učenje, 10. idol, pogansko božanstvo, 12. del ust, 14. spremljevalec srednjeveškega viteza, 15. del obraza, 16. gozdno božanstvo, 17. neizprosen, neusmiljen, 19. otok na Ja- TrtrvnrvD * Trm/-. ■> i - - dranu, 20, gora v Julijskih Alpah, \ODORA\.\O: 1. krajevni pri- sotični ptič, 16. dej obleke, 17. zrni- 21. primitivno prometno sredstvo, slov, 3. zagrebško pokopališče, 8. kavt, 18. poslednje domovanje, 20. 22. t konopec, 24. vrsta naselja, 25. goia v Zasavju, 11. Žito, 12. lep, tatarski poglavar, 21. hitro, naglo, pripadnik evropskega naroda, 26. 3 3. pleme, rasa, 14. ločilo, 15. ek- 22. osebni zaimek, 23. y jedi ga nih- del muslimanske obleke, 28, Pre- če ne najde rad, 24. rastlinsko o- šernov prijatelj, učenjak, 29. staro-rožje, 25. nelep, 26. medmet opo- slovanski bog sovraštva, 30. zim-našajoč naravni glas, 27. začetek skl pojav, 31. kraj blaženstva, ki abecede, 28. določene barve, 29. ži- ga ni, 32. lahkoatletska disciplina, val brez okončin, 30. kralj živali, 33. figura, 34. izdelek iz plutovine, 31. glasbilo, 32. nebesni pojav, 33. 35. komad, 36. namizna potrebšči-gradivo, 35. del hiše, 36. število, na, 37. domača žival, 38. glasbeni 37. moško ime, 39. podredni veznik, pojem, 39, pogonski stroj, 40. otok 39. svojilni zaimek, 40. podzemeljska na Jadranu, 41. nekdaj slaven film-žival, 41. sledi strelu, 42. alkohol- skl igralec, 42. del posode, 44. dona pijača, 43. del kolesa, 44. prò- ber, čeden, 45. kosi lesa, 46. reka štor za cvetlice in zelenjavo, 45. v ZSSRi 47. iahko-atletska discipli-cima, poganjek, 46. žensko ime, 47. !la> 43 kvišku, 49, potomec nizo-karambol, 48. pripadnik izumrle- zemskih naseljencev v Južni Afri-gs germanskega plemena, 49. gora kii 51. egipčanski sončni bog. 52. na Štajerskem, 50. mesto v ZSSR, veznik, 53. grška črka, 54. predlog 52. tečaj, 53. naval na banke, 54, ____________________________ Kupon št. 116 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl t Rokopisi se ne vračajo £ ó Q3ISQSCQE3ì3imC2CC3 viK^ 1 • • PEPA PIŠE JUCI Draga Juca! Te dni so upokojenci svoj protestni shod sklicali, ga povišek pokojnine javno so zahtevo dali. Ce tržaški upokojenci le od zraka bi živeli, bi se skromno in za silo še nekako preživeli. Ker pa tudi njim želodec mati je narava dala, dosedanja pokojnina je resnično vse premala. Tu zavezniška uprava, mora nekaj ukreniti in zasluženi počitek . upoliojencem urediti. Marsikdo na stara leta dela zdaj še na vse kriplje, ker pač ve, da s pokojnino glad ga po trebuhu ščiplje. Mihec: No, kaj praviš k dogodkom v Zgoniku? Jakec: Nič posebnega. Na novo izvoljen; občinski svet se je sestal in izbral novega župana. Mihec: To vem. Ampak posebno je bilo, da je tej občinski seji prisostvoval tud; pokrajinski predsednik Palutan. Jakec: Kaj pa je posebnega na tem? To je bila navsezadnje njegova uradna dolžnost. On se mora zanimati za to, kar se dogaja v pokrajini, kateri predseduje. Ampak nekaj posebnega pa je le Mo. Mihec: Kaj pa? Jakec: Kakor veš, je občina Zgonik izključno slovenska. Palutan pa je Italijan. In zgoniški občinski svetovalci so poleg ostalega poskrbeli, da se je Ralutanu vse prevajalo! kar je bilo v razpravi. Mihec: Ne bi rekel, da je to kaj posebnega. To je vendar samo ob sebi umevno. Ze manira to zahteva. Jakec: In kje pa je bila manira, Ko so hoteli SlovenCj v tržaškem mestnem svetu govoriti slovensko? Mihec: To je pa druga stvar. Ce ima kdo dva tisoč let kulture na grbi, si ne more natovoriti povrhu že manire. Jakec: In Jcaj porečeš k temu, da so v Zgoniku tudi postregli Palu-tanu s prigrizkom in teranom? Mihec: S kulturo tudi to nima opravka Vsaj ne z dvatisočletno. To je bilo čisto navadno barbarstvo! Dvojna vloga atomsko energije O splošni koristi atomske energije beremo v časopisih. Pravijo, da so z njenim posredovanjem dobili mnogo bolj žlahtno jn fin0 koruzo. žito itd. Tako bo atomska energija po eni strani skrbela za čim boljši pridelek hraniv, po drugi strani pa Z3 čim manjše število konsumentov. In talco neštete' službe starčki še trdo držijo, a številni krepki mladci na te službice prežijo. Ce bi pokojnine starčkom zvišale se vsaj za silo, lahko znižalo se v Trstu bi brezposelnih 'število. C e njih zbor je kaj zalegel, bo bodočnost pokazala, a zaenkrat ne želim si, da bi stara že postala. Ce bi bila sveti Janez in bi le kobilce žrla, že z današnjo pokojnino kmalu bi od glada umrla. Morskega so psa te dneve blizu Trsta opazili, na oko so mu dolžino šestih metrov prisodili, in po letih mora biti, dokaj stara ta zverina, po uradniških predpisih šla bi ji že pokojnina. Ce ta «penzionist» bi vedel, kakšne tu so pokojnine, po tržaškem mu zalivu precej bi prešle skomine. Na Angleškem pg v skrbeh so radi «funta», in vse kaže, da iz krize niti Cerčil več imperija ne izmaže. Kolonijam gospodaril je imperij dolga leta, zdaj enaka se usoda njemu samemu obeta. In z Italijo, kot vémò, * ni v tem smislu nič drugače, kakor dolarski stric piska, ona uslužno v taktu skače. Draga moja, to ti rečem, še bo na tem svetu zmeda, boljše bo, ko vsem zemljanom bo enako polna skleda. Te pozdravlja Tvoja Pepa. Poročilo iz Milana Te dni je v Milanu istočasno zelo podišalo in strašno zasmrdelo. Dolgo so ugibali, kaj naj bi bilo 'emu vzrok. Na, pa so le ugotovili: zadišalo je po fini cigari, zasmrdelo pa po Cerčilu. Internacional izem na psu ..Kadar pride, kdo na ničlo, pravimo, da je prišel na psa. V Miljah je na primer prišel na psa inter-nacionalizem, kajti vidalijevci niso pripustil) v občinski odbor niti enega Slovenca. Kako da je prišel miljski internacionalizem na psa, je slišal tildi morski pes in si mislil: Ce so tam še na enem psu, naj pridejo še na drugega. In se je osebno zatekel v miljski zaliv. Tako so Miljčanj zdaj na dveh psih. Pa se bodo preje ali sleje obeh iznebili: morski pes bo odplaval ali ga bodo ujeli, internacionalni pa bo odpravljen tedaj, ko bo raslepljencem padla mrena z oči. —••— Nekemu profesorju so povedali, da je Italija pristopila k atlantskemu paktu. Moj je bil slovničar in se je zelo razburil. Dejal je: «Popolnoma napačno ste se izrazili, reči bj morali; so jo pristopili k atlantskemu paktu». ODSLUŽIL JE... Fantazije pasjih dni Pasji dr.evi so huda stvar. Človek steguje jezik kakor žejen pes in mr žganj se kisajo. Za kisle rrr-žgane so potrebne posebne čas * uè vesti in tako se je v prejšnjih letih' redno vsako poletje pojavljala v listih morska kača. Pozimi in sploh v hladnejših mesecih pa ‘ bila morska kača upokojena. In ker vemo, kako se upokojencem dandanes gocfi, je reva najbrže preteklo zimo v pričakovanju zimske pomoči izdihnila svojo grešno dušo Vsekakor ugotavljamo, da letos, v sedanjih pasjih dnevih, morska kača ni prišla na površje lene čašo pisne morske gladine. Pasji dnevi pa zahtevajo svoje posebne časopisne novice jn brihtni časnikarji so si hitro pomagali. Izmislili so si pet tisoč žejnih slonov. Ze en sam slon odvaga najmanj deset odraslih, dobro rejenih morskih kač. Zdaj pa si zamislite kar 5.000 (pettisoč) takih slonov, Kil žejni lomastijo jz notranjosti Afrike do obale Indijskega oceana je nekoliko daljši sprehod nego n. pr. Proseka v Barkovije; tudi so bolj blizu velike reke kakor Niger, Kongo, Zgornji Nil, tako da ni treba hiteti proti daljnemu oceanu, posebno če gre za pametne živali, kakor so sloni, in poleg tega sloni niso ravno prijatelji slane moi-ske vode. In zgodilo se je, da je vseh 5.000 (pettisoč) žejnih slonov kljub pasjim dnevom in kljub afriški vro-čin; žalostno zmrznilo. Toda na svetu imamo tri katego rije ljudi, ki niso nikoli v zadregi: Gostilničarji — «dokler je še vode kej», Slovenci — «dokler je še vin ca kej» ter časnikarji — «dokler je ie tinte kej». In ker tinte ne manjka, so si časnikarji takoj pomagali. Pettisoč žejnih slonov ni še popolnoma izginilo, temveč so stražil; še po manjših podeželskih listih, ko je počila’ atomska bomba. Počila je seveda v Sibiriji, vest sama pa je počila v Parizu. «Ta je pa bosa», sem s; mislil «To je že tretja ali četrta atomska bomba, ki jo spuščajo Sovjeti v Sibiriji, Ze vem, kaj šo pasj; dnevi Ne boste me!» . AWI § O. URU TCDCftAZIONf Dl TRIESTE DEL PCI SONO IN VENDITA INTIhTE IE .RIVENDITE Dl SALI E TABACCHI Sl TRIf-STč NONCHÉ SULLE BANCHERELLE DELL'ACWMTTU E IN CAVANA. CITTADINI ! NON LASCIATEVI SFUGGIRE CA OCCASIONE CHE VI Si PAESE NECESSARIA ALCUNA MODALITÀ-RA VERR'A IHMtiMATAMENTE DAL RIVENDITORE A TUTTI DENTI NON ESCLUSI I FASCISTI E QU SQUAj MAGNI?!* NON/ t TFSSf* SCIATA fllCJ-UE* X Vest pa je bila le prevažna, pariški listi so na glasu kot resni, in porajali so se m; razni dvomi. Vpra. ša; sem prijatelja Franceta, kaj on misij o tej stvari. Odgovoril mi je tajinstveno: — Zvijača zavarovalnega agenta. — Kako naj to razumem? = Tu, beri! Dal mi je časopis in bral sem; Predsednik Truman je objavil spomenico na kongres, kjer predlaga strošek ene miliarde in pol dolarjev za nabavo novega orož;a Pod geslom: «Oborožimo zapadnd Evropo!» Orožje sg bo seveda izdelovalo v Ameriki. Ko sem končal, me France vpra-ža: —- Ali ti je znana zvijača zavarovalnega agenta, ki je sam ljudem zažigal hiše, da jih je prepričal o potrebi, da se zavarujejo proti ognju? — Tako je tu. Ameriški možgani očitno niso dovolj kisli, da b; se kar tako sprijaznili s tem novim ogromnim stroškom za oboroževanje. Vojnohujskaški tovar-narji pa hočejo zaslužiti. Torej je treba ljudem pokazati nevarnost, ki jim preti. In tako se je izdelala ta atomska bomba, ki je popolnoma svojevrstna. Kajti porodila se je v Parizu, spustili so jo v Sibiriji, padla pa je na ameriške nezadostno kisle možgane. PEPČEK, „Nauki*- Kolesarska dirka širom Francije je končana in je pokazala lep športni uspeh. Motil jo je edino neljub incident v Aosti, na italijanskih tleh, ko so razn; italijanski vročekrvneži popolnoma brez potrebe napadli francoske dirkače. Da so Francozi takoj, ko so dirkači stopili spet na francoska tla, primerno odgovorili ter s svoje strani naprarn italijanskim dirkačem spravili * promet nekoliko latinske kultuift je naravno. Tem bolj naravno, k«!f je že zgodovinsko znana nežna liu' bežen, katera vlada med obema la” tinskima sestrana Italijo in FraiT cijo. Ravno z ozirom na to zgodovinsko dejstvo v'a ta stvar ne b; bil* omembe vredna, če se ne b; bil* oglasila «Voce libera» z ogorčenil,> protestom ter ožigosala postopanj« Francozov, ki «je tem bolj obž*" lovanja vredno, ker ima značaj T«' torzije (povračila)». Pravilno! A1 so v Franciji res že pozabili h* svetopisemski nauk, ki pravi, moraš ponuditi še levo lice, če J* kdo udari na desno? — Mogoče n* , uspe, da potolažimo ogorčeno ce», če ji predočimo, da je šele c.<) zar prinesel kulturo v nekda'’J Galijo, da torej ta kultura nima * častitljivih 2000 let, kakor j ib' jo druge. Sicer pa so Francozi ‘ teligenten narod in si bodo dobro zapomnili za prihodnjo K lesarsko dirko lepi nauk, ki }‘n,1 “ daje «Voce».