GospotJarstvo. PRIZIVI PROTI DOHODNINI. (Piše strokovnjak v davčno-dohodninskih zadevah.) Dohodnina za davčho lelo 1923 je v Sloveniji sedaj najbrž že v vseh okrajih odmerjena. Letošnje leto se obdačencev o predpisu dohodnine ne obvešča več s skupnimi predpisnimi izkazi, marveč vsak obdačenec dobi potom pristojnega županstva osebno obvestilo o višini predpisa. Ker so ta obvestila zopet nekaj novega, smatrajo ista nekaleri za plačilni poziv in se hudujejo nad zopetnim predpisom, češ, da so dohodnino za leto 1923 itak že plačali. Temu pa ni tako, marveč ta obvestila nadomeščajo le nekdanje plačilne naloge, odnosno poznejše predpisne izkaze, ki so bili doslej pri županstvih razgrnjeni na vpogled. Odmerni izkazi so letos le še pri davčnem okr. oblastvu in pri davčnem uradu na vpogled in sicer za davčne okraje Maribor, Slov. Bistrica, Sv. Lenart in Konjice do 31. t. m. Prizive ali pritožbe proti predpisu dohodnine za davčno leto 1923 je vložiti za te davčne okraje najkasneje do 15. avgusta 1924. Kdor do tega roka ne vloži priziva, istega predpis postane pravomočen. Predno vloži kdo priziv, naj zahteva od davčnega oblastva ustmeno ali pa pismeno podrobno navcdbo odmerne podlage. Pismene takšne vloge je kolkovati s 5 D, prizive pa potem z 20 D. ^ Ker prihaja sedaj k davčnim. oblastvom vse polno ljudi, je v izogib zamude časa pismeno vprašanje primernejše. Kako izpodbiti davčno ocenitev? Če se izprevidi iz odmerne podlage, da je ista nepravilno ugotovljena, je treba nepravilno ocenitev v prizivu točno in z natančnimi podatki izpodbiti, kajte na le splošno izvajanje o slabi letini, da so dohodki pretirani, se ne ozira. Kako se lo stori, je razvidno iz nastopnega primera: Odmera podlage, ki jo je sestavilo davčno oblastvo, se glasi: 3u hl vina a 1600 K, to da . . . 48.000 K odbivši stroške za obdelovanje in škropljenje po 18,000 « oslane čistih 30.000 K Sadjevca 20 hl a 500 K, da 10.000 « Živinoreja (prodal vole za 60.000 K V. čisto) 20.000 « Skupiček za les 8.000 « Vrednost doma porabljenih drv 3.000 « in vseh v lastnem gospodarstvu porabljenih pridelkov 12.000 « ter vrednost stanovanja 200 « Skupni davku podvrženi dohodki znašajo . 83.000 K Ker je ta odmerna podlaga nepravilna, se vloži z 20 D kolkovani priziv s sledečim izvajanjem: Davčno okrajno oblastvo v Mariboru! Proti predpisu dohodninc za davčno leto 1923 vložim iz sledečih razlogov priziv. Vina se je pridelalo sicer 30 hl, ali na vsušenje in drože odpade 10 odstot., to je 3 hl in za delavce pa pri 2 oralih vinograda vsaj 6 hl tako, da ostane le 21 hl a 1600 K, kar da 33.600 K Stroški za obdelovanje in škropljenje znašajo pri oralu 15.000 K torej skupno 30.000 « in oslane čistih le 3.600 K Sadjevca se je pridelalo 20 hl, ali od tega se porabi za delavce vsaj dve tretjini, ker sadje le vsako drugo lelo obrodi, tcr oslane za lastno gospodarstvo le 7 hl a 500 K, to da 3.500 K Vole se je moralo prodali vsled pomanjkanja krme; ker se pa brez islih posestva ne more obdelovati, so se kupili spomladi 1923 drugi in znaša prirastek v letu 1922 le . . . 4.000 « Skupilo za rezani les znaša 8000 K, a odbiti ¦ je slroške za podiranje, spravljanje, žaganje in od- ter dovoz v znesku 3000 K, ostane torej čistih 5.000 « Vrednost doma porabljenih drv ne znaša 3000 K, ker je gozd posekan in drva deloma kupujem, marveč največ 1.500 « Vsled slabe letine (suša in toča v letu 1922) in prevžitka, ki ga dajem staršem (popolna prehrana) cenim vrednost vseh v lastnem gospodarstvu porabljenih pridelkov na naj vcč 8.000 « in stanovanja n« 200 « tako, da znašajo skupni dohodki le . . . . 26.800 K Od teh je pa še odbiti obresti od dolga pri Posojilnici v Slov. Bistrici tpo 10.000 K, to je 800 K in pri N. N. v Novi vasi po 6000 K to je 100 « ter prevžitek (obleka, obutev) star- šem po 2.000 « skujpno S.160 « Davku podvrženi dohodki znašajo tedaj le . 22.700 K in prosim, da se dohodnino temu primerno zniža in razliko odpiše. Datum. Podpis. Ce znašajo tako izračunani dohodki pod 20.000 K, se zadnji odstavek naj glasi: »Ker imain dohodnini podrvžeiiih dohodkov pod 20.000 K in sem mali posestnik brez vsakc obrli, prosim, da se me oprosti dohodninskega davka.« Tako utemeljeni priziv mora imeti uspeh, seveda, če podatki niso vedoma neresnični. Prizive proti dohodnini se lahjko da tudi n» zapisnik pri davčni oblasti. V tem primeru je treba seboj prinesti kolek za 20 D, ter natančne podatke o Ysebini priziva, kakor je približno razvidno iz zgoraj navedene oblike priziva, ter kolikor mogoče dokaze o syojih podatkih, posebno potrdila o plačanih obrestih itd. Važno za ocenitev dohocuiov. Pri ocenitvi dobodkov v zgorajšnjem zmislu se ne smejo davki, zavarovalnina proti požaru in različni stroški za obdelovanje itd. še enkrat odbiti, kajti isti so že vnaprej vpoštevani vsled tega, da so se izdatki pri vinogradu že odbili, ostali dohodki posestva so pa nizko ozir. v čistem iznosu ocenjeni. Stroški za prehrano, obleko, obutev, zdravnika in zdravila za se ter za s^ojce ne morejo odbiti; istotako ne za povečanje premoženja, za nakup poseslva ali novih strojev, za gradbo novih poslopij in za izboljšavanje istih, ter odplačilo dolgov. Pri novem nasadu vinogradov se stroški npoštevajo le takrat, če vinograd ob času pridobitve še po trtni uši ni bil poškodovan. Nesreče pri živini in svinjab pomenijo po zakonu izgubo na premoženju in se od dohodkoY tudi ne odbijejo. Nasprotno se pa izdatki za popra^ila na poslopjih, orodju in posodi, kakor nadomestila n« istih morajo v vsem obsegu pripoznati. Upanje na ugodno rešitev ipriziva. Ker so dobila davčna oblastva od gospoda finančnega delegata stroga navodila, da pii odmeri dohodnine naj ne postopajo prestrogo in da naj posebno malim posestnikom, ki nimajo nobene obrti, ne predpisujejo dohodninskega davka, lahko vsak upa, ki je neopra^ičeno obdačen in bo vložil dobro utemeljen priziv, da bo dosegel pravično in ngodno rešitev priziva. Če bi kdo prizivni rok, to je 15. avgusta iz kakšnih tehtnih vzrokov zamudil, naj na koncu priziva ta vzrok navede, ker bi se sicer priziv kot prepozno vloženi že od prve inštance zavrnil. Obvestila o predpisani dobodnini za leto 1923 dobivajo sedaj ljudje kar na debelo. Predpisame svote so neznosno visoke. Ali demokratski in radikalni gg. uradnikl pri davčnih oblastih res ne vedo, da kmet in obrtnik ne zmoreta več teh strašnih bremen? Zakaj pa v Srbiji in na Hrvatskem srbski in hrvatski uradniki tako ne vlečejo kožo s hrbta davkoplačevalcev? Ali hočete ,biti bolj papeški, nego je papež sam? Svetujemo našim ljudem, da pojdep na davčno oblast in tam zahtevajo vpogled v predpia dohodkov in izdatkov. Nato napravite dobro utemeljen priziv na davčno oblast. Priziv se mora kolekovati z 25 din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejem dne 22. juL se je prignalo: 6 konjf 19 bikov, 246 volov, 433 krav in 16 telet, skupaj 720 komadov. Povprečne cene za razne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 13.25 do 14 din., poldebeli voli 11.50 do 12.50 din., plemenski voli 10 do 11.50 din., biki za klanje 10 do 12.25 din., klavne krave debele 11.50 do 12.25 din., plemenske krave 10 do 11 din., krave za klobasarje 7.50 do 8.50 din., molzne krave 9 do 11 din., breje krave 9 do 11 din., mlada živina 10 do 12 din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 18. t. m. se je pripeljalo 130 svinj, 2 ovci in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 200—225 din., 7—9 tednov 250—SOO din., 3—4 mesce 400—700 din., 5—7 mesecev 750—900 din., 8—10 mesecev 1000—1150 din., 1 leto 1500—1850 din., 1 kg žive teže 15—17.5 din., I kg mrtve teže 20—24 din., 1 koza 225—250 din., 1 ovca 250 din. XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. — Žalec, ČSR., dne 17. julija 1924. Ko je kupčija več tednov počivala, je oživela ista zadnji teden zopet nckoliko in se je približno prodajalo 30 stotov a 50 kg lanskega hmelja po 3950—4000 čK za 50 kg. Nizke ccne je povzročilo upanje na dobro letino. Naši hineljski nasadi so prav lepi; 90 odstot. je lepih in prav lepih, 10 odstot. pa slabejših. Zadnji teden smo imeli nestanovitno vreme: vroče in hladno, noči so bile brez izjeme hladne — temperatura do plus 5 stop. C. Ker ima hmelj vseskozi rcdek cvet, se je upanje na prav dobro letino nekoliko zmanjšalo. Nujno bi rabili lople dneve, nekaj padavin in mlačne noči. Od vremena prihodnjih 10—14 dni je odvisna množina letošnje letine. Lansko iiinožino bodemo na vsak način precej prekosili. — Saazer Hopfen- und Braner-Zeitung. Žoltenica ali zlatenica na hmelju. Iz vsch hmelj pridelujočih okolišev Srcdnje Evrope se javlja, da po- stajaj« let»« spodnji listi hmeljskc rastline rumenltasti, potem rjavkasti in naposled odpadejo. To prikazen opazujemo uhko tudi na drugih rastlinah — posebno očividno »a vinski trti (žlahtnina) — in se ne sme zamcnjati z ortimenelostjo listov y jesenskem času ali takrat, kadar rastlina usahnuje. Orumenelost listoY t vegetacijski dobi na hmelju in na drugih rastlinah je bolezen, katero innnujemo žoltenico ali zlatenico. Bolezen pod istim JH»e»om opazujemo tudi na človeku, posebno pri ženskem spolu, kadar prehaja iz otroške v deviško dobo. Vzrok žoltenict pri človeku in pri rastlini je pomanjjkanje žekznatih soli y preživljanje. Vsled tega se deklicam, ki so zbolele za žoltenico, priporoča vživanje železnatega vina in sploh krepke hrane. Zanimivo bi bilo izvedati, ali bi proti žoltenici na hmelju pomagal kakšen atlaznati preparat in kateri; tozadevno se še niso deteli poskusi. Morda bi učinkovala t praY razredčenej« stinju železnata sol, vitrijol; te poskuse bi se mor«lo «l«kti a *so previdnostjo, ker je vitrijol škodljiv rastlinskemu organizmu. Izkušeni hmeljarji trde, da poYzro«uje dolgotrajna molcrota žoltenico in tudi izredno •ioljg« kobule, kar se tudi za letos prorokuje. Sta»je sadja v laškem okraju. Sadje, katero je lansko leto v nažem okraju izborno obrouilo, je letos do malega vs« prsuno. Cene za sadjevec so se precej vzdignile. KoB-jic«. Za tukajšnji okraj se je ustanovila v mesecu juniju 1924 prepotrebna podružnica Sadjarskega ia VTtnarskeg* društva. Priglasilo se je precejšnje število novik »lenov, osrednje društvo pa je odstqpilo direktne elane, naročnike »Sadjarja in vrtnarja« iz celega okraja no^i podružnici. Prvi odbor, predsednik Časl Janko, Žiše, podpredsednik Obrul Franc, čadram, tajnik in klajajnik Brglez Franc, Čadram, odborniki: Winter Jožef, Zreče, Golež Franc, Vitanje, Zdovc Jože, žič«, Berc« Alojzij, Špitalič, Friedl Franc, Št. Jernej, vabi tem potom k pristopu vse, katerim leži procvit sadj*rstYa in Yrtnarstva na srcu. članarina znaia lelno 5 D, s katero je plačan obenem mesečnik »Sadjar in Yrln*r«. NoYe prijave s članarino spreiema podružnični tajnik, ki vabi istočasno yse cenjene člane, ki so na (Jolgu s članarino, da jo poravnajo v najkrajšem času. Gospodarji in prijatelji sadjarstva in vrtnarstva, oklenil« s« tt nove podružnice. — Odbor. ŽITNI TRG. Po vesteh, ki prihajajo iz vseh delov naše države, letoSnja žt-tev ne zaidovoljava naših kmetovalcev. Na žitnem trgu se trgovina radi slabe kakovosti letošnjega žita j\ič kaj ugodno ne razvija. Mlini se še niso oskrbeli s pšenico, ker še ni mlatev v večini gotova. Izvoz bo letos zelo slab ter b» jedva nspel radi pomanjkanja denarnih sredstev ter previsoke cene žita. Narodna banka letos daje izredno majhne kredite izvozničarjem ter s tem znatno ovira žitno trgovino. Ameriška pšenica zopet prihaja v Evropo ter je nekaj cenejša od naše. V Primorje in Dalmacijo uvažajo Italijani svojo moko ter konkurirajo našim trgOYcem. V Rusiji bo letos žetev precej slaba in Rusija ne bo dosti izvažala, ker bo komaj krila lastno potrebo. Zato se nam za letos še ne bo treba bati ruske konkurence na evropskih žitnih trgih. Tako bomo naše žito še lahJco prodali, če se bo uredil promet, ki je letos zlasti v Vojvodini vsled večnih poplav v žalostnem stanju. Od žita še edino koruza kaže prvovrsten prideldc. Radi tega se že sedaj sklepajo pogodbe za dobavo nove koruze, zaradi ¦česar ji cena narašča. Novi ječmen nakupujejo pivovarne, oves od letošnjega pridelka pa se še ne prodaja. IzYrsten bo pridelek letošnjega krompirja, ki zlasti pri nas v Sloveniji lepo kaže. Računajd, da bo naša država iavozila nad 1200 vagonov krompirja. Samo iz Slovcnije se bo izvoziio nad 800 vagonov. Tudi fižola bode letos obllo. Cene so v trgovini na debelo sedaj približno sledeče: stara pšenica 330—340 din., nova pšenica 300—320 din. koruza 245—255 din., stari oves 290—300 din., novi ječmen 225—275 din. — Moka rvularica se prodava pg 500 —540 din. za 100 kg. Vrednost denarja. Amerlški ddlaT stane 33—84 din., sa 100 avstrijskih kron je plačati 12 para, za 100 čehosk)Yeških kron 250 din., za 100 francoskih frankov 435— 440 din., za 100 laških lir 362—364 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.50 centimov. Saloidin za pokončavanje trnc plesnobe oidija in najboljša umetna gnojila za jaro lito, tjdo, repo itd. oddaja po najnižji ceni Z. Tonejc, Maribor, Aleksandrova e«sta 35. 876 8—1 '-: