Izhaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne. Stane-Vrn letV ' K" 2tOisi^ Vs leta . . . „ 5'~ V4 » . . . „ 2'50 Posamične številke stanejo : . . >.. .8 vin."**' Na naročila brez doposlane naročnine m ne oziramo. Telefon št. 83. ^Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. ITpravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v !. nadstr. na |«vo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 viri., 2-krat 14 vin., 3*krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. T Gorici, v soboto dne 30. maja 1914 Telefon št. 83. ^Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič, St. 37. Naš boj v Gorici. 1 Hud boj za svoje pravice moramo biti 1 Slovenci v Gorici in biti ga bomo morali I najbrže še precej časa, ker smo še daleč I proč od pravic. Na magistratu vladajo lju-I dje, ki nimajo smisla za pravice Sloven-I cev, ki nas zatirajo in bi nas rajše danes I kot jutri pahnili iz Gorice, najrajše pa čez I noč poitalijančili, da bi postala Gorica res I enkrat italijanska. Davke moramo plače- ¦ vati tako kakor Italijani, ali plačujemo, jih i] v njihovo korist, šole gradijo z našim de-C\ liarjem, mi nimamo nič. Brez p r a v n i " muo in letos se je dogodil ncčuvcn škandal, da so prišli Nemci v mestni zastop, torej tujci, samo da niso mogli v ta zastop Slovenci. Tako se nam godi v r a v n o-pravni državi! Glede na take razmere , ie umevno, di je naš boj hud, ali dostojen je. vidno je na tem boju, da trpimo in se borimo za svoje pravice. Italijanskemu ¦i Corrieru« pa ta naš boj prav nič ne uga- ' ia, najboljše znamenje, da je naš boj po- , sten, da je naš boj edino pravi! .»La guer- ; ni indecente«, »cahmnie« — to se ponav- l\ lia v člankih v »Corrieru«. to prežvekuje 1 v vsaki svoji številki, ne doprinese pa nik- ; dar dokazov, da je naš boj res indecenten, i da res obrekujemo. Pozvali smo že imenovani list in pozvali smo župana Bornbi- . '-a. naj d o k a ž e t a svoje trditve pa oba ; molč'ta o dokazih, kričita pa še dalje: ima , '-uierra indecente. cahinnie, cahmnie! Ta- : !-o se ne borijo možje, kakor se borita '] Bombic in »Corriere«! Mož. ki je napaden • in se mu dela krivica, ne bo samo kričal. " ampak z dejstvi pobije trditve nasprot-. trka. Ne tako naši italijanski gospodje, ki kričiio. da se jim dela krivica, je pač vse res. kar navajamo v svojem boju. Na ka- ¦¦ Novosti boja so oni krivi. Čim večje so .s njihove pregrehe, čim večje naše krivi- -;; co. toliko hujši odpor, toliko ostrejši boj. ¦ To je umevno, to je naravno. Kdor trpi I krivico in se ne brani, ta je zapisan smrti. i Mi Slovenci v Gorici pa nočemo umreti, A marveč hočemo živeti. Naj se le sprjazni s to mislijo >Corriere« in ona italijanska ¦•if^poda, ki stoji za njim in po tem naj u- y ravna svoj boj, po tem naj uravna mestno | imravo to je: malo pravice in pošteno- ^ sti do Slovencev naj se naučijo, pa bodo Mali listek. Človeško, prečloveško, tako imenuje * filozof Nietzsche svojo knjigo, v kateri je '; nak- pičenih vse polno afonzmov, pisanih v duhovitem in briljantnem slogu. Vseh "žgočih stvari se dotikajo ti aforizmi, vvik človek najde v njih misli, ki živo za-, denejo njegovo notranjost. Blesteči esprit ; atorizmov pa nudi tudi naivzdelanejše-'iiii inteligentu zabavo, da si ne more želeti lepše. Zato prinašamo par teh aforiz- • 'nov, da ne bo Nietzsche znan Slovencem . !c po težkem Zarathustri. temveč tudi tedaj, kadar v lahkem slogu razlaga člove- /! -Škc. prečloveške skrivnosti in posebnosti. Molk. Silentium. O svojih prijateljih „ »e govori; drugače izblebetaš čustvo pri-. Mteljstva. ž Samo delavne imej za prijatelje. — |.; Lenuh je svojim prijateljem nevaren, ker S nima dovoli dela, govori o tem, kar delajo in ne delajo njegovi prijatelji, končno se vmešava in postane nadležen, zato si iz-¦->. berimo po pameti le delavne ljudi za pri-, iatelje. videli, kako se spremeni tudi naš boj proti njim. Dokler pa bodo mogoče take sleparije kakor one pri ljudskem štetju, dokler bomo mi le plačevali pa nič dobivali — dotle pa bo vihral na naši strani boj brez pardona. Povdarjamo: vedno pošten boj, oprt na resnico. Kako nepošten pa je boj Italijanov proti nam v mestnem svetu goriškem! Toliko potreb ima Goriško mesto, tako je zadolženo, da se mu bliža katastrofa, pa mestnim očetom ni mar za resno razmišljanje o mestnem gospodarstvu: namesto da bi se bil pripravil novi goriški mestni svet na resno delo v prid mesta in to pokazal že v prvi seji, je bila ta seja in istotako druga obilje/ena s skrajnim bojem proti Slovencem, prekipevajočim sovraštva do nas. To, to je »la gucrra indecente«! In sedaj bijejo indecenten boj proti našim narodnim prireditvam v Goriškem mestu! Mi se nič ne menimo za njihove prireditve, samo to zahtevamo, da ob takih prilikah nas ne žalijo. To pač menda smemo zahtevati. Oni pa se zaletavajo v mestnem svetu in v svojih listih proti nedolžni Sokoiski prireditvi ob Korsu blizu južnega kolodvora, torej že skoro izven mesta! Tam bo veselica društva »Balkan« v ponedeljek in sledila bo Sokolova prihodnjo nedeljo. Mi ne izzivamo nobenega 'm ne bomo nobenega izzivali. Mi zahtevamo od oblasti, da se smemo prosto gibati v mestu, in zahtevamo od Italijanov. da nas pustijo lepo v miru, kakor jih mi puščamo v miru nri njihovih prireditvah. Danes teden smo zapisali glede na ua-sron Gorjana in Ušaja v mestnem svetu ie-le besede: »lilij in mirni bodite, laški irosnodie. in vedite, da ako bi Vi nam prenočili kako našo nrireditev v mestu, tudi Vh gosnodie Lahi, ne boste imeli nobene svoje prireditve več ne na Telovadnem trgu ne nikjer drm?odi«! Tako je! Pri tem ostanemo. »Corriere« je nrevedel doslovno te naše besede in iih podal onim Italiianom, kateri iili še niso čitali v -Soči«. Prav je storil! Mi hočemo m i r. mi hočemo, da se smemo P r o s t o gibati v mestu — izzivali pa ne bomo nobenega. Mi smo mirni in spoštujemo mirnega dostojnega nasprotnika. Izzvani n** se bomo vedno srnali braniti. Če je našim Italijanom v Gorici res tako Kedaj je nevarnost največja. — Zlomimo si nogo redko tedaj, ko stopamo v življenju s težavo navzgor — temveč kadar si izbiramo lahka ugodna pota. O ženskem duhu. — Duševna sila žen ske se najlažje dokaže na ta način, da iz liubezm do moža in njegovega duha žrtvuje svojega duha in da jej kljub temu, na njeni naravi prvotno tujem polju, kamor jo sili možko čutenje, takoj zraste drugi duh. Smeh — izdajalec. — Kdaj in kako se smeji žena, to je znak njene naobrazbe: toda v zvoku smeha se razgali njena narava, ori zelo naobraženih ženskah morda ce'o zadnji neločljivi ostanek njih narave. -— Zato reče oni, ki hoče izkusiti ljudi, s Horacom, toda iz raznih vzrokov: ridete puellae, smejite se dekleta. Usmiljene ženske. — Klepetavo' čustvovanje žensk nosi posteljo bolnika na javni trg.' Stud na resnici. — /!ene so tako u-stvarjene, da se jim studi vsaka resnica (z ozirom na moža, ljubezen, otroka, družbo;, življenjski cilj) in da *e skušajo maščevati nad vsakim, ki jim odpre oči. pri srcu italijanska dvatisočletna kultura, če so res tako prevzeti prave kulture, potem i»'-v uravnajo po tej kulturi svoje postopanje proti nam in videli bodo, kako dobro bomo izhajali drug z drugim! Ako bodo pa hoditi po krivih potih napadanja Slovencev, potem bodo taki nepremišljeni čini tepli njih same! Tako je, tako bo v Gorici, dragi gospodje Italijani! Dve poti imate na izbero; krenite, kamor Vam drago! Albanska duhouščina za Italijo. Avstro-ogrski katoliški protektorat. List »Die Zeit« na Dunaju je dobil iz Skadra in priobčil v nedeljo ta-le značilen dopis: »Avstrija se krčevito trudi, da bi obdržala protektorat nad katoliško cerkvijo v Albairji tudi pod novim režimom in bi trosila, kakor doslej, vsako leto en milijon ali pa še več za cerkve, za albanske škofe, duhovnike in ves klerikalni narašča!, za uprave šol, bolnišnic in drugih dobrodelnih' avstrijskih zavodov, nahajajoče se izključno v klerikalnih rokah. Sodili bi torej, da se duhovščina Albanije izkazuje Avstriji za to na kak način hvaležno aH da jej kaže- vsaj -«j:o prijaznost, kakor italijanski vladi, ki je pod cerkve-irm prokletctvom, ki pa se razšopirja od dne do dne bolj na troške Avstrije. Temu pa ni tako. Zgodil se je te dni obžalovanja vreden dogodek, da sta se usmrtila dva vojaka, ieden iz avstrjskega detašma, jeden '-' italijanskega, en avstrijski podčastnik in en italijanski poročnik. Pri Avstrijcu je bilo prepovedano od strani nad-škrfa, da bi ga spremljal kak duhovnik pri pogrebu, pri italiianskcm poročniku pa je bilo čisto drugače. Popoldne, predno so truplo prepeljali v Italijo, se je vršila pogrebna svečanost, katere so se udeležili vsi vojaški oddelki s častniki in. Čudno, tudi don Kotzi, tajnik nadškofa Ska-derskega kot njegov zastopnik in več drugih duhovnikov. Ako dva storita isto, ni isto. to se pravi: ako se v Albaniji u-strelita en avstrijski in en italijanski vojak, more priti duhovnik, plačan z avstrijskim denarjem, seveda samo k pogrebu italijanskega vojaka. I Snažnost. — V otroku bi morali raz-i vneti smisel za snažnost do skrajnosti: I pozneje se dvigne v vedno novih spre-I membah, skorai do vsake kreposti in kon-I čno se prikaže, kot Kompenzacija vseh ta-I lentov, kot svetlobni plašč snažnosti, I zmernosti, milosti, značajnosti — srečo I seboi noseč in srečo razširjajoč. I Pit v imeti pri dveh spolih. — Če pri-I znamo /eni, da ima prav, potem si ne mo-I re odreči, da najprej triumfalno postavi I nogo na tilnik premaganega, okusiti mora I zmago: dočim se mož proti možu v takem I slučaju navadno sramuje, da je ime! prav. I Zato pa je mož navajen na zmago, žena I pa doživi ž njo izjemo. I Trditi je varneje ko dokazovati. — I Trditev upliva močnejše ko argument, I vsai pri večini ljudi: ker argument vzbudi I nezaupanje. Zato skušajo ljudski govorniki I zasigurati argumente svoje stranke s tr-I d it vami. I KcHi so potrebni osli. — Množice se I ne pripravi preje do slava-klicev, dokler I ne jezdimo na oslu v mesto. I Hvaljenemu. — Dokler te hvalijo, bo-f di le vedno uverjen, da še ne hodiš po KLlV. / Italijani imajo svojega vojaškega kaplana, istotako Avstrijci; ali je to potrebno, je drugo vprašanje, ampak tako pač je. Pred par tedni je umrl neki avstrijski vojak. Kakor povsodi, je imel tudi tu vojaški duhovnik blagosloviti truplo v cerkvi. Ali z avstrijskim denarjem plačani gospodje se niso hoteli udati, da bi avstrijski vojaški kaplan blagoslovil truplo avstrijskega vojaka v katedrali. Za tako dovoljenje, ki je pravzaprav- samo po sebi u-mljivo, so se potrudili avstrijski generalni konzul, predstojnik vojaškega oddelka in vojaški kaplan pri nadškofu in pri župniku in kjer je bilo potreba, ali ni bilo mogoče doseči tega, da bi bil smel avsttijski duhovnik v katedrali, ki se bas popravlja na. avstrijske stroške 200.000 K, blagosloviti truplo avstrijskega vojaka, marveč smel je samo spremiti truplo do cerkve jn potem zunaj počakati, da je isto blagoslovil župnik, na to pa spremiti na pokopališče. Nekaj dni na to, bilo je na Velikonočno nedeljo, je hotel italijanski duhovnik brati slovesno mašo za italijanske vojake v katedrali in, čudno, nobenih ovir ni bilo. smel je v cerkev in z njim ves italijanski vojaški oddelek k vojaški maši v katedrali v Skadru, sezidani z avstrijskim denarjem. Ako dva storita isto, ni isto, to se pravi: ako se hočejo poslužiti Avstrijci ;n Italijani z avstrijskim denarjem sezidane, ohranjevane in popravljene katedrale, sme v njo seveda samo italijanski duhovnik ___ Treba le slišati italijanske kroge v Skadru, kaj pravijo o teh dogodkih in kako škodoželjnost kažejo radi zapostavljanja Avstrije od strani albanske duhovščine. Vprašali bi le čisto ponižno, kaj pravi k temu grof Berchtold, kaj klerikalni avstrijski krogi in kaj pravi Rim? Le prebridka je resnica, da albanska duhovščina po večini škili v Italijo. Pa kako tudi naj bo drugače? Ves klerikalni naraščaj Albanije se vzgaja z avstrijskim denarjem ne le v italijanskem jeziku, marveč naravnost od Italijanov iz kraljestva. Italijanski jezuiti iz kraljestva nimajo le najvažnejših avstrijskih šol v Skadru z italijanskim učnim jezikom v svoji roki, marveč vzgajajo tudi vso duhovščino, na katero je Avstrija posebno navezana. Kaj takega more storiti le Avstrija. Ali bi bilo mogoče, da bi Nemčija na vročih tleh Al- svojih lastnih potih, temveč po potih drugega. Mojstra ljubiti. — Drugače ljubi pomočnik, drugače mojster mojstra. Iz dežele ljudožreev. — V samoti se sne posameznik samega sebe, v družbi ga požro ti številni. Sedaj voli. Sočutje. — V pozlačeni nožnici sočutja tiči dostikrat bodalo zavisti. Najodličnejša krepost. — V prvi dobi višjega človeštva velja hrabrost za najod-lionejšo krepost, v drugi pravičnost, v tretji zmernost, v četrti modrost. V kateri dobi živimo? V kateri živiš ti? Kaj je resnica? — M e 1 a n c h t h o n: Cesto prid igu jemo svojo vero, ko smo jo ravno izgubili in ko jo iščemo po vseh cestah — in takrat ne pridigujemo najslabše! — Luther: Danes govoriš resnico, ko angel j, o brat! — Melanch-thon: Toda to je misel tvojih sovražnikov in oni uporabljajo izrek za tebe. — Luther: Potem je to bila laž iz zadnjice hudiča. Že In še. -r- A: Nemška proza je še mlada: Goethe pravi, da je Wieland njen oče. B: Tako mlada in že tako grda! C: zaške z nemškim denarjem vzdrževala francoske Jezuite za podučevanje mladine v francoskem jeziku? Ne moremo zahtevati od Italijanov iz kraljestva, da bodo delali avstrijsko politiko, ampak zahtevati smemo od naše vlade, da ne zaupa Italijanom iz kraljestva naših zunanjih interesov. — biiikosfni DOiietleliek ŠOKOLSKI ZLET na Dobrovem. Belokranjska železnica. Z Dolenjskega, 25. maja. Danes je bila torej srečno otvorjena proga dolenjskih železnic, ki vodi iz Novega mesta v Belokrajino in t je do Kolpe, oziroma do postaje Bubnjarci na hrvaški strani ter gre od Bubnjarcev dalje do Kar • lovca. S to železnico je Kranjska zvezana z južnim delom Hrvatske, z onim velikim svetom, ki meji na Adrijansko morje, Bosno in Dalmacijo. Iz Karlovca vodi železna cesta do Ogulina in do Reke in Trsta. Iz Karlovca je zvezan tudi Zagreb s tem de-..>m Hrvatske. Menda še starejši ljudje dožive. da bo železnica iz Karlovca vozi-ia tudi v Dalmacijo, v Knin. — »Dežela pripravi železnico in železnica napravi deželo«. Tako pravi angleški pregovor. Dolenjska je tako lep svet in tako plodovit, da bi se znali drugi narodi dosti dobro okoristiti s tem lepim plodo-vitim svetom. Ta svet preredi lahko mnogo ljudi, ker ima toliko travnikov, predobrih njiv, host in za sadje in trto ugodno zemljo in obnebje. Na tej zemlji bi se dalo pridobivati izredno mnogo kuretnine in jajc in prešičja reja bi vrgla Dolenjcem velikanske svote, ako bi gospodarili Dolenjci v zadrugah, ako bi zraven mlekarn imeli zadrugo za spečavanje kuretnine in jajc ter za spečavanje svinjine in sala. — Dolenjski kraji sedaj le po večjem vzgajajo rejne prešiče, rejenih pa tudi precej izvažajo v nemške in češke kraje. Dolenjski kmet je dober kmet in lahko rečemo eden boljših v Avstriji, ali v zadrugi še ni in tako se dogaja sramota, da mi Dolenjci pošiljamo debele prašiče na Češko in Čehi nam prodajajo nazaj prav drago prekajene gnjati in plečeta ter tudi klobase. Po zadrugi prodano debelo svinjče vrže rejaču Vi o vrednosti, ko tako, kakor sedaj prodamo, le polovico, drugo vzamejo prekup-ci. Pravijo, da nima vsaka kmetica srečne roke za izrejo mladičev-svinj. Dolenjske kmetice imajo to srečno roko in neznansko veliko mladičev se proda iz Dolenjske v druge kraje. Če se človek vozi iz Metlike v Karlo-vec in od tam k Plitviškim jezerom, prevozi 120 km. Vozi se skozi del takozvane | vojaške granice. Tukaj in ob Gorjancih ter okoli Ogulina po vsej hrvaški Liki so imeli avstrijski vladarji svojo vojašnico, — moški so kmetovali pa bili organizirani kot vojaki, imeli so svoje častnike. Ta Toda — kakor je meni znano, je pisal že škof Ulfias nemško prozo; torej je že več ko 15 stoletji stara. B. Tako stara in še tako grda! Moderne žene in slikarji. — Kadar gre moderna žena k slikarju, tedaj zahteva, da jo naslika prvič kolikor mogoče mlado, drugič kolikor možno elegantno in tretjič hoče biti na portretu sama. O tem predmetu piše v pariškem »Matinu« Cle- mentVantel sledeče: ___Dopoldne sem šel v naše razstave, najprej v Salon. V primerni hitrosti sem prešel razstavo in dognal, da se večina krasnih dam pusti slikati, s svojimi psi. Niti ene slike pa nisem dobil, kjer bi bila katera naslikana s svojim otrokom. Predvsem nobenega o-troka, to je danes deviza, ki vlada v Franciji v Salonu in v zakonu. Potem sem šel v Louvre. Tu sem pa videl vse polno portretov, na katerih so slikane matere s svojimi otroki. Najaristokratičnejša žena je dejala tedaj slikarju: »Naslikajte me z otrokom!« In tudi mož ni bil smešen na portretu. Danes se je vse to spremenilo. Naše lepotice ne trpe več na portretih o-trok, samo nes sme še biti slikan zajedno z lepotico. Ideal naših žen je danes, da bi bile na slikah podobne ženam s pol sveta, nališpane in razgaljene ko članice »ruskega baleta.« Parižanke so se »povspele« že tako daleč, da niti na slikah ne trpe več otrok. Včasih pa se ni dala slikati žena drugače kakor z otrokom, granica je bila vojašnica skozi par stole- | tij. Ti Hrvatje-graničarji so se odlikovali v vseli vojnah, ki jih je vodila cesarica Marija Terezija in drugi vladarji. Ta granica je dajala Avstriji dolgo časa zname-nitejše vojskovodje; Marojčič, Filipovič in dr. so bili sinovi teh Hrvatov. Ali v orožju miruje delo, kmetija se je v teli prostornih krajih zanemarila, dasi le zemlja do Slujina skoraj enako plodna, kakor zemlja v nekaterih dobrih dolenjskih krajih. Dosti travnikov, njiv in host je tudi tam in dosti vlage po Kolpi in Korani; slednja prihaja iz Plitviških jezer. Plitviška jezera so tako krasna, da lahko tekmujejo z našimi kranjskimi in koroškimi jezeri. V Avstriji je le morda lepše jezero ono v Jajcih v Bosni. Plitviška jezera ležijo visoko in v sredi najlepših bukovih host, zrak in voda sta tam nebeška. Zemlja o-koli jezer in jezera sama so seveda last madjarske države. Hrvat je tudi to krasoto svoje zemlje prepustil Madjarorn. In ti seveda niso dozdaj skrbeli za to, .da bi železnica zvezala krasoto teh 14 jezer s svojimi krasnimi slapovi in hostami z drugim svetom. Koliko denarja bi lahko do-našala ta jezera Zemljanom. Kmetija je zaostala v granici, tako da človek najde velikanski razloček med kmetijo na Slovenskem in ono na Hrvaškem, na tem velikem svetu proti Adrijanskemu morju. — In te lepe, plodovite kraje bode zdaj vezala vsaj deloma železnica s Kranjsko in drugim svetom od strani iz Ljubljane čez Novo mesto. — Klic »na kmetijo n a z a j« postaja glasnejši, zravnati se mora razmerje med tovarno in kmetijo, industrija ne sme jemati več ljudi kmetiji, kolikor jih more kmetija rediti, pa sebe seveda tudi dobro. Kmetija na Nemškem ima sedaj kmetov komaj 30% prebivalstva, imeti bi pa morala vsaj 60%. Mi južni Slovani smo še v tem dobrem razmerju glede kmetije, tovarniškega in rokodelskega mestnega prebivalstva pa imajo le nekateri naši kraji dosti več, hrvatski pa prav malo. Slovenski in hrvatski kraji bodo lahko ugajali novejšim zahtevam gospodarstva, še imajo kmete, ki niso še zgubili svojih kmečkih moči v industriji, le treba je doma pridržavati ljudi, ki silijo v tujo industrijo in posebno v ameriško industrielno delo. — Ko bo veliko ljudi na enem mestu, prične tudi intenzivnejše delo, da preživlja več ljudi. In zato bodo morda skrbele železnice, katere so avstrijske vlade vendar enkrat začele graditi. Lažje se bo sicer naš človek, ki se tako lahko izseljuje v Ameriko, vozaril stran iz domovine, ali železnica bode stvarjala priložnosti zaslužka, bo pomagala produkcijo kmetije poceni razprodajati in bo tako kmetu na tej zemlji budila veselje do kmetije na lojstni zemlji in do svoje zemlje. — Tudi industrija najde premog v teh deželah in kjer je premog, tam bo stavila svoje Šotore. — V teh krajih je v krvi kmetov zadružna misel, saj so živeli dolga stoletja v zadrugah. Zaradi tega smo prav srčno pozdravljali vlak, ki je vozil 25. t. m. do Metlike skozi Belokrajino. — K slavnostni otvoritvi je prišel železniški minister Forster in dežela je bila zastopana po svojem glavarju dr. Šuster-šiču in nekaterih deželnih odbornikih, prisostvoval je vladni predsednik. Povabilo se je župane in veliko duhovnikov k tej slavnosti in k otvoritveni vožnji skozi Belokrajino. — Je končno vsejedno, kdo je bil navzoč pri tej slavnosti, glavna stvar je. da je železnica ustvarjena. Ali, če se je kdo vabil k tej otvoritvi, vabiti bi se imel Franc Šuklje, belokranjski rojak, bivši deželni glavar kranjski in sedaj dvorni svetnik v penziji. Naj ima ta mož svoje napake, ima pa toliko vrlin in je toliko že storil Slovenstvu v korist, da mora tudi tisti rojak, ki v svojem notranjem nima simpatije do tega moža, priznati, da je med zdaj živečimi eden največjih slovenskih t-ventov. Belokrajina izreja pogumne in )&'•¦» pametne ljudi. Belokranjec je bil, dok' Amerika še ni bila odprta, trgovec n~ .:.ugih krajih in je med slovenskimi iz-.-eljenci eden tistih, ki največ denarja zasluži in ga tudi domov pošilja. — Šuklje je v zvezi z dr, Švegljem-Oorcnjcem pomagal pridobiti sklep avstrijskih vlad, da so se gradile prve dolenjske železnice, dasi so bili Nemci in Madjari vedno pro-tivniki teh železnic. — In za nadaljevanje dolenjskih železnic, ki so dozdaj vozile iz Ljubljane do Kočevja in Novega mesta, od Novega mesta naprej do Kolpe, je zopet bil Šuklje na delu, tudi ko ni imel podpore po svojih sedanjih političnih prijateljih, slovenskih klerikalcih. Četudi ni Šuklje temu in onemu všeč, vendar stoji njegova oseba tako orjaško nad nami, da je moral reči vsak, ker se tega rojaka ni vabilo k otvoritvi, da so morali to zagrešiti prav velikopotezni ljudje! — Pa je že tako na Slovenskem! Mestni svet tržaški. Torkova seja tržaškega mestnega sveta je bila radi afere s »Soško elektrarno« zopet zelo viharna. Po otvoritvi seje je prečital župan došle spise, med temi tudi prošnjo »Slov. učiteljskega društva za Trst in okolico« za zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva v okolici. Prošnja je bila odkazana šolskemu odseku. Nato je sporočil župan, da mu je naznanila »Soška elektrarna« odstop inženirja P i a n i j a od predsedništva. Ker se je s tem položaj izpremenil, ko je izginila iz družbe oseba, ki je povzročila neljubo afero, je predlagal svet. dr. Slavi k, da se naj zopet prično pogajanja z omenjeno j družbo. Isto je predlagal tudi svet. Budi-nich. ! Proti temu predlogu je nastopil dr. P u e c h e r, ki je z načelnega stališča proti, ker je za municipalizacijo javnih naprav, ne pa za to, da se veže občina na kapitalistična podjetja. Nato je vprašal župana,, če je inž. Piani še član strank e, kar je spravilo večino v vidno zadrego. Župan je odgovoril, da bo šele častni sod o tem odločil. Iz moralnih ozirov so nato govorili proti predlogu dr. Slavika razni člani večine, tako svet. Basilisco, Oreh, Brocchi. Odgovarjal jim je dr. Slavi k. Tn se ne sme ozirati samo na načelne in moralne ozire, temveč predvsem na koristi mesta. Kar se tiče moralnih ozirov, pg brigajo ti samo laško liberalno stranko, ker ona je bila vsled ponudbe Pianija kompromitirana, ne pa mesto. Zato pa naj bo konec-o-zirov na ugled laške liberalne stranke, začno pa se naj oziri na korist mesta. Podžupan Brocchi je nato predlagal, da se naj izvoli poseben odsek, ki naj pre:šče, če je ravnala večina pravilno. Člani fega odseka naj bi bili: dr. Wilfan, dr. Puecher, Basilsco, Vidacovich in Bu-dinich. Brocchi je nato utemeljeval svoj predlog in končal svoj govor s stavkom: Blagajne stranke niso identične z blagajnami občine; to nam morate pripoznati!« Svet. dr. Wilfan: »Ne pripoznamo!« Večina govori razburjena proti dr. Wilfa-nu in mu očita, da laže, nakar zakliče dr. Wilfan: »Vi lažete. Dokažem Vam! Kar sem vam rekel tu, vam govorim vedno, ndks»r imam čast biti član te zbornice! Dr. Puecher se izjavi nato proti preiskovalni s o d n i j i, ker je stvar večine, da se izmaže, kakor se more. Nato govori dr, Wilfan. Priznava dr. Brocchiju, da srne in more govoriti s srcem; ali pri (Dalje v prilogi.) Naznanilo. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da preložim dne 1. junija t. I. svojo pisarno iz ulice »treh kraljev« hšt 13 v ulico municipija št. 17, v hišo kjer je imel prej pisarno zemlje-merec g. Trombetta. Priooročam se v obilen obisk K. PALM, zemljemerec in zapriseženi izvedenec. priporoča se: tvrdka Ivančič & Kurinčic GORICA Gosposka ulica št. U. V zalogi ima krasno blago za deklice in dečke. Velika izber pajčolanov, svilenih trakov, rokavic,- nogavic, umetnih cvetlic itd. Vzorci poSfnlne prosti. lioll-ov SeSdlftz-prašeit jo j!8 nn Modro trpofe neprolttmliivo sredstvo katero Ima prednost pred vsemi dragimi dra »tlCnimi Čistil, kroglicami in tfrenCicami. Cena orig. škatlje K 2'— Ponarejanje se sodnijsko sasledujo. Mollo-vo Franc, žganje in sol y.a ribanje života — BolcClne &. kvoili roznano sredstvo proti traanln l..| ^rlSjifa^ In prehlajenju vsake vrste. i Tj&l Orlfr. steklenica K 2-— $&%OL~ Na prodaj po vseh lekarnah v^/;^lr.-f^u? in mirodilnicah. Glavna lekarna l * <~ » A. MOLL. c. in kr. dvorni lalotmk, DanaJ, Tucblanben 9. Dobiva se v Gorici v vseh lekarnah in mirodilnicah. Konsumno društuo u Drtojbi registrouana zadruga z omejenim jamstuom vabi k VILreflnemuolJčflefflii ziom, ki se bode vršil dne 7. junija 1914 ob 3. uri pop. v prostorih g. Emila Sauatg v Vrtojbi. DNEVNI RED: 1. Čitanje in podpis zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Potrjenje letnega računa 1913. 3. Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Določitev razdelitve čistega dobička. 5. Prečitanje revizijskega poročila. 6. Volitev 5 Članov nadzorstva. 7. Slučajnosti. OPOMBA : Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil so bode pni ure pozneje, isti dan v istih postorili in z istim dnevnim redom, drugi ok*m r„ ki bode sklepal brezpogojno ne glede na število navzočih elai NafrJstuo sSSff-lfaraždinskB Toplice (««»*»• Železniška in postna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z električno razsvecavo. Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58° C. jako priporočljivo proti protinu, reumatizmu, ischias itd. Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetrnh, želodcu in črevesnih boleznih. Elektr. masaža. — Blatne in solnčnc kopeli. - Zdravljenje potoni fiorkefla zraka. - Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška aodba. Prospekte pošilja gratis. Zdravnik: Dr. J, Iiohert. Priloga ..Soče" št. 37. z dne 30. maja 1914. tem vendar ne sme izgubiti — glave! Kajti njegovega nastopa si ne more drugače razlagati. Da ni izgubil glave, ne bi bil govoril tako in pozabil dolžnih ozirov ne le do njegove (Wilfanove) osebe, ampak tudi do sebe in do mestnega sveta. (Vihar med večino. Kar dvigali so se drug za drugim proti dr. Wi!fami.) Posebno mora protestirati pratkfttttftikaBiir B/gccbJg^a=.J?ila^k)^ venska manjšina inferijornagiecfe'* moralnega čuta. »Mi bi bili«, — je vzkliknil dr. \Vilfan, - »lahko drugače izrabljali tb.afe-! ro in vam očitali, da nimate v svoji sredi samo Katonov, ki so se dan.es oglašali, temveč" da imate v svoji sredi tudi — inženirja Pianija. Ali nismo storili tega. Premagovali smo se iz ozirov do stvari in interesov občine. Morda nobena druga stranka ne bi bila v sličnem slučaju kazala toliko obzirnosti in ne bi svoje strankarske pozicije tako podrejala stvari. Večina pa se je vdala skušnjavi in ni znala interesov svoje stranke podrediti splošnemu interesu. S preiskovalno komisijo se ne doseže ničesar. Tn ker so se gospodje že tako razburili, ker nisem hotel priznati, da ne razlikujejo med stranko in občino, ponavljam še enkrat, da trosijo le za svoje ideale, ne pa za komunalne naprave, ki bi bile v korist občine. V dokaz zato je navajal našo »Kmetijsko družbo«, ki šteje svojih 600 do 700 resničnih kmetovalcev in ki najuspešneje pospešuje kmetijski napredek v naš« okolici, pa vendar ne more dobiti nobene podpore od o*bčiffe. Tako je tudi na šolskem polju. Za svoje Šolstvo kar razsinliejo denar, za slovensko šolstvo v okolici dajejo toliko, kolikor prav morajo. (Viharni medklici.) »In zato smem z vso pravico reči in ponoviti očitanje, katero sem vam zalučal v obraz, odkar sedim v mestnem svetu, da ne delate razlike med strankino in občinsko blagajno in da zajemate iz občinske blagajne, kakor da bi bila strankina! Tn le jaz sem govori resnico, ko sem v tem smislu dr, Brocchiju ugovarjal proti trditvi, aa bi bila za vas občinska blagajna nekaj drugega kakor strankina blagajna; a lagal se je dr. Brocchi in lažnivec je le oni, ki trdi, da med tema blagajnama delate vi kako razliko!« (Prigovarjanje in razni vzkliki na strani večine; burno odobravanje na slo-seuski strani.) Podžupan Brocchi izjavlja nato, da ue identificira večine z italijanstvom, ker so v zbornici tudi svetovalci, ki so Italijani ne pa člani večine. Dokaz dr. Puecher, katero izjavo kvitira dr. Puecher z ironično opazko: »Sedaj ste vendar priznali, da sem Italijan!« Ker se je sprejel predlog dr. Broc-chija, da se izvoli preiskovalna komisija. ki ima odložilno moč, je odpadel dr. Slavi-kov predlog. Vladni zastopnik je nato branil policijskega ravnatelja Manussija. Po kratki interpelaciji Puecherja je zaključil župan sejo. Politični pregled. Dogodki v Albaniji. Položaj se slabša. — Ultimat um vstašev kontrolni komisiji. — Albanci in Črna gora. Dunaj, 28. maja. Iz Drača poročajo sledeče: Položaj v Draču in v Albaniji postaja od dne do dne bolj kritičen. Vstaš-ke čete vedno bolj naraščajo. Pogajanja mednarodne kontrolne komisije so ostab do sedaj popolnoma brezuspešna. Diplomati, ki poznajo položaj v Albaniji, sodijo, da bi mogla pomagati sedaj samo še energična mednarodna intervencija. Prebivalstvo cele centralne Albanije se je pridružilo vstašem. Vstaši odkrito proklamirajo ^'ojo zaltevo, da naj se Albanija zopet priklopi Turčiji aH pa internacijonalizira. London. 28. maja. Voditelji vstašev so podali mednarodni kontrolni komisiji pravcati ultimatum ter zagrozili, če komisija ne sprejme njihovih pogojev, da bodo zasedli Drač. Vstaško gibanje narašča od dne do dne. Vstaši so izborno oboroženi ter imajo mnogo municije in tudi več strojnih pušk. V Draču vlada panika. Evropejci zopet beže. Boji. Rim, 28. maja. Po vesteh, ki prihajajo iz Albanije, se nahaja pri Šjaku okrog 20.000 vstašev. V Troji so vstaši zažgali poslopje mestne občine. Vstaši nečejo ničesar vedeti o vladi kneza VVieda in izjavljajo, da v deželi ne bo preje miru, dok- ler je ne zapusti Wied. Če ne bo prostovoljno šel iz dežele, ga bodo pa nagnali, j Glavna ognjišča vstaškega gibanja so Ti ' rana, Kavaja, Isen in Pekini. V boju med ' vstaši in orožniki pri Kavaji je bilo na ! obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Vstaja se vedno bolj širi. Dunaj 29. »Wiencr • Allgemeine Zei-l^^j^poročar-Vstašfo^gibanje v Albaniji se vedno bolj širi. Sedaj se je uprlo tudi prebivalstvo okraja Pekin. Tudi med vladnimi četami se pojavlja vedno več beguncev. Italijanski poslanik v Draču, Aliotti, je zahtevah od kneza, naj odstavi nekatere dvorne uradnike, čemur pa se je knez odločno uprl. V avstrijski delegaciji je govoril dr. Krek, rekoč: prvi temelj za razvoj Bosne je zvesto in miroljubno kmetsko ljudstvo. Kmetsko ljudstvo je konservativno, na Balkanu pa je nositelj revolucionarnih in republikanskih idej. Veleposestvo naj se obdrži, vendar pa ne sme biti »Rent-ner« marveč tudi kos kmeta. To pa je pri begih in agah izključeno. Ti žive od kmetijstva, pa niso kmetje. Ti ne delajo, marveč so troti in obenem največji škodoval-ci vsakega napredka. Razvoj kmetijstva je nemogoč, če se temeljito ne spremene sedanje razmere. Če se ne razvije kmetijstvo, ne bo škodilo to samo deželi, marveč tudi monarhiji. Revolucionarni in republikanski duh je prešinil na Balkanu krnetski stan. Mi nimamo nobenih revolucionarjev, uiti republikancev. Stranke ki se imenujejo revolucionarne, drže z državo. Pač pa so revolucijonarci v Italiji, na Angleškem in drugod. Avstrija pa iniia republikancev. Še celo radikalne stranke so dejansko rnonarhistične. To je naša moč in trdnost. Dr. Bilinski je že precej napravil, vendar pa mora bosanski kmet postati moderni kmet. Vzgojiti ga moramo za producenta, za trgovca in obenem za obrtnika. Dalje poudarja govornik, d. je treba ustanoviti v Bosni zadružno banko, ker zasebne banke ne odgovarjajo in ne zadostujejo tej nalogi. Bosenski kmet potrebuje za svoj razvoj hipotekami in personalni kredit. — Če hoče Albanija živeti in če bi se hotelo iskati kneza v severni Evropi, bi se bilo moralo napraviti za kneza kakega holand-'skega ali danskega kmeta. Dalje je govoril govornik o jezikovnem vprašanju, o splošni politiki in o železniškem vprašanju. Končno je poudarjal govornik, da se mora rešiti jugoslovansko vprašanje. Zasedanje delegacij je bilo včeraj zaključeno. Nov škandal na Češkem. — Narodni listy, ki so razkrili dr. Šviho, prinašajo novo razkritje. Predsednik narodno socialne stranke Vojna, je policijskemu uradniku na ljubo nalašč stavil ostrejše resolucije. Dalje je pa tudi izrabljal svoje stališče kot predsednik Zveze železničarjev in se pustil za gotove usluge podkupiti, kot to dokazuje pismo, ki ga je objavilo mladočeško glasilo. — O izidu te afere poročamo. »Jugoslovanska debata« v italijanskem parlamentu. — Vslcd čisto neznatnih demonstracij pred laškmi konzulatom v Trstu in Zagrebu, so nekateri znani »prijatelji« Jugoslovanov, Colajani in Barzilai, delala iz muhe slona. Ostro so napadali ministra Di Snu Oiuliano, ker da ni zahteval zadoščenja. Čeprav jih je pozneje minister temeljito poučil, da so bile demon-tsarcije nedolžne kot niso mogle biti bolj, vendar niso prenehali z napadi. Očitali so laškemu zunanjemu ministru, čujte in strmite, da je čisto pod Berchtoldovim upli-vorn. Žalibog je pa ta trditev tako bosa, da ne more biti bolj. Vsaj mi primorski Slovenci vemo to predobro. Pripustitev žensk k orožniški službi v Srbiji. — Vojno ministrstvo je sklenilo pripustiti tudi ženske k orožniški službi. Prve ženske orožnice bodo nastavljene v Skopi ju. Če se izkažejo dobro, bodo potem nastavljene ženske tudi po raznih drugih krajih Stare Srbije. Poriiiloščeni Srbi — vohuni v Bosni in Hercegovini. — Sarajevo 28. (Kor.) Urad-J ni list objavlja sledeče cesarjevo pismo vitezu Bilinskemu: Pomiloščujem vse srbske podanike, ki so bili do danes obsojeni zaradi vohunstva in odredim, da se ne smejo obsoditi oni Srbi, ki so obtoženi vohunstva in ki čakajo obsodbe, temveč se mora kazensko postopanje proti njim takoj ustaviti. Domače vesti. , Iz sodne službe. — Namesto doseda- j njega'predsednikovega namestnika pri' razsodišču v zavarovalnici proti nezgo- j dam in deželnega mesta splošnega zavoda za starostno zavarovanje v Trstu, okr. sodnika dr. Edvarda Tommasinija, je imenovan okr. sodnik dr. Oskar Cumar. Iz srednješolske službe. — Na slovenski gimnaziji v Gorici se s 1. septembrom t. 1. popolnite dve učni mesti za klasično Tlologijo kot glavni in slovenščino ali nemščino kot postranski predmet s slovenskim učnim jezikom. Narodna Čitalnica »Balkan« v Gorici priredi na binkoštni ponedeljek, 1. junija t. 1., v obsežnem parku koncem ulice Gian Oius. Bosizio (za Brollijevo livarno zvonov na Fran .losipovem tekališču) svojo veliko vrtno veselico, ki prične točno ob 4 popoldne. Na sporedu so razne pevske točke ter burka »Dobro došli! Kedaj poj-dete domov?« Po končanem sporedu se bo vršil ples v venčk'h (1 K). Med posameznimi točkami sporeda in pri plesu svita la bode godba NDO iz Trsta. Srečolov. šaljiva pošta. Prodaja cvetlic. Zvečer ob 9.30 umetni ognji. Vstopnina za osebo 40 vin., otroci v spremstvu staršev in vojaki do narednika 20 vin. Sedeži na plesišču neposredno pred odrom za časa veselice 20 vin. posebej. Vstop na veselični prostor po končanem sporedu 20 vin. za osebo. Čisti dobiček veselice je namenjen za društveno knjižnico. Preskrbljeno bo na veseličncni prostoru s potrebno jedjo in pijačo. Dragotin Štrucelj. — »Slovenski Uu-strovani Tednik« je priobčil ta teden zanimive slike o Belokrajini in belokranjski zelenici, o slovenskem taboru na Koroškem itd. Številka 21. z dne 21. maja t. 1. pa je priobčila sliko bivšega odgovornega urednika »Soče« g. Štruceljna, ki je našel svojo srečo daleč tam za morjem. Leto 1897. je v politični in narodni zgodovini goriških Slovencev mejnik v boljšo bodočnost, leto najodločnejšega preobrata v prid Slovencem v vsakem pogledu. »Soča« je stala v ospredju tega gibanja; zato pa je bila tudi preganjana. Takrat je bil odgovorni urednik »Soče« g. Dragotin Štrucelj, sin mestnega stražnika v Ljubljani, izučen tiskar, katerega je bil g. (iabršček poklical v Oorico iz Sarajeva na priporočilo tanioš-njega kanonika in sedanjega škofa Jegliča — in sicer zato. ker je bil g. Oabršček v boju z lahonsko brezobzirnostjo že dvakrat pred porotniki obsojen in je bilo treba za >Sočo« moža, ki je še »incen-surato«. Vkljub tej previdnosti so bile razmere v Oorici tako napete, da se je »Soča« na originalen način rešila gotovih obsodb; namreč: urednik g. Dragotin Štru-ceM je kar čez noč izginil iz Gorice in ušel v južno Ameriko — v Brazilijo. »Soča« je bila rešena najhujših preganjanj, a za g. Štruclja je bila to slepa sreča, ker je našel po mnogih izkušnjah in bojih v tropični Ameriki sijajno bodočnost. Sprva je dobil tarn skromno služ-bico knjigovodje. L. 1899. so tamošnji Avstrijci začeli izdajati v nemškem jeziku pisan Hst »Viribus Unitis«. Duša je bil Štrucelj, zato pa je bil list pisan v slovanskem duhu. L. 1900. so ustanovili tiskarno in jo izročili g. Štruclju, ki je pa morala prenehati že I. 1903, ker sta umrla dva glavna delničarja. ¦>Viribus Unitis« je prenehal izhajati že leto poprej. Oosp. Štrucelj je bil potem do 1. 1906. vodja knjigarne v Por to Allegre. Po raznih težkih preizkušnjah je dobil službo knjigovodje v fi-iijalki svetovne tvdke Singer v Sao Paulo, — in od tega časa je spremljala našega mnogo izkušenega rojaka stanovitna sreča do današnjih dni. Še istega leta je postal vodja filijalke v Campinas, oktobra I. 1907. nadzornik in pozneje višji nadzornik za državo S. Paulo (prepotoval je vse države centralne in južne Brazilije), I. 1909. pa divizijski superintendent s sedežem v Sao Paulo," 1. 1911. pa generalni superintendant za severno Brazilijo s sedežem v tropični Bahiji skoro ob ekvatorju. Ves čas je ostal g. Štrucelj vzoren Slovenec. Tz Gorice je dobival knjige »Matice Slovenske«. »Matice Hrvatske«, »Zvon«. »Slov. Narod«, »Sočo«, vse novosti naše književnosti itd. — in ob vseh težkočah je skrbel tudi za to, da rhu je rodbinfea ostala slovenska po srcu in duhu. — In da se to svojo ljubljeno rodbino (5 hčera, 2 sina, žena je doma iz Sarajeva) ohrani narodu, je prav zdaj na potu v domovino, in sicer v priljubljeno mu Gorico. V Trst dospe jutri. Sam se pa povrne še za nekaj let v Ameriko, kjer bo deloval s staro, priznano neumornostjo in tako utrjeval sebi in vsej rodbini lepšo bodočnost -- zopet v svoji stari ljubljeni domovini, kamor se povrne čez nekaj let za vselej. -— Pozdravljamo rodbino na slovenskih tleh. Pripis. — Gospod Štrucelj sporoča iz Napolja 27. t. m., da je dospela tje »Colum-bia« po strašno hudi vožnji čez ekvator in mimo Kanarskih otokov. Parnik vozi 8 dni nad določeni čas. Ker se vsled dosedanje zamude ne ustavi vPatrasu na Grškem, dospe v Trst v nedeljo dopoldne. — Ta vožnja je vse potnike grozno izmučila, kar je toliko huje, ker tudi hrana in ostala postrežba ni v redu. Tako se ne podpira slovenske trgovine in obrti. — Pred več dnevi se je zgodil ta slučaj. Gospod A. K. pride k tujemu podjetniku, ki mu začne tožiti, da kljub lemu, da krije skoraj vse potrebščine pri Slovencih, ti ne zahajajo k njemu, Tedaj je izjavil dotični gospod, da naj v bodoče krije svoje potrebščine pri Italijanih, bo imel s tem vsaj več laških gostov. Tuji podjetnik odvrne, da tega ne more storiti, ker je z blagom obeh slovenskih dobaviteljev popolnoma zadovoljen. Pri tej priliki opozarjamo vse, da se nikdar ne iz-pozabijo k sličnim svetom, pa naj bi bila uljudnost še tako vabilo k takim besedam. S takimi sveti se škoduje slovenski trgovini in obrti. Kaj če bi bil podjetnik človek, ki samo čaka na ugodno priliko, da nadomesti Slovence z Italijani. Konsta-tiramo, da je v našem slučaju bilo to še posebno mogoče, ker je g. A. K. v zvezi z hišnim gospodarjem tujega podjetnika. Opozoriti moramo pa tudi na to, da. ni vsak slovenski obrtnik v tem srečnem položaju, da se mu ni treba bati nobene konkurence. Slučajno se je tikal ves pogovor ie dveh naših ljudi, ki lahko s svojim blagom z vsakim konkurirata. Ali kaj če bi to bila dva manj dobra obrtnika! — Napisali smo to brez jeze in brez hudih name-pov, ali posvariti moramo vse, da bolj pazijo na besede. Ker pa je vsled netočnega zaznamovanja dotičnega »rodoljuba« mogel misliti kdo na druge ljudi, ki so pri celi stvari čisto nedolžni, zato smo prisiljeni, da navedemo vsaj začetne črke. Gorišk? »ginnasti« v Genovi pri mednarodni telovadni tekmi. — »Corriere« je poročal pred kratkim, da so se udeležili telovadne tekme v Genovi tudi goriški Italijani, katerih imena navaja; kar 12 so j:h poslali v Genovo. Tn hrabro so se obnašali tam, celo kolajne so dobili goriški italijanski telovadci. Umevno, da so dali nekaj neodrešenim bratom iz Avstrijskega Primorja, to je iz Trsta, Gorice in odkoder so še prišli. Goriški italijanski telovadci se pri taki prireditvi, kakor je bila v Genovi, sicer kar zgube,- ali iz obzira do Italijanov iz Avstrije so jih okolajnali! Ako bi šli Slovenci v kako slovansko državo h kaki prireditvi, joj, kako bi kričali italijanski listi o panslavistih, o slovenski irredenti itd. O udeležbi goriških Italijanov v Genovi poroča »Corriere«, kakor da je bila to čisto nedolžna prireditev, da so se je udeležili »Goriziani« privatamen-te! Za tem »privatamente« tiči nekak strah. Ta »privatamente« hoče nekaj skriti! Mi vemo iz ust Slovenca, ki je bil v Genovi pri tekmi, da so korakali goriški telovadci pod napisom »Gorizia« in množica jih je aklamirala: Viva Gorizia nostra, viva Goriz'a italiana!« Ali ni res, gospodje italijanski telovadci? — Tako »privatamente« so se udeležili goriški italijanski telovadci tekme v Genovi! »Corriere« naj svoje udeležnike popraša, če so morda tudi o n i kaj odgovarjali na omenjene klice?! Pozor Slovenci! — Te dni razpošilja naokoli tvrdka K r a i u e r & C o m p. zavednim in notorično znanim Slovencem pisma, v katerih ponuja svoje blago. Pismo je pisano slovensko, ne manjkajo niti tako osovražene strešice, pri kupčiji pač noče gledati noben laški trgovec, ali je denar slovenski ali laški. Čisto prav je, da spoznava omenjena firma pomen in potrebo slovenskega jezika, ali kolikor spoštuje dosedaj firme, Krainer et Comp. slovenščino, je še 'presneto «malo. če gse- i mo po Raštelju, h ne po via Rastello, go- | spod Krainer, potem pač vidimo lepo tr- j govino z železninami, ki ima naslov Krai- \ ner et comp. Ali vdimo tudi, da ima ta firma laške in nemške napise, nikjer pa ne vidimo niti najmanjše slovenske bese- j de. Javno nas prezre tam firma Krainer et comp., ko da bi ne bilo v Gorici tiso^ev Slovencev, ko da ne bi bila vsa okoiica čisto slovenska. Prav malo nas briga, če zna kdo slovensko le privatno in kadar prosi, kdor reflektira na nas, ta mora tudi javno pokazati, da nas pripoznava, da je nam pravičen. Dokler pa tega ne stori • tvrdka Krainer et comp., da ima tudi slovenske napise in sicer pred nemškimi, da ima tudi slovenske pomočnike, toliko časa za goriške Slovence ne obstoji nobena tvrdka Krainer et /omp. Z enim slovenskim pismom se ne kupi Slovencev. Naš trgovec Zimic iz Deskel in pošta. Poročali smo že večkrat, tako zopet 19. t. m. kako posebno srečo ima naš trgovec Zimic iz Deskel s pošto. Iz Istre nanj točno naslovljeno pismo je šlo po morju proti Ameriki, predno je prišlo njemu v roke. Če pošlje kako poši jatev v Lindar v Istri, rabi to včasih 13, včasih pa 17 dni. — Sedaj čujte to: Dne 22. t. m. je prejel g. Zimic dopisnico, poslano nanj iz Kobarida dne 15. maja. Dopisnica je dospela 16. maja v Cerklje na Gorenjskem. 17. maja je bila v Krškivasi, potem je prišla v Gorico 22. t. m. in potem jo je Zimic srečno dobil. Pač čudno, da ravno g. Zimica preganja taka smola s pošto, in to pri povsem točnih naslovih. Kaj je res za pošto taka težava: dobiti kraj Deskle, pošta Plave na Goriškem ob državni cesti in državni železnici?! Vsem onim v Gorici, ki so bili vsled nejavljenja sostanovalcev obsojeni na 10 K globe, nujno svetujemo, da vlože na glavarstvu priziv proti previsoki kazni, ali pa da prosijo za odpustitev oziroma znižanje globe. Posebno prošnja bo imela skoraj gotovo uspeh, ker je kazen 10 K naravnost eksemplarična, dasiravno so v takih slučajih eksemplarične kazni čisto neumestne. Brivnice v Gorici bodo na Binkoštni ponedeljek cei dan zaprte. Redarja je razžalil in svojega brata je hotel iztrgati iz njegovih rok 25-letni Josip Štolfa iz Tržiča. Pred sodnijo v Gorici je dobil za to 3 tedne težke ječe z jed-nim postom. Radi tatvine.— Mehanik R. Laurer iz Gradca, uslužben v Tržiču, je v družbi s tovarišem Zendenellerjem brez pravega uzroka nakrat pustil delo in odšla sta oba iz Tržiča. Gospodinja njuna pa je naznanila policiji, da se je izvršila v njeni hiši tatvina. Osumljena sta bila imenovana. Laurerja je roka Dravice postavila pred sodnike v Gorici, ki so mu dali 5 mesecev težke ieče z jednim postom vsak mesec, onega drugega pa roka pravice še išče po svetu. Vsak ne more v postojnsko jamo, a se vendar hoče za praznike zabavati. V tem oziru je seveda najpriporočnejši re-nomirani »Central-Bio«, ki nudi v nedeljo in pondeljek krasne predstave z vojaškim koncertom. Poleg poučnih, vidimo tudi šaljive nrizore, novejša dramatična umetnost se nam nudi obilo pravega užitka. Nikdo naj ne zamudi te dni te krasne prilike, bodisi meščan ali obiskovalec z dežele. Književnost III. številka »Vede« je izšla v posebno obsežni obliki, saj je prekoračila svoj obseg za d1/i pole in obsega celih V/i pole, celih 148 strani. Pa ne samo po obsegu se odlikuje ta številka, vsebina ni nič manj zanimiva. Uvodni članek »Qui-eta non movere« je napisal znani publicist Vladimir Knaflič, v njem lastnem živahnem slogu. Vsega upoštevanja sta vredna članka dr. Vošnjaka in dr. Brezigarja, dva temeljita spisa, ki delata čast mladim slovenskim znanstvenim delavcem. Prof. Zimmermann nadaljuje s priobčevanjem dragocenih Čopovih pisem in njemu sledi dr. L o n č a r, ki objavlja poučno in zanimivo literarno zapuščino dr. Serneca. Nad vse bogat je listek. Arne Novak zvršuje razpravo o Češki literaturi v novem stoletju, dr. Z o-b e r prinaša zanimivo oceno Kraigherje- vega romana, S a n-t. e 1, K o 31 i al, N a gy, Vošnjak, GoršiČ pomnožujejo bogato raznoličnost listka. O z v a l d in F. V. poročata o pedagogiki, dočim skrbe1 Org r i s, B r e z i g a r, Ž i ž e k in F. V. za poučne referate iz politične ekonomije. Dobro je tudi zastopana v listku zgodovina, sociologija in prirodoslovje, kjer govori »Pro d mo« Boris Zarnik. Odličnima publicistoma, dr. Dermoti in Skerliču je posvečeno poglavje publicistika, ki je izgubila v teh dveh mladih ljudeh, dva odlična delavca. III. številko »Vede« zvršujejo razne beležke. — Vsebina III. številke »Vede« je torej bogata in obsežna, zato pa tudi upamo, da bo znala slovenska inteligenca ceniti pomen in delo edine slovenske znanstvene revije in da z vsestransko podporo podpre delo mladih znanstvenikov in poplača njih plemeniti trud. Bilo bi pač žalostno, če ne bi mogli vzdržati niti ene znanstvene revije v času, ko imamo vse polno odličnih znanstvenikov. DOPISI. V Vrtojbi je umrla 14-letna hčerka g. Ivana Mrmolje, predsednika Gospodarske zadruge. Naše sožalje! Podružnica zveze jugoslovanskih železničarjev Sv. Križ-Cesta sklicuje na binkoštni pondeljek ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. Pahorja v Prvačini društveni shod. Na shodu bode govoril strokovni tajnik tov. Mrak iz Trsta. Vabimo vse člane in prijatelje jug.' železničarjev, da se gotovo udeleže omenjenega shoda, da pokažejo s tem simpatijo do jugoslovanskih železničarjev. Vvtomobilna nesreča. — Med Dolom in Poljanami je zadel avtomobil v konja, vpreženega v voz se senom, tako močno, da mu je zlomil sprednji del života. Voznik Jos. Lavrenčič iz Doberdoba se je izognil pravilno, ali avtomobil je tako drvel, da se ni mogel ustaviti. Voznika je vrglo 2 m v stran. Avtomobil ima št. K T 339—A. Lavrenčič k sreči ni nevarno ranjen. Aretiral? so na Grahovem Ano Ljubeč, ekspeditorico iz Suhorja na Dolenjskem. Na Grahovem je službovala pred 2 letoma. Baje gre za poneverjenje 12.000 K. Mirenski mladeniči priredijo 14. junija 1.1. javni ples v prostorih Miha Faganelija naslednika. Svirala bo Prvaška godba. Rubiie. — Vojaško veteransko društvo priredi na dan 21. junija t. 1. tombolo v S o v o d n j a h pri mostu Vipave. Prosi se druga bližnja društva, da to upoštevajo glede svojih prireditev. Bralno in pevsko društvo »Ladija« v Devinu priredi dne 1. junija t. 1. (na binkoštni pondeljek) svojo običajno javno' tombolo v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pred in po tomboli javni ples na vrtu gostilne g. Mir. Plesa. Svira vrla godba iz Nabrežine. K obilni udeležbi vabi najuljud-neje odbor. Iz Bovca. — V torek, dne 19. t. m. je molela na pol droga nasajena slovenska trobojnica iz poslopja nase čitalnice, ne da bi pokazala z najmanjšim gibljajem kakor še nikoli znak življenja. Visela je, kot bi si bila v svesti svoje naloge. In kaj ne bi! Saj v nje neposrednem vis-a-vis: Med svečami tem spava mož, On trdno spi, nevzdramno spi, Strudila ga je težka hoja.« In ta mož je bil duša čitalnice in knjižnice, ter splošnemu napredku v občini, kakor tudi v bližnji okolici, katerega cvet se je ravno razvijal v plemenit sad. — Dolgo vrsto let se je mučil naš predragi »Lutk, Dragotin O s t a n in že je zrl poln najlepših nad v boljšo in lepšo bodočnost svojo. Dne 16. t. m. je imel namreč ravno dovršiti svoje zadnje izpite ali »Človek obrača, Bog obrne«. Revež pa se je moral seliti v večnost, dasi šele 25 let star. Dne 13. t. m. ponoči je tužno zabrenkal zvonček bolnišnice na Vinogradih v Pragi, ter naznanjal žalostno vest bližnji okolici, da se je preselil v večnost — naš dragi prijatelj. — V četrtek 7. t. m. zvečer je bil namenjen v gledališče. Medpotoma obne-more, da so ga morali prenesti v bolnico. Po pet dnevih bivanja v njej je pa izdihnil svojo blago dušo. Kako bridko presenečenje, kako nepozabna občutna izguba je bil ta trenotek ne le za nas — njegove tovariše — prijatelje Bovčane, marveč tudi za njegove kolege in prijatelje v Pra- gi in v bližnji okolici, je pokazal njegov veličasten pogreb v torek 19. t. m. v Bovcu, kakor so ga bili prepeljali iz Prage v nedeljo njega ljubeči dragi ostali. Pred pričetkom obdukcije je nebo po-roševalo kot bi z nami delilo pekoče solze. Ob treh urah pa, ko ga je dvignilo 6 mla-deničev na svoja krepka ramena, se je zavilo nebo v znak sožalja v temnosive o-blake. Prizaneslo pa nam je š svojimi solzami, — dežjem — da bi nam ne bilo s j tem preobilnim znakom sožalja morda celo nadležno. Ves Bovec je bil pokoncu, ter prijatelji od blizu in daleč so prišli, da mu izkažejo poslednjo čast. Pevsko društvo »Rombon« je zapelo pred hišo žalosti lepo srce pretresujačo pesem »Blagor mu«, Nato se je pomikal veličasten sprevod: »Tja k ozki hladni hiši, Kjer .šum sveta se več ne sliši, Kjer trudno truplo spalo bo — Globoko pod zemljo!« Poleg mladeničev nosilcev šle so še v belo oblečene tovarišice. Pred njimi in častito duhovščino pa so nesli 8 krasnih vencev, od katerih sta bila dva 'od bratov i| sestre in tete eden najkrasnejših od rodbine lekarnarja Kastnerja v Tolminu, od njegovih tovarišev čeških farmacevtov, od akad. društva »Ilirija«, od akad. dr. »Omladine« rodbine Strgulc. itd. Pred venci pa je stopala praznično odeta domača požarna hramba, katere je bil pokojnik marljiv tajnik in reden član. Tako uvrščeni smo dospeli konečno skozi glavna in stranska vrata glavne cerkve do družinske rakve, kjer so ga položili na prostor njegove nepozabne, drage matere, | ki se je preselila v večnost že pred 15 leti. Tu ob odprtem grobu nam je zapel že prej omenjeni pevski zbor krasno nagrobnico: /Na mrtvaškem sprevodu«, koji je bilo slišati med drugim preresnične besede: Oj težka pot, oj tužna pot. Ko od srca srce se loči! Mi spremljamo te žalujoči. Saj Ti na veke greš od tod. Prišel je konečno čas ločitve in »Oj z Bogom drago srce Ti!« vzdihnila je obenem tisočera množica ter se za vedno poslovila od nepozabnega preljubega nam Lutija. Neizprosna smrt Te je iztrgala predragi prezgodaj iz naše srede, a duh Tvoj pa ostane med nami: Kličoč Ti: »Pod mirno tiho to gomilo. — Počivaj mirno ti srce. — Saj dokler moglo si nosilo. —= Svoje in sveta gorje«. A tudi naša mladina izkazala se je pokojniku hvaležna s tem, da je zbrala lepo svotico 44 K, kojo daruje mesto venca naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. Vrhu tega so še darovali mesto venca za družbo sv. Cirila in Metoda: gosp, Franc Kenda, c. kr. gozdar v Voloski 10 K in gosp. Josip Pire, trgovec v Bovcu znesek 15 K. Darovalcem iskrena hvala. Gospodarske vesti. Slovenski trgovini z železnino v Gorici ste: Alojz Zajec, Gosposka ulica 7 in Pinter & Lenard, Raštelj 9. — Slovenci, podpirajte narodna trgovca! Urad za agrarne operacije. — Deželni zakoni o zložbi zemljišč, o razdelitvi skupnih zemljišč in o zboljšanju planin stopijo v veljavo dne 1. julija 1.1. — S tem dnem začne poslovati novoustanovljeni urad za agrarne operacije, kateremu je predstojnik c. kr. namestništveni tajnik dr. Viljem Baltič. Od 1. julija naprej spadajo v pristojnost novega urada vse razdelitve skupnih zemljišč, katere še niso dokončane, t. j. niso še sodnijsko izvršene v zemljiški knjigi. Agrarni urad bo to-raj na novic pregledal in predelal vse razdelitve, ki so v teku. Sokolski vesfrak. Sokol v Rihembergu priredi svoj drugi javni nastop dnč 7. junija t. 1. Začetek ob 3V2 POP- Na vsporedu je tudi govor dr. ŠtefančiČa o ustoličenju zadnjega vojvode na Koroškem v slovenskem jeziku. Razne vesti* Habsburgovci — Slovenci? — Kakih 9 km od Koblenza ob Renu v Švici leži mestece VVIndisch Altenburg — Starigrad, v katerega okolici je stal grad Habsburg. Tudi imena drugih krajev v bližini kaže- jo slovensko naselenje, n. pr. Fahrwln-diseh, Ilerniach, Schinznach, Sissach. — Ako je stal grad Habsburg sredi slovenskega ljudstva, je mogoče in verjetno, da so bili tudi plemiči slovenske krvi!! Velikanska nesreča na morju, — Ouebeck (Kanada). Dogodila se je zopet strašna katastrofa na morju. Parnik »Empress-OMreland«, last Canadien Pacific železnice, ki je bil na poti iz Que-beeka v Liverpool in je vozil 967 oseb, je irčil z nekim drugim parnikom ter se je v treh minutah potopil. Vsi brezžični brzojavni klici so ostali brez odgovora. Med 967 potniki je bilo 77 potnikov I. razreda, 306 potnikov II. razreda in 5Q4 potnikov III. razreda, ostalo posadka. 1030 utopljencev. — Montreal 29. fiKor.) Potnik Henderson, ki se je vozil s ponesrečenim parnikom in ki se je rešil, je brzojavil svoji tvrdki v Montrealu, da se je potopilo s parnikom najmanj 1030 oseb. Kapitan potopljenega parnika je poslal v Montreal samo tole kratko brzojavko: Parnik se je potopil. Protipostavno nadlegovanje potnikov. Radi lanskih izseljeniških afer je nastal pri oblastvih popolen preobrat glede nadziranja izseljencev. Kar so preje pri policiji premalo pazili, to nadomeščajo sedaj s preveliko pažnjo, ki presega dostikrat vse meje, ki je včasih naravnost protipostav-na, ki se sploh uveljavlja na način, kakor' da bi živeli v žalostni predmarčni dobi policijske države. V delavskih listih beremo lahko dan na dan, koliko trpe delavci pod policijskimi šikanami, če menjajo kraj svojega službovanja. Kakor da bi bili odpravljeni zakoni, ki .jamčijo državljanom svobodno potovanje. To pretirano in nepostavno pažnjo policije na izseljence je moral okusiti, tudi naš rojak dr. Brezigar. Iz pisma, ki ga je p'sal odlični znanstvenik dr. Pbilippovich listu »Zeit«, spoznamo, kako se je zvršil ves dogodek. Dr. Brezigar se je peljal iz Gorice na Dunaj in sicer v III. razredu. Ko pride sprevodnik kontrolirat vozne listke, vpraša nakrat nekdo od policije v civilu dr. Brezigarja, če ima legitimacijo. :Ko ta začudeno vpraša »zakaj« — mu odgovori policijski uradnik. »Vi ste izseljenec, če nimate legitimacije, Vas moram zadržati.« K sreči je imel dr. Brezigar pri sebi karto, ki jo daje dr. Philippovich članom svojega inštituta. Če ne bi imel te karte, bi zadržali dr. Brezigarja, kljub temu, da se ni niti peljal v inozemstvo, temveč le iz Gorice na Dunaj. Proti takemu protipostavnemu nadlegovanju potnikov protestiramo najodloč-nejše in svetujemo policiji, da se naj rajše bolj pobriga za osebno varnost ljudi. . 45.000 kron ukradenih v Trstu. — V uradu državne železnice.prevrtana in o-ropana blagajna, — V ulici Oktavijana Avgusta, tik vhoda na državni kolodvor, in sicer na oni strani, kjer je pravzaprav izhod iz kolodvora, se nahaja enonadstro-pno poslopje, v katerem ima svoje urade lakozvani oddelek za vzdrževanje proge državne železnice. Uradi so v pritličju in v prvem, edinem nadstropju tega poslopja. V teh uradih je čez dan nekaj uradnikov, a po noči ni v onem poslopju žive duše. Blagajna tega oddelka (mala blagajna •št. 3) se nahaja v neki sobi v I. nadstropju. In to blagajno so predminulo noč drzni tatovi prevrtali in oropali. Splazivši se preko neko lope, ki se nahaja za rečenim poslopjem, so tatovi prišli na streho tega poslopja in tam so sk)zi neko strešno okno prišli v podstrešje in se potem spustili v prvo nadstropje. Prevrtali so torej blagajno in odnesli iz nje 45.000 kron v bankovcih, dočim so v blagajni pustili še 8000 kron srebrnega denarja. Kmalu po vlomu v blagajno na kolodvoru državne železnice so aretirali nekega Riharda Lui-sa, uslužbenega v Candottijevi trgovini z drobnim blagom v ul. Caseuma, in so našli pri njem 3500 K. Zdi se, da je popolnoma opravičen sum, da je bil aretiranec soudeležen pri tem vlomu. Aretiran je še neki drug osumljenec, čigar imena pa varnostna oblast še noče izdati. Produkcija knjig v Nemčiji. — Leta 1913. je bilo v Nemčiji 3613 tiskarjev knjig, tiskalo se je 35;078 knjig (leta 1912 pa 25.331). Nemčija se nahaja po količini proizvajanja knjig na prvem mestu v Evropi. Strahovit umor. — Varan soprog je ženi prerezal vrat. — V 11. nadstropju hiše št. 30 v ulici del Broletto v Trstu sta stanovala 38-lctni Ivan Ocrkman in njegova soproga, 29-letna Marija z dvema otroka-ma: 9-letnim Ivanon in komaj 6-letnb Marijo. On je doma iz Celja, a njegova soproga iz Ptuja..On je.delal kakor težak v >, Tržaškem-fcftlrk' ?^^:,/$§^^ii$M cecnico Triestino.) Njegova soproga Marija je pa bila babica, a je imela le malo zaslužka. — Pripoveduje se pa, da je bilo Oerkmanovi Mariji zakonska zvestoba deveta -briga in da je .z'adnje?»4ase imela iiubavno razmerje z 39-letnim Avgustom Scheizelnom, elektrotehnikom v ladjedelnici pri Sv. Marku. 26. tega meseca zvečer je šel Ivan Gerkman z otrokoma v kinematograf in potem v neko kavarno pri Sv. Jakobu. Ko se je vrnil z otrokoma domov ni našel žene doma. Povedali so mu, da je njegova žena v neki krčmi z že imenovanim Scheizelnom. Nastal je prepir med njo in možem, ko je prišla domov. Okoli 4 ure zjutraj ali malo prej, so pa sosedje videli, da je šel Ivan Gerkman od doma. Že več nego pol ure prej je bil utihnil prepir med njim in /eno. Malo pozneje se je Gerkman predstavil na policijskem inšpektoratu v ulici delle Scnole nuove in tam takoj povedal, da je malo prej zaklal svojo ženo, ker je kršila njemu priseženo zakonsko zvestobo. Marija, soproga Ivana perkmana je ležala v svoji postelji z grozno prerezanim vratom. Glava jej je bila kakor odsekana od trupla: le nekoliko tanke kože je se držalo glavo pri truplu. — Ivan Gerkman je potem povedal, da jej je na oni način prerezal vrat z britvijo. — Vsa postelja je bila ena sama velika luža krvi. Avtomobil v kanalu v Trstu. — Dva mrtva. — Avtomobil Excelsior Palače Hotel v Portorose je 27. t. m. okrog pol 9 prispe! v Trst pričakovat na južni kolodvor barona Edmunda Knoblocha. svaka ravnatelja omenjenega hotela, Reining-liausa, da bi ga odpeljal v Portorose. Šofer ie bil 21-letni Viljem Daltiti, rodom iz Vidmu v Raliji. Na avtomobilu se je nahajal (udi hotelski sluga Reingold. Baron Knob-loch je prispel z brzovlakom'ob 9'10.in se ie takoj vsedel v avtomobil, k njemu pa je prisedcl imenovani sluga, nakar je avtomobil krenil v mesto. Vozil je po ulici l Carlo Ghega in potem krenil mimo Narod-| ttesra doma v ulico Vienna. Šofer, ki ni po-| znal dobro tržaškega mesta, in tudi zaradi ' močnega dežja ni videl daleč pred se. je j mislil, da vozi po ulici, ki vodi mimo Ka~ ; imla. Kar naenkrat pa je zagledal pred seboj vodo, a predno je mogel kreniti v ¦\ stran, je avtomobil že padel v Kanal. Šofer, ki je padel v vodo. se je nekoliko s;im, nekoliko pa s tujo pomočjo rešil iz Kanala. V tem je prišla pomoč od vseh strani. Piloti in gasilci so skušali z vrvmi Potegniti avtomobil na suho. a vrvi so se ." krat potrgale. Končno so le toliko-dvignili avtomobil na enem koncu, da so ga mogli odpreti in izvleči iz njega barona Knoblocha in slugo Reingolda, ki sta pa ?<- bila oba mrtva. — Baron Krobloch je poslanec in je bival v Gradcu. Prevoz robe z aeroplanom. — Trgo- t vce Mamice Lancrauze v Charnagu na ''i Francoskem le poslal restavraterju v Chalons več steklenic likerja po monopla- nu. Pot iz jednega mesta v drugo, dolga ?S km. je preplul aeroplan v 30 minutah. t To je bil prvi slučaj, da se je porabil aero- f. lian v trgovskem prometu. Žena skočila iz aeroplana. — V Ne-vorsu se je vzdignila na Farmanovem h planu v zrak s svojim možem Pellesie-•cti! mlada njegova žena. Iz višine 800 m ;'f' skočila iz aeroplana ter se spustila na5 ';:th s. nadobranom, ki ga je izume!, ujen !iunž Poskus je sijajno usne!; občinstvo je ||v triumfu na ramenih neslo aviatičarko i| Ancfeški avfaHk rfame! hoče preleteti Jv prihodnjem mesecu Atlantski ocean v |pei-oplami. Poleti na monoplanu angleške konstrukcije. Monoplan ima razpotja 20 i irjetrov, motor 200 H P. I Operacija konja? — Nevvjorški I »Workl« poroča: Živinozdravnikt na Pen-silvanski železnici so operirali pred nekaj diievi konja, ki je trpel na slepem črevesu. Konj je bil jako drag in last milijonarja Reederja. Konj je operacijo prestal in je ?^&tM^iMfaied') malega novorojenčka Milančka pri r/ibe1i in se Čudi. ker novorojenček tako if.(> — Mama. ali »e bil tudi naš Milanček v nebesih, predno ie nrišel k nam? — Seveda, d raci moj Francko! — No, potem »anfSih trgercev In obrtnikov v Gorltil, katerih nt d«8»U meri priporoča modna trgovina Pregrad & Černelič Borlca, nTrgoi»9il dom". postaja jnž. žeL zaCetek sezone pr?ega maja — D H 0P-* (štajerski 6astein>. "Wm D ¦ Najbolj zdravilne radioaktivne Akrato H H *°P^ce Štajerskega 3>>-s do 37-8 gradov C, ¦ M učinkuje kakor Gastein, Teplitz, Pfiiffer 0 ^ proti protinn, revmatizmn ženskim in živčnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, influenci in nje posledicam. Mila. podalpska klima. — Moderni konfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Dunaja 8, iz Trsta 5. iz Bndapešta 9 nr. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališča Komerbad na štajerskem. Anton Potatzky v Gorici naslednik jos. Terpln. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje knpovališčc nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Šivanke za šivalne Stroje. j\ POTREBŠČINE. j ^ za krojuee in čevljarje, S,vetinjice. — Rožni venci. — Masne \ knjižice. Ipa obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. J Najb olje oskrbljena zaloga za kramarjV, krosih j ar je, prodajalce po sejmih in trgih I ter na deželi. Ljubljanska kreditna banka podružnica Iv Gorici Centrala ilnbHana, podružnice: Celfa-telogec, Sarajero. Split, Trst. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Prornese za vsa žrebanja. Vnovlenje kuponov fn izžrebanih vrednostnih papirjev, Delniška glavnica K 8.000.01)0 KezorTiii zakladi K l,000.00o Vloge na knjižice po 4'salo, v tekočem računu po dogovoru. Eskont menic. j! Sprejemanje vredJiot v varstvo in oskrbovanje Stavbeni krediti. [I • Shfes. Predujmi na vrednostne papirje. Nakazila v inozemstvo. Srefike na obroke. || Kreditna pisma,