275. številka. Trst, v sredo dne 3. decembra 1902, Tečaj XXVII EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri pnpoludne Naročnina znaša : u celo l«»to........24 kron ca pol leta........12 u Getrt Ifta........ 6 „ ca en Boe*ec ........ 2 kroni Naro/uino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava do ozira. Po tob»k«mah v Trotu »e prodaiajo po- mmezTif- številke po 6 f«totink (3 dtčJ; irven Trn« pa j»*> 8 ftotink (4 avč Telefon štr. 870. Oglasi «e računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslani;, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd . se računajo po pogodbi. Glasilo političnega društva „Edinost"' za Primorsko. V edinosti je moč. Vsi dopisi naj ne pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upr&vnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajala v ulici Carintia Štv. 12. Upravniitvo tn sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo ^tv. o, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista ..Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. V podkrepljenje. 1. Poiapbimo naj, podkrepimo naj, opravičimo naj eodfrto našega člankarja, da stranka, ki je sedaj n< siteljica t ficijelne politike Slovencev ca Kranjskem in ki daje najštevilnejo skupino »Slovanski zvezi« na Dunaju, ne more biti — slovanska. Opravičimo naj to sodbo, ki da invol-vira hudo žaljenje za rečeno stranko, ali pa naj damo zadoščenje. Tako se nam kliče, tako se glase opetovani pozivi do nas, tako se zahteva od nas in ta ko se nam — grozi. Mi nismo sicer tega mnenja, da bi bili mi dolžni, da zopet in zopet opravičimo in podkrepimo to, kar je bilo rečeno v tem listu pe svojem — prepričanju ! M: menimo marveč, da bi bilo tudi njim, ki se čutijo žaljene po oni sodbi v našem listu, nekoliko dolžnosti da na podstavi dejstev, činov, notoričnih dogodkov dokažejo neutemeljenost trditve našega člankarja. Par pripomb mimcgreJč : Zdi se, da so se jeli čudni običaji uvajati na polju slovenskega novinarstva. Će polenrke med našimi listi obran-jo sedanjo tendenco, potem doživimo morda v nedolgem času, da bo moral list, ki je prinesel neugodno sodl>o o kaki politični ali parlamentarni skupini, storiti nekaj tacega, kar se dogaja med državam', Ki so skien.le med .-yb< j tozadevne dogovore: da bo moral dotični list izročiti v »nadaljnje postopanje« ne le avktcrja dotičaega članka, ozirorca in eventuvelno onega, ki je članek »diktiral« in onega, ki je pisal, ampak tudi onega, ki ga je morda pred t skorn čital, potem l^nta, ki je nesel članek iz uredništva do stavri, in slednjič tudi stavca samega; a v posebno težkih in hudih slučajih tudi tisto nesrečno žensko, ki je z grešao roko vlagala pole papirja med valjarje t skarskega stroja..! No, seveda, če se že mora dati zadoščenje za drznost, da je kakov novinar ali so-trudnik kakega lista zapisal kako tej ali oni stranki neljubo mnenje, pa bodi 10 zadošče-ščenje — temeljito ! Ali šilo na stran ! Mi se hočemo odzvati poziva. Kakega zadoščenja kaki stranki ne bomo daja i, ker mamo zavest, da nismo v tem listu v konkretnem slučaju ničesar storili, kar ne bi bilo tdružljivo z nalegami in dolžnostmi javne novine. Mi smo izrazili svoje prepričanje, a radi bonin poslušali in uva-ževali eventuvelna dokazovanja, da smo se motili. Potruditi pa se hočemo, da podkrepimo svoj nazor, ker se nam stvar vidi tako važna, daje razbistrenje nujno potrebno, ker v kontroverzi, navstali med nami in »Slovencem« vsled našega izreka, da stranka, kateri pripada večina slovenskih posiancev, ne more biti slovanska, vidimo mi ključ do razbistre-nja m saniranja slovenskih odnošajev, ključ do vrat, ki nam morejo odpreti pot do prave resnične slovenske in slovanske politike. Važnost stvari nas veže, da govorimo odkrito, naravnost. i Predno pa začnemo, je potrebna kratka izjava, katero n»j izvole vzeti na znanje somišljeniki in nesomišljeniki. Će bomo dokazovali, da stranka, ki do-leča direktivo večini slovenskim poslancem iz Kranjske, ne more tirati slovanske politike, ne bomo hoteli trditi, da se dotični {Kjslanci ne emejo potezati za to ali ono zahtevo naroda slovenskega in tudi ne bomo hoteli vzbujati dvoma na resni in pošteni volji gg. poslancev, da bi koristili svojemu narodu ; in tudi tega ne bomo hoteli trditi, da ne bi bili poslanci pripravljeni ostreje zahtevati. 0« govorimo o »slovanski politiki«, ka-koršnji naj bi po našem mnenju sledila slovenska delegacija, m slimo na politiko v širšem konceptu, urejeno s posebnim pogledom na velike konečne cilje, politiko, ki bo le v preobrazbi države v zmislu svobode in popolne nacijrnaine avtonomije Slovanov videla jamstvo našega obstanka, in ki bo trdno odločena posluževati se taktike, ki utegne vzbujati nevoljo in jezo in maščevalnost mej onimi, ki imajo sedaj v državi moč v rokah in ki so nositelji sedanjega zistema, ki je vir vsemu zlu....! Povoflom 800-letnice smrti Petra (t 1102). . Ob zaključku šeetfga in na začetku sedmega stoletja krenil je hrvatski narod iz svoje severne domovine — iz Bele ali Vele- JlrvatBke — proti jugu Evrope, kamor ga je pozval tedanji vztočno - rimski cesar He-raklij (610—641) na pomoč proti najsurove-jemu barbarstvu, ki je kedaj tlačilo Evropo, namreč proti Avarom, katere so bili oni že poprej nadvladali v svoji pradomovini. V dolgi borbi so deloma uničili, deloma sebi podložili Avare, in to v dvostroki naredni vojni, ki so jo vodili najprej v Dalmaciji, zatem v Iliriku in Panoniji. Na ta način so osvobodili vztočno krščanstvo od najstrašnejega mu neprijatelja in napadalca. Uničenje Avarov je toliko povzdignilo politiško-narodni ugled Hrvatov, d 1 so kmalu za tem tvorili na znotraj in na zunaj močno državo od Jadranskega morja vse do Donave. Obrambena sila iste je bila — tako pripoveduje vztočno-rimski cesar — vojska cd 100.000 pešcev, 60.000 konjenikov in velika mornarica od 80 velikih in 100 manjih brodov, a njeni stanovniki so se se mrgli z vspehom lotiti poljedelstva, trgovine in brodarstva. Taka je bila država hrvatska, takov narod hrvatski na početku 10. stoletja, a na čelu tafci državi in takemu narodu je stal vitežki kralj Tomislav. Zato ni Bog ve kako čudo, da se je na mejah Hrvatstva zaustavil tudi hudournik nebrzdanih divjih tolp madjarskih, pred katerimi je drhtela Italija, trepetala Nemška . . . S takim sosedom je trebalo živeti v miru, trebalo je iskati njegovega prijateljstva, pak Madjari so si tudi prizadevali, da ohranijo prijateljske vezi s kraljestvom hrvatskim, ker je to prijateljstvo bilo v interesu mlade države madjarske. Madjari so si prizadevali, da bi stopili v rodbinske vezi z močno državo hrvatsko. Temu prizadevanju se je ohranila sled tudi v narodnem sporočilu, ki pravi, da je hrvatski kralj Krešimir dal svojo hčer za ženo ogrskemu kraljeviču Mirku, sinu Štefana J. Ako tudi to sporočilo ni utrjeno po zgodovini, ali to stoji vsakako, da je mlada ma-djarska država, stisnjena med veliko nemško cesarstvo na zapadu in še vedno močno cesarstvo bizantinsko na vztoku, bila siljena v zvezo in prijateljevanje z močno sosedno hr vatsko državo. Ti prijateljski odnošaji med hrvatskim kraljestvom in cgrskim so se posebno izticali v enajstem stoletju za dobe hrvat- skega kralja Šttiana I., kije bil bližnji sorodnik ogrskega kralja Petra, in za dobe glaso-vitega hrvatskega kralja Petra I. Krešimira, ki je bil dovolil svojemu banu prostrane banovine Posavske, da more oženiti ogrsko kraljičino Jeleno, hčer kralja Bele I. Istega svojega bana je bil poslal hrvatski kralj Peter I. Krešimir, da ga zastopa na kronanju ogrskega kralja Salamona. (Pride še.) Politični pregled. Y Trstu, 3. decembra 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojav-nega ^poročila.) V včerajšnji seji razpravljalo se je o o nujnih predlogih glede krosnjarstva. Laški poslanci bodo govorili proti odpravi kro-šnjarstva, ker se prebivalstvo v nekaterih trentinskih dolinah preživlja skoraj izključno od krošnjarstva. Poslanec Plantan seje tudi odločno postavil proti odpravi krošnjaistva, ker da je na taki odpravi interesirana le kračansko-so-cijalna stranka. Posl. W o h 1 m e y e r je zastopal načelo, da bi se moralo krošnjarstvo popolnoma prepovedati. Posl. K a r b u s in H a j e k sta menila, naj bi se rešitev tega vprašanja prepustila deželnim zborom. Hajek je nadalje izvajal, da ne bi bilo umestno popolnoma zabraniti krošnjarstvo. Ko sta govorila še glavna govornika B a r z a n e 1 1 a in E r b, je zbornica vapre-jela nujnoBt in prešla v podrobno razpravo. Za podrobno razpravo priglasilo se je nad 50 govornikov. O položaju. Bog ve, da li bi gospod Koerber, ako bi danes držal kakega svojih znanih lepih govorov, govoril Cehom tako od zgoraj doli, kakor je to storil v par zadnjih svojih govorih ? Dvomimo. Neljubo presenečenje prihaja iz Berolina. Kakor znano, so bili Cehi določili, da težo svoje opozicije vržejo v razpravo o nagodbi z Ogrsko, kar bi moralo strmoglaviti Koerberjevo vlado. Kajti glede nagodbe je bila vlada vezana na določen in jako kratek termin. Sklep nagodbe o ^ li I 8 T K K Žrtva. Poslovenil: Fran Pirman L — Ti mi prisegli? — prašala je umirajoča r hripavim glapom — ti mi prisegaš, Licia ? Hči ni odgovorila, ker je bila preveč potrta, dona Pao!a d v gnila se je v postelji :n zamolklim hripavim glasom zopet rekla: — Prisezi m;, pr:f-ezi; hočem, da pri-sežeš. Potem je utrujena zopet pala vznak na poste j : o^i so jej bile zaprte, u§ta grozno spačene in prsti na rokah nervozno skrčeni. L Vi a jo je pogledala in ona groza, katero je prej čutila poleg one ženske, se je spremenila v čut usm: ljenja ter, pri kloni vsi se nad umirajočo, je pešepetala: — Prisegam ti, mati, prisegam ! Pri teh besedah je odprla dona Paola oži ter pogledala svojo hčer, ki je jokala in tudi njej so se orosile oči. Ona, ki je videla, da je zanjo ta svet izgubljeD, je jokala po izgubljenih nasladah, po užitkih, katere jej je svet v teko obiln: meri nudil; jokala je po življenju, katero je zapuščala. — Hitro, torej — je dejala — tam v onem predalu ... je eno samo ... je po-eiednje. In ko je hči našla pismo in ga djala v žep, ne da bi ga pogledala, je dona Paola zašepetala : — Čitaj . . . — Ne — odgovorila je Ltcia — nikdar! Zakaj naj bi je fitala? seli ne sramujte tega, kar si storila? se li hočeš i v pričo smrti onečastiti ? ali ne misliš na Boga, ki te bo sodil ? Ne! nočem, razumeš? nočem ! In dona Paola je osramočena povesila trepalnice in se obrnila v stran. Ona beseda — Bog — vržena tja slučajno, jo je bila vznemirila, razburila; ona beseda jo je pretresla v oni grozni uri ter jej otežila smrt. Dona Paola je bila 40 let stara, a kljubu letom je bila še lepa, da, kraBna, željebudna, slastna ; vže od mladih nog je živela brezbrižno, nepremišljeno, samo užitku. Ko je postala vdova in omožila jedino hčer Lieio grofu de R;naldi, je nadaljevala vedelo življenje, dokler jej ni neizptosna smrt stopila na pot ter jo ustavila. A sedaj, ko je stala pred vrati večnosti, je hotela uničiti zadnje pismo, katero jej je prešestni ljubimec pisal, ter izročivši je hčeri je zahtevala od nje, naj ji priseže, da ne bo nikdar govonla z nikomur o tem. In hči je naredila zahtevano prisego in dona Paola je svoji hčeri zaupala, a oni strašni dvom, ki se jej je vzbudil v duši o besedi »Bog<, jo je mučil vedno huje : torej je bil res ta Bog, torej jo bo sodil, torej jo bo tudi obsodil. In reva 6e je tresla na vsem životu : oni dvom jej ni dal miru. Hipoma se je dvignila v postelji in za-vpila z glasom blaznega človeka : — Nočem umreti, nočem umreti! Za tem rezkim krikom, podobnim kriku kakega skrivnostnega, nadnaravnega bitja, bo vstopili drugi ljudje, ki so med tem časom čakali v prednji sobi, in tudi duhoven, sivo-; las starec, je vstopil v sobo. A ko se je približal umirajoči in jej ne vem kaj pošepetal o vdanosti in o kesanju, je ona, ki se ni mogla vdati misli, da mora umreti, ona, ki je želela še živeti, zato da bi bila mogla se nadaljevati ono veselo, breskrbno življenje, ona je stegnila krčevito stisnjene pesti proti duhovnu, kakor bi hotela v svoji grešnosti prokleti onega Bjga, ki jej je jemal živ-Ijenje. Tak je bil konec jedne najlepših, najbogatejših in najlahkomiselnejših dam visoke napolitanske aristokracije. Tak je bil konec ženske, ki je ljubila z ono ljubeznijo, katero svet obsoja. Je-ii v tem slučaju svet pravičen ? Kdo ve? Čitatelju, ali bolje čitateljici prepuščam odgovor. Gospa, ki je šla iz sobe, v kateri je le- žala mrtva dona Paola, je bila vojvodinja di Castelcapuano, jako mlada, iz angležke rodbine. Imela je dolge in debele kite rumenih las, razdeljenih v sredi po pravilih onega ljubkega načina česanja, zvanega >alla ver-gine«. Njene oči bo bile lepe, žive, večkrat skoraj oetre in so pričale o nemirnosti in hudobnosti njene duše. Usta so bila tako ru-deča, tako so jasno izražala poželjivost, da jih ni bilo mogoče z ničem primerjati. Bila 'je lepa, a njena elegantna obleka je še bolj povzdigala krasno obliko njenega prelepega telesa, med tem ko je oster, delikatni opojni vonj, ki se je širil okrog nje, še povečeval oni čar, ki se je zlival iz njenih oči in iz vse njene osebe. Ona ni ljubila svojega moža, večkratnega milijonarja, senatorja kraljevine, generala v pokoju, visoko češčenega, jako Btarega vojvodo di Castelcapuano. Trudila se je temveč na vs>> moč, da bi izvabila v svoje mreže mladega in lepega Boproga hčere done Paole. A ker je Giorgio ljubil svojo soprogo, je vojvodinja črtila Licio in skrbno iskala prilike, da bi jo pripravila ob dobro ime. Ko je izstopila iz mrtvaške sobe, je srečala Giorgia v dvorani, stegnila proti njemu obe roki in mu rekla z glasom polnim sarkazma : — Tako ste žalosten... razumem vas in vas obžalujem. enih važnih sporočil. Obstrukcija v nemškem državnem zboru. V predvčerajšnji seji nemškega dr-žavaega zbora nadaljevala je razprava o vprašanju, da-li je dopusten predlog posl. KardoiiVa, naj bi se »en bloc« glasovalo o ••arinski tarifi. Veliko zanimanje sta vzbudila govora liberalca Richtsrja in socijalista Be-l>ela. — Iz teh dveh govorov je bilo razvidno, da se je razbilo soglasje med liberalci in socijalisti. Ker ee gre v tem slučaju za formalnost, 3e-li sploh sme glasovnti o Kar-dorrte-jem predlogu, je razprava neomejena in socijali-ti so sklenili izrabiti ta slučaj, da kolikor mogoče zavlečejo razpravo, da torej s pomočjo obatrukcije preprečijo uzakonjenje nove tarife. ['(»si. Kichter je izjavil, da je opozicija opravičljiva kakor obrambno sredstvo proti nepreviduim presenečenjem; obsojal pa je tako stalno opozicijo, ki onemogočuje večini uveljavljati svojo voljo. Taka opozicija da nasprotuje temeljnim načelom parlamentarizma. Mi se nahajamo sedaj v krtih razmerah, kakor v Avstriji, dejal je govornik, to je pr:mera, radi katere si jaz, ki sem že 30 let v tej zljornici, ne štejem v čast, da pripadam takemu parlamentu. Državni zbor mora biti v zgled vsem drugim parlamentom. Ako se vsprejme nova tarifa, ne bodo na tem krivi socijalisti in liberalci. B e b e i je jako ojstro napadal druge stranke in tudi lil>eralce, katerim je očital, da na tajnem pcdpirajo carinsko tarifo. — Dejal je, da socijalističoa stranka radi tega tako strogo nastopa proti vsprejemu tarife, ker hoče preprečiti revolucijo. V nadaljevanju razprave predlagal je Kardoitf, naj se ista zaključi. — Singer je predlagal, naj se preko Kardortfjvega predloga preide na dnevni red, ker bi sicer trsili zbornični opraviinik. O tem Singerje-vem predlogu se je glasovalo po imenih in je bil odbit z 216 glasovi proti 72. Na to je bil vsprejet Kardortfjv predlog, naj se razprava zaključi. Slednjič se je glasovalo o tem, da li je dopusten Kardortfov predlog, naj bi se »en bloc« vspreielo tar.fo in je bil ta predlog vsprejet z 200 glasovi proti 44. — Socijalisti so na to uprizorili velik vihar in skuhali na vsak način preprečiti, da bi se nadaljevalo glasovanje. Slednjič pa se je vendar z 7 glasovi sklenilo preiti na dnevni red. Tržaške vesti. Bela žena — smrt. Včeraj popoludne ugrabila je v Barkovijah pri Cjakih, v cvetoči dobi 26 let, po kratki a zelo mučni bolezni, nemila bela žena-smrt znano gospo Ano Starec roj. Zaiderčič, bivšo za- časno učiteljico otroškega vrtca podružnice sv. Cirila in Metodija na Greti. Lahka jej bodi slovenska zemljica I Narodni rodbini Starčevi izrekamo ob tej tužni priliki iz dna srca svoje globoko sožalje in sočutje na nedomestljivi izgubi. Odgovor »Slovencu«. Se svojim izrekom, da »Slovanska zveza« ne bo mogla tirati slov. politike že radi ozirov do stranke, ki radi svojega vrhovnega voditelja ne more biti slovanska, smo, kakor se vidi, zadeli »Slovenca« v živo , ker si ne more dati miru, ter nas opetovano poživlja, naj povemo, koga smo mislili, žugaje nam in nadzorovalnemu odseku z represalijami. Iz razburjenja »SlovenČevega« izhaja jasno, da sam dobro ve, koga smo mislili, radi česar ne treba, da mu ga še tu posebno imenujemo. Žuganj »Slovenčevih« se pa nikakor ne bojimo ; mi smo ravno tako samostojen list ter imamo svobodo prepričanja in izražanja, kakor jo ima »Slovenec«, ter ne stojimo pod kuratelo nikogar, najmanje pa pod kuratelo »Slovenca«. Sicer pa ne vemo, česa bi se nam bilo še bati od ,Slovenca'. Najhujša kazen nas je itak že zadela s tem, da nas je postavil ter nas postavlja v — kotiček za liberalce. Proti temu pa si lakko pomagamo z enakovrednim orožjem in sicer tako, tla odpremo kotiček za — Neslovence. Tržaške razmere. Na koncu vcerajš njega članka pod zgornjim naslovom urinila se je neljuba pomota. Zadnji stavek ee ima glasiti : »S tem bodo hitreje neha vale naše žalostne cerkveno politične razmere, ki so — to naglašamo na vsa usta — edini vzrok sedanjemu gibanju.« Ta stavek ima ravno nasprotni pomen od končnega stavka v včerajšnjem članku, s katerim smo hoteli naglašati, da so sedanje gibanje slovenskih vernikov v Ricmanjih in Kojanu provzročile žalostne cerkveno-politične razmere, kakor smo jih večkrat opisovali mi in katere je priznal v svojem članku »Tržaške razmere« »Slovenec« sam z drugimi besedami, da so jih provzročale cerkvene oblasti same, katere so se in ker so se udale političnim uplivanjem, dočim ni res, da bi bilo unijatsko gibanje vzrok sedanjemu stanju. Resen opomin na slovensko adreso. »Crvena Hrvatska« priobčuje članek, v katerem konstatuje nazadovanje Slovenstva na Koroškem in navaja razae notorične vzroke temu nazadovanju, izhajajoče od neprijateljskih činiteljev. Potem pa pravi, da naj veča škoda za obmejne Slovence prihaja iz nesrečne borbe med liberalizmom in klerikalizmom, kateri struji označa vsklikom : To klerikal-stvo in liberalstvo je tako, da se često liberalec posti, a klerikalec je meso na postne dni, a plačuje ga drago — slovenski narod. Krivda porazu na zadnjih volitvah na Koroškem — tako izvaja dalje rečeni list — se meče na volilno geometrijo, ki se je porabljala, kakor so hoteli Vsenemci; ali je še drug vzrok — v slovenskih medsebojnih razmerah. Dvojici bratov se je zapalila skupna hiša, a namesto da bi skupno gasila, puščata, da gori dalje, ter se prepirata, kdo je za-palil — da-li ta z desno, ali oni drugi z levo roko. Skrajni čas je, da se ljubljanski prvaki spametujejo in če tudi bodo na Kranjskem hodili vsaki svoja pota, naj se dogovore vsaj za skupno a k o i j o na korist obmejnim Slovencem, ki upirajo v njih svoje oči in pričakujejo podpore iz srca slovenskega naroda, bele Ljubljane. Složno delo bratom v prilog, ki vzdržujejo težko borbo, čuvajoči in braneči ob tolikih žrtvah in naporih meje Slovenstva proti besnemu in zavarovanemu nemštvu, dovelo bi do znosljivih odnošajev tudi v sami Kranjski, kjer ni možno najti dveh, ki bi ne stala z napetima puškama eden proti drugemu. Slovenci bi m« ral: posnemati izgled francozkih liberalcev in masanov, ki, stoječi na vladi, naj izdatneje podpirajo francozke samostance na Vztoku, a poslednji se ne branijo prejemati pomoč tudi od brezverske vlade, ko gre za širjenje franoozkega upliva po Le-vanti. »Crvena Hrvatska« zaključuje : Ali na Kranjskem so strasti tako vžgane, da preide mnogo časa in trebalo bo morda nove raz-eodneje generacije, dokler se umirijo. Dotlej pa čarobna Koroška postane morda vsa plenom takozvanih Vsenemcev, ki pogoltnejo morda tudi dober del južnega Stajerja. Ko potem nesložai Kranjski malo bolj stisnejo rebra železne nemške roke, morda pride spo- znanje. Dal Bog, da ne bi bilo — prekasno ! Prijatelji delavcev. Delavci, stanujoči v Miljah in po vaseh na miljskem hribu, ustanovili so pred več meseci družbo, ki je kupila parnik »Elena«, s katerim se ti delavci vozijo vsak dau v naše mesto, kjer so na delu. Večina teh delavcev pa je v službi v ladijedelnici S. Marco. Kdo bi se ne veselil pridnosti in podvzetnosti teh delavcev, ki si na ta način skušajo zmanjšati vozne stroške in si tako vsaj nekoliko zboljšati gmotno stanje ? Veliko bolj pa mora vsakega pravega človekoljuba veseliti dejstvo, da ta družba ne pozna nikake narodne razlike in da žive italijanski in slovenski členi med seboj v pravi bratski ljubezni. Kdor še n;ma pravega pojma o interna-cijonalizmu v njega najvzvišenejšem Jsmislu, naj se poda v družbo teh delavcev in videl bo, da je še poštenih in nepokvarjenih ljudi j tudi med našimi italijanskimi sodeželani, ljudij, katerih se ni prijel strup, katerega izvestna gospoda sika v ljudske mase. Za danes vsem našim somišljenikom najtoplejše priporočamo parnik »Klena«. Vsakdo, kdor Be mora peljati v Milje ali pa od tam nazaj v naše mesto, naj se poslužuje izključno tega parnika, da na ta način uverimo poštene in pridne delavce, lastnike parnika, da uživajo najtoplejše in najširše simpatije. Zakaj da smo pa to notico naslovili »Prijatelji delavcev«, pojasnimo v prihodnjej številki. Neki Nemec nam piše : V Trstu izhaja list, ki nosi ime »mali« — »Piccolo«. Koli-likor je znano meni, se ta list čita le v Trstu in k većemu po nekaterih obmorskih mestecih in vaseh.... Ljudje pa pravijo vendar — in imenitni gospodje niso že oporekali temu —, da rečeni list dobiva izdatno subvencijo od avstrijske in — italijanske vlade. Prva subvencija mi ne gre v glavo, drugo pa umejem prav dobro, kajti na prvi strani vidim vedno na prvem mestu poročila iz Kima o dogodkih v italijanskem parlamentu. Ta list prinaša tudi razne sličice, katere dičijo če3to »pe-terožarne« zvezde, in razne (sicer neznansko slabo izdelane) karikature, ki smešijo vse možne ljudij in dogodke, ali tega nisem še opazil, da bi bil predstavil kakega tistih znanih »junakov« iz Kalabrije, kakor žive in — ropajo! Ne, v nobeni drugi državi ne bi bilo možno kaj tacega. da bi oblasti tako protežirale list, ki tako dosledno propagira državno misel — druge države, kakor se to godi v Trstu s »Piecolom«. Laška liinavščina. ~Xe zakoiito in ne človekoljubno". Tako vsklika židovsko trobilo z lesnegi'trga v včerajšnjem svojem izdanju. Kaj pa se je zgodilo tako groznega, da mora ubogi .. Piccolo" tako glasno vzdihovati in klicati na pomoč zakone, pravico, hu-maniteto, bratoljubje in kar je še takih le-p.h stvari ? Koliko krivic se ravno v Tr^tu in na Primorskem dogaja, koliko groznih krivic, a vendar .. Piccolu" ue prihaja niti na misel da bi klical na pomoč zakone, humani-teto itd. Kaj se je tedaj zgodilo ? E, njegove ljubljenčke in varovance, bratce iz lačne Italije je tu nekdo nekoliko po strani pogledal, pa je sedaj ogenj v strehi. Avstrijske oblasti so namreč dovolj dolgo mirno gledale, kako se naše mesto dan za dnevom bolj polni se sumljivimi elementi od onstran velike luže. Slednjič pa so menda tudi tukajšnja ob-lastva prišla do prepričanja, da ne more tako nadaljevati. Mogoče je sicer da smo v tem obziru optimisti, a neka znamenja vendar kažejo, da stvar ne pojde več tako gladko, kakor do sedaj. Da se zmanjša število brezposelnih delavcev v našem mestu, je policija, kakor je našim čitateljem že znano, odredila, da se morajo iz mesta izgnati vsi tisti, ki nimajo dela, ki nimajo eksistenčnih sredstev aii vsaj 4 kron pri sebi v momentu aretiranja. Nočemo se spuščati v vprašanje, da-li je taka odredba upravičena in umestna, ali ne, pač pa hočemo nekoliko pretresti vprašanje. „ Piccolo" pravi torej, da je nečloveško, ako se izganja brezposelne tuje državljane ; to pa ni prav nič nečloveško — kaj ne dragi ..Piccolo" — ako najema mag s.rat na vsa svoja dela Bkoraj izključno itaiijauske podanike, medtem, ko morajo domačini od strani gledati, kako se njih davki stekajo v žepe brfttcev iz Italije! To je „Piccolu" in vladajoči laški go spodi popolnoma prav, ako postajajo delavske razmere v našem mestu od dne do dne hujše vsled navala lačnih polentarjev iz Italije, ki odjemljejo domačinom zaslužek, ker se ponujajo na delo za vsako ceno. Kdo je kriv, da je morala policija poseči po tako radikalnem sredstvu, ako ne ..Piccolo" in oni isti Italijani, ki se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da polnijo naše me3to z nevarnimi življi iz Italije. To je po njih nazorih vse prav in lepo, dokler domačini stradajo, medtem, ko si tujci tukaj služijo kruh, čim pa se [hoče le par laskih podanikov poslati iz našega mesta, ker ni niti za domačine dovolj zaslužka, pa planejo kviško ..Piccolo" in vsi tisti, ki dan za dnevom okrutno gazijo pravice domačega ljudstva iu kličejo na pomoč pravico in huma ni teto. Ohčina, ki bi bila v prvi vrsti dolžna braniti pravice domačinov, pa je ravno najhujša zatiralka istih. Oni kličejo po pravici in humanitet; v resnici pa izvršujejo najhujše krivice in postopajo na nečloveški način proti domačinom. Oni bi bili zadovoljni še-le tedaj, kadar bi se vse domačine — seveda v prvi vrsti Slovence — pognalo po svetu ter jih nadomestilo z bratci iz Italije. To bi bila pravica po nazorih „Pieeola" in vladajoče laške gospode ! Ženska podružuica sv. Cirila in Ue-todlja v Trstu razpošilja nastopno okrožnico : Skrbne slovenske matere, dobri družinski I očetje in drugi rodoljubi! Skoro nam potrka na vrata prelepi božični čas. Stariši, poglejte svojo nedolžno deco, kaka radost jej sije s cvetočega obličja in kako težko pričakuje nadepolnih in srečnih božičnih praznikov, da sprejme takrat iz Vaših rok običajna božična darila ! Milo in tužno pa zre nedolžno dete, katero je ali zgubilo svojo ljubko mater, svojega Jragega očeta, ali če ju še ima, da oni niso v stanu razveseliti je niti s potrebnim darom, in takih otrečičev precejšne število ima tudi ženska podružnica sv. Cirila in Metodija v Trstu, in sicer v šoli pri sv. Jakobu, in v vrtečih pri sv. Ivanu, v Rocola in v Skednju. Tudi ona bi srčno rada podelila svojim gojencem in gojenkam, kakor navadno, za božiČnico vsaj nekoliko obleke in druzih neobhodno .potrebnih stvarij. Toda, ker je število teh letos izredno veliko in bi jej to ne bilo mogočp, zato S3 obrača ona v ta namen s prijazno prošnjo do vseh rodoljubnih src, da oni dobrohotno prispevajo s kako malo podporo. Sprejme se hvaležno vsako, se tako malo podeljeno darilce. Darila, ki se naj blagovolijo doposlati po nalašč za to priloženi nakaznici podružnični blagajničarici, g. Maši Grom v Trstu, Via Conicoli št. 1, I , nadstr., se hvaležnim spominom objavijo v našem listu »Edinosti«. Predsedništvo ženske podruž. sv. C. in M. Kazenska pravda Godnik contra Bnčar. Dane3 se je vršila pod predsedsedstvom svetnika Pederzoilija vsklicna razprava o kazenski pravdi našega odgovornega urednika proti policijskemu nadzorniku Bučarju radi razža-Ijenja časti. Bučar je bd namreS rekel v krčmi rojanskega konsumnega društva v pričo več ljudij : »Ali je bil že zopet tukaj tisti Godnik. O^emnajstkrat je bil obsojen in še osemnajskrat bo!« Kadi tega je bil Buč »r od tuk. okrajnega sodišča obsojen na K globe radi prestopka po £ 407. k. z. Preti tej razsodbi ste obedve stranki vložili vsklic. — Na današnji vsklicni razpravi je bil Bučar oproščen. Sodni dvor je namreč smatral, da se ne more govoriti o prestopku po § 497. k. z. ker ni bil G o d n i k z r a v e n ter je sploh izključil, da bi bil Bučar imel namen Godnika žaliti. Njegov izrek da je imel le dobrohoten namen, t. j. svariti Godnika, naj ne poje v gostilnah, ker bi sicer utegnil biti še kaznovan, kakor je že bil. Omenjeno bodi še tu, da je bilo pek razsodbi prve instance d »kazano, d a je bil Godnik le okrat radi tiskovnih prestopkov obsojen, d a je izrekel Bučar žaljive besede, gfo ni imel k temu nobenega povoda, d a so ste napravile na prisotne jako neugolen, žaljiv ntis, in da Bučar ni nikoli trdil, da bi te besede tako menil kakor jih razlaga vsklicno sodišče. Proti tej razaodbi ni nobenega leka. Hrvatska dramatična predstava v »Slovanski Čitalnici«. Kakor smo že včeraj naznanili, predstavljala bo jutri izvrstna dramatična družba g. Gavrilov ča v prosto- t rib »Slovanske Čitalnice«. Gospod Gavriiovic je nameraval že prve dni tega tedna odpotovati iz našega mesta, a je oatal na občo željo tu, da priredi še jutrajšijo predstavo. Na «vojih dosedanjih predstavah se je gospod Gavriiovic pokazal pravega mojstra in je gotovo, da bo njegova jutršaja predstava mno-številno obiskana. — Pričetek ob 8. uri zvečer. Tržaški »Madjari«. V našem mestu nahaja se neko madjarsko društvo, katero je imelo te dni avoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni fledeči »pristni Madjari« : Tauber, Bak. Kaufmann. Lukač, Seidl, Sluga, Maver in Label«ky. To so vam madjarski priimki ! Draibe premičnin. V četrtek, dne 4. dec. ob I©, ur. predpoiudne se bodo vsled ■arc« tuk. c. ur. okrajnega sodišča sa civilne «tvar; vršila sledeč« dražbe prem "'-ni o : ulica C >nti št, 16, h šna oprava; ulica Lu igi Galvani št. 1, hišna oprava; ulica < as3a di K:gparmio štev. -/III, hišna oprava; ul ca Pozzo bianco št. 10, h:šna oprava ; ulica S^uero nuovo št. 13 I, železna blagajna. Vrc»enakl *c.*talk V6 ri : toplomer ob 7. uri zjutraj 5*2 ob 2. un popoln lw 11.3 C. — Tlafcomer ob 7. un zjutraj 7.~>7.6 — Danes ;»liuia ob 8.4>5 predp. ia o» 9.57 pop.; omki o< 3.14 prelu. t. m. ob (j. uri zvečer v prostorih »Konsumnega društva« »Miklavžev večere. I stop je prost. Na ta »Miklavžev večer« so vabljeni v prvi vrsti stariši otrok, kateri zahajajo v otroški vrtec. Za uio>ko podružnico družbe sv. Cirila iu Jletodlja v Trstu. Mohorja ni po gosp. župniku Normali v Brezovici 4 K. g. Verša v Trstu 1 K. — Srčna hvala. Itusskij ružok. Kadi predstave dramatične družbe Gavrilovieave, ki se bo vršila jutri v tržaški »Čitalnici« ob U letne vlade naš?ga cesarja je začela Bvoje poslovanje. Ko so proti koncu leta prvokrat zapustili slovenski po-Blacci štajarski deželni zbor, sprožil je gosp. notar Baš nasproti gg. dru. Dečku in Drag. Hribarju misel, da uaj Slovenci po svoje postavijo spomenik presvetlemu cesarju z ustanovo za revne in pridne slovenske di-iake, ki se bedo podpirali po potrebi in sicer tako dolgo, da dobijo plačano javno službo. Rečeni misli so se pridružili posebno gg. Mi« hael Vošnjak. dr. S-rnec, opat Ogradi, kanonik Hajsek, šolski svetnik KrušiČ in dr. Vrečko. Izdali so oklic za zbiranje darov, in zdaj je vsled rodoljubnih darov plemenitih rojakov iz vseh krajev glavnico z zakonito popolno varnostjo naloženih 20GOO K, katerih obresti se razdelijo po namenu ustanove. Imenovani gospodje so zdaj ustanovino o^krb-ništvo. Predsednik oskrbništva je g. dr. Sernec, podpredsednik mil. g. opat Ogradi, blagajnik g. dr. Dečko, tajnik g. notar Baš. Za tekoče šolsko leto je na razpolago 1200 Iv. Iz te svote dobijo podporo dijaki, ki zaprosijo za njo in ki so potrebni in vredni. — 1 (»-leten morilec. V Gradcu je 16-letni vajenec J. Kurbus brf z pravega povoda na ul'ci ustrelil sedlarskega pomočnika Lei-tingerja. Na policiji je merilec dokazoval svoj miroljubni značaj s Knjižico, da je ud sv. Jožefa mladeniškega društva. Vesti iz ostale Primorske. Razne vesti. x Imenovanje. Kancelijski c ficijal na Nemška kultura je dajala te dni na c. kr. okrožnem s< dišču v* Gorici gospod Fran C i b e j, je imenovan pisirn škim viš:m preti stoj ni kom v IX. plačilnem razredu. ; Otroka u>trelila po neprevidnosti. Minoli četrtek je v Kostanjevici 18 1. hči lovskega čuvaja, Neža Skavič, po nepre-vidnesti ustrelila v sence šestletno hčerko vseučilišču dunajskem — udarjajočih dokazov o svoji ekzistenci. Sinovi Germanije so se pretepali med seboj do krvavega. Liberalci so naklepali klerikalce; ti poslednji so sicer skušali vračati, ali vlekli so menda »ta kratkega«, ker so v veliki — manjšini. Ridi teh degodkov je rektorat začasno prepovedal mora govoriti učencu, pa naj ga že isti i ebeta, da francozki jezuvitje niso dosedaj umejo ali ne. j zaprosili, da bi se jim dovolilo naseliti se na Tudi verski pouk mora deliti učitelj, ker Dunaju in okolici in da se torej tako dovo-je duhovniku strogo zabranjen vstop v šolo. j ljenje ni moglo izdati. Zato pa vzdržuje Italija v inozemstvu, izlaBti ; Govorica o nakupovanju posestev v du-v Turčiji, veliko število italijanskih šol za najski okolici za jezuvite da je popolnoma Neitalijane, in pod firmo »Lega Nazionale« izmišljena. v avstrijskih primorskih po- Zbornica je na to nsdaljevala razpravo krajinah celo vrsto šol, ki love slovan- o zakonskem načrtu glede kro?njarstva. ske otroke. Ali bi ne bilo bolje, ako bi razni j T Grof Belcredi. aktivni in bivši italijanski ministtri za nauk ; GMUNDEN 3. (B.) Nekdanji državni doma malce pogledali okolo sebe in razmi- minister grof Belcredi, je sin< či umrl nena-šljali o tem, da-li Italija res raz- doma. Zadela ga je kap na možgane. (Grcf p o I a g a s t o 1 i k o k u 11 u ro, da bi jo Belcredi je bil imenovan 27. jiilija 1865. mogla tudi eksportirati ? ! leta državnim ministrom in ministerskim pred- __sednikom. Znamenit njegov čin je bil, da je sistiral ustavo in je hotel sklicati »izredni Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi državni zbor«, kar se pa ni posrečilo vsled v nedeljo dne 7. decembza 1902. svoj za- opozicije takoimenovanih ustavo ver ni h fnem-bavni večer v dvorani »\\'iener Ressourie«, ško-centralističnil J deželnih zborov in vsled D unaj, I. Reichsrats«trasse 3. s prijaznim so- nesrečnih dogodkov 1. lS(it)., ker je cesar delovanjem gospice koncertne pevke Ide določil, da se februvarč-ka ustava upošteva Schontag, gospice Marice Luzar in Ivane ter sklene nagodba z Ogrsko. Khkor mini-Pirc, slovenskih gospodov akademikov in ster je bil odpuščen dne 7. fdbruvarja 18G7. društvenega pevskega zbora pod vodstvom I. Leta 1881. je bil imenovan predsednikom gospoda Vinko Krušiča. Začetek ob šestih upravnega sodišča in zatem členom gisposke zvečer. zbornice. Op. ur.) Akademieno društvo »Slovenija« na Vihar na morju. Dunaju priredi v društvenih pro3torih dne 5. decembra 1902. ob 2. uri popoludne svoj III. redni občni zbor. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika. 2. Odborovo poročilo. 3. Slučajnosti. Slovanski gestje dobro došli ! občinskega sluge Kalina. Dekletce je umrlo takozvani »bumel«. sobotno sprehajanje po v malo trenotkih potem. avli ! X Politični obhod bohinjske žele- Solstvo V Italiji. Angleža Bolton King znlee med Podbidom in Gorico se bo vršil in Th. Orle v sta sestavila delo, ki podaja od 1 5. do 22. decembra 1902. in od 7. do sliko o stanju šolstva v Italiji, a ta slika 20. janavarija HM>3. Komisiji bo predsedoval kaže, cia največ in najnuinejega dela za dru-namestn štveni svetovalec Alojzij Fabiani in štvi »Dante Alighieri« in »Lega Nazioaale« se ista snide dne 15. decembra v Pod- i hi bilo v — Italiji! ! brdu. Od leta 18*i0 je Italija obrabila že 33 ministrov za nauk, ali vsakdo je iskal svojo čast v tem, da je rus l delo svojega prednika. Med tem ko država in občina izdajati denar za razne nepotrebne stvari, pa skopu-šarita glede šolstva. Po italijanskem šolskem zakonu traja šolski pouk tri leta po 3. do 4. ure na dan. Ker pa se otrjci le po zimi redno zahajajo v šo o, je le 1S0 šolskih d i na leto. Sole so prenapolnjene, da je nemožno individuelno nadziranje otrok. Ker je šolski pouk nereden in stariši pridržujejo otroke doma za domača dela, pozabljajo otroci često v drugem letu to, kar so se naučili v prvem. Liberalna italijanska mesta imajo denarja za lepe občinske hiše, za gledališča, za spomenike, za slavnosti in umetalne ognje, učiteljem pa ostajajo plačilo dolžna po cele mesece. 2 letni novinci ne znajo ne pisati, ne čitati, polovica prebivalstva so ana fabeti. — Skoro pol milijona otrok sploh ne dobiva nobenega šolskega pouka. Plače dobivajo učitelji v mestih do 12 -780 K; na deželi pa dobiva učitelj 650—800 K, učiteljici pa 500 — 050 K. — V nekaterih kraj h dobivajo učitelji še manje. Je učiteljev, ki dobivajo v zimi le 100 gld., potem sploh ni šo'e. Ako se hoče učitelj dajati izrabljati za agitacije, potem sme šolo popolnoma zanemarjat'. — l/čitelju je strogo predpisano, kaj Književnost in umetnost. »Slovan«. Danes nam je dosel prvi zvezek novega ilustrovanega slovenskega mesečnika »Slovane. Za vnanja oblika lista nam je pričala, da na3 pričakuje iznenađenje in ros, ko smo v naglici prelistali ve^ prvi zve -zek, bili smo tako prijetao iznenađeni, da nismo mogli verjeti svojim očem in še enkrat smo pogledali na naslovno stran, da li nas oko ne moti in da-li imamo res slovenski list v rokah. Nadejali smo se že v naprej, da nam g. Dragotin Hribar poda nekaj izrednega, ali da nam podari tako krasen list, res nismo mogli pričakovat'. Gospod založnik izpolnil je torej svojo dolžnost v najviši meri, na slovenskem občinstvu pa je sedaj, da ga z vsemi močmi podp ra in dokaže, da smo Slovenci vredni takega lista. Prva številka, ki je tiskana na najfinejšem pap rju, ima 9 krasnih slik in dve umetniški prilogi v barvotisku. Od slovanskih umetnikov so zastopani slikarji: Ivnna Ko-bilčeva, Klemeat Crnč <5, Bela Cikoš, R »bert Auer in kipar Ivan Repič. j Teksta seveda nismo mogli tako na hitro ! prečitati, ali že imena pisateljev in pesnikov ^t/ ^ ^ nam pričajo, da prav nič ne zaostaja za ilu- Svo"i k «v "im! ^^ stracijami. * v J1 ^ Jim - Z A.LOG \ »Slovana« najtoplejše priporočamo slo- , JJ * venskemu občinstvu, posebno pa inteligenc ji in žel'mo, dt bi v kratkem izpodrinil marsikateri nemški ilustrovani list iz slovenskih — — — — ^ hiš. Naivča se ga pri g. Dragot nu Hribarju jf dobro poznane jj v Ljubljani; urednik listu je gospod Fran j ^ tOT« DiMSte Zaflni£C 7 GOliCl (SOllM) M LONDON 3. (B.) V Severnem morju vihra hud vihar. Kakih 80 ladij je moralo iskati zavetišča v pristan šČu Sloeldskem. Poraz španjske vlade. MADRID 3. (B.) V kamori je predlagal Diaz Moro, naj se vladi izreče graja, ker vlada ne sme gra liti novih ladij brez privoljenja zakonodaje. Ta pretlog je bil vsprejet z !>'_) gl isovi proti 86. Anarhizem na Spaujskeni. MADRID 3. (B) Listi javljajo, da so v Orense zaprli nekega anarhista, ki je imel pri sebi meč ter je izjavil, da je došel iz Argsntinije na Španjsko, da umori kralja. Ker pa ni imel sredstev za potovanje v Madrid, je cs al v Orense. Strajk v Marzelju. MARZELJ 3. (B ) 4500 štrajkovcev j« pritrdilo dnevnemu redu, 3 katerim častitajo vladi na nje nepristranskem vedenju, ker ista zagotovlja osebno svobodo vsakomur, in s katerim dnevn;m redom zahtevajo, naj se vojaki in orožn ki umaknejo. S rajkovci sami pripiavljajo eno lad-jo, s katero prevedejo potnike v Algir. Na obrežjih vlada popo-len mir. V kako pisarno ti prava -Edinosti". želi vstopiti nek pravnik. N'aslov pove | pohištva | Vesti iz Kranjske. " I)re grozni hudodelstvi. »Slovencu« poročajo iz Vipave o dveh zločinih, dogo-di\>h se te dni. Na Kolku nad Sturijami je nekdo — najbrže kak divji lovec — ustrelil gozdnega čuvaja. Drugi zločin pa seje dogodil v Hruš ci na javni cesti, ki vodi iz Pol-kraja v Logatec. Ondi je izginil prodajalec zelja, ko se je vračal iz Hrušice demov na Ig pod Ljub jaco. M >ža niso nasii do sedaj, pač pa konja, vsega sestradanega. Sodi se, da eo mu zločinci vzeli denar, ki ga je nesrečnež skupil za zelje, ter ga potem pobili in vrgli v kako brezdno. * Predsednik vi.iegra s di>< a okraden. Te dni se je pripeljal v Ljubljano prelsed-nik višega deželnega sodišča v Gradcu, grof Gleispach. Mej vožnjo pa je bil v železniškem kupeju — okraden. Tat mu je uzel listnico z denarjem in leg timacijo za vožnjo po železnici. V Ljubljani je gospod grof moral narediti dolg, da se je mogel povrniti v Gradec. Vesti iz Štajerske- Dvojna mera. Ravnatelj celjskega višega gimnazija je prepovedal dijakom obiskovanje slovenskih gledaliških predstav v »Na- Govekar. Prepričani smo, da ustrežemo našim vpisane zadruge z omejenim poroštvom cenjenim čitateljem, ano jim ponatisnemo • # i Portliffrti program novega slovenskega mesečnika, kar JJ r*eJ W«sIIllJUJ storimo jutri. Za dane* pripominjamo le, * Trstj Via di Piazza vecchia (Rosario) list« „ kifa*™ r„,ii «2 »t. 1. hiša Marenzi. jg Največja tovarna pohištva primorske dežele. X K X ££ BV Album pohištev brezplačen. da program li3ta ostane v bitstvu tudi v novi tiskarni in pod novim uredništvom ne-izpremenjen in isti, ki ga je imel »Slovan« tekom svojega štiriletnega obstanka, ko sta ga izdajala župan Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. Novi »Slovan« pa ne bo političen. »Slovan« honorira po dogovoru z uprav-ništvom lista (Ljubljana, Dunajska ceata štev. 9) ter po taksah, ki so običajne pri Solidnost zajamčena, taj ti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih 8 temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. X n x X X X X ac X xxxxxx»xxxxxxxxx naših Ustih in »loiniitvih. ( ara pacta, boni amici Naročnina »Slovana« za vse leto znaša 12 kron, za pol leta 6 kron, za četrt leta pa 3 krone. Dijakom je naročnina znižana na 10 kron na leto. Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 3. (B) — Zbornica poslancev. — Ministerski predsednik odgovarjal je na interpelacijo poslanca Steina, tičočo se karikatur pokojne angležke kraljice. Izjavil je, da se je moralo razširjevanje teh karikatur preprečiti, ker se je ž njimi na pregrd □ t <"• i n sramotilo vladarico prijateljske države. Naučni minister pl. Hartel odgovarjal je na tozadevno interpelacijo poslanca Mar- 9Miailar L 8 v i Miazi © © (O © i (S & Pn» 1» »r-jvsiija tovarna poblftv« vaeh m*. TRST TOVARNA: VI« Tena. vogal VI« Ualtaata ZALOGE: Piazza Rosarit it 2 (Šolsko poslopja) In Via Rlbarg* it. 21 Tel«fon »t. 970. -HOM Velik Isbar tapecarlj, ircal U aiik. U-09 t rt«je oaroČbe tudi po poaebcih načrtih. Gen« brci konkureno«. & ILOmOTill C1III ZASTOII II FSillO fig Predmeti postavio se na pa; obroci ff a II železnico franKo. & & & s s m t Potrtim srcem naznanjamo vsem znancem, prijateljem in .«oro«lnikom. da se je preselila v boljšo bodočnost, po kratki a zelo murni bolezni previđena se zakramenti za umirajoče, naša predobra nevesta in predraga soproga, gospa Ana Starec roj. /nidoršfč.. bivša začasna učiteljica otroškega vrtca na Greti. PrKrreb pozeinskili ostankov vršil se Ik> v četrtek ob '.'k nri popolndne. BARK OVIJE. 2. decembra 1SH)2. Žalujoča rodbina Albert Brosch TRST. - II. s. Antoiiio 5. - T UST Mar io izdelovalec čepic. ODLIKOVAN NA KtZMTAVI t TRSTI is*;. Velika zalnira koziilioviiH* in «V]>ic za dvilif in Trafike nefcf. Ievršuj** vm» poprave uajb'trej« in « k« -nomično. Slm-njiij«* k< žubovino id zimt-ko obleko ter jamči zt vsako škodo proti mol*m in ognju. Na milj one dam T*bi ..Feeolit". Vprašajte Vašeqa zdravnika, ako n' JFfttBr ' najboljši kozir.etik za kožo. lasi in zobe. Naj-frii obraz in rajosiur'nrjše roke zndohe takoi aristo-kratićno finost in obliko t rabo ..Feeolina''. ..Feeolin" e ]ang!e.~ko milo sestavljeno iz 4:> žlahtnih in svežih ediV. Jamčimo, da Pf * porabo „Feeolina" popolnoma o]t--:mii in boleznim v glavo* .Feeolin" je tudi najnarav^ei&e in najl>olj$e sredstve čifčenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenj.t Mte proti odpadanju, pledaari in boleznim v glava ,-Feolin" je tudi naj narav nej-e in najboljše sredstvo zo za čiščenje zoV Kdor redno rabi ..Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, aka bi _Feeolin~ r e imel popolnega vspeha. Cena komadv 1 K 3 komadi !?..ri0 K. ♦'» komadov 4 K lž komado. 7 K. Fo^tcira za 1 komad 20 st. od 3 nadalje *}() st, Povzetje »JO st več. ^laria zaloga H. Feitli. Dunaj VII.. Marialiilfersfrasve :js. ]. nad^tr. Zal«»:ra v Tr-tu: L. Nairel»i-liniid. zalosra in prodaja na drobit« (»ri Kit. Zei nitz nI. Stadion J«*. Ziroa nI. < ihcrm:i s. Aren/ia Zulliu.Corso Ivan Aiureli. ali ni I anale ;». Ivan < ilirr. Anton Sfhu-tcr. A«-«jiie T,. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil boni izvrstna iti pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 11 vč., belo vipavsko po 40 11 vč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran V al vtič. Gustav Bonazza v Trst 11. Piazza Barriera veechia, (vogal Androna deli' Oimoj. Velika zaloga pohištva, ogledal, okvil je v in tapecarij. — Popolno opremljene sobe. -Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo raz ven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu. Najugodnejše cene. Skladišče slavnoznanih platenin in namiznih prtov iz Fiandre iz tovarn v Countrai (Belgija) se nahaja v novi prodajalnici platenin in bombaževi« Peter Klansich Piazza Nuova (GadoU) 1, zraven knjigarne Chiopris. Iztljnčno zastopstvo se SHaiiSČem : za Trst. Goriško, Reko, Istro in Dalmacijo. Velik flohod nopvic vseh vrst za pspe, gospođe in to. 'T. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseli vrst. ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih, železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Najugodnejše cene. 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hisi>. Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske h i poteka me in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovr&tnil) kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št-7. Telefon 469. priporoča slavnemu občinstvo v Trstu Pekarna in siasčičarna in okolirikakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. Y 7alooi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v ^saki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. fi. thierry-jev balzam -4 krone. Limited, Pregradi (Rogatec Seuerbrunn.) k** ga zrmorete za vsak slučaj uporabili proti zunanj m kr.kor notr*ni:m bolečinam. — Edino pristr.o -^c Vdobiva se v lekarnah. Po ] i šti malih ali <> velikih steklenic Lekarnar Thierry (Adolf lekarra k angelju varuhu v Antona Feternel v ulici Solitario >t. 25. Podpisani priporoča svojo pekarno m slas'ičarno, v katerej se dobiva trikrat na dan svež kruh in slastice vsake vr?te. Prodaja tudi: vsakovrstne moke iz (grških mlinov po najnižjih cenah, in pristni najtineji refošk v steklenicah. Sprejema se tudi d mač kruh v pecivo. U d n ni A. Peternel. Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- hi inozemskih tovarn = Borzni trg1 št. 2 II. nadstropje : (nasproti sladčičarne Urbanis). Ksizposojcvaiije, liieiijaTa. prodaja proti takojsiieimi i>la< ilu, kakor tudi na obroke, Konkurenčne cene. ^Sg Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jng TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom dvoje najboljše in trpežno pohištvo, b >disi svetlo ali temno peli ti rano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tr.di naročbe za vsakovrstne itdeike po načrta ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem Ča*e»t naručitelja. Cene brez ko&kurence. Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v smislu gesla : Svoji k svojim ! Čast mi je naznaniti p. n. s', občinstvu : mesta Tr-ta in okolice, da sem te dm otvoril zaloga dalmatinskih naravnih vin. Prodajam po zm:-rnih cenah na debelo in v steklenicah. Z'ilfga ^e nah\ja v hiš Bmila grofa Alberti-ja. ulica lihega šl 8 zadej na dvorišni. Namizna vil, črna, bela „Opollif (scMlcher). Prodajam tudi naraven in pristen tro-p i n j e v e c in olje. Iver so naša dalmatinska vina ne samo na ela-u kakor izvrstni, ampak ške in žeDske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izber platnenega in bombažnega bla^a, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svi'.e-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na mo^ke oMeke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušati, za se prepričati I X X X X X X X X X X X X X X Paglianova pijača o oo o oo o o o o o o prof. Ernesta Pagfliano nečak pokojnega profesorja Hieronima Pa^llano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. ra notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacertični razstavi 1S94 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji uoeijo na lončku in ovittih našo varstveno znamko. Naročhe je nasl«Tljii(i iia tvrdko pro}. €rnest pagliano, Jfapolj, Salata San jlHarco štev. 4. X X X X X X X X X X X X X X OO—oo- o o o o o o o o C ooo« xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtietodijevo cikorijo