48 Igo Gruden: Poletna noč. — Janko Glaser: Tožba. Igo Gruden: Poletna noč. Oeno diši ... po senu noč prepeva: gri, gri . . . gri, gri . . . kot da le zemlja diše v uspavanko glasove si najtiše, utrujena življenja, trudna dneva. - Kresnicam lučka v vetru podrhteva, ki od molčečih gor narahlo piše; konture mesec na obzorju riše, — ves božji svet najtišji sen preveva. Gri, gri . . . gri, gri ... še meni tiho poje, vso noč mi poje, giblje v sladko spanje, a spati noče hrepenenje moje: čez polje k tebi v dalje gre brezdanje, kresnica sveti v nočne mu pokoje, gri, gri . . . gri, gri . . . med tvoje tihe sanje. Janko Glaser: Tožba. i\am bom dete bedno položila, ko ne jasli nimam, niti slame, niti hleva, da bi vanj se skrila! O da tukaj bil bi moj predragi, da v roke me varne svoje vzame, v njih ogreje me v ljubezni blagi in v bridkosti da mi tolažila!