Naši dopisi. Iz Ribnice. (Konferencija.) Okrajna učiteljska skupščina v Ribnici za slovenske in utrakvistiške šole pol. okraja kočevskega se je vršila letos dne 26. rožnika. Došlo je učiteljstvo polnoštevilno (25). Novi gospod šolski nadzornik se predstavi skupščini in ji zatrjuje, da hoče vse svoje moči posvetiti šolskemu napredku in izboljšanju gmotnega stanja učiteljskega osobja; prosi pa učiteljstvo podpore v izvrševanju težkega posla. Le po znanem geslu: VZ združenimi močmi" se bo dalo mnogo doseči! Ta prograin gospoda nadzornika Jeršinovica je učiteljstvo z vidniin zaupanjem in glasno pritrditvijo na znanje vzelo. Po otvorjenju skupščine imenuje gospod nadzornik svojim namestnikom g. nadučitelja Š. Tomšiča iz Ribnice, a zapisnikarjem sta bila izvoljena gosp. učitelj M. Poklukar iz Ribnice in gdč. učiteljica P. Gotzl iz Velikih Lašič. Poročilo o opazkah pri nadziranju šol je pokazalo, da je naš okraj poverjen veščim rokam skušenega strokovnjaka. V šolskem okraju je 12 slovenskih, 2 utrakvistiški in 1 šola za silo; dve šoli imate poleg nemškega tudi slovenski oddelek. Na vseh šolah v okraju službuje 25 učiteljskih moči, tri službe pa so izpraznjene. Napredek je bil na nekaterih šolah in v nekaterih razredih prav povoljen, v drugih se je vzelo premalo tvarine, kar pa ni zakrivilo toliko učiteljstvo, kakor huda in dolgotrajna zima, katera je na nekaterih šolah obisk trajno onemogočila. Slovensko brati je treba počasi in glasno s primernim povdarkom in ne mehanično, da se razume, kar se bere. V slovnici se imajo glavne reči temeljito obravnati- Vadijo naj se učenci govoriti i v dvojini, ker jim le ta sicer mnogo preglavice dela. Spisuje naj se po učnem naertu; osobito je vaditi pisma, denarna in navadna. Prepisovanje ne zadostuje! Vsak mesec je pisati in klasifikovati vsaj jedno šolsko nalogo; vse naloge naj so datovane. Spisovnice za nižjo stopinjo naj bodo široko, za srednjo ozko, a za višjo prosto linirane. Za nemški pouk velja isto, kar se je reklo o slovenskem; vendar ni mučiti učencev s subimi pravili, tem pridneje je vežbati jih v govorjenju. Lepopisje zahteva pazno nadzorstvo, drugače se ne piše od črte do črte in pisava izgubi vsako vrednost. Genetsko je jeraati posamezne črke, a tako vezati vzeto tvarino z novo, da se doseže potrebna ponovitev. Pokončna pisava je malokje! Računstvo je najtežji predmet; bil je na tem polji tudi vspeh najtnanj povoljen. Računska tvarina naj se času primerno razdeli in z vso resnostjo obravnava na podlagi nove mere, z uteži in malo tehtnico, katere si oskrbi vsaka šola. Mesečne šolske naloge za red se pričnejo že v 2. razredu. V zeniljepisu naj se poučuje vedno v zvezi z zemljevidom; v 3. razredu se ima Kranjsko, v 4. pa Avstrija korenito obdelati. Dobro je izdelovanje zemljevidov — zlasti domovine. Zgodovina je na nekaterih šolah zaostala vsled hude zime, skrbeti je, da se do sklepa šolskega leta vzarnejo vsaj najvažneji momenti iz avstrijske povestnice. Podobe Babenberžanov in avstrijskih vladarjev je učencem pokazati, kranjski in avstrijski grb pa razložiti; kjer teh ni, treba jib je omisliti. Podoba BGrad Habsburgški" pri založniku V. Neubert-u v Smihovu pri Pragi, cena 1 gld. se priporoča kot okras šolske sobe. Prirodopisje se razlagaj na podlagi nazornega uka, drugače je pouk dolgočasen, torej brezvspešen. Risalo se je premalo! Na višji stopinji je vpeljati risanke brez stigern. Znana posodja in orodja so kaj prikladna tvarina za risanje; dobri uzorci so v Grandauer, Eichler in Kopšičevih predlogah, poslednji ima dosti uzorcev za ženska ročna dela. Iz telovadbe je dečke klasifikovati. Dasi ni posebnih telovadišč ne telovadnega orodja, vendar ni telovadbe kar opustiti; primeren prostorček bi se pač dobil, ako ne, naj telovadijo učenci v šoli, to poživlja pouk. Petje, cerkveno in posvetno, se je pohvalno gojilo; pri šolskib mašah naj šolska mladina sama poje. Cesarska pesem se poj po pravi nepopačeni melodiji; rabijo naj se normalne glasovne vilice. Pri ženskih ročnih delih naj se posebno ozira na prekoristno šivanje. Kmetijstvo se v posebnih urah ni poučevalo. Nekaj šolskih vrtov je precej zanemarjenih. Ukaz deželnega šolskega sveta, ki ureja vrtne razrnere, bode gotovo uplival, da se učiteljstvo dogovori o tem s krajnirn šolskim svetom in se z večjim veseljem loti vrtnarstva. Remuneracijo za kmetijski pouk je le dobiti, če se kmetijstvo uči v posebnih urah in se šolski vrti tako obdelujejo, kakor veli dotični ukaz. Nekatere šole imajo prepičle knjižnice, zato naj gg. voditelji gledajo, da se postavi v ta namen saj 10 gld. v proračun. Potem naj se šole naroče na ^Vrtec", ,družbo sv. Mohora", a iz prebitka naj se kupujejo druge knjige. Knjižnice naj bodo učiteljske, šolarske in kmetijske, iz zadnje naj bero tudi odraščenci. Potrebnih učil nimajo vse šole. V to potrebne svote je staviti krajnim šolskim svetom v proračun; če bi kak krajni šolski svet ne hotel tega privoliti, bode c. kr. okr. šolski svet to svoto v proračun del. Šolski obisk je na nekaterih šolah prav slab, ker dotični krajni šolski sveti ali nič zato ne skrbe, ali pa ne postopajo postavno. Treba je iste poučiti! Pripomniti je, da noben otrok ne sme izostati rned šolskim letom, če tudi je izpolnil 12. leto. Postava tirja 6letno šolsko dolžnost in, da otrok mora vednostno šolskim smotrovn zadostiti. Nedostatki v uradnih spisih so se že o priliki nadzorovanja voditeljem prijavili, vendar je opomnil g. nodzornik, da naj se v prihodnje vpeljejo povsod nove tiskovine. Vsak učitelj imej ročni zapisnik, tu sem naj se vestno bilježijo ustmeni in pismeni uspehi, od tu se spisujejo v glavni zapisnik. Sedaj g. nadzornik prebere in razjasni dospele ukaze. 0 točki: ,Kako postopaj učiteljstvo, da si pridobi vsestransko spoštovanje" poročajo gg. Fr. Jaklič, A. Gvar in gdč. J. Arko. Prva dva sta si izbrala idealno stran ter nam slikala uzornega učitelja v šoli in zunaj šole, a gdč. J. Arko postavila se je na jedino pravo stalo ter nam kazala učitelja s potrebnimi lastnostrai, pa opomnila tudi njegov materijelni položaj in prišla do trditve: ,Ce bi imelo učiteljstvo minimalno plačo 800 gld., bi bila današnja točka odpala, ali sploh še na dnevni red ne bi bila prišla", kajti: -Le petica da ime sloveče" in: BČlovek toliko velja, kar plača". To so bile radikalne misli in gospica žela je burno odobravanje. O referatih se je vnela živahna razprava, katera se je končala s tem, da se je po predlogu gospoda prvosednika izrekla zahvala vsem trem poročevalcern. V tem nain dospe žalostna vest, da je v beli Ljubljani preminul starosta slovenskega učiteljstva g. ravnatelj A. Praprotnik. G. prvomestnik se sporninja s toplimi besedami pokojnika ter omeni ob jednem nemilostno roko blede smrti, ki nam je letos v tem okraju pobrala zapored tri krepke učitelje gg. J. Pavčiča, Fr. Severa in rnladeniškega F. Koželja. Prosi torej učiteljstvo, da naj se vznak sožalja dvigne s sedežev, Praprotnikovim pa naj konferenca odpošlje kondolujočo brzojavko. Nemo se odzove učiteljstvo temu vabilu in tužen utis, kateri je učinil ta nenavadni prizor, ostal je viden do svršetka konference. Poročilo knjižničnega odbora natn je dokazalo, da se mnogo in pridno bere. Dohodkov je imela knjižnica 17559 gld., stroškov pa 9027 gld., prebitka je torej 85-32 gld. Pregledovalcem računov se izvolita g. J. Mandeljc in gdč. M. Bernot. Nadalje se je sklenilo, da pristopi okr. knjižnica k muzejskern društvu, kupi njegova prejšnja letnika ter si naroči pedagogske klasike in vse po pedagogskem društvu v Krškem izdane knjige. Izrned učnih knjig ostanejo i v bodoče vse v rabi, le v ponavljalno šolo se uvede 4. berilo. V knjižnični odbor se izvolijo gg. Š. Tomšič, J. Čop, M. Poklukar in gdč. A. Kaiser, v stalni odbor pa gg. J. Mandeljc, M. Verbič in gdč. M. Bernot. S primernim nagovorom in trikratnirni živio-klici cesarju zatvori g. nadzornik konferenco, učiteljstvo odpoje ljudsko himno in g. nainestnik Š. Tomšič se zahvali g. nadzorniku v irnenu učiteljstva na nepristranskem in taktnem vodstvu konference. Oficijelni del škupščine je bil s tem izvršen in podali smo se, kakor se je od mnogih govornikov zatrjevalo po večletnem prestanku letos zopet in corpore h kosilu v dvorano gosp. hotelirja A. Arkota, kamor se je zbralo znano ribniško tamburaško društvo, katero nam je udarjalo slovanske skladbe ob slovanska godala v splošno zadovoljnost. Med obedom nabralo se je 165 gld. v podporo za napravo spominka zamršemu kolegu g. F. Severu in potem se je razšlo učiteljstvo v veselem preptičanju, da se i tukaj da složno živeti ter s sladko nado, da v kratkem dobi tudi naš okraj svoje okrajno učileljsko društvo. Mih. Poklukar. Iz logaškega okraja. Pri letošnji okrajni učiteljski konferenciji v Gorenjem Logatci, dne 17. malega srpana t. 1., katero je poeastil s svojo navzočnostjo tudi g. okrajni glavar Dell Gott z g. okrajnim komisarjem Župnekom, smo iz nadzornikovega poročila g. Thume — njegov namestnik je bil g. Repič — povzeli, da je z našim šolstvom v obče zadovoljen, da je v okraji že sedem šolskih delarn in pa osenmajst šolskih vrtov, oziroma šolskih drevesnic. .0 podrobnem načrtu iz računstva za ljudske šole" in Bnajnovejših pojavih na pedagogičnem polji" je poročal g. Šega jako zanimivo in osobito o drugi točki primerno osoljeno in popoprano. Pri poučevanji o računstvu se bodemo tudi v prihodnje ravnali strogo po učnih načrtih, a glede pojavov na pedagogi.nem polji bi bilo pa utnestno in koristno, da bi se o tej točki nadaljevalo. Da je g. Leban s svojim izbornim predavanjem „0 pravopisji na ljudskib šolah" pravo struno ubral, je svedočilo splošno zanimanje in glasna pohvala. Ker bo obširno poročilo objavljeno v jednern šolskih listov, naj ornenim le toliko, da smo se razen točke „0 pridevnikih, ki se vežejo s samostalnikom v jedno lastno ime", z gosp. poročevalcein skoro popolnoma strinjali; le tu so se mnenja nekoliko križala, a merodajna pa je in ostane za nas le v šolah vpeljana slovnica. Glede učnih knjig ostane razen najnovejših računic vse pri starem. V stalni odbor so bili voljeni gg. nadučitelji: Dennelj, Repič, Kernc, Leban in Benedek. Sprejel se je samostalni nasvet g. Benedeka: Slavni c. kr. okrajni šolski svet naj blagovoli krajnim šolskim svetoni priporočiti, da oskrbe vsem šolani potrebne strelovode, brez kojega naj bi ne bilo nobeno šolsko poslopje v okraji. Po izvršenem vsporedu je bil na mesto pokojnega Ribnikarja zastopnikom v okrajni šolski svet izbran z veliko večino glasov g. nadučitelj Likar. Zadnja neoflcijelna točka Bskupni obed" se je pa izvršila v splo.šno zadovoljnost s prijateljskimi pogovori, običajnimi napitnicarni, petjem in v srce segajočo — pridigo na Riharjevem vrtu. —k. Iz Begrinj nad Cerknlco. Naša šola je dobila novega dobrotnika. Že dve leti zaporedoina naročuje tukajšnji rojak, velecenjeni g. Jakob Hren, bivši državni poslanec in deželnega nadsodišča svetovalec (Oberlandesgerichtsrath) v pokoju, knjige družbe svMohorja za našo šolo. Ko sem ga letos zopet pismeno zalivalil na tej dobroti, poslal mi je iz Gradca pisrno, ki je vredno, da ga tu priobčim. Nadejam se, da mi visoki gospod tega ne zameri, zakaj rad bi svoje gg. tovariše prepričal, da še je odličnih mož, ki spoštujejo naš stan. A z druge strani bi rad g. Hrena pokazal slovenskernu svetu kol vrlega rodoljuba in tnladinoljuba, ki niti v povsem nemškem mestu ni pozabil svoje slovenske domovine in slovenskib rojakov svojih! Kar nič rne ni sram povedati, da me je pismo ganilo do solz. Slove pa tako: Čestiti g. naduoitelj! Za Vaš prijazni dopis in v istera mi izražena voščila za novo leto izrekam Vam toplo zahvalo, ter čestitkam Vaširn se odzivajoč, javljam srčno željo, da bi delovanje Vaše v težkern pa blagonosnem poklicu iinelo toliko uspeha, kakor ga Va.še neumorno prizadevanje za šolstvo zasluži. Saj je Ijudska šola prva in prava podlaga vesolnej omiki in ravno tako gmotnemu kakor duševnemu napredkn; zato slava in hvala učiteljstvu, če vestno izpolnjuje trudapolno nalogo svojo. Sv. Mohorja družbinske knjige sem nainenil bil begunjski šoli že od 1. 1885 počenši, in to sem bil tudi družbeniinu upravništvu naznanil. Ko sem pa vsled Vašega lanskega dopisa tam povprašal zaradi knjig, zvedel sein še le, da se knjige niso pošiljale v Begunje, nego se drugod razdelile, kar zelo obžalujem. Če se ne rnotim, je sicer ondešnja šola sama za-se stalni ud družbe sv. Mohorja (da, to je res! opomb. dopis.); pa to nič ne dene, če ima tudi po več izlisov i_tih knjig. Ko svojo majhno knjižnico uredim, poslal bom več knjig za šolo svoje rojstne vasice, kjer sem prebil prvi rajski čas zlate, brezskrbne mladosti, in na katero se mnogokrat drhtečim srcem, in dasiravno siv starček, se solznimi očini spominjam! Bodem Ii še kedaj gledal Slivnico, Veliko Stražišče in druge sosednje gorice. ki so bile priče srečnih mojih otroškili let? — Bog ve! - - Vse mine. Sprejmite ob tej priliki izraz mojega poštovanja in istinite moje udanosti! V Gradcu, 3. prosinca 1895. Jakob Hren. Ne vem svojega dopisa bolje skončati kakor s srčno željo, da bi milost božja ohranila mladinomilega našega dobrotnika in šolskega prijatelja do skrajne rneje človeškega življenja! Janko Leban.