Poštartna plačana. Posamezna številka 40 vIr Štev. 37. V Ljubljani, ? ponedeljek dne 29. marca 1920. Leto III. ©glas«: & i »a x 60 Inseratneg* stolpič« m*U 81; vlsarfe*. -mriB1! 1*20 S, poslano, posmrtniee te reklam« 2 K Večkratne objare popa*' Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. Upravni ttva ..»omevtne" v Ljubljani, Sodna nlloa 6. Urodnlitvo »Domovina", Mlkloiiftev* o. 19, Tel. 7». Naročnina: Sa celo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 &, četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 E. Petkova številka mesečno 1 E četr«letno 3 S. pet-letno 6 K, celoletno 12 K. Regent Aleksander napravi kenec! Parlament zopet nesklepčen. — Nevtralci ne dalo vet kvoruma. — Demo-krati poživljajo predsednika zburnice, da poroča kreni o nedelavnosti In nesklepčnosti parlamenta. — Predsednik Pavlovič prosi za avdijenco. — Narod pričakuje od regenta rešitve. Beograd, 29.marca. (Izvir. por. »Domovine".) V političnih krogih vlada prepričanje, da bo sedaj regent Aleksander aktivno posegel v vladno krizo ter napravil konec neurejenim razmeram v državi. LDU. Beograd, 27. marca. »Politika" javlja, da je predsednik začasnega narodnega predstavništva, dr. Pavlovič, prosil sinoči za avdijenco pri Njega Visokosti prestolonasledniku, da ga pouči o položaju. Beograd, 28. marca. (Izvir. por. »Domovine".) Tudi včerajšnja seja narodnega predstavništva je bila nesklepčna. Ne da bi prešla zbornica na dnevni red, je finančni minister Jankovič odgovarjal na vprašanja posl. Miletiča glede izvoznih carin. Nato je predsednik zbornice prečital izjavo, v kateri izraža narodno predstavništvo svoje prepričanje, da bo tudi sedanja vlada glede jadranskega vprašanja vztrajala na enako energičnem stališču kakor prejšnja demokratska vlada. Preden se je zaključila seja, je podal v imenu Demokratske Zajediiice poslanec Pečic izjavo, v kateri ugotavlja, da njegova stranka ne pristane na odgoditev parlamenta preko praznikov. Seje parlamenta se odlagajo zato, ker narodno predstavništvo ni delazmožne in ker vlada nima zaupanja od parlamenta. Vlada je sicer prevzela od krone nalogo, da dela s parlamentom, a ves čas svojega obstoja ni mogla delati s parlamen- tom in je vladala brez njega. Govornik poživlja predsednika parlamenta Dražo Pavloviča, da obvesti regenta o položaju. Radi nesklepčnosti se seja odgodi na nedoločen čas. Brezvestna strankarska zloraba. Beograd, 29. marca. (Izvir. por. »Domovine".) Tukajšnji listi ostro napadajo vlado in vladne stranke vsled njihovega nastopa v predzadnji seji narodnega predstavništva. Ne da bi vlada poprej obvestila posamezne klube, da se hoče ta dan spraviti jadransko vprašanje na razgovor, so vladne stranke vložile na predsednika vlade vprašanje zaradi zunanje-političnega položaja, na katero je takoj odgovarjal namestnik ministra za zunanje zadeve, dr. Spalajkovič. Ves ta nastop je bil od vladnih strank pripravljen, organiziran ter je imel namen, izvabiti opozicijo v zbornico, da bi vlada zamogla doseči kvorum in kroni javiti, da je bila zadnja seja pred prazniki sklepčna. Vlada in njene stranke so torej zlorabile najvažnejše narodno vprašanje v svoje umazane strankarske namene ter dokazale svoje omalovaževanje. Listi se zlasti zgražajo nad dejstvom, da je bil v diplomatski loži za časa te vprizoritve navzoč tudi italijanski poslanik, ki je baje došel na posebno povabilo dr. Spalajkoviča. Postopanje vlade in vladnih strank se obsoja kot zločinska brezvestnost, kakršne so sposobni zakriviti le ljudje takega kova kot so zbrani v sedanjih vladnih strankah. Boj med orožniki in ti Tihotapci streljajo na orožnike in jim mečejo v oči cementni prah. Orožniki odgovarjajo z ognjem. — Sin premožnega posestnika ustreljen. Kam vede klerikalna vzgoja in članstvo po cerkvenih bratovščinah I škofja Loka, 29. marca. (Izvir. por. »Domovine".) V sredo ponoči je prišlo do boja med orožniško patruljo, ki je bila na pažnji na tihotapce v hribih med selško in poljansko dolino. Patrulja iz Zaliloga je ustavila večje število tihotapcev, bilo jih je pet do šest, ki so gnali enega konja in nesli še druge reči. Ravno ko so klicali: „Zdaj naj pridejo orožniki, jim že pokažemo", stopi prednje orožnik in jih ustavi z besedami: »Stoj, kdo ste in kam?". Tedaj brez vsake besede prično ti streljati na orožnike in jim metati cementni prah v obraz z namenom, jih oslepiti in petem najbrže ubiti. Orožnika se za nekaj korakov umakneta in pričneta takoj streljati in s prvimi streli zadeneta enega izmed njih, da pade na tla, drugi pobegnejo, pustivši konja na mestu. Tihotapec, ki je bil zadet v srce in je obležal mrtev, je približno 30 let star fant Juri Tavčar iz Gornje Žetine, občina Javorje, sin premožnega posestnika, ki bi se mu ne bilo treba pečati s tem rokodelstvom in vzeti tako žalosten konec. Po hribih v obližju demarkacijske črte se je pričelo pravo rokovnjaško življenje. Ljudje v teh krajih so sicer z malimi izjemami vsi v klerikalnem taboru, ki žive po zatrdilu klerikalnih voditeljev globoko verno in vzgledno krščansko. Pa kakor je videti, je to ljudstvo veliko veliko slabše od onega, ki ga devajo ravno ti hinavski ljudje v nič. Veliko bolj pohlepno je po denarju, po lahkamišljenem življenju in po brezdelju. Vpisani so sicer v razne cerkvene bratovščine in družbe, a vse to ni drugega, kot nekaj zunanjega, hinavskega, brez vsakega notranjega srčnega čuta in prave ljubezni. Priča razni tihotapci, ki hočejo biti zgled drugim v verskem življenju, a so najvnetejši kontraban-tarji, sleparji in oderuhi. j prijavili svojo potrebo, a niti od daleč se jim ni ! moglo ustreči, ampak dala se je vsakemu le mala množina petroleja, tako da bo le najnujnejša potreba krita. Vsi oni, ki so dobili pkrolej, so se morali obvezati, da ga bodo prodajali po predpisanih cenah in da ne obdržijo zase ničesar. Ker je bil ta petrolej kupljen že pretečeno leto, ko so bile vse cene razmeroma jako nizke, se petrolej prodaja po jako nizkih cenah za sedanje prilike. Vlada sama ni z mezincem zgenila, da bi nabavila kaj blaga, ki ga rabi naš kmet, delavec in uradnik; zdi pa se, da išče pretveze, pod ko-tero bi mogla priti do petroleja, da bi ga razdelila med svoje pristaše. Če bo vlada konfiscirala petrolej, bi se izvršilo to brez vsake zakonite podlage. Vlada ima pravico konfiscirati, ako se s petrolejem veriži; v tem slučaju pa se prodaja daleč pod dnevno ceno; smelo bi se blago konfiscirati, ako bi se npgomililo; v tem slučaju pa se takoj razdeluje. V našem slučaju bi bila konfiskacija navadna tatvina. Ali se hoče klerikalna vlada res posluževati tatvine? Sedaj, ko so tako razburjeni časi, ko se drži državna avtoriteta tako težko na površju, bas v tem trenotku hoče klerikalna vlada uvesti brezpravnost in sirovo silo. Ako bi vlada odvzela nabavljeno blago, bi bila to sirova sita, taka sila, kakor so jo uporabljali caristični sistemi v brezpravnih časih. Radovedni smo, ali se je dr. Brejc tako daleč spozabil, da bi si upal gaziti čut, da vlada pri nas zakon in ne samovolja in brezpravnost. Ako bi se načelo samovoljne konfiskacije uvedlo, kdo naj potem še na svojo nevarnost skuša uvesti tako blago, ki ga naš narod neobhodno rabi. Vlada bi lahko potem vsakomur vse pobrala. Sljojen zbor jug. dem. stranke-v Ptuju. Ptuj, 29. marca. (Izv. por. »Domovine".) Včeraj se je vršilo v tukajšnjem nekdanjem »Deut-sches Haus", sedaj »Društveni dom", krasno uspelo manifestacijsko zborovanje Jugoslovanske demo kratske stranke. Navzočnih je bilo okoli tisoč zborovalcev, večinoma kmetov iz bližnje in daljne okolice ter okoli 80 socijalistov, ki so izvajanja govornikov mirno poslušali. Shodu je predsedoval dr. Tone Gosak. Glavno poročilo je podal bivši minister doktor Kramer, ki je razpravljal o glavnih načelih demokratske naredne in državne politike ter o delu, ki ga je izvršila bivša demokratsko-socijaii-stična vlada. Govornikova izvajanja so bila ponovno prekinjena z viharnim odobravanjem. Narodni poslanik Jt.sip Bojinovič iz Šab-ca, predstavi tel j srbskih kmetov, je v živahnem, mestoma burno pozdravljenem govoru poudarjal jetiinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in ostro napadal politiko sedanje klerikalno-radikalne vlade. Naravnost viharno navdušenje pa je izzval, ko je naglašal, da mu ni žal za oba sinova, ki s v boju za osvoboditev troimenega naroda in ker zamore sedaj kot srbski kmet govoriti osvobojenim in svobodnim slovenskim bratom-kmetom. Narodni poslanik Mladen P o p o v i č iz Skop-lja je sporočil pozdrave Makedoncev ter izražal svoje veselje, da ste Makedonija in Slovenija sestri v veliki novi jugoslovanski rodbini. Načelnik JDS. za Slovenijo, dr. Kukovec, je v obširnih, simpatično ^ozdravljenih izvajanjih utemeljeval upravičenost boja proti sedanjemu reakcionarnemu režimu ter p zivljal na vzajemno delo vsega naprednega življa v tem boju Narodni poslanik profesor V oglar je orisal nenaravno zvezo slovenskih klerikalcev s srbskimi radikalci in Hrvatsko zajednico. (Nadaljevanje zaun,ih vesti na 4. strani.) Dr. Brejc uvaja samovoljnost in brezpravnost. Ljubljana, 29. marca. (Izvir. por. »Domovine".) Deželna vlada v Ljubljani je odredila, da se najostrejše kaznujejo oni ki nrodajajo živila in druge vsakdanje potrebščine ie svoj.m str; karskim pristašem. Kdor pozna razmere, bi mislil, da je ta sklep naperjen proti Gospodarski zvezi, ki prodaja živila in drugo robo samo klerikalcem, ali pa, da je naperjen proH Vojni zvezi, ki preskrbuje svoje strankarje 5 potrebnimi živili. A temu ni take. Kakor n? poročajo, hoče namreč V. deželna vlada naprednim zadrugam in naprednim organizacijam konfiscirati živ la in druge potrebščine, ki co nabavljene za njih člsne. Napredne zadruge ia druge neki.. talne organizacije so že v avgustu pretečenega leta z velikimi težkočami in streški nakupile na Poljskem petrolej. Vsled prometnih težkoč in drugih ovir pa je ta petrolej dospel šele pred kratkem na Slovensko in se je začel razdeljevati Neštete zadruge, druge gospodarske organizacije in trgovci so Za dobro upravo. Iz Beograda prihajajo čudna poročila: vlada premešča, odpušča in namešča: uradnike kar križem, kakor bi bil g. Stojan Protič še vedno ministrski predsednik v majhni Srbiji in ne ministrski predsednik velike jugoslovanske države. S to zadevo se moramo malo pečati, ker ona nikakor hI tako malenkostna, kakor se ti morda na prvi pogled zdi in vsak molk v tem slučaju bi bil greh Uradništvo v bivši Srbiji ni posebno dobro in se posebno našemu niti primerjati ne da. Vzrok tiči v tem, da 0110 nikdar ni bilo stalno, temveč vedno odvisno od vsakokratne vlade, ki so se pa med sabo prav pogostoma menjavale. V tem, da 30 se vlade menjavale, še ni taka nesreča, ker to se dogaja povsod, ampak nesreča je bila v tem, da se je z vlado menjalo vedno tudi uradništvo, posebno politično, ker je vsaka vlada hotela imeti v političnih uradnikih v prvi vrsti svoje zveste strankarske pristaše, ki so svoje položaje v držav-r.i službi zlorabljali v strankarske svrhe. Te razmere so bile nezdrave, ker uradniki na ta način niso služili državi, ki jih je plačevala in ljudstvu brez razlike strank, temveč so služili samo pristašem one stranke, ki je bila slučajno na vladi, kakor bi drugi državljani ne plačevali davkov in ne nosili drugih javnih bremen. Tak okrožni načelnik, ali okrajni glavar, ki je od danes do jutri, dokler je pač njegova stranka na vladi, ne more izvrševati svoje naloge kakor bi jo moral, iz enostavnega vzroka, ker urado-vanja ni navajen in ker mu je edina skrb delati strankarsko propagando, da bi njegova stranka ostala čim dalje na vladi in s tem tudi on na svojem mestu. V prvi vrsti so pa taki uradniki 6krbeli za sebe, da pridejo do čim več denarja, ki ga bodo rabili potem, ko njihova vlada odstopi in bodo tudi oni — brez službe. V takih razmerah državna uprava ni mogla biti in tudi ni bila dobra. Upali smo, da v Jugoslaviji to preneha, in demokratična vlada je res prenehala s to zgrešeno prakso in pričakovati je bilo, da se na ta način utrdi in uredi tudi državna uprava v nekdanjih mejah male Srbije. Pa prišel je Protič, ki se ni v Jugoslaviji čisto nič spremenil in misli, da je Jugoslavija še vedno majhna Srbija in on vpeljuje v Jugoslaviji metode, v katerih je tako izurjen iz prejšnjih časov, podpirajo ga pa pri tem hrvatski narodno-klu-baši, ki ga pridno posnemajo na Hrvatskem in preganjajo uradništvo na vse mogoče načine. Boli jih, pa Zacvilili so v »Domoljubu" od 17. marca t. 1. pod naslovom »Odgovornost županov za vojna posojila". Fran Kristan, občinski revizor, je spustil v »Domoljub" velepravitiško študijo, v kateri trdi, da župan ni odgovoren, če je tudi sam brez dovoljenja občinskega odbora podpisal vojno posojilo. Neodgovorni so pač članki takih revizorjev v »Domoljubu", o odgovornosti pa so poklicani soditi drugi. Kristan se hoče klerikalnim županom samo prikupiti in jih potolažiti, ker se jim hlače tresejo. Končno besedo bodo izrekla v posameznih slučajih sodišča, ki bodo najbrž drugačnega mnenja. Kristan trdi, da mu ni znana niti vejica kakega paragrafa, ki bi delala župana odgovornega, ako občini zapravlja premoženje. Pri tem 6e izogiblje priznati, da je zelo različen delokrog župana in delokrog občinskega odbora. Delokrog je jasno začrtan in določa, da župan brez dovoljenja občinskega odbora ne sme obremeniti občine, marveč mora imeti za vsako obremenitev dovoljenje občinskega odbora. Lepo bi bilo, ako bi se to v praksi izvrševalo; potem bi lahko župan delal, kar bi se mu zljubilo. Ce trdi »Domoljub", da župan, ki je brez dovoljenja občinskega odbora razpolagal z občinskim denarjem,za vojno posojilo, ni zlorabil uradne oblasti, smo mi drugega mnenja, in prepuščamo razsojo poklicanim oblastem. Veliko je slučajev, ko so pri nas dajali župani v imenu občine vojna posojila na svojo roko. Sedaj gre tem ljudem za nohte, in »Domoljub" čuti dolžnost svoje pristaše tolažiti in javnost že vnaprej pripravljati v zmislu, ki mu za take ljudi najbolj prija. Slučaji se bodo obravnavali kmalu pred sodišči; počakajmo izreka sodnika, ki bo po našem mnenju razumel korist občine in županovo poštenost drugače kakor »Domoljubov" strokovnjak. »Domoljubov" učenjak hodi okrog vprašanja, ali je župan s samolastnim podpisom vojnega posojila zakrivil občini kako škodo ali ne, kakor mačka okrog vrele kale. On pozna v svojem duho- Pri nas je državna uprava še dobra, icer se držimo še vedno starih principov, da ima-uradnik služiti samo državi in ljudstvu in da ga spremembe na vladi nimajo čisto nič brigati, ker dobiva plačo iz davkov, ki jih plačujejo vsi državljani brez razlike na strankaisko prepričanje. Ampak -naši klerikalci podpirajo v Beogradu vlado, ki uvajš v velikem delu države z zgrešeno uradniško politiko upravno anarhijo in s tem ovirajo državo v njenem napredku in razvoju. Naj sc naši klerikalci nikar ne izgovarjajo, češ, državna uprava na Slovenskem je v redu, na razmere v drugih delih države (Hrvatska, Vojvodina, Srbija, Bosna) pa mi nimamo nobenega vpliva! To ni nobeden izgovor, še slabši bi pa bil izgovor, češ, da nas razmere v drugih delih države nič ne brigajo! Naši klerikalci imajo v centralni vladi kar tri svoje člane in njihova dolžnost je skrbeli za to, da je v vsej državi uprava dobra, ker ne-dostatki uprave v enem delu države vplivajo na vso državo, torej tudi na našo deželo in škodo nosi vsa država, torej tudi mi! In ta škoda ni majhna! Veliki izdatki za državno upravo so opravičljivi samo, ako je uprava dobra, ako ima od nje koristi država in ljudstvo. Kakor hitro se pa začne denar davkoplačevalcev razmetavati v strankarske namene, kakor to dela Protič-Koroščeva vlada pri urad-ništvu, potem je to zločin na državi in ljudstvu in vsak davkoplačevalec, ki ni pristaš te vlade, lahko upravičeno reče, da ne bo plačeval davkov zato, da se z njimi krepi gotova stranka, ker zato so strankarski davki, ki naj jih plačujejo oni, ki imajo dosti denarja in hočejo podpirati svojo stranko. Protič se bo moral malo modernizirati. Da bi se pri nas udomačile njegove navade, na to niti misliti ni, odpraviti se pa morajo te navade povsod, v vsakem posameznem delu naše države, ker ljudstvo zahteva in potrebuje dobro upravo, dobre uradnike, ker edino tako bo napredovala država in s tem rastla splošna blaginja. Naši klerikalci se vedno širokoustijo, da jim je blaginja ljudstva največja skrb. Naj[ potem vplivajo na vlado, v kateri sedijo trije njihovi zastopniki, da odpravi iz državne uprave v nekaterih delih države anarhijo, ki jo je uvedel ministrski predsednik Prctič in njegov minister notranjih zadev! so zacvilili! vitem članku samo »nemarno" poslovanje župana, ki je samolastno podpisal vojno posojilo; pa tudi tega noče priznati, ampak se zvija z višjo silo. Jasno pa je, da so dani slučaji, ko se more govoriti ne samo o »nemarnem", ampak naravnost o zlobnem ravnanju takega župana. Ali se je vrgel »Domoljub" samo zato na branik takih malopridnih županov, ker pripadajo klerikalni stranki ? Klerikalni župan občine Trata je na primer takole podpisal vojno posojilo: »Rešuje tamuradno okrožnico se poroča, da bi bila seja tukajšnjega občinskega odbora glede sklepa o udeležbi 4. vojnega posojila nesklepčna. Zaradi tega je kar enostavno podpisani po nasvetu dveh občinskih odbornikov sklenil, da se občina Trata udeleži podpisa vojnega posojila." Nasvet, na katerega se sklicuje ta vzorni župan, je prihajal od župnika in enega njegovega kimovca (to sta bila namreč tista dva odbornika). Vsota, ki jo je župan na ta način zapravil občini, je večja kot pri kateremkoli drugem vojnem posojilu iste občine. Če bi bil sklepal o vojnem posojilu občinski odbor, gotovo ne bi bil zavrgel tolike vsote. In tukaj naj ne bi bil župan za to niti odgovoren? Kjer je občinski odbor pravilno sklenil podpisati vojno posojilo, tam se bo občina svojim odbornikom pač morala lepo zahvaliti za to »prijaznost", pomagati si pa ne bo mogla, ako vse izgubi. Stališče, na katero se je postavil »Domoljub", je res zelo komodno za klerikalne grešnike. »Slavni" občinski revizor pravi kratkomalo, da je dolžna prevzeti vojna posojila javnost, torej država kot postavni dedič pravic in dolžnosti stare države. To je krasno. Srbi naj sedaj plačujejo še vojna posojila, kakor da ne bi že dovolj trpeli. Vsakemu habsburškemu agentu, ki je delal za avstrijska vojna posojila, naj da Jugoslavija 9edaj še zlato uro za nagrado. »Slavnemu" revizorju svetujemo, naj vpraSa za mnenje v tej zadevi občane občine Smihel-Sto-piče pri Novem mestu. Ti so svojega klerikalnega župana in bivšega deželnega poslanca Zurca strašno pretepli; in so ga hoteli vreči v Krko. Prizanesli so mu šele, ko se je zavezal, da trpi vsa vojna posojila občine on sam. Dopisi. Častiti duhovščini z Ježice naslov, oziroma nadpis zadnja domača klerikalna polomijada io njen odmev v »Domovini" nista kaj všeč. Mi gremo preko tega; kdor nastopa v političnem življenju, naj vsikdar pričakuje kritike, pa najsibo navaden človek ali posvečen duhovnik. Neki »gospodje" in gospodične s škapulirji se silno jeze, troseč po fari vest, da je bil č. g. župnik kot tak napaden v »Domovini". Tem farovškim backotn. ki so po politični zrelosti daleč za najbolj preprostim samostojnim kmetom, povemo, da župniku kot duhovnu nismo in ne bomo oporekali dušnega paslirovanja, župniku kot politiku bomo pa vedno stopili na prste. Pravi kmetje pa farovškega biča. ki ga spletajo »kmečki zvezarji", danes ne bodo več trpeli. Popolnoma prav je in v nase največjo korist, da se onega pasjega strahu pred duhovni, ki je narodom prizadejal že toliko gorja, vendar enkrat otresemo, in povejmo moako tudi župniku v obraz, kar mu gre. Njemu se danes že lahko dozdeva, da mi nismo pohlevni socijalisti n Koroške Bele. Prebujanje na deželi. Naše kmetsko ljudstvo, ki je še nedavno vse verjelo kaplančkom in fajmo-širom ter se jim slepo pokoravalo, je pričelo sedaj tudi samo misliti in preudarjati njihove »lepe" nauke ter resničnosti njihovih besed. Splošno prihaja do spoznanja, da duhovščiua ljudstvo samo izkorišča v svoje strankarske politične namene Zlasti se opaža, da se posebno oni naši kmeiski gospodarji in fantje otresajo farovškega vpliva, ki so po svetu, osobito sedaj v vojni, že kaj izkusili in mnogokaj videli. Dev. Mar. v Polju. Poseben način vzgajanja hoče uvesti pri nas kaplan Jaka širaj. Krščanski nauk utepa otrokom v glavo s pretepanjem, tako da so otroci že popolnoma preplašeni in se sploh ne upajo več k njegovim uram. Svetujemo mu, naj čimpreje opusti ta srednjeveški običaj in raje malo bolj posveti svoje moči delovanju v izobraževalnem društvu »Orel", da se ne bedo več ponavljali slučaji, kakor se je dogodil pred kratkim nad nekim posestnikom iz Zgornjega Kaši j a in Francetom Gradom mlajšim, vulgo Majar, o čemer je »Domovina" že pisala in s katerim se bo pečalo tudi sodišče. Kmetijstvo, trgovina in obrt. g. Zamenjava stotakov. Opozarjamo na razglas finančnega ministrstva, da smejo sprejemati državne blagajne kolkovane stotake samo do 10. aprila. Po 10. aprilu nobena državna blagajna ne bo več sprejemala kolkovanih stotakov in ti izgubijo vsako vrednost. Pri tisočakih se je marsikdo, ki se ni tozadevnega razglasa držal, opeharil, oziroma je trpel škodo in čas je že, da ljudje postanejo pametni in previdni. g. Industrija v gorskem okraju aa Hrvatskem, Gorski okraj na Hrvatskem (kraji ob železnici Ogulin-Reka) je zelo pripraven za razvoj industrije, posebno, ker ima tudi precej vodnih sil, ki se dajo porabiti za proizvajanje elektrike za razsvetljavo in pogon. Osnovala se je delniška družba »Zeleni Vir" s kapitalom dveh milijonov kron za zgradbo električne centrale, ki bi mogla proizvajati električne sile za kakih 1 ?00 konjskih sil. Zanimanje za to družbo med ljudstvom je tako veliko, da so po večini sami domači obrtniki in kmetje zbrali ta znesek in že podpisujejo delnice druge emisije, ki bo kmalu razpisana. Tako utegne dobiti ves ta okraj že prihodnje leto električno razsvetljavo, preostajalo bo pa še precej električne sile tudi za industrijo. V Ravni Gori se je pa ustanovila s kapitalom šestih milijonov kron delniška družba za izdelavo vozov, raznega kuhinjskega lesenega orodja in raznih drugih lesenih izdelkov. g. Državne prodajalne. V ministrstvu za prehrano in obnovitev se dela na ustanavljenju državnih prodajalen živil, obleke in drugih potrebščin. g. Trgovske zveze z Anglijo. V Beogradu se je ustanovila angleška banka, kot uradna zastopnica angleškega ministrstva trgovine v naši kraljevini. g. Promet med Jugoslavijo in Anglijo. V Londonu je ustanovljeno društvo .Jugoslavija" z nalogo, da .uredi direktni pomorski promet med Anglijo in Jugoslavijo. Prvi parnik tega društva odide iz Anglije koncem tega meseca. g. Množina bankovcev. V vsej Jugoslaviji je bilo kolkovanih bankovcev avstro-ogrske banke v skupnem znesku štirih milijard 610 milijonov in 436.419 kron. Na Slovenijo odpade od tega 717,463.840 kron ali okrog 15 odstotkov. Mislilo se je splošno, da je teh bankovcev veliko več kot jih je v resnici, ampak njihova množina je za naše razmere prevelika, ker k temu pridejo še dinarji, ki jih bo tudi blizu ene milijarde. Politične vesti. „Vtada trdno stoji", pravi »Slovenec", češ, v parlamentu ima večino in vživa zaupanje ljudstva in krone. Resnica je seveda čisto drugačna, ker vlada stoji na slabih nogah iz naslednjih razlogov: y parlamentu nima kvoruma, ljudstvo jo preklinja, pa tudi zaupanje krone ne bo posebno veliko, četudi „Slovenec" nekaj namiguje, da je na gotovem mestu nesimpatično »prijateljstvo'' med demokrati in komunisti. Od kdaj so pa naši klerikalci nasprotniki komunistov? Saj je bil »Večerni List" vendar popolnoma komunističen, dokler ni prišlo do razdora med socijalisti in se je šele potem — ko je svoj cilj dosegel — malo nazaj potegnil! — Slovenski komunisti so se združili s hrvaškimi in -srbskimi. Strokovna komisija za Slovenijo je sklenila združenje z osrednjim delavskim sindikalnim svetom v Beogradu. Zdi se, da je velika večina slovenskih socijalnih demokratov pristopila h komunistični stranki. — Na Hrvatskem se vedno lepše razvija strahovlada bana Laginje, zaveznika naših klerikalcev. Prave Jugoslovane se preganja in podpira protidržavne elemente. Policija je izgnala iz Zagreba na leto dni visokošolca Gorbina, ker je z drugimi vred demonstriral proti, frankovskemu kandidatu doktorju Prebegu, ki zahteva, da se Hrvatska odcepi od Jugoslavije! Da je dala zagrebška vlada zapreti znanega jugoslovanskega mučenika Dojčiča, je znano, sedaj je bila pa hišna preiskava v Zagrebu pri Branku Kijanini, ki je bil zaradi svojega jugoslovanskega mišljenja preganjan pod Avstrijo, za časa vojne se je pa boril proti Avstriji med jugoslovanskimi dobrovoljci! Taka vlada ne bo mogla dolgo ostati, ona bo morala prav kmalu napraviti prostor pravi jugoslovanski vladi. — V Srbiji vladajo nazadnjaški radikalci na svoj način, četudi je ogromna večina ljudstva proti njim, kakor je tudi na Hrvatskem in v Sloveniji ogromna večina ljudstva nasprotna sedanjim deželnim vladam. Protič odpušča v Srbiji okrožne načelnike in okrožne glavarje, ki niso njegovi pristaši in dela s tem državi ogromno škodo, ker jemlje ljudstvu zaupanje y nepristranost uprave. — Nezdrave razmere vladajo na ta način v vsej državi na veliko veselje naših sovražnikov in tolažljivo pri tem je samo to. da se bodo te razmere kmalu izpremenile in da nam ostane samo žalosten spomin na nje. — Naši klerikalci so čudni ljudje, ki se povsod blamirajo, kadar od-pro usta, in pogum, ki ga včasih kažejo, jim upade takoj, kakor hitro se jih pošteno prime. V narodnem predstavništvu se je razkoračil posl. Go-stinčar, ki je mislil, da je na kakem shodu svojih cicibambul in je zalučal posl. Pečiču trikrat zaporedoma v obraz besedo »izdajalec". Ko pa ga je ta potegnil za umazani jezik, predsednik mu pa zažugal, da ga izključi od seje, je Gostinčar potegnil rep med noge in tajil, da bi bil rabil besedo »izdajalec". O, to so junaki, ti klerikalci! V naši soseščini, v Avstriji,1 je pa menda za obupati. Prisilne rekvizicije živine in žita se vršijo povsod in povsod se kmetje upirajo z orožjem v roki. To se je zgodilo v radgonskem okraju in to se zgodi v kratkem tudi v avstrijskem delu Koroškega, ker so avstrijske oblasti že opozorile naše obmejne oblasti, da bodo ob demarkacijski Črti na Koroškem prisilne rekvizicije in da se bo pri tem najbrže streljalo! Res, težko so avstrijski Nemci kaznovani za vse krivice, ki so jjh svoje-Časno storili nam! Vsaka krivica se maščuje in avstrijski Nemci, ki so" bili včasih tako ošabrfi, se morajo sedaj vojskovati med seboj za vsako ži-vinče in za vsak mernik žita! Pri našem drugem sosedu, Italijanu, tudi ni boljše. V tej državi so večni nemiri in boji, ki odmevajo tudi v državnem zboru v Rimu, kjer so iie hujši boji kot v našem narodnem predstavništvu. Vlada nima prave zaslombe v parlamentu in ker so Lahi zelo vročekrvni, se dogajajo v parlamentu taki prizori, kakršni so drugod nemogoči. Navzlic temu notranjemu nesoglasju in razbitosti razvija italijanska vlada na zunaj še vedno veliko podjetnost in laške čete so zasedle Skadar v Albaniji, četudi so ga francoske čete pred svojim odhodom izročile Albancem. No, pa bodo že Albanci poskrbeli za to, da postanejo Lahom tudi v Skadru tla pod petami zelo vroča. Veliko skrb povzročajo pri vseh sosedih neurejene razmere v Nemčiji, kjer se vršijo težki in krvavi strankarski boji. V Nemčiji hoče vsaka stranka s silo uveljaviti svojo moč in če to ne gre z milim, poizkuša vsaka stranka s silo. Pri takem razpoloženju pri posameznih strankah ni nobeno čudo, ako do reda in miru nikakor ne more priti in tudi prišlo ne bo še tako kmalu, in Nemčijo bodo še dolgo pretresali krvavi notranji boji, ker delavstvo je vse komunistično in hoče uveljaviti svoje zahteve s silo, druge stranke pa tega nočejo pripustiti. Te razmere so pač posledica popolnega nemškega poraza v vojni, kakor se tudi premagana Avstrija nikakor ne more urediti. Na vzhodu se razvija prav živahno islamsko gibanje, ki stremi za tem, da prepreči zaveznikom razdelitev Turčije po njihovih načrtih, "Io gibanje postaja vedno močnejše in ker vztrajajo severnoameriške združene države na zahtevi, da morajo Turki popolnoma zapustiti Evropo in Carigrad, se odpor islamskih sosedov gotovo še ojači. Kakor se vidi, je bilo prav lahko začeti vojno, veliko težje pa je napraviti mir in menda bomo še dolgo čakali na čas, ko zopet zavlada mir med narodi. Novosti. n. Zanimiva pravda pred ljubi], okrajnim sodiščem se je vršila te dni. Bivši klerikalni občinski odbornik v Mostah, dr. Peganov solicitator Alojzij Kocmur, je tožil vpokojenega železničarja Antona Kovačiča zaradi žaljenja časti. Toženec se je svoječasno pravdal z nekaterimi šusteršiči-janskimi občinskimi svetovalci v Mostah, a je pravdo, ker ni mogel izvesti dokaza resnice, izgubil in bi moral plačati vse stroške. Ker pa teh niso mogli od njega izterjati, so jih dr. Peganu plačali kratkomalo iz občinske blagajne. Kovačič je zaznal za stvar in ovadil slučaj državnemu pravdništvu. Kocmur se je čutil užaljenega in vložil zato proti njemu tožbo, ki pa se. je končala s popolno oprostitvijo obtoženca, češ, da je bil očitek glede stroškov, plačal-ih iz občinske blagajne, popolnoma upravičen. Vsa zadeva je prišla na dan. šele lansko leto, ko je bil občinski odbor v Mostah vsled raznih nerednosti v občinskem gospodarstvu razpuščen. Pri pregledovanju knjig je namreč gerent Ivan Jarc ugotovil, da je dobil dr. Pegan iz občinske blagajne za pravdne stroške 435 K 40 v, dočim so bili sodno odmerjeni na 372 K 24 v. Najbolj zanimivo pa je, da so bili ti stroški plačani brez pravomočnega sklepa občinskega odbora. Res krasno je moralo biti klerikalno občinsko gospodarstvo v Mostah. n. Poziv. Dne 7. t. m. je požar upepelil v Predtrgu pri Radovljici osmero posestnikom hiše, gospodarska poslopja, hleve, skoro vso hišno in gospodarsko upravo, poljedelske stroje, skoro vso obleko, perilo in obuvalo, nekaj živine in prešičev. Škoda znaša okoli 750.000 K, zavarovalnina je le malenkostna. Vsled požara je prizadetih devet rodbin z 51 rodbinskimi člani. Vsi ti so v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim je pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje malih darov po vsej Sloveniji. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih, pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju in pri načelniku pomožnega odbora, županu Ivanu Valantu v Predtrgu. Poverjenik za notranje zadeve: Remec s. r. n. Vsakovrstne postave. V mestu Reanocke države Virginia v Ameriki je kaznovan vsak deček in vsaka deklica, ki jih dobe poleti čez deveto, pozimi čez osmo uro na cesti, Neka druga^drpva je izdala ukaz, da mora vsaka žena, ki se hoče poročiti, predložiti uradno potrdilo, da je kuhanja, šivanjh, in vezenja popolnoma zmožna. V Belgiji, ima mož šele takrat volilno pravico, kadar se poroči. Dokler je samec, so vse njegove volilne pravice omejene. Kakor hitro pa stopi pred altar, se te podvoje. n. Veliki delavski nemiri v Italiji. V Neapolju so delavci dveh livaren zahtevah povišanje tnezde. Ker je ravnatelj zahtevo kratkomalo odklonil, so ga delavci napadli in kamenjali. Ko so pozneje karabinerji obkolili tovarne, so ae delavci, ki so se zabarikadirali, navalili nanje in jih prvotno pognali v beg. Na lice mesta je došel potem še oddelek vojaštva s strojnicami, ki je pričel streljati. Razvila se je pravcata bitka, tekom katere je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. V odgovor na napad vojakov je delavstvo proglasilo splošno stavko. n. Osem oficirjev ubili. Sovraštvo delavstva proti oficirjem v Nemčiji postaja vedno večje. Pretekli teden so ustavili avtomobil, v katerem je bilo osem oficirjev. Ker ti niso hoteli odložiti orožja, so se navalili nanje in vse pobili. n. Zdravniška stavka v Sarajeva. Zdravnik) deželne bolniščriice v Sarajevu so sklenili, da stopijo 1. aprila v stavko, ako se jim ne izplačajo doklade. n. Drago prenočišče. Grdemu sleparju je nasedel mizarski pomočnik Ivan Zajko iz ptujske okolicc, ki je priel pred par dnevi v Ljubljano iskat dela. Ko je iskal po mestu stanovanje, se mu je nenadoma pridružil neznanec in ga ljubeznivo povabil, naj gre spat v šupo njegovega gospo, darja. Prenočišče sicer ne bo tako udobno, zato pa zastonj. Zajko je bil ponudbe neznanega dobrotnika zelo veles in se mu je zahvaljeval za izkazano uslugo. Toda kaka prevara. Ko se zjutraj prebudi v šupi, zapazi, da mu je izginil kov-čeg, kjer je imel spravljeno vse svoje premoženje Ima čez 2000 K škode. n. Topniško strelivo zletelo v zrak. V enem berlinskih predmestij sta se nahajati dve baraki, v katerih je bila spravljena topniška municija. Iz dosedaj še nepoznanih vzrokov je municija eksplodirala. Učinek je bil tako močen, da so se stresle vse sosednje hiše. Mnogo oseb je bilo pri nesreči težko ranjenih. n. Smolo so imeli zlikovci, ki so hoteli opleniti davčni urad v Črnomlju. Preskrbeli so se sicer z raznim vlomilskim orodjem, ki pa je bilo tako slabo, da kljub velikim naporom blagajne nikakor niso mogli navrtati. To jih je silno vjezilo in zato so znesli svojo jezo nad mizami, katere so vse razbili in nato pobegnili. n. Gorilo, ki je bila skoro tri metre visoka in jako težka, so ustrelili blizu Lobaya v Afriki. Kakor poročajo, je bila zverina jako nasilna in je napravila po vsej okolici, zlasti po gozdih, veliko škodo. n. Strahovita nesreča se je zgodila te dni v Ložu. Otroci so se igrali na nekem kupu hlodov, pod katerimi je bila granata, ne da bi kdo vedel zanjo. Granata je nenadoma eksplodirala, ubila tri otroke, več pa jih težko ranila. n. 200 ljudi ponesrečilo v premogovniku. V Kanadi v Severni Ameriki je nastala v nekem premogovniku, kjer je bilo zaposlenih več tisoč delavcev, strašna eksplozija, ki je uničila 200 ljudi. Vneli so se podzemski plini. V rovih je nastal nato strašen požar, ki je premogovnik popolnoma napolnil z dimom, tako da so bila reševalna dela silno otežkočena. n. Kača, 6 metrov dolga, je požrla v Indiji nekega trgovskega potnika. Pred mestom so našli voz, potnika pa nikjer. Ko so preiskali okolico, so dobili velikansko kačo, ki so jo ustrelili in našli v njej potnikove kosti. V Indiji je kač jako veliko in pogine vsled njihovega pika vsako leto na tisoče ljudi. n. Učenci člani roparske družbe. V Budimpešti so ustanovili učenci neke meščanske šole med seboj tatinsko družbo, ki je obsegala kakih 30 učencev, starih do 14 let. Vsak večer so šli po mestu na rop. Sedaj jih je zasačil šolski ravnatelj in naznanil policiji. Res nadebudna mladina. n. Merjasec napadel vojaka. V Kalinorku v Karpatih je merjasec napadel nekega vojaka,' ka je sekal v gozdu drva. Vojak se ga ni ustrašil, ampak ga je tako treščil s sekiro po glavi, da je na mestu poginil. n. Zblaznel popotnik. V Beljaku je na tamoš-njem kolodvoru policija prijela nekega moža, ki je hotel v„ Ameriko. Pripeljal se je že do Ino-mosta, toda tam se je skesal in vrnil ter na po-vratku proti domu zblaznel. V vlaku je butalz glavo ob steno in hotel ponovno skočiti "skozi okno, kar pa so sopotniki preprečili. Odpeljali so ga v blaznico,'kjer je umrl že naslednjega dne. n. Nesreča. Tomaž Vogelnik iz Predtrga pri Radovljto, ki je pred kratkim pogorel, se je pri nakladanju lesa v gozdu, ki so ga darovali usmiljeni Ijuaje pogorelcem, zlomil desno nogo. n. Ogenj v gimnaziji. V gimnaziji v Gornjem Milanovcu v Srbiji so se vnele* saje v dimniku, nakar je nastal ogenj, ki so ga pa kmalu pogasili. Skoda znaša 20.000 K. n. Smrt velike dobrotnice srbskih sirot. *V Bajni Bašti v Srbiji je umrla te dni Angležinja, gospa Haberfeld, velika dobrotnica srbskih sirot Dolga leta je vse svoje moči posvečala skrbi v j navadi po vsem Slovenskem, a se je žal skoro vojni osirotele srbske dece. V oporoki je zapustila vse svoje premoženje domu, ki ga je ustanovila za vojne otroke. n. Star hudodelec aretiran. V celjskem okrožju so napravili te dni orožniki bogat plen. Posrečilo se jim je namreč izslediti že dolgo časa zasledovanega in cele vrste tatvin osumljenega hudodelca Ivana Poznika. Pri njegovem delu mu je bila zvesta družica njegova priležnica Katarina Meden, ki so jo istotako zaprli. n. Požar v gozdu. Dne 21. t. m. so se otroci igrali v gozdu barona Twikla pri treh ribnikih v Mariboru. Zažigali so suhljad in vsled nepazljivosti povzročili velik požar, ki je uničil precejšen del gozda. n. Tihotapci s tobakom so zalega, ki daje verižniškemu uradu silno mnogo posla. Kljub temu, da se postopa ž njimi jako strogo, se vendar še vedno nočejo lotiti poštenega dela in njih število vedno bolj narašča. Pretekli teden so ustavili v škofji Loki kar celo družbo teh maloprid-nežev in jim zaplenili nad 2000 zavitkov tobaka, katerega so skušali vtihotapiti čez demarkacijsko irto. Policija je obsodila vse na denarne globe od 100 do 300 K in zapore od 5 do 15 dni. n. Skozi streho so v noči od 23. na 24. t. m. •'drli roparji v hišo 601etne posestnice Marije Perdanove v Zgornjem Kašlju. Najprej so napadli staro ženico in ji zadali s sekiro dve težki rani na glavi, tako da se je onesvestila, nato pa s silo odprli vse ornare in predale in pokradli, kar ;im je prišlo pod roke. Vzeli so ji tudi 6000 K denarja v gotovini. Aretirane so bile tri osebe, ki ■o osumljene roparskega napada. Zločin je bil razkrit šele naslednji dan zjutraj. Sosedom se je namreč čudno zdelo, kako da je pri Perdanovi še vedno zaprto, na strehi pa odprtina. Perdanova ima poleg poškodb na glavi še desno roko v zapestju zlomljeno in odsekan levi mezinec. n. Razbojništvo. V vasi Selišče v dubrov-niškem okraju v Dalmaciji je pretekli teden deset oboroženih oseb vdrlo v stanovanje posestnika Pavla Baletina. Njega in njegovega brata so zvezali, ženo in otroke zaprli v kuhinjo, nato pa se spravili na delo. Pokradli so vso zlatnino in denar, skupno za 50.000 K vrednosti. Razbojniki so bili v stalnih stikih z Baletinovo služkinjo, ki jim je dala vsa navodila in podatke. Nezvesto služkinjo so že zaprli, za razbojniki, ki so pobegnili s plenom, pa so izdali tiralico. n. Psa zastrupili — nato pa vlomili. Neznani zločinci so dne 15. t. m. ponoči sklenili, da vlomijo v hišo posestnika Rezarja v Ljubečni na Štajerskem. Edina ovira jim je bil posestnikov veliki pes-čuvaj, kateremu so se previdno približali, nato pa ga zastrupili. Posestniku so pokradli znatne množine mesa in klobas. n. Zapuščina princa Mirka črnogorskega zarobljena. Princ Mirko črnogorski, ki je 1.1917. umrl v nekem sanatoriju na Dunaju za jetiko, je imel svoječasno ljubavno razmerje z neko Dunajčanko. Sad razmerja je bilo dete, ki so mu dali po materi ime Natalija. Ker je princ kmalu nato umrl, je bivša prinčeva ljubica zahtevala vzdrževalnino za otroka od kralja Nikole, ki pa je zahtevo odklonil. Dunajsko sodišče je zato odredilo, da se vsa Mirkova zapuščina, ki je spravljena pri nekem špediterju na Dunaju, zarubi in proda na javni dražbi. h. Belokranjske pisanice. V izložbi Umetniške propagande. Sodna ulica, so razstavljene pisanice, ki so jih opisale naše vrle Belokranjice iz Adlešič in okolice. Vzorci na njih so kaj lepi. Opisovanje pirhov je bilo pred davnimi časi v povsod opustila, le v Belikrajini jih tupatam še opisujejo. Da se ta prelepa navada nanovo oživi, je šolsko vodstvo v Adlešičih spodbudilo tamošnje žene in dekleta, da so se zopet oprijele tega lepega običaja. Poslalo nam je prelepo zborko pisa-nic na naš trg. Ker so sedaj draga jajca, draga barvila, in ker je transport zvezan z velikimi troški, je naša dolžnost, da pokupimo vso poši-ljatev. S tem bodemo pokazali, da imamo razumevanje za našo narodno umetnost, obenem pa bomo spodbudili naše Belokranjice, da nam prihodnje leto zopet pošljejo tako zbirko. Namesto italijanskih pomaranč, podarimo prijateljem in znancem za Veliko noč belokranjskih pisanic. Razno. r. Odkritje nove podzemske reke. Na otol&i Filipinih so odkrili podzemsko reko, po kateri se more najmanj 4 km daleč veslati s čolnom. Prostor, skozi katerega teče reka, je na več krajih razširjen v krasne podzemske jame z divnimi kapniki. r. Božjast so imeli večkrat tudi duhoviti in zgodovinsko znameniti ljudje, kakor n. pr. apostol Pavel, perzijski kralj Kambiz, Aleksander Veliki, Julij Cezar, Napoleon, avstrijski nadvojvoda Karel, češki kralj Vaclav, papež Pij IX. in ustanovitelj frančiškanskega reda Frančišek Asiški itd. r. Kaj je denar proti življenju. Francoska revolucija jih je spremila mnogo na morišče. Med njimi je bil tudi popolnoma slep, a zelo bogat trgovec. Ko so ga pripeljali, da mu odsekajo glavo, je do zadnjega trenutka kričal na ves glas: „Imam 18 milijonov frankov premoženja. Evo vam jih! Vzemite vse! Poklonite pa mi življenje!" r. Take so! V Tuluzu na Francoskem je skočila v vodo mlada, lepo oblečena gospa. Po daljšem in ^rudapolnem delu so jo potegnili iz vode in spoznali v njej soprogo visokega uradnika. Truplo so prepeljali takoj na njen dom in našli tam pismo, v katerem javlja svojemu možu, da si vzame življenje zato, ker ji je šivilja popolnoma skazila novo dragoceno obleko. Koncem pisma prosi svojega moža odpuščanja in mu priporoča, naj napravo njenega mrtvaškega oblačila naroči drugi, spretnejši šivilji. r. Spomenik avijatiku Vedrinu. V Parizu nabirajo darove za spomenik slavnemu francoskemu letalcu Vedrinu, ki se je lansko leto na nekem poletu ubil. Vedrin je bil rarnreč pravi apostol francoskega letalstva. r. Ali spimo predolgo? V splošnem prevladuje naziranje, da mora človek spati 8 do 9 ur na dan. Nasprotnik tega nazora je slavni ameri-kanski iznajditelj Edison. On pravi, da je nazor o tolikem spanju le odsev tistih časov, ko naši predniki niso poznali luči pa pri temi niso vedeli drugega delati kakor spati. Po njegovem mnenju sta dve ali tri ure spanja na vsakih štiriindvajset ur za cdrastlega človeka zadosti. On sam se ravna tudi po tem načrtu. Menda ga bo redko kdo posnemal. Vendar pa vidimo, da razni ljudje n:nogo manj spe kakor 8 ur na dan in ostanejo vendar popolnoma zdravi. Na primer mornarji. Na ladjah imajo vsi po 4 ure počitka in 8 ur dela. To je vsekakor na 24 ur osem ur spanja; a če pomislimo, da se ne da kar tako na povelje spati, odštejemo lahko najmanj dve do tri ure. Bolniške strežnice, ki imajo nočno službo, nado-meste s petimi urami spanja cele noči. Morda je pri tem odločilna navada, kako si človek dan razporedi. Zadnje vesti. (Nadaljevanje 1. strani.) RODZJANKO V BEOGRADU. LDU. Beograd, 27. marca. Bivši predjednik ruske dume Rodzjanko je bil sprejet od prestolonaslednika v avdijenci. WILSON PROTI PODPISU MIRU Z NEMČIJO. LDU. Berlin, 27. marca. (ČTU.) Iz Londona poročajo: „Times" javljajo iz Washingtona, da je Wilson sklenil, izjaviti svoj veto proti morebitnemu senatnemu ukrepu, ki bi proglasil konec vojnega stanja med Zedinjenimi državami m Nemčijo. PRED LJUDSKIM GLASOVANJEM V TB-SINSKEM OZEMLJU. LDU. Praga, 27. marca. (CTU.) Kakor poroča „Tribuna", je mednarodna komisija za ljudsko glasovanje določila pogoje za plebiscit na tešinskem ozemlju. Glasovale bodo vse osebe, ki so imele dne 1. avgusta 1914. na tem ozemlju domovinsko pravico in so dne 1. januarja 1919. iz. polnile 20. leto. Nadalje osebe, ki dokažejo, da s* v trajnih stikih z deželo, in končno oni ruoški, ki so sicer po 1. avgustu 1914. bivali v tujini, pa so bili v službi kake zavezniške armade. Duhovščina hujska posle. Ljubljana, 29. marca. Zadnji čas ojjažamo, da se je pri nas vrgla katoliška duhovščina na posle ter jih začela hujskati proti gospodarjem. Na deželi je duhovščina v tem oziru sicer še precej previdna in prikrita, v Ljubljani pa je že ustanovila takozvano organizacijo služkinj in kuharic, katere glavni namen je, pregovarjati ženske za boj proti gospodinjam in gospodarjem. Pod pretvezo stanovske razredne organizacije zbirajo mladi kaplani — tudi kak župnik je vmes — posle, jim obetajo mehke postelje, za hrane pečenko in bel kruh, razun tega pa jim ubijajo v glavo, da so nespametne, če ne zahtevajo večjega plačila. Duhovščina terja od poslov, da naj gospodarja ne dela na dan več kot osem ur, kjer pa že to ni mogoče, pa naj zahteva najmanj devet ur počitka. Ljubljansko organizacijo poslov nameravajo raztegniti tudi po deželi. — Poslom ugaja družba mladih duhovnikov, ki so vsi „fejst" fantje, zlasti ker jim obetajo nebesa že na tem svetu. Komaj pa je začela duhovščina zbirati pošle, že je pokazala, da ji ni toliko za njih blagor, kot zato, da izrabi politično najmanj izšolane ljudi za kle-rikalizem in svojo stranko. Posli pripovedujejo, da so morale vse organizirane kuharice duhovščini priseči, da bodo zahtevale od svojih gospodarjev, naj pri bodočih volitvah voh j o farovško stranko. Če jim gospodar tega ne obljubi, jim morajo odpovedati službo. Pri več ljubljanskih gospodinjah so posli že pričeli izvrševati svojo prisego. Zavedni gospodarji so seveda take posle kratkomalo odslovili, ker se ne dajo politično ko-m.andirati od svojih kuharic. Značilno je,' česa se katoliška duhovščina poslužuje za politično borbo. Vse jim je dobro. Vzbujajo sovraštvo in razdirajo družinsko slogo, menda vse za božjo čast in sveto vero. Možje, bodite oprezni, da vam ne bodo misijonarji kaplani in fajmoštri zmešali žensk in poslov sploh. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Stritarjema ulica tte i. I PidmžiiGs v Splitu, Trstu, Celovcu, Sarajevu. Borisi. Celju Mariboru in Borovljah; bančna ekspozitura v Ptuju. jsr:: k 5o,ooo.ooo — okrog Telefon it. 261. Sprejema vloge na knjižite in tekoti račun pral ugodnemu obrestovanju. Knpal° in prodaji vso vrsto *r«dno«tnib papirjev, = valut in dovoljale vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslO'iliif>w>iiiu ohi-PMinaujo Reulul itavk plan« hnuKa '■/ «vi>jfK» Kupuje lit prodaja« l»f»i/.<-. valute. »remontu* om.irjf i M 2SHOOtlra: Meulce, itevi: [.-.tuOP.!>>■ papirjv Itd tzdaja: (Vke. t>ak»zmr<- n>- akt>.tnn ■>« »«» tu- iu Mi.ftinrk* niPHTa Oaje predujme« n« «rfiio«wtur papirje m ua r>i»lft> 'e7.e<*e v i« v.iii, .k i*iti«£itt. '»air ttvottttk*-krH- 'tf (Miri ii»itiff»■!r.o>4 i Prevzemat horau« ohrnr-il* to jib izvrSuje naj- inluiUieje. ., Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon st. 2S7.