letnik XXII	številka 2	februar 1985
Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
V TGA Kidričevo smo spet po dolgem času primerno proslavili slovenski kulturni praznik. Veseli ugotavljamo, da .proslava ni bila edini kulturni dogodek v TGA, ampak ile ena od akcij, ki jih uspešno organizira komisija za kulturo ipri KOOS TGA. Razstave različnih umetniških del v razstavišču Aluminij (slik, lutk, fotografij, interaij,...) so že postale sestavni del našega delovnega dne. Velik interes za obisk posameznih kulturnih prireditev v Zagrebu ali Ptuju, ogled monodrame Ota Mesariča v TOZD Predelava, ipotrjuje, da se mnogi delavci TGA zanimajo tudi za ta področja življenja, ki ga mnogi ob vsakdanjih težavah in problemih zaničljivo odrivajo.
Nastopajoči na proslavi v Kidričevem so navdušili s svojim programom, čeprav je bil za mnoge v dvorani program pravo presenečenje. Pevci pevskega zbora AKORD 84 iz Ljubljane pod vodstvom Jožeta Fiirsta so navdušili z zelo Kvalitetnim izvajanjem umetnih pesmi.
Recitatorke Gledališča Ptuj Vanja, Jasmina in Sabina so zelo sproščeno predstavile nekaj Prešernovih pesmi.
Na podobnem .nivoju je bil tudi nastop plesne skupine T4 — iz -.Kluba mladih na Ptuju pod vodstvom Mire Miijačevič. Navdušili so s svojim programom, za katerega so dobili priznanja že na Dnevih plesa v Cankarjevem domu v Ljubljani. Mnogi so prvič videli »na živo« izrazni ples in menim, da niso bili 'razočarani.
Vsi izvajalci so pokazali izredno visoko kvaliteto umetniškega izvajanja, ki je navdušila. Pokazali pa so tudi, da je sprejemljiva marsikatera nova oblika kulturnega izražanja, če je le na dovolj visokem kulturnem nivoju.
Prepričani smo, da bomo nadaljevali z organiziranjem podobnih kulturnih prireditev v TGA, ter na ta način vsaj priprli (če ne odprli) vrata kulturi, ki nam bo pomagala premagovati sedanje težave in probleme. Ne pozabimo, da je ravno kultura najbolj vzpodbujala premagovanje največjih težav v naši zgodovini!
Božo Glazer
Kiro Gligorov na obisku v TGA
Člana predsedstva ZK SFRJ Kira Gligorova so na obisku v naši delovni organizaciji spremljali: Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj, Karl Žmauc, sekretar obč. konference ZK Ptuj, Janko Bezjak, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, Dimče Stojčevski, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj.
Kiro Gligorov si je najprej ogledal obrate tovarne glinice z obvozom, nato se je pa ustavil v hali A elektrolize, kjer mu je Ra-denko Salemovič obrazložil proizvodni proces in problematiko okrog proizvodnje aluminija, predvsem delovne pogoje v katerih delajo delavci v elektrolizah.
Na razgovorih, ki so bili v pisarni predsednika kolegija je visokega gosta pozdravil predsednik kolegija Danilo Toplek, mu predstavil delovno organizacijo, predvsem pa potrebo po novi investiciji. Povdaril je rentabilno proizvodnjo aluminija v naši tovarni, ki jo je istočasno povezal s. problematiko delovnih pogojev v katerih postajajo delavci invalidi. Modernizacija je že zaradi tega nujno potrebna. Kritično mu je prikazal tudi problematiko okrog zbiranja , dovoljenj za 'registracijo pogodbe o nakupu tehnologije in pri tem povdaril, da ima vsak uradnik zveze ali republike mnogo večji vpliv na dohodek oz. investicijo, kot poslovodni delavci, samoupravni organi oz. delavci organizacij združenega dela kjer se namerava izvesti kakšna nova investicija. Od-
Predsednik kolegija, Danilo Tpplek je nadalje gostu obrazložil finančno konstrukcijo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija in način poslovanja v okviru sestavljene organizacije združenega dela UN1AL, predvsem na osnovi skupnega prihodka.
Ko je Kiro Gligorov ocenjeval našo proizvodnjo, izkušnje pri proizvodnji aluminija in finančno konstrukcijo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija je ‘izrazil zadovoljstvo, da velik del investicije pokrivamo z lastnimi sredstvi (akumulacijo, amortizacijo in dohodkom) in da so sovlagatelji v tako velikem številu zainteresirani za razvoj in proizvodnjo aluminija v Kidričevem. — Če nekdo dela 30 let v sektorju aluminija, ve kaj je osnova — ima Izkušnje in se zaveda vseh posledic nove investicije. V bodoče bo moral vsak investitor tako ravnati. Iz teh razlogov bi bilo zelo težko zadržati projekt TGA, še posebej zato, ker ste v TGA prepričani, da ima aluminij bodočnost im da ni substi-tutov,. ki bi ga v bodoče nadomestili (plastika). Če pogledamo nekoliko nazaj se je govorilo, da bodo, umetna vlakna nadomestila bombaž, razvoj je 'pa pokazal, da se to ni zgodilo, prav tako je povedal primer, da se je predpostavljalo, da bo vsa tekstilna industrija prenešena v nerazviti svet, vendar se to tudi ni zgodi-
lo.	Tako Slovenija ne bo razvijalo samo elektronike, robotike, ampak bo potrebovala in morala
vedeti pa je potrebno, da vsi ti delajo in živijo za to in iz tega dela dobivajo svoj osebni dohodek.
Vsi, ki vodijo politiko, se morajo zavedati pomembnosti. So meje med političnimi odločitvami in gospodarstvom. Politika mora pomagati razvoju gospodarstva. O pristojnosti administracije se že pogovarjamo, vzeti ji je treba te pristojnosti. Vedeti je pa potrebno, da delovne organizacije brez splošnega plana tudi me morejo poslovati oz. se razvijati, Posebej kadar gre za nastopanje na zunanjih tržiščih, — moramo imeti tudi družbeni nadzor.
Politika se mora vrniti v svoje okvire. V ustavi je to urejeno im je mi potrebno v ničemer spreminjati, kljub temu, da slišimo v zadnjem času tudi zahteve po ustavnih spremembah. Družbeno politične skupnosti me morejo biti rnvestitorjjjrazen izjem, kar pa urejuje zakon (Karavanški predor, proga do Albanije).
Politika se torej mora vrniti v prvotno zamišljene okvire. Ni potrebno menjavati ustave, ker se lahko vsi dolgoročni programi izvajajo v okviru sedanje ustavne ureditve. Mnogo zakonov bo pa potrebno menjati oz. ukiniti. Novi zakon o cenah Ima za posledico, da je nehalo veljati več podzakonskih predpisov in ukinjajo se tudi organi za izvajanje tega zakona. Poskrbeti bo potrebno, da bodo upravni organi izdajali čim manj soglasij, ker so takšna soglasja odvečna. Vse to je pa težki proces, zarodi tega, ker ve-
liko število ljudi zgublja delo in položaje in to vse od temeljnih organizacij do federacije. Sedanji sistem je zahteval mnogo dela in mnogo ljudi, ki delajo v administraciji in so delali zaradi tega, da so lahko panirali državnim organom. Če primerjamo da vsaka inovacija prinese neko novo vrednost, na drugi strani pa Imamo 100 uslužbencev, ti pa samo trošijo, — ni od tega gospodarske koristi.
Samoupravljanje se uveljavlja, potrebno ga je pa [racionalizirati in izvajati tako, kot je bilo prvotno zamišljeno. Na zborih oz. referendumih se odloča o osnovnih stvareh, samoupravni organi odločajo o politiki, vse drugo je pa izvrševanje, ki spada v pristojnost izvršilnih in poslovodnih organov.
Ob koncu obiska Kira Gligorova so predstavniki delovne organizacije odgovarjali na vprašanja našega gosta, ki so se nanašala na najrazličnejše probleme, predvsem pa na oskrbo in ceno električne energije. Povedali so mu, da se je cena električne energije za nas v preteklem letu povečala za 129,7 % lin da. znaša v strukturi gene aluminija že 24 %, normalni procent je pa okrog 20 — 22.
Ocenjujemo, da bo kljub vsem težavam poslovno leto v TGA uspešno zaključeno, je povedal predsednik kolegija in zaželel visokemu gostu obilo uspehov pri njegovem delu ter da bi nas čiimiprej ponovno obiskal.
K.-n.
govornosti za investicije pa ne nosi administracija, ampak v vsakem primeru ta odgovornost odpade na organe in delavce, kjer se investicija izvede Z.adnji mesec samo prosimo pni raznoraznih organih v Beogradu za dovoljenja, vendar nas odlagajo na najdaljši možni rok, vedeti pa je potrebno, da se vsak dan naša investicija podraži za milijardo starih dinarjev. Če se kdo hoče vmešavati, mora nositi 'tudi posledice.
imeti tudi druggo Industrijo, kot je proizvodnja primarnih surovin (aluminij, jeklo, železo, kemično industrijo itd.).
Pozdravil je tudi prizadevanja TGA na modernizaciji elektrolize, hale B in se strinjal, da se ponovno ne razvija neke nove tehnologije, če je ta že razvita in jo je mogoče kupiti. Tu je TGA na pravi poti, je dejal.
Motenj je mnogo — povzroča jih predvsem administracija, sekretariati preverjajo vse projekte,
Foto: Zvonko Kozoderc
Prava naslada mi v tem, da najdeš resnico, temveč, da jo iščeš.	L. N. Tolstoj.
Resnica je edina stvar, ki ne more olepšati in brez katere se propade.	ROSTAND
Kdor nie vidi obe strani nekega vprašanja, sploh ničesar ne vidi.	Wilde
Disciplinski ukrepi
1.	Vahiid HAJDAREVIČ, mat. št. 5689, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen uk rep javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
2.	Hašim HAJDAREVIČ, mat. št. 6710, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
3.	Mileta MILENKOVIČ, mat. št. 5347, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega raz merz a, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % 'enomesečnega O,D.
4.	Leopold Hočevar, mat. št. 6708, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, 'nevestno opravljal svoje delo, se neprimerno vedel, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesece.
5.	Jordan GROŠELJ, mat. št. 4799, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
6.	Polda SKUŠEK, mat. št. 4857, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin’ Trbovlje, prinesla v temeljno organizacijo alkoholno pijačo, izrečen ukrep — javni opomin.
7.	Fifet -KULOVIČ, mat. št. 6762, Iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep Lft prenehanje delovnega razmerja, odio ženo za dobo 3 mesece im plačilo pavšalne odškodnine v znesku 30 % enomesečnega- OD.
8.	Milenko VASOJEVIČ, mat. št. 5964, iz tozd Livarna lahkih barvnih kavi,n Trbovlje, neopravičeno izostal z -dela, Izrečen ukrep — opomin im plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
9.	Andrej CENTRIH, mat. št. 477-0, iz tozd Livarn-a lahkih barvnih -kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za -dobo 12 mesecev im plačilo pavšalne odškodnine v -znesku 40 % enomesečnega OD.
10.	Zlatko GREGOREC, mat. št. 6685, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % eno,mesečnega OD.
11.	Miran LIPOVAC, mat. št. 6349, iz tozd Promet, zamudil na delo, izrečen -ukrep javni opomin.
12.	Branko VINKLER, m-at. št. 531 n> i;z to-z-d Tovarna glinice, zamudil na delo, izrečen ulkrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za -dobo 6 mesecev.
13.	Vladimir ATANASOV, mat. št. 6218, iz tozd Proizvodnja alu-
minija, neopravičeno izostal z do la, izrečen ukrep —- javni' opo-mim./im, plačilo..- pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
14.	Martin EMERŠIČ, mat. št. 6584, iz tozd Tovarna giiin-ice, -neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni oipo-m-iin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku
4	0 enomesečnega OD.
15.	Janez FAJFARIČ, mat. št. 5405, iz tozd Promet, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, -izrečen ulkrep — opomin -in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
16.	Ma-rjan KLANEČEK, mat. št. 5579, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
17.	Silvo PREDIKAKA, -mat. št. 6516, i-z tozd Proizvodnja aluminija, ni upošteval -navodil zdravnika, izrečen ukrep — javni opomin.
18.	Franc DEBELAK, mat. št. 6692, iz tozd Tovarna glinice, ne opravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
19.	Marjan LENART, mat. št. 6548, iz tozd Proizvodnja aluminija, -neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrepfžr- javni opombi in -plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
20.	Marjan KIRBIŠ, m-at. št. 6181, iz tozd Proizvodnja aluminija, samovoljno zapusti! delovno mesto, izrečen ukrep — opomin.
21.	Jože DOBRUN, mat. št. 5666, iz tozd Vzdrževanje, predčasno zapustil delovno organizacijo, -izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za -d-ob-o 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku
5	% enomesečnega OD.
22.	Franc RIBIČ, mat. št. 2943, iz tozd Vzdrževanje, bil -na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen uikrep — opomin.
23.	Franc VERŠIČ, ma-t. št. 6485, -iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep ■—• prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in .plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
24.	Jože ZAJŠEK, mat. št. 6579, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, -izrečen ukrep — o-pomi-n in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
25.	Danilo. REIHSS, -mat. št. 5650, iz tozd Proizvodnja alumi nija, samovoljno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin.
26.	Sta-n.ko DREVENŠEK, mat. št. 3594, -i-z tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno -izostal z dela, -izrečen -ukrep opornim -in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
27.	Franc TAŠNER, -mat. št. 2409, iz tozd Proizvodnja alumi-
nija, hotel nesti v delovno organizacijo 5 litr-ov vi-n-a, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 2 meseca.
28.	Franc DEBELAK, mat. št. 1498, iz tozd Proizvodnja aluminija, protipravno h-otel prilastiti družbeno lastnino, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev.
29.	Franc KUKOVEC, mat. št.
5880, iz tozd Promet, prekoračil tov-a-rniško o-graj-o, izrečen ukrep jl§- opomin.	A. Š.
Kaj so sklenili o metalurgiji
XXXIII. Posvet o metalurgiji im kovinskih g radivi h je bil združen z Znanstveno-tehmaloškim posvetom »Usmeritve dolgoročnega razvoja slovenske metalurgije« v dneh 4. i-n 5. oktobra 1984 v Portorožu.
N-a po-svetu je bilo 116 udole žencev iz DO materialne proizvodnje, iz slovenskih univerz, iz ra-z-iskovalnlih organizacij, JA i-n iz org-amiz-acij ZD drugih dejavnosti.
Na programu je bila obravnava razvojne problematike na področju proizvodnje jekla, barvnih ko-vi-n in -litin. Posebni prispevki so -obravnavali -razvojne in -raziskovalne načrte v proizvodnji in predelavi jekla, barvnih -k-ovi-n, litin železa -in barvnih k-ovi-n, eden pa je analiziral potrebe industrije vozil po kovinskih gradivih. Poseben je bil n-a dolgoročnih usmeritvah tehnološkega raz-vioja.
Vsebina predstavljenih prispevkov -kaže, da se slovenska metalurgija pol.no zaved-a težavnega položaja, v katerem je naša družba. Zaveda se, da j,e izvor imn-o-glh težav v zgrešenih j zasnovah planiranja za 70. leta. V tem o-b •dobju je naša- družba, tudi z delom akumulacije ustvarjene v metalurgiji, -močno pospešila razvoj nekaterih dejavnosti, ki pa danes ne dajejo tistega, ka-r smo pričakovali; Še več, nekatere -med nj-i-mi -predstavljajo za družbo veliko breme im porabljajo za -kritje svojih izgub nemajhen delež akumulacije ostalega slovenskega gospodarstva. V okviru da-ni-h možnosti je -metalurgi j a napredovala le -počasi, mnogo preveliko pa je bilo v SRS zaostajanje -pri osnovnih dejavnostih, delu proizvodnje -jekla in proizvodnji aluminija. Tu danes zao-sta-jamo toliko, da velikih -stroškov -proizvodnje -ne more po.knit|Sno'be-no še -tako prizadevno -delo i-n boljša organizacija, temveč le uvedba sodobnih proizvodnih procesov. Z uvedbo sodobne tehnologije je o-b večji proizvodnosti in za tretjino -manjši porabi energije -na en-o-to proizvoda, -predvidena tudi nižja proizvodna cena. Nič manj pa ni -pomembno dejstvo, da bo nova proizvodna oprema omogočila humanizacijo dela, obvlada-
POPRAVEK
V pn/i številki glasila Aluminij so bhi za eno kršitev pomotoma dva irai objavljeni ukrepi spodaj navedenih delavcev, katerim se za napako opravičujemo in prosimo za razumevanje.
Ivan Bauman, Janez Tomasi-no, Janez Gerečni-k, Štefan Skrbinšek, Franc Intihar, Alojz Kolednik, Drago Horvat, Viktor Bi-qec, J o že H-liš, Franc Ca.fut-a, Jože Soršak, Martin Emeršič, Al-o-jz Kodrič, Al-oj-z Golob, Ma-rjan. Kolar, Bogdan Kerle, Ivan Zadravec, Miiran Lipovec.	A. Š.
na posvetu
ni bo-d-o problemi ekologije in dosežen bo n-o-v korak -v raču-nai-niškom vodenju proceso-v. Z novo i-n sodobno 'proizvodnjo bo v precejšnji -meri zagotovljena oskrba strojne, a-vtomobiiske, kovinsko predelovalne, elektro-kovinske i-n elektronske industrije s cenovno konkurenčnimi in kvalitetnimi osnovnimi repr-o,materiali, pri če mer velja omeniti, -da so te 'industrijske dejavnosti tud-i osnovni nosilci razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2000 in še da-I-je.
Interes združenega dela za obnovo dela proizvodnje jekla im proizvodnje aluminija je najbolj izpričan z dejstvom, da so pri finansiranju programa obnove združena sredstva -organizacij združenega dela -iz cele države, pri če-mler je večina iz SRS.
Sredstva, ki so potrebna za realizacijo programa -i-n aluminija, so samo del letnega -prihodka SOZD-ov Slovenske železarne i-n Un-iai. Zato udeleže-noi posveta odklanjajo mnenje, da uresniče-nje teh načrtov bistveno siromaši -možnosti -za razvoj drugih dejavnosti.. Metalurgija n-e zavira ra-z-vo-ja -drugih pa-no-g proizvodnje, -posebn-o pa ne tistih, ki -naj bi bile nosilke proizvodnje konec stoletja. Družbo želi le opozoriti, da je potrebno -njen -pomen oceniti v okviru Industrijske dejavnosti -ko-nec stoletja, real-no pa je potrebno oceniti tudi -resnične razvojne možnosti -dejavnosti, ki so proklamirane -nosilke razvoja. Zahteva, da se že danes oceni, koliko naj b-i te -dejavnosti -prispevale k družbenemu -prihodku ko-nec stoletja, da d-ružba ne bo znova planirala na premalo pre tehtanih temeljih, kot se je to zgodijo v 70. letih, -ko je tudi del akumulacije -metaliurgije šel za pospešen razvoj dejavnosti, ki so danes za družbo breme. Opozoriti je -potrebno, -da smo v Sloveniji v 70 letih -kot neperspektivne -ra-zan metalurgije ocenjevali tudi nekatere druge dejavnosti, na primer -tekstil, da pa so -danes -te dejavnosti ži-ve, -proizvodno -uspešne -in ustvarjajo pomemben del družbenega prihodka.
Za modernizacijo proizvodnje dela jekla «in proizvodnje alumi-
nijo so pripravljeni strokovno in gospodarsko dobro pretehtani načrti in le z uresničitvijo teh načrtov bo omogočeno dolgoročno oskrbovanje strojne, avtomobilske, kovinsko predelovalne, ele-ktrokovinske in eelktronske industrije z repromaterialom. Izčrpna analiza nove proizvodnje kaže, da obremenitev republiške energetske bilance ne bo tolikšna, kot misli javnost ina osnovi nepopolnih informacij. Kot primer navajamo, da bo proizvodnja aluminija v elektroenergetski bilanci udeležna z manjšim deležem kot je danes in ta delež ne bo večji od 5 % pričakovane skupne porabe elektrtoenergije v v SRS. Z ukinitvijo proizvodnje jekla po Siemens Martinovem postopku bo v jeklarstvu praktično ukinjena poraba uvoženega mazuta.
Udeleženci opozarjajo javnost, da na primer danes kompleks proizvodnje in predelave aluminija ustvarja neto devizni prihodek 5.000 $ na delavca. To je več kot je mogoče pričakovati, da bodo konec stoletja dosegle mnoge dejavnosti, ki so nosilke industrijskega razvoja. Nič manj ni pomemben podatek, da se danes izvaža 16 % proizvodnje jekla in aluminija. To je sicer velika škoda, saj bi bilo mnogo rentabilneje, da bi se kovinska gradiva uporabila za izdelavo izvoznih proizvodov višje stopnje v vseh vejah industrije. Prav izvoz repromateriala pa je dokaz, da naši proizvodi višje stopnje niso konkurenčni v tujini do te .mere, da bi v okviru zeproverig zagotovili potrebna devizna sre dstva tudi za metalurgijo. Sprašujemo se, ali je v obdobju do leta 2000 realno pričakovati tozadevne spremembe. Opozarjamo tudi, da današnje projekcije kažejo, da ni računati na pomembno povečanje oskrbe iz ostalih delov Jugoslavije.
Različni dokumenti skušajo predstaviti metalurgijo in vso proizvodnjo in primamo predelavo kovinskih gradiv kot tehnologijo preteklosti. Pred sprejet-
jem razvojnih dokumentov se ustvarja isto neugodno ozračje kot v 70 leti,h. Metalurgija ni dejavnost preteklosti, saj (predstavlja proizvodnja in razvoj novih kovinskih gradiv v razvitem svetu eno ključnih razvojnih tehnologij, ki je še .posebej s strateškega vidika izredno pomembna. Za slovensko metalurgijo pa je še posebej značilno, da sprejema sodobno tehnologijo iri je na ne katerih področjih v svetovni razvojni konici.
V metalurških DO ni samo NC in CNC strojev za obdelavo kovin, ampak računalniki vodijo tudi procese, npr. proizvodnjo jekla, kovanje, hladno predelavo, p retai jeva nje pod žlindro in del namenske proizvodnje. Metalurgija tudi uspešno sledi svetovnemu razvoju na ipadročju procesov sekundarne metalurgije, vse procesno znanje In velik del opreme domačega izvora je plod lastnega raziskovalno razvojnega dela. Slovenska .metalurgija proizvaja najzahtevnejša kovinska gradiva, ki jih potrebuje sodobna industrija, pri tem pa nima nobene tuje licence.
Udeleženci so obravnavali tudi zasnovo in vsebino dolgoročnih načrtov razvoja tehnologije in raziskovalno razvojnega dela na temeljnih področjih metalurgije. Obravnava je pokazala, da stopa metalurgija v bodočnost dobro pripravljena. Način timske in projektne organizacije, ki je. bil zasnovan v tem srednjeročnem obdobju, kaže pozitivne učinke v tem, da se zajema celo področje in povezuje različne DO znotraj in zunaj panoge. Delo je pri tem usmerjeno na področja, kjer so največji problemi in realne možnosti nakazujejo več uspeha.
Udeleženci posveta ugotavljajo, da se je v Sloveniji v preteklosti premalo vlagalo v raziskovanje mineralnih surovin za ko vine, zato so slovenske rudne zaloge relativno manj poznane od zalog drugod v SFRJ. To otežuje planiranje domače proizvodnje nekaterih kovinskih gradiv in oskrbo nekaterih sektorjev kovinsko predelovalne in elektroko-
viinske Industrije. Zato je .potrebno namenjati v bodočnosti več .'sredstev tudi za raziskave kovinskih rud v SRS.
Udeleženci so v nadaljevanju posveta obravnavali tudi predloge raziskovalnega dela za leto 1985, v posterski obliki pa so bili .predstavljeni dosežki raziskovalnih nalog, ki so bile v letu 1983 finansirane iz sredstev združenih v Raziskovalni skupnosti Slovenije ter v Posebnih raziskovalnih ■skupnostih 2 in 3. Javna predstavitev in obravnava sta .pokazala, da je metalurgija na .področju raziskovalne dejavnosti tako organizirana, da je vsem zainteresiranim znotraj metalurgije in zunaj nje omogočen vpogled v de lo, kritika vsebine in kvalitete dela ter dajanje predlogov za spremembe In dopolnitve.
Udeleženci .posveta so sprejeli naslednje sklepe:
—	Modernizacija dela proizvodnje jekla in proizvodnje aluminija je nujna zaradi razvoja strojne, avtomobilske, kovinsko predelovalne, elektrokovinske in elektronske Industrije. Oskrba teh vej industrije z osnovnimi cenenimi in kvalitetnimi repromateri-ali je za slovensko gospodarstvo izrednega pomena. S posodobitvijo dela proizvodnje jekla i.n aluminija se razrešijo tudi do sedaj nakopičeni energetski, ekološki in socialni problemi ključnih metalurških panog. Te panoge so v preteklosti in sedanjosti ustvarjene v slovenskem prostoru velik delež družbenega prihodka. Le z modernizacijo je mogoče ta delež tudi zadržati:
—	Ni upravičeno mnenje, da bodo vlaganja v metalurgijo osiromašila razvoj .drugih dejavnosti. Za njeno modernizacijo so potrebna sredstva, ki so primer Ijiva z delom njenega letnega prihodka. Relativni .delež porabe energije v skupni .porabi SR Slovenije pa bo konec stoletja pri uresničenih naložbah v modernizacijo celo manjši kot danes, proizvodnja jekla .pa ne bo več odvisna od uvoženega mazuta:
—	Ni gospodarno, da se danes izvaža neposredno \6 %
proizvodnje jekla in aluminija, pri čemer se dogaja, da velik kompleks ostalih industrij .iste materiale uvaža. Potrebno je zagotoviti, da se bodo kovinska gradiva izvažala v proizvodih, v katere bo vloženo več dela i.n znanja;.
— Udeleženci smatrajo, da so raziskave, ki so bile v letu 1983 finansirane iz sredstev zbranih na ravni RS Slovenije, dale kvalitetne rezultate, ki so za stroko pomembni z domačega in tujega vidika in upravičujejo trud in sredstva zanje .porabljena; “'— Udeleženci sprejemajo načrt raziskovalnega dela za leto 1985. PS za metalurgijo, različna strokovna telesa in DO, ki bodo prispevale sredstva v obliki .neposredne menjave, naj izberejo naloge, ki bodo uresničene, na osnovi razpoložljivih .raziskovalnih kapacitet in možnosti finansiranja;
—	Udeleženci smatrajo, da je v naslednjem srednjeročnem na Črtu obvezno uvesti sredstva združena za URP z neposredno menjavo kot najvažnejše merilo za oceno raziskovalnega dela v Posebnih skupnostih, ki so organizirane na področju materialne proizvodnje ;
—	Vse gradivo tehnološkega posveta je potrebno objaviti v posebnem zborniku, stališča in sklepe posveta pa tudi v tovarniških glasilih DO s področja melurgije in drugih dejavnostih, ki so zainteresirane za kovinska gradiva;
—	S stališči in .sklepi posveta je potrebno informirati tudi širšo slovensko javnost z ustreznim sestavkom v Delu oz. z .posebnim razgovorom z novinarji tako, kot to delajo nekatere druge grupacije ;
—	V zaključni fazi je priprava delovnega gradiva za dolgoročne usmeritve tehnološkega razvoja, ki bo šlo v široko javno razpravo. Pozivamo vse razvajnike in tehnologe v metalurgiji in na področjih, ki so zainteresirana za kovinska gradiva, da to gradivo aktivno obravnavajo v timih 'n asociacijah.
Industrijsko gasilsko društvo TGA vabi v
svoje vrste
Industrijsko gasilsko društvo (IGD) je bilo v TGA ustanovljeno že leta 1947. Med najzaslužnejše ustanovitelje sodijo Mojzer, Tonejo In Kokol, ki se še sedaj radi udeležijo srečanj vaj.
Že od vsega začetka se giblje število, članov okrog 30. To so predvsem delavci s Kv in PKV kvalifikacijo,, nekaj s srednjo šolo, eden z visoko. Včasih, pravijo gasilci, so bili v njihovih vrstah tudi direktorji (Grunfeld, Tonejc), kar je imelo veliko vlogo pri organizaciji društva. Kasneje dii rektorji sicer niso bi ki gasilci, vendar je imelo vodstvo vedno veliko razumevanja in kot kaže, ga bo imelo tudi sedaj. S trdim upanjem pričakujejo, da bo do končno dobili novi gasilski dom (Č> ob stolpu) s prepotrebnimi prostori za servisno službo, ki jo opravlja šest naših poklicnih gasilcev. Tam bodo tudi garaže, delavnice in še kak prostor.
Že leta nazaj si naši gasilci prizadevajo, da bi pridobili v svoje vrste več mladih, predvsem .iz okolice tovarne, toda vse zaman. Ne vedo, kaj je vzrok. V TGA je sicer veliko gasilcev, toda ti so vključeni v svoja gasilska društva. Morda da jih tja privabi tudi družabnost in domačnost gasil-skegag doma. Tu pa je.tako, pravita HertišTin Pihler, da jih veliko takoj po prvi vaji odide, ko ugotovijo, da jim članstvo ne prinaša nobenih ugodnosti, ampak dodatne obveznosti in zadolžitve. Dober gasilec ne gasi le požarov, ampak pomaga tudi v drugih elementarnih nesrečah in še marsikje.
Kako postaneš gasilec? Telesno in duševno moraš biti zdrav. Vsak član opravi naprej šolanje, ki traja šest mesecev. Izpit, ki ga opravi ob koncu, mu da naziv izprašani gasilec, kar pomeni, da lahko samostojno deluje v akcijah. Od tega naziva potem z vmesnimi stopnjami lahko napreduje vse do višjega častnika — z dodatnim 'izobraževanjem 'seveda. Če hočeš biti pa strojnik, opraviš posebni tečaj, kjer se seznaniš z motoroznanstvom in veš ravnati z gasilskimi avtomobili, brizgalno in podobnim.
Znanje in sposobnosti preverjajo tudi na raznih prijateljskih srečanjih. Eno takih je bilo lani, pred tovardniškim praznikom, ki mu lahko rečemo kar tradicionaltf no, saj se že več let srečujejo industrijska gasilska društva Impola z Slov. Bistrice, tovarne dušika iz Ruš, železarne iz Raven na Koroškem in gasilsko društvo iz Köfflacha iz Avstrije.
Denar povsod primanjkuje, tudi pri gasilcih, zato skrbno pre-rračunajo, kako ga bodo porabili. Gostom so po srečanju sami postregli in se izkazali kot odlični kuharji. Tudi priznanja so bila delo našega gasilca.
Mordad bodo s prikazi takšnih in podobnih srečanj kot je bilo na igrišču v Gerečji vasi, privabiti tudi najmlajše. Ta teden so namreč že opravili razgovore z osnovnošolci v Kidričevem. Radi bi pridobili vsaj za eno desetino učencev, ki bi sčasoma morda vzljubiti to dejavnost in kasneje postali redni člani IGD TGA. Če so razgovori rodili sadove, vam bomo kmalu predstavili najmlajšo desetino.	V. P.
Napad
Metanje vrvi
Zaključek napada
ZAHVALA
Ob koncu lanskega leta, 26. 12. 1984, so se srečali zdaj že upokojeni delavci tozd Proizvodnja aluminija in v prijetnem vzdušju obujati spomine na prehojeno pot.
HABJANIČ Simon MAJCEN Helena RESNIK Vida HRIBERŠEK Franc ZAMUDA Stanko KRAMBERGER Ivan TAŠNER Štefan VTIČ Jože VESELIČ Venčeslav MLAKAR Rudi ŠMIGOC Frainc
JABLAČNIK Maks ŠTUMPF Janez LEVANIČ Alojz KLAJNŠEK Franc MILOŠIČ Alojz
Vsi se iskreno zahvaljujejo osnovni organizaciji sindikata za pogostitev lin spominska darila, vsem v tovarni pa želijo veliko delovnih uspehov.
OBVESTILO
Zadnjo skupino aktivne rekreacije v Crikvenici (od 10. 6. do 20. 6. 84) obveščam, da imam na voljo več fotografiji^ spominskih posnetkov s prijetnega bivanja v našem domu.
Pokličite me na telefonsko številko 895.
Maks Šajn
Ob kulturnem prazniku v TGA
Nastopili so in navdušili občinstvo:
—	Pevski zbor AKORD pod vodstvom Jožeta Fiirsta iz Ljubljane
—	Plesna skupina T4 iz Ptuja pod vodstvom Mije Mijačevič
—	Recitatorke gledališča Ptuj — Vanja, Jasmina in Sabina
•: ' i'/	f
NADA KRAMBERGER ise je iradila v Oplotnici 8. 2. 1949, živi pa v Miklavžu a a Dravskem polju.
Z ljubiteljskim slikarstvom se začne aktivno ukvarjati leta 1982 iin se včlani v delavsko kulturno umetniško društvo ANGEL BESEDNJAK MARIBOR v likovno sekcijo pod vodstvom mentorja tov. TOŠA PRIMOŽIČA.
Predelala je tudi. nekaj strokovne literature, študirala likovna dela svetovno znanih slikarjev od realistične do abstraktne novejše 'umetnosti.
Dopolnjuje se tudi z obiski galerij, razstavišč doma in v tujini npr. LOUVRE V PARIZU.
V okviru likovne sekcije sodeluje na skupinskih razstavah: človek in delo, ob dnevu žena, na preglednih razstavah likovnih sekcij, republiška razstava slovenska naselja' in domačije, razstave po mariborskih podjetjih in šolah.
Samostojno razstavo je imela v CELJU 1983. Razstava v TOVARNI GLINICE IN ALUMINIJA KIDRIČEVO je druga samostojna razstava in avtorica slik upa, da bo vsak ljubitelj slik oz. umetnosti našel svoje zadovoljstvo in sprostitev ob ogledu razstave.
aluminij 12
Izdaja delavski svet tovarne glinice lin aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Pul'ko, Anton ščurič, Miran Kelenc, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič, Franc Murko, Jožica Sabath, Janez Liponik, Mira Verbančič, Darko Ferlinc, Vera Peki ar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik^ ne vračamoNaklada 3280 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za 'informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.