. „ 1tMk dar m»en .oool, .*WJ jg prasaikov* L, *0F Md Holidaja. PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote UradaiAki in epravmiki prMtorts »067 a. Lawudal« A v«. Off k* ef Publicatloo: >667 South Latvndala Av«. Talaphona, Ročk n «11 41)04 vr A R XX VIII. Cmm j« $0.00 mtmMam Mttar Jamo 1«. ltM. M Um D«t-«mM ' - g a« « o^; iTJTtlSr CHICAGO, ILL.. PONDKIJKK, 2«. MAJA (MAY 2«), li>35. SubacripUoa (6.00 Y.arly. STEV.—N1'MIIEK »8 imenska delavska federaelja iz ■ | vojevala veliko zmago v senatu AccopUnce for mailing at .peei.j r«te of po,,tage prov.dod for in a*tion 1103. Aet of Oct 8, 1017, authoriicd on Jun. 14. 1918. kfnerjev delavski zakon, ki odpravlja kompa-nijike unije, sprejet z veliko večino. Zdaj je upanje, da bo sprejel tudi v spodnji zbornici io Rooaevelt ga najbrž podpiše. Richberg je naznanil, da 1. julija pusti federalno službo pri "plavem orlu." Senatni finančni odsek | odobril načrt socialnega zavarovanja Jtehimrton, I). C., 18. maja. i novega amendmenta, ki je dolo-mnančni odsek senatne zbor- čal "običajne mezde" pri relif včeraj odobril načrt so-ira zavarovanja ______R. Richberg je včeraj inil, da bo resigniral kot odbora NRA 1. julija j vrnil v privatno življenje li bo odšel v Chicago, ki je ov dom in tu nadaljeval nisko prakso, v tem mo-u se ni znano. 'at o njegovi resignaciji je I« nepričakovano. Prejšnji je bil Richberg predmet sil-napadov v senatu in najbrž napadi odgovorni za ostav-čeprav on to zanika. Sena-Clark in Borah sta ga nam-gilovito krtačila in prvi je da so Richbergovi aro-ni nastopi spravili zakon ob-v nevarnost. Možnost je, kongres sedaj, ko je Rich-naznanil, da se umakne z pozicije, ugodil Roosevel-želji in podaljšal zakon ob-za nadaljnji dve leti. Pri ijem Vasovanju v višji kon-ini zbornici so senatorji po-liali veljavnost tega zakona za devet mesecev in tako Drirali zahteve Rooseveltove listracije. ^ v Mihurton, D. C., 18. maja. 'redsednik Roosevelt je dal imeti, da bo vztrajal pri svo-itevi glede podaljšanja ža-obnove m nadaljnji dve le-[oprav « tem riskira življe-t^Ka zakona. Prav tako so senatorji, ki so pred ne-dnevi odglasovali za podalj-" zakona do 1. aprila prihod-leta, za deset mesecev. l»vnost tega zakona poteče j^ija t. I. in senatorji so "*nili, da bodo vodili ob-ikcijo proti Rooseveltovi ad-piciji, ki odklanja spreje-Gropromis. Mtafton, D. c., ih. mit in. kongresna zbornica je »J: četrtek odobrila VVagner-lakonski osnutek, kateri da-J^riški delavski federaciji k" oWa«t, « 6.", proti 12 gla-^ Načrt bo sedaj šel v niž-®°rinco, .kjer bo, kakor vse tU(Jl prejet. Za načrt je 49 demokVatov, 12 re-Kk»cev iM dva progresivca, n pa osem republikancev in r krati. *!'J,»likan>ka opozicija pod ^natorja Tydingsa je J**"}1'*, da VVagnerjev " ' <• mora vsak a- aeiaver del*..... — .. 'racije, pač senator ima on nih projektih, za katere je kongres apropriiral pet milijard dolarjev. Administracija je vodila opozicijo proti temu amendmen tu in je končno dobila Wagnerja na svojo stran, ko ga je zagotovila, da ne bo nasprotovala njegovemu osnutku. Sličen načrt je Wagner predložil v prejšnjem zasedanju kongresa, pa je bi položen na polico. Proti proviziji, da se "unije" ki jih financirajo podjetniki, odpravi, so organizacije tovarnarjev in trgovcev vodile silno kampanjo od začetka. Prav tako so te organizacije pobijale določbo glede ustanovitve permanentnega federalnega delavskega odbora, kateri naj bi nad zoroval delavske volitve v tovar nah, določeval, kdo naj zastopa delavce pri kolektivnih pogajanjih in imel oblast enforsiranja svojih odlokov. Sedanji federal ni delavski odbor nima te oblasti. On lahko izdaja odloke, ne more jih pa izvajati, ker to spada v področje zveznega justič-nega departmenta, ki je v mnogih slučajih pokazal svojo naklonjenost napram delodajalcem. Domače vesti ridružiti goto-' i. njo utrinja ali ni imenoval Ame- *Vike f f^'1' sleherni f «nn-, fina on v m| tudi amend-" ' provi- , m' nihče siliti de-,' " , jo člani uni-n 50 proti 12 r*. < naperjen unijam in o kolektiv-'"lajalei po *ami izvo-in nobena avati v ak-rkamzacij, za pri. • ' t »pr*. ' je le ma med šefovo admi-nam- Tisoč avtnih mehanikov zastavkalo v Chicagu Chicago. — Okrog tisoč avtnih mehanikov je zastavkalo zadnji petek. Prizadetih je 70 delavnic za popravljanje avtov. Mehaniki, ki so organizirani pri Ameriški delavski federaciji, zahtevajo 75 do 90 centov plače na uro.. Nuna v Nemčiji dobila pet let ječe Pošiljala je denar v inozemstvo V bolnišnici Excelsior Springs, Mo. — V tukajšnjem sanatoriju se nahaja Matt Vogrič iz La Salla, 111., katerega že več mesecev muči revmatizem. Upamo, da se mu vrne zdravje. Nov grob v Michiganu Calumet, Mich. — V bližini naselbini Maynsville je 11. t. m.' umrla Ana Plaveč, stara 52 let hi doma iz Fare pri Kočevju. Bila je članica društva 128 SNPJ. Samomor starega naseljenca Crested Butte, Colo. — Dne 13. maja je Mike Ribič, ki si je spremenil ime v Fisher, izvršil samomor s puško. Star je bil 56 let in v Ameriki je bil 37 let. Bil je član Hrvatske bratske zajedni-ce, Illinoiske zajednice in Kranj-ko-slovenske katoliške jednote. Zapušča pet sinov. Žena mu je umrla pred 20 leti. OhiKk Chicago. — Gl. urad SNPJ je obiskal Viktor Mickluutz iz Wa-verlyja, 111. Trgovski jubilej Calumet, Mich. — Slovenska trgovska tvrdka Vertin Bros. & Co. je zadnji teden slavila petdesetletnico svojega obstanka. To je vsekakor najstarejša slovenska prodajalnica v Ameriki, ki še obstoji. Ustanovljena je bila leta 1885. Nov grob v Pen ni Bentleyviile, 'Pa. — Tu je podlegel operaciji Andrej Lovšin star 38 let in doma iz Ribnice. Bil je član SNPJ 22 let. Biv#i gl. odbornik SNPJ umrl Wick Haven, Pa. — V bolnišnici je pred kratkim umrl Jos. ladišek, star 53 let in doma iz timskih Toplic na Štajerskem. Tu zapušča brata. Pokojnik je bil pred dolgimi leti član gl. odbora SNPJ, toda v nekem sporu je pustil jednoto. Mihvauške novice . Milvvaukee. — Srebrno poroko sta praznovala Joe in Mary Zvonar. — Poročno dovoljenje so do- prosekucija pa-darskih maza- Cev v chicagu Chicago, 18. maja. — Mestni sodnik Ervvin J. Hastcn je nalo-* žil Raphaelu Leeju, ki je "zdravil" ljudi brez zdravniške licence, najvišjo kazen,: ki jo določa zakon za ta preato|)ek. Obsodil ga je na eno leto za|K>ru in plu-čitev globe $500. Sodnik Masten mu je napravil tudi dolgo pridigo, v kateri je imenoval muzače, ki izbrabljajo nevednost ljudi, morilce. Po izpovedi prič je nastopal Lee kot zdravnik in žrtvanupro-dajal pilule, o katerih je rekel, da so učinkovite proti vsem boleznim. Imel je veliko število lahkovernih klientov, ki so mu nosili denar. Mestni zdravstveni department, ki je analiziral pilule, katere je I^oe prodajal žrtvam, je dejal, da sestoj i jo iz sladkorja in mleka. Poleg Lee j a je bilo v zadnjih tednih aretiranih več drugih ma-začov, ki bodo v kratkem prišli pred sodišča. POČASNO REŠEVANJE RELIFNE KRIZE VJLjJNOISU Ponoven poskus v zbor-mci GLAD PRITISKA V CHICAGU Dolgotrajna tramvajska stavka na Irskem končana Chicago, 18. maja. —- Okrog 12,000 potrebnih družin v čikaš-kem okraju ni včeraj dobil živil od relifne administracije, ki je izčrpala sredstva, in preti jim stradanje. V prihodnjih par dneh se bo tem pridružilo nadaljnjih 16,000 družin. Sitvacija je eilno kritična ne sam#"v okraju Cook, temveč tudi v drugih, v katerih so avtoritete zaprle relifne urade in ustavile relifne dajatve brezposelnim revežem. V nižji zbornici državne legi-slature se bo debata glede zvišanja kupčijskega davka z dveh na tri odstotke obnovila v torek, A je dvomljivo, da bo zbornica zadostno večino odobrila načrt v smislu edikta načelnika federal- n,.. 0 . . . . ne relifne administracije, ki je Dublin, Svobodna Irska;18. ()dkIon|] nijnoiHU podporo h ...... " deralnoga sklada, dokler država maja. — Stavka tramvajskih nameščencev v Dublinu, ki je trajala enajst tednov, je bila včeraj končana z delno zmago stav-karjev. Nameščenci so dobili zvišanje plače. Berlin, 18. maja. — Sestra VVernera, tajnica vincentinske-ga reda katoliških nun v Koli-nu, je bila včeraj obsojena na pet let težkega zapora In platfi-tev globe $56,000. Sodišče jo je spoznalo za krivo kršenja zakona. ki prepoveduje vtihotaplja-nj^rlenarja v druge države. Poleg nje je obtoženih sličnega prestopka okrog 50 nun in menihov in vsi bodo prišli pred sodišče v prihodnjih par dnevih. Zaeno s to obsodbo je sodišče odločilo, da mora red. čigar finančne posle je nuna VVernera vodila, plačati vsoto $100,000, ki predstavlja skupni znesek, katerega je obsojenka po lastnem priznanju poslala v tuje-zemstvo. Državni prosekutor je na obravnavi dejal, da so obtoženci poslali nad $8,000,000 v tuje države. Obsojena nuna, ki je upravljala finančne zadeve 28 kloš-trov omenjenega reda, je priznala, da je sledila nasvetu dr. Hofiiisa, direktorja banke Uni-versum, ki ima podružnico na Holandskem. Dalje je priznala, da je neka druga nuna. sestra Dorothea, osebno vtihotapila $28.000 v Belgijo. Katoliški tisk v 'Nemčiji je lo previden v svojih komentarjih o obsodbi nune. Citiral je izjavo državnega tožilca, v kateri je dejal, da obravnava ni naperjena proti katoliški cerkvi, temveč proti elementom, ki *o ' hoteli pod zaščito cerkve i ...AND MAKE /T 6NAPPY/ t i « V bili Viktor Leskovar in Pauline Arh ter Frank Korošec in Anne Sentz. — Zadnje dni je bil John Jerman operiran na kili, Ix>uisa Griesbacher pa na golši. Frank Ivančič, ki je prebil tri leta v VVauvvatosi, se je končno vrnil domov. Nov grob v New V orku Ridgewood, N. Y. — Rojaku Jos. Podboršku je umrla osem letna hčerka Kmma. Nov grob v stare m kraju Cleveland. — Pauline Rebolj je prejela Žalostno vest, da je v Zagorju umrl njen stric Ferdo Poljšak v starosti 60 let, ki je bil zelo aktiven v sokolski organizaciji. . Iz Južne Amerike Buenos Airse, Arg. — V Cor-dobi je umrl Ferdinand Bovcon. star 28 let in domu iz Oseka pri Gorici. V Argentiniji je bil šest let in zapušča ženo ter enoletne-nega otroka. A ne zajamči določene vsote za akrbo bednih. Springfield, III., 18, maja. — Ker je bila skupina guvernerja Homerja že četrtič poražena pri glasovanju glede zvišanja kupčijskega davka od dveh na tri odstotke, je prišla na dan z novim kompromisom. Ta kompromis je amendment, ki določa, da je povišanje veljavno do 1. februarja prihodnjega leta ln ne do 1. julija 1. 1987. Državna legislutura bo vzela ta a-mendment na rešeto ta teden. »L. M. Green, vodja republikanske manjšine v nižji državn zbornici, je takoj sklical avojo skupino na konferenco, na kater je bil sprejet sklep, da se opozi cija proti zvišanju kupčijskega davka nadaljuje. Konferenca Je obsodila If. L. Hopklnsa, načelni ka federalne relifne admlnlatra cije, kot diktatorja, ker Je odklonil nadaljnja sredstva iz federalne blagajne za nasičevanje re-vežev v Illinolsu. Konference, ki je kritizirala tudi governerjn Homerja in izjavila, da bi nje gova administracija lahko pri (Dalj« na 2. >trani.) stavka francoskih mornar j ev se razširja I* Havre, Franci ju. 18. maja — Pogajanja med paroplovnimi družbami in mornarji, ki so za stavkali na več parnikih, so v zastoju, medtem pa je izbruhnila stavka tudi v Marseillesu, v dru gem velikem francoskem prista nišču. Mnogi parniki, ki so imeli odriniti v Nevv York in druga obmorska mestu, so obtičali v lukah zaradi stavke. Parobrodna družba, ki je te dni zgradila največji ijarnik na svetu "Normandie", je prišla v veliko zagato. Boji se, da parnik ne bo odplul proti Ameriki v določenem času in to možnost smatra za "narodno nesrečo". Ha-vreški župan je pozval mornarje, naj se vrnejo na delo, "ker to zahteva patriotisem." Mornarji zahtevajo od družb letno plačo, kar bi jim zaaigura-lo stalne dohodke. Doslej so prejemali plačo samo aa čas, ko ao bili parniki na vožnji. Cez 1000 mrtvih v potresni coni v Perziji Moskva, 18. maja. — Ruska časnikarska agentura Tass je prejela vest iz Teherana v Per-/iii, da Je število človeških žrtev vsled potreanih sunkov, ki se ponavljajo že dva meseca, prekoračilo tisoč. Samo v mestu Suhi je bilo 600 ubitih. Sunki se še vedno ponavljajo. Te dni so se potresni sunki obnovili tudi v vzhodni Turčiji. • Jugoslavija sklenila konkordat z Vatikanom Rim, 18. maja. — Iz vatikanskih krogov poročajo, da ao pogajanja med Jugoslavijo ln papežem Pijem za konkordat Miki j učena. Novi konkordat bo podpisan, ko pride Jugoslovanski premier Jevtič v Rim prihodnji mesec na podonavsko konferenco. Anglija pritiska na Italijo za mir Abesinija imenovala Američana za posredovalca f/f/» ilOfiDDi .rt* jr ll "9C> t 1 ■4 4 To J*FEG(MRD 1AB0R /MPfiOi/£& /9AZO €mfO#*6* f1A*fWW £MALcy/he/JT,„ rt/tOL/r/o* of A4***AJr lS*1/r **OS//*/OAJ*„ OIA A*AŽ*/OA/*, CHč*Hov<*/r*r /A/40*/1A/C*. /V*6 CCf)A*/0**T/oAJ JL*W*...... Aead AUAue e*Hcm£*T 4KCMf****,,.. f/i/M. A* y .. V/fC/1 mo//* « arra-l koristiti. Kadar bo delavatvo pokazalo avoj«i m«»č, h<»do i/ginile ovire. (Narisal Jerger ) I ondon. I M, maja. — Angleš ka vlada bo prihodnji teden v Ženevi napela vse sile za mir v vzhodni Afriki ne glede ua raz-borito razpoloženje v Italiji. Anglija je prepričana, da Ji bo |k>-magala Francija za pridobitev MussoliniJa, da poravna spor z Abesinijo na diplomatlčni način in z razsodiščem. Danes poročajo, da sta Italija in Alx«sinija nominirali člane za komisijo, ki bo reševala s|>or glede meje. Dočim Je Mussolini imenoval dva Italijana s svoje strani, je aiaodnska vlada Imenovala Američana Pltrnana Benjamina Potterja in Francoza Alberta de la Pradelleja. Potter je že v«č let uradnik rami h mednarodnih organizacij v Ze-nevl. Vest iz Rima se glasi, da Mussolini ni zadovoljen z imenovanjem Udi dveh in zahteva, da als'*inska vlada imenuje dva Abecinca. Britske in amerUke oljne druibe se umaknejo iz Mandiurije Tokio, IH. maja —- Ker pro-testi britske In ameriške vlade proti vladi Mandžurije (Manču-kuo), ki je razglasila monopol nad oljno industrijo, niso nič zalegli, so se Ibritake in ame-ri«ke oljne liruVn- odločile za u-utavitev svojih obratov. Uradniki teh družb pravijo, da jim ladm monojsd onemogoča na daljnje potovanje v Mandžuriji. ki Je pod kontrolo Japoneke Akrija teh družb Je Izzvala veliko presenečenje v Tokiju. ROOSEVELT BO VETIRAL BO NUSI« ZAKON Nadeja se, da bo kongres podprl njegovo akcijo VETERANI GROZE S POHODOM V VVASHINGTON Wa*hlng1on. I). C.. 18. maja. — Predsednik Roosevelt je včeraj naznanil, da Ihi šel osebno pred člane kongresa in ustmeno vetiral Patmanov načrt, ki je bil pred nekaj dnevi sprejet v senutu. Ta načrt določa $2,201,-000,000 za isplačitev bonusa bivšim vojakom. "Upam, da bo kongres podprl moj veto," Je dtejal Roosevelt na konferenci s časopisnimi poročevalci. Da še bolj poudari avojo odločnost, je dostavil, da re-IHirterji lahko direktno citirajo njegovo izjavo. Predsednikovii deklaracija, da 1m) Ael pred kongres In ustmeno vetiral lumusni načrt, je imela učinek bombno ekaploaije. Roosevelt Je prvi predaednlk Združenih držav, ki ae Ja odločil za ustmeno vetiranje načrta, ki mu nusprotuje. Mnogi so doslej domnevali, da bo Roosevelt zelo poparjen, če bo kongres preglasoval njegov veto, ampak sedaj, ko ja javno naglasil svojo odločnost v tej zadevi, ao spoznali, da ao ae motili. Člani kabineta vidijo neisbaž-no inflacijo v slučaju uveljavljanja Patmanovega bon m nega načrta, flponsorjl načrta ao t zadnjih dnevih pridobili na svojo stran več senatorjev, ki so glasovali proti, ko so se pričele širiti govorice, da Rooaevelt ne bo užaljen, če IkkIo preglasovali njegov veto. Situacija ae je sedaj popolnoma spremenila ln mnogi člani kongresa ae boje Rooseveltove zamere. Ta bojazen bo Imela najbrž učinek, da se bodo mnogi premislili jn pod-. prli predsednikovo stališče, V obratnem slučaju, če bo Bala hiša poražena pri prihodnjem glasovanju, bo to pomenilo, da je Roosevelt izgubil kontrolo nad kfiiiCEaaom. James K. Zaudt, poveljnik Veteranov zunanjih vojn, ja dejal, da so se člani te organizacije odločili za pohod v VVashington, ako ne Isi kongres udal pritisku ItooNeveltove administracije iu zavrgel Patmanov bonusni načrt. On je aicer proti takemu pohodu in ga bo skušal preprečiti, toda ne verjame, da bi us|>e|. * Hitler ie ima f 450 ' žepnih" podmornic zgrajenih Berlin, 18, maja. —• Iz zanesljivih virov se Je izvedelo, da Je naeijsku Nemčija že zgradila 400 podmornic, bala te nove podmornice mi radikalno drugačne od onih,' s katerimi Je kaj-zerska Nemčija terorizirala zaveznike v svetovni vojni. Hitlerjeve podmornice so majhne *ato jim pravijo "žepne" — hitre in toliko bolj nevarne. Stanejo manj in vsaka ima |Hi«ad-ko h pet i h mož, plovejo pa brzo in vsaka nosi po »tiri zelo destruktivne tor|iede, "C Učen je" v portugalski vladi Lizbona, IM maja — Nad trideset visokih uradnikov v portugalski vladi je moralo reslgnira-ti kot rezultat obtožb«, da ao ae izneverili načelu novega korpora-cijskega režima Med tistimi, ki •o izgubili vladne poaicije, je |iet bivših članov kabineta in dv* generala. PROSVETA thb enlightbnmbnt •UMU) D( LASTNIMA §UlV«*«M HABOOVB JI Oi«M M mmd MtrthlMi m UrulM. 4rU« (!■••• OUm«! te K*m* MM m m. MM - — a. »ste« tate; - Otay te Cteara |7.M aa »k* tata, Il'l «a jmJ tal«. •• I"'*'"* M-M. rmlmi f«* Hm Ual-4 Urnim lwa*l Cataaa«) tmd Ctkta. M M ta—a« Ctaar. m r«a#. r«fd|l •M.oUUa HN (n» MM. ________t**«ry KukupM «o»Uo» I« I - M »»•*•>• ilUrarto 11 mm, 9+ ,«Mi. taM. p«.) MA) •• »raate eMlIJaUlta ta * aiateta. M >• »rltaftii pMtalM. A*.«rtU». raUa ~ i|r^t--IHI«Hll»ll * — mIMm a»4 uutoiUif* »n*!— »IS M r*«"**. Oik* ■rr«—iMti. m uu>n— »Ur«, »»»a. «te.. wUl M 1» nrl - «Mty m«««^*^ k, —II a«raa»te aa* ato*M NmIo. m rw kar lat Mik i tuAmml 1'IIOMVETA MIMI I* u»ta»l« AM, mkmrim of [KATKO r*MM i:« |M(UM * «atat»>*. »• i'""1*' l. d* ».« ta • 4*«««štujc teh pravil, ta je proti Ameriki. Prvo pravilo je, da vlada mora rešpektlrati pravo privatne lastnine, drugo pravilo pa Je. da vlada ni dolžna podpirati posameznih državljanov. V prejšnjih "zlatih časih" proaperiteU ki »t ne vrnejo nikdar več! — je bilo v praksi teh dveje pravil: vlada ne »me rešpektlrati nobenih človeških pravic posameznika in vlada je dolina podpirati bogato privatno laatnino; S« več. Magnatje a la Morton ao zahtevali tal vlade, d it uveljavi teh dvoje pravil z bajoneti In kroglami, če je treba. Tako Je. bilo in — zato je že šesto leto velika krila v Ameriki. Oh, če bi Kooaeveltova vlada hotelu vtakniti v veliki buainsas ne aamo pratov, temveč roke do ramon! To je, kar mi zahtevamo: roke in noge! • • • Poljaki diktator Pllsudtki Je umrl in Poljaki »hranijo njegovo truplo v grobnici starodavnih poljskih kraljev v K rakov u. To n* uj ma, Pilaudski je živel in d«dal kakor absolutni monarh, zato mu pri stoja kralje\aki pogreli a *rednje\rakun |H.rti|Hirtt In pokop v kraljevski grobnici Tako Poljaka manifestna svojo demokratičnost!' Poljaka m« jr rodila kot demokratična repukllka «»'» koncu svetovne vojne, toda ha* Pllsuttakl j« .kazal, kako arvli mi Poljaki za republiko ln demokracijo , Samo o avojl pro-šloatl d "klamlrajo, za realno sedanjost in bo-dočnoat ar ttr brigajo. Hitler Jr dobil v Pilaudskrm svojega prvega zaveznika in prijatelja zunaj Nemčijo Tudi to Je lep dokaa "haprrdnoatl" Pllaud«kfjev*fa režima Napredni. Poljaki, kolikor jih Je,- nI-' majo vzroka, da bi žalovali aa Pllaudskim. Glasovi iz naselbin Iz življenja majnarjev Crested Butte, Colo.—Na 13. maja ob 3. popoldne je preminil Mike Flsher, star 66 let. Sam si je končal življenje s strelom iz puške. Pokojnikovo truplo Je imel v oskrbi slovenski po-grebnik Anton Matkovich. Bil Je član Hrvatske bratske zajed- Te pa ko jih lepo vleke po ravni- nice in KSKJ. Zaputta tri brate, dve sestri in pet sinov. Pred 20 leti mu je umrla žena. V Ameriko je prišel leta 1898 in takoj prvi dan je pričel delati z menoj , Delalo nas je šest mož skupaj. Leta 1899 je izbruhnila stavka. Vpisal sem se v unijo West-ern Faderatlon of Miners. Kompanija je ukazala rudarjem pobrati orodje iz rova, ker je s tem hotela prisiliti delavce, da bodo pustili unijo. Jamo so zaprli, Cez par dni je prišel neki agent, kl je nabiral delavce za delo rut železnici blizu Mehike. Hodil je od hiše do hiše in nas nagovarjal. Plača je bila $1.75 za 10 urno delo. Nabralo se nas okrog 75. Pili in prepevali smo, pa tudi agentu smo dali, da se Je z nami veselil, ker nabral toliko Frano-Jožefovlh mulcev, da so se odpeljali f. njim, na delo. Naslednji dan smo že pričeli de hteval, naj da delo tudi mojemu tovarišu Plutu, drugače tudi jaz ne grem delat. Vzel je oba na delo. S Plutom ava dobila dober prostor, delati pa je bilo treba bolj ko so delale mule. Mi smo morali riniti vozičke v hrib, mu- V dolžnost si Štejem, da te vsem mojim prijateljem iskreno zahvalim. Nikdar nisem mislil, da imam toliko prijateljev; zato jim izrekam še večjo zahvalo. Posebna zahvala gre mojim otrokom in sorodnikom za izkazano spoštovanje in prireditev. Iskrena zahvala vsem skupaj; v enakem slučaju se bova tudi midva odzvala. John in Francea Dermota. ni. Toj>ej smo res bili sj>et Franc-Jožefove mule! Tako se nam je godilo dan za dnem. Pod zemljo smo bili od zore do mra-ku—po 12 in 14 ur na dan. Poleg tega pa sem delal v nedeljo in pondeljek nepretrgoma dve leti, ne da bi zgubil en šiht. Seveda sem imel dobro pijačo in hrano, drugače bi seveda niti t Jožefov mule ne mogel vzdržati! Danes je vse drugače, ni dela ne pijače.—Pokojni Majk Fisher se je čez par let vrnil iz Coal Basena in je odprl salun. Ko se je tega naveličal, je odšel na farmo. Ker ni mogel sam z ženo opravljati vsega dela, je spet prišel v Crested Butte, farmo pa zapustil otrokom. Spet je pričel z gostilno, ki jo je pa zaprl ob prihodu prohibicije. Nato je pričel z mesnico in grocerijo. Trgovino je vodil do pred par leti. Potem ni bilo ne dela ne kupčije. Prišla je bolezen in mi dohodki vseeno Ikhko žrtvujemo za koriatne stvari. Ves svetovni sistem se nahaja v stanju velike preosnov«. Vsi tudi upamo, da bo ta pre-osnova šla na bolje. Duševna potrtost. ki nas kaj rada obiskuje, je dostikrat nevarneja ko materialna revščina. Nešteto primerov vidimo v današnji krivični družbi, da marsikateri obupa in si vzame sam življenje. To pa aamo zato, ker je gle-Piknik a koncertnim programom 0*1 Hamo na črno stran in poslu-Cleveland, Olrio. — V nedeljo; šal samo jeremijade vsakovrst-26. maja se vrši piknik Jugoslo- nih pesimistov. var.Kke sekcije za brezposelnost- ge večja dollnoat je tistih, ka-no zavarovanje združeno s slo- tere ni v zadnjih petih letih de-venskimi klubi brezposelnih, ki presija nič oškodovala, da pod-so pridruženi VVorkers' Alliance pirajo vsakovrstne prireditve, ki of America. Piknik ae vrši na jih prirejajo društva in klubi v Pintarjevi farmi. | poletni sezoni. Člani kluba vse Ni naš namen tukaj opisova- prav uljudno vabijo na to zaba-ti, koliko koristnega dela sta že vo in vam zagotavljajo dobro ti dve organizaciji izvršili in postrežbo v vseh ozirih. Za klub št. 118, John Koklich. Sovjetsko-čeho-slovaška pogodba sprejeta lat. Nekateri ko vihteli krampe podvreči se je moral operaciji. in sukali lopate, drugi so pa nabijali z velikimi kladivi po že-lezju za vrtanje lukenj za raz-strelbe. Jaz aem drža) železno dleto, drugi so pa po njem nabijali. Po dletu je nabijal neki Mehikanec, ki me je enkrat tudi udaril po kolenu, da aem kar omedlel. Udarec k sreči ni bil nevaren. Kmalu sem bil spet dober, mesto Mehikanca pa je nekdo drugi tolkel po dletu, pa ne samo po dtetu, tudi po moji roki, da bi mi jo kmalu odbil. Zdravnik mi jo je obvezal in apet sem se vrnil na delo. . Vrtali smo globoko luknjo. Z menoj je delal tudi pokojni Majk Fisher. Ko je bila mina gotova, smo se morali vsi umakniti tri milje proč. Mina se je dobro posrečila; raz-naslo je mnogo skalovja. Boss ftel je v boln|Anico v Kalifornijo in Pueblo teif Colorado Springs. Dne 9. maja je pisal iz bolnišnice, da mu gre na bolje, dne 13. maja pa si je končal svoje živ-! Ijenje. Naj počiva v miru. | Ohranimo mu trajen spomin! Paul Panian. O delu in preaenečenju Yukon, Pa. — Z delom se tudi pri nas ne moremo pohvaliti. Delamo le po en dan v tednu, pa še takrat se skoro nič ne zasluži, čeprav imamo unijo in NRA. Ko je naš dobri predsednik Roosevelt podpisal pravilnik in rekel, da vsak delavec mora zaslužiti $25 na teden, sem v resnici mislil, da bo kaj kruha—tisoči so tako mislili. Toda, žali bože, naše misli in upi so šil ra- kom žvižgat in ribam pet. Lani me je pohvalil, da znam dobro' Kom VHak dan delal, pa nisfcm v streljat z minami, zato mi je tu-1 celem letu več zaslužil ko $600. di dal 50c povlška. Dela je bilo Sedaj vidim, da naš dobri Roo-potem dovolj za mesec dni za^velt veliko kriči in obljubuje, 300 mož. Fisher je kmalu odpotoval, ker mu je piaal prijatelj iz Coal Basena, da so tam odprli nov rov in naj pride tja. Tudi več drugih je odšlo. Par dni pozneje mi je pisal moj bratranec, da bo v Crested Buttu kmalu pričela maj na obratovati. Ostal sem že skdro sam med Mehikanci, pa sem z veseljem odšel v Crested Rutte, kamor sem prišel 12. julija. Toda superinten-dent me ni maral na delo, oziroma jaz aem mu povedal, da ne maram biti za mulca ne za sužnja. Brez dela sva ostala z Johnom Plutom, llodlla sva od saluna do saluna, mlada oba ,in zdrava. Nekega dna sva ga imela precej pod kapo, ko sva srečala rovskega superintenden-ta. Z nama je šel v sulun in ae napil, (totem pa dejal, naj pridem naslednji dan v pisarno. Res sem šel v pisarno in takoj mi je dal delo, jaz sem pa za- kaj imata na programu za bodoče. Poročano je že bilo v javnosti, več bosta pa povedala govornika na pikniku. Naš namen je vas povabiti, da se piknika udeležite v velikem številu. To ne bo navaden piknik, pač pa piknik s koncertnim programom. Na naše povabilo so se odzvali štirje pevski zbori, in si-?er: hoc. pevski zbor Zarja, So- p , . , • . ta, Delavec in Sloga, ter godba rakt J® aopoInitCV Bled. Vsi štirje pevski zbori bo- rusko-francoske do skupno zapeli pesem "Svobo- pogodbe da", traven bodo pa posamezno --- zapeli po dve pesmi. Godbo Bled Moskva, 18. maja. — Sovjet-pa že itak poznate; kadar oni ska Rusija in Cehoslovakija sta zaigrajo, srce poskakuje od ra- včeraj sklenili pakt meda4>oj-dosti. - ' ne vojaške pomoči. Pogodba te- Javnosti tudi naznanjamo, da melji na Hovjetsko-francoskem se piknik prične ob 10. dopoldne P*ktu in je dopolnilo istega. S in ae Otvori z balincarako tekmo, tem paktom je Rusija prišla v di-Mrs. Peterlin je rekla, da bo pri- rektno dotiko z Nemčijo, ako bo peljala" ženske, ki stopijo v ba- trtba l*>magati Franciji v slu-lincarako tekmo. Možje! Koraj- ^ju vojne med Francozi in Nem-ža pa šnajt! Edino, kar še manjka, je "ko- Tl . .... . . Iridor" med Rusijo in Cehoalova- Da ne bete m.«!.!., ai m • i Dva valova kulturne^J Človeštvo je doseglo po civili,ira l precej visoko kulturno Zpn oT^ mogočila, če bi bila v rod zavoženega kapitalističnem J v socialistično. Kultura in raiJm ^ ka faktorja, da bi se prepor^? štvo brez bolečin. Peščica kapi ! i */' cev in njih lakajev vseh vm^'1 stni del druibe, da bi družba nitiT mM ne, de bi se preporod izvršil. Reakcija Je preporod zavrla a pu4ka. jonetl, z vojno, t vojnim hujskanirmT tavanje« Kapitalistična reai^H se preporod taslutila, zato je pričela L skati narode med seboj, tbuSila a C j prta fašizem, da izvrši v nje imenu Ta tr na kulturi to je vzame narodom ........ šljenja in dejanja. Namesto svobode » nja pa goni množice v parade in jih sili 4 jo slavo junakom kapitala in vojne n naj se zabava, naj športaši, naj ne im kami, vse to mu dovoli. Ne sme pa |ačni misliti, imeti svobodne politike in ne tyM zastopati svojega naziranja in ne * ba svoja načela, kaj šele za svoje pravic« naj nima pravice vtikati se v posle kaniti čne oblasti. ' Človeštvo, razen kapitalističnega kroga krinko fašizma, naj prevzame vlogo delta je pri reakcionarnih paradah in v delavnic go topega sužnja. To je en sovražnik, ki jemlje človeštvu ha in ga izpreminja v testo, iz katerem reakcija pogačo, da jo poljubno meče psom šičem ali pa na smetišče. Politična in socialna kultura je nevarm to proč z njo! Nič manj nevarna ni reakcija a strani pih klerikalizmov. Tiho, brez hrupa, kveč t elegantnim pompom na cesti se vrše akcije v ožjem krogu, v društvih in d r« Najbolj rafinirane metode se vpostevajo; vsem se vabi v krog te reakcije mladina, vseh teh prireditvah in akcijah te reakci vrši prikrita ali neprikrita agitacija proti aiizmu. Pripoveduje se, da je greh, če de zahteva svojo pravico in pošten kos kruha, lo tako odkrita je gospoda, da trdi, da je talizem nepremagljiv in da moramo "kap ste le poboljšati". Cim postanejo "dobri stjani", bodo postali tudi aocialno čuteči tem hočejo dopovedati narodu, da naj se 1 ne bori proti kapitalu in kapitalistom, če je kapitalistični družabni red božji red. To je drugi »ovražnik delavskega Riban socializma, ki ni nič manj nevaren kaka Aizem. Razlika med fašizmom in klerikalizi je le ta, da prvi s silo, s puško zabranjaje turni napredek in opravičeni boj delni drugi pa dela to s tem, da tudi zvaja Ija paradam in obenem zbuja v njih resigti obup v socialno rešitev in zanemarjanje ku ne misije človeštva. To sta danes najhujša sovražnika ikw kulture in napredka. Oba vodita ^lovi v barbarizem in suženjstvo. Spričo te nevarnosti ima gibanje dek ga ljudstva težko in odgovorno nalogo . trezno presodi položaj ter napne vse svoj hovne in, Če treba tudi fizične sile, di človeštvo kulturnega propada. Ni lahko to delo. Toda delavstvo »e je lo žrtvovati. V absolutističnih dobah *e 11 jevalo, ko narodi še niso bili kulturno pr« ljeni. Bojevalo se je in izvojevalo zmago al go. Vae pridobitve, socialne in političi*. k de imamo in katerih »mo bili dekun« onj »o aad požrtvovalnega dela delovnega lj»* V današnjih prosvetljenih dneh, v dneh talističnega poloma se nam zdi M sicer težavnejši, je pa v resnici lažji, ker turne in socialne razmere govore ie M ljudstvo in še manj za kapitalizem Proti lažem, krivicam in demagogiji J< ba postaviti resnico in pravico. 1'ovedaU. kričati je to treba, da delovno ljudstvo * oboje in se ju oklene. Pa bodo v kratke« orali lažniki in demagogi. Kultura pa naj služi socialno praksi I reditvi človeške družbe. To zahteva tudi zakon narave. ne le mi-Po. P p« Prizor it delatakih demonatracij na 1. maja v PhHadelphlJI. r.taeakM fMaNI Koliko lahko človek poje rat Vprašanje, koliko more človek n* "* jesti, je bilo končno rešeno t tM-J -požeruhov, plavalnega mojstra v'n ^ na In Johna Murraya iz Sara«* • zan«mivo stavo in oba ata po*pr»ul" ne množine lestvin. Murrav j« r nlk juhe, pečino kokoš, veliko M-funt lieafsteaka. velik krožnik prs/«* pirja, sveženj redkvic, 4 p<>rcij« J ' lik kolač, krajec kruha, nekaj krožnik jagod, potem je pa P«P" piva. vrč mleka in vrč vode Kon in v dobro ao mu zapluli 251 t'* Njegov nasprotnik je (l' ker je pojedel in P«>P»I tul,k ' poleg tega pa še 7 krajca kri. ^ in prcpečencev ter dva obi«» ^ je pa popil skodelico ka\i > tehtal 337 funtov, njeg«»v nav ^ Zal se požeruha po tekmi n;-•» ^ , ko ae njun rekord v jedi r * gramih. M Vesti iz Jugoslavije ,jjtte ...........................-rtti t rtsstsj (IiTin* b JiiC^toviJ«.) n^ovAKJA ZA NESRE- Kelnariču glavo z modnimi opo-»OP**M rami. Kajti le potem bi lahko iz- kopali Kelnariča in zemlje brez bojazni, da bi novi plazovi, ki bi tt^A POBRBUU k*-lnariča ao |K» 39 *I li in pokopali na ve- gotovo nastali, zasuli Kelnariča „Kopa i J^ . ^,-ivil in reševalce. Ta rov pa je bil ši--jKrt««. | rok le 50 cm! Izkopali so ga brez __| koristi. Groailo pa je tudi, da se se zdaj ne more sesuje na Kelnariča ves obok V" fSL se uTrnoglo zgo- vseh šestih, sedmih metrov vod-1 delavec Avgust Kel-njaka. Kajti betonski obod vod-Zi osem metrov globoko ' njaka je ob sesipanju peska raz-tfldBJskU' moral trpeti Štiri dni pokaJin vae te ska e betona bi IS umrl. ne da bi ga bi-| «* »«hko usule na Kelnariča in ga '' 1 Tehnika je v ubile. nmlovala prirejajo se In tu smo že pri krivdi mojstra napredovala, pr jj^ M^m, kakor trdi poročilo te komisije. Kajti vodnjak se ni be- tj- v stratosfero, rudarji kost« in »to metrov globoko, o topove, ki nesejo na kilo-daleč, imamo podmornice p* je ležal bore osem me-"pod zemljo zasut delavec in itiri dni. a ga niso giogli st je zahtevala preko li-odgovor. Pozivale so se o-i, naj uvedejo strogo prei- , in doženejo, kdo je krivec j j« bilo napačno. Vsa jav- je čudila, da maribor-oblastem ni prišlo na misel, bi bili poklicali strokovnjake rudarske stroke, rudarske in- •je in delavce iz trboveljskih klikov, ki bi vsekakor prej re-Kelnariča kakor drugi, jam- del nevajeni reševalci, če je h le obstajala možnost rešit-iridni so kopali, izkopali so »v od strani, da so prišli do riča. a rešiti ga niso mo Zdravniki so hodili k njemu lobino, da so mu dajali in ije, zbirala se je tisočglava , uredi vsega tega pa je ic štiri dni ležal živ v gro-dokler ni obnemogel, i bili pozvali strokovnjake veljakih revirjev, bi bila v morda še možna. Še več: ji trdijo, da bi bili Kelnari-otovo rešili najkasneje v 24 In zdaj nastane vprašan-kako da niso poklicali teh i iz Trbovelj ? T'«'«jakai*.fi1da je kri. >r .' "r* mo, da je te- « rutir.vi . 1 iH-scen, da je " fHiron> v nižjih i ' ' ^ pomešan z „ ' (/'i,ra,,i '".Ka rad uci-a*'rn b'ri nu so ze-' a, " '' ua PobreJ-! Uk " |x>dobnih, j " '-"di nesreč. Ali1 ''"•nm mojstru r* V/"l - gradnjo " kdo ve? " ,,var znano,' "Melek okr.1 r ' H drug it-l "m?) Ja- j sproti i toniral tako, kakor bi bilo v takem terenu treba. V takem terenu bi bilo najbolje, ne betoni-rati vodnjaka sproti, ampak spuščati v vodnjak že izdalane be tonske obode močne konstrukcije, izdelane iz zmesi, v kateri mora biti dovolj cementa. Le tak, ie trd betonski obod utegne »držati pritisk zemlje, kjer je pritisk velik. Stene tega vodnjaka pa so be-tonirali sproti* A če bi ga beto-nirali z dobro mešanico peska in cementa, bi morda Še ne prišlo do nesreče.'Toda ta beton je bil iz zelo slabe mešanice, cementa je bilo prav malo, tako da so posamezne kose betona lahko drobili z rokami! In koliko debel je bil ta betonski obod? Tri do pet centimetrov!! Ob taki mešanici betona in ob taki debelosti bi pri-šlo lahko do nesreče tudi v drugem terenu, ki bi ,bil mnogo manj nevaren kakor ta pobreški Zato pravi poročilo tehničnega oddelka okrajnega glavarstva, da je nesrečo zakrivil mojster Kavčič iz Gornje Radgone, ki je kriv slabe izvedbe vodnjaka in pre-malega nadzorstva. Preiskovalna komisija predlaga, da se uvede proti mojstru Kavčiču kazenski postopek, ker je z malomarnost jo zakrivij smrt delavca Avgusta Kelnariča. Poročilo se s to obtožbo konča. Železnica Št. Janž-Sevnica. — Odobreni so načrti in krediti za graditev železniške proge St. JanŽ-Sevnica, za katero se potegujejo vsi prebivalci teh okolišev ie več let. Se bolj pa je zainteresirana s tem trgovina in tujski promet, saj bo ta zveza omogočila najhitrejšo zvezo severnega dela države z morjem. LetovišČarji iz Srednje Evrope, ki bodo potovali na Jadran, se bodo gotovo posluževali vsi te nove zveze, ki bo najhitrejša. Zainteresirana pa je na zgraditvi te proge tudi vojaAka oblast, kar je najbrže najbolj pomagalo, da so krediti vendarle dovoljeni in da se bo pričelo že te dni z delom. V Sevnico je že prispela gradbena sekcija, ki bo vodila gradnjo proge. V Sevnici bo treba žgradlti tudi most čez Savo. Ce bodo dela neprekinjeno napredovala,»bo proga izvršena najkasneje v dveh letih. Po neereči ga ustreliL—Pred sodnikom-poedincem v LJubljani se je moral zagovarjati te dni češkoslovaški državljan Klemen GrottenUialer, ki je s svojim prijateljem Grofingom z Dunaja potoval skupaj proti Italiji s trebuhom za kruhom. Na Reki pa so ju italijanski stražniki zavrnili, ker nista imela dovolj denarja s sabo. Zato sta se morala vrniti. Mahnila sta po I/>ški dolini. Pri Jermendolu je Grotten-thaler hotel streljati na fazana s starim revolverjem, ki sta ga vzela nekemu moškemu. Pri tem je G. ravnal tako nerodno, da je krogla zadela VVolfinga, ki so ga prepeljali naglo v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je rani na glavi podlegel. Grottenthaler je bil obtožen, da je ubil prijatelja iz malomarnosti. Priznal je dejanje in opisal, da se je zgodilo vse po nesreči. Tudi mati pokojnega VVolfinga je prosila za obtoženca, češ, da ve, kako sta bila njen sin in obtoženec prijatelja in da gre gotovo res za nesrečo. Grottenthaler je bil obsojen na 2 meseca in 10 dni zapora. Umrli so: na Glincah pri Ljubljani Alojzija Jeršetova, vdova po nadučitelju, na Vrhniki 61 letni posestnik, nekdanji župan Franc Tršar, v Iraškem 48 letna gostilničarka Matilda Tadina, v Mariboru v bolnišnici 48 letni posestnik Ivan Sagaj s Pobrežja, na Pobrežju pri Mariboru 69 letna delavka Marija Pliberškova in 50 letni posestnik Rudolf Krepek. Konec sveta Razmišljanje o priliki katastrofe v venoljstvu Smrtna nesreča kolesarja. _ Iz Celja v Konjice se je peljal na kolesu 24 letni vrtnar Anton Sotler iz Radeč. iPri Frankolo-vem je za vozil v Alojza Pun-gartnika, ki je prihajal njemu nasproti. Oba sta obležala z občutnimi poškodbami in so poklicali iz Konjic avto, ki je prepeljal oba v celjsko bolnišnico, kjer pa je Sotler že popoldne podlegel hudim notranjim poškodbam. Tudi Pungartnik je dobil hude notranje.poškedbe in je večinoma v nezavesti. Tudi njegovo stanje je nevarno. Drugi ponesrečenec podlegel Poročali smo že o nesreči dveh kolesarjev, ki sta se zaletela drug v drugega pri Fran-kolovem v celjski okolici. Bila sta to vrtnar Anton Sotler Radeč in 41 letni brezposelni drvar Alojzij Pungartnik iz Ljubice pri Velenju. Oba sta trčila tako močno, da sta se zgrudila na tla in krvavela. Oba so z avtom hitro prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je Sotler še istega dne umrl. Tudi Pungartnikove poškodbe so bile hude, a so vendar zdravniki upali, da bo okreval. Toda dva dni kasneje je v celjski bolnišnici umrl tudi Pungartnik. To je ena redkih nesreč, kjer bi dva kolesarja trčila s tako silo drug v drugega, da bi oba podlegla poškodbam. Volilni shod vladnega predsednika v Ljubljani je obetal postati velika manifestacija. Že 14 dni so organizirali posebne vlake, ki naj pripeljejo v Ljubljano za jtretjinsko vožnjo volivce z vseh krajev Slovenije, vsi okraj, vo-livni odbori so agitirali za udeležbo shoda. Prireditelji so organizirali in pripravili okrog 300 rediteljev, shoda naj bi se udeležilo kakih 10,000 ljudi. Nedelja je prišla, obetalo se je slabo vreme, a je vendarle nastal solnčen pomladni dan. Shod je bil sklican na največjem trgu v Ljubljani, v Zvezi. Toda obisk je bil kljub mnogih posebnim vlakom prav za prav slab. Mogoče je bilo vseh ljudi kakih štiri tisoč. Glavni govornik je bil vladni predsednik Jevtič, čigar lista bo dobila gotovo veliko večino. Na shod so bili povabljeni z uradnimi razglasi vsi državni nameščenci in tudi organizacije državnih nameščencev so na županovo prošnjo povabile vse svoje člane na shod. Tudi so hišni lastniki na županov poziv izobesili državne zastave. Popoldne je vladni predsednik odpotoval v Zagreb, kjer je imel zvečer shod, na katerem je govorilo več ministrov. Dne 13. decembra lanskega leta je angleški zvezdoslovec mister Prentice odkril senzacionalno novost: nedaleč od znamenite zvezde Vege v ozvezdju Li-re na meji Herkula je zagledal iznenada novo zvezdo. Krstil jo je za "Herkulovo novo". To ne bi bilo še nič Čudnega; novih zvezd se astronomom ne manjka. A glej: ta zvezda je rasla od ure do ure, od dne do dne in kaj kmalu postala velika in bleščeča kakor največje zvezde v Velikem vozu. Toli naglo na raščanje je bilo dokaz, da se je v prostranstvu zgodilo nekaj nezaslišanega: < neka neizmerna zvezda, sonce kakor naše, samo Še dostikrat večje, se je razletela in utonila v ognju. Tudi leta 1918 s<* je iznenada prikazala svetla modrikasta zvezda; takrat so jo videli v ozvezdju Orla. ljudje so kajpada ta koj začeli ugibati, da to neka pomeni — namreč da bo vojne konec. Vojne je bilo res konec a ne zaradi te zvezde . . . Podobna nova zvezda je za bleščala leta 1912 v Dvojčkih tudi leta 1901, 1892 in 1876 — da omenimo samo najnovejše dogodke te vrste — so imel zvezdoslovoi priliko opazovati te skrivnostne novorojenčke met zvezdami, sonca, ki zagore za nekaj tednov, potem pa naglo u gašajo in za zmerom utonejo v temo. Zgodovina nam je ohranila poročilo o neki nenavadni "novi", ki se je prikazala o belem dnevu leta 1572; takrut so na Francoskem govorili, da je ta zvezda napovedala strahotno klanje šentjernejske noči (v noči 23. avgusta 1572). V starem veku so se večkrat prikazale ta ke zvezde in navdale ljudi i strahom in grozo; najslavnejša izmed njih je pač bila tista, k. je imela voditi tri kralje z Ju-trovega, ko so nesli zlata, kadila in mire v Betlehem; sodobna znanost je dobila dokaze, da se je ta zvezda res prikazala. Med tem ko si ml, prebivale naše skromne premičnice skače mo drug drugemu v lase in se ugonabljamo za prazen nič — med tem se v vesoljstvu odigravajo strahotne katastrofe, pravi konec svetov. In nehote se Človek zgrozi in pomisli: pa mi? Ali ne čaka nekega dne tudi nas taka strašna smrt? 0*0 Najprej poglejmo: kje v prostranstvu se dogajajo ti neizmerni požari svetovja? Ce hi hoteli te "astronomske" razdalje premeriti s kilometri, ne bi pač nikamor prišli. Zato jih merimo rajši a časom, ki ga potrebuje svetloba, da preleti te razdalje. Svetloba napravi v eni ae-kundi pot 300,000 kilometrov. Tako rečemo na primer, da je luna oddaljena od naše zemlje lVi sekunde (380,000 km), aon-ce pa okoli 8 minut (150 milijo nov km). Kadar začnemo govoriti o zvezdah stalnicah, postanejo razdalje vprav bajne; zateči se moramo zato |)o enoto kar k svetlob nemu letu. Tako rečemo, da so najbližje stalnice oddaljene od nas skoraj tri svetlobna leta, to je toliko, kolikor kilometrov daleč bi prišla svetlob* v treh letih. Ali bi radi vedeli, koliko je ali Policija v Orna hi. Neb., v akciji proti cantnim železničar jem, ki mt /antaikaii. in njih »Impatikom. to? Dan ima 86,400 sekund, leto pa 365krat toliko, to je okoli 31 milijonov. Teh 31 milijonov km je treba pomnožiti s 300,000 km, pa boate dobili koliko kilometrov napravi svetloba v enem letu: 10,000 milijard ali 10 bilijonov km. Sirij, pač najlepša zvezda na našem zimskem nebu je več ko osem svetlobnih let daleč od nas, polarna zvezda pa celo 45 svetlobnih let! Po približnih cenitvah zvesdo-slovcev je Herkulova nova oddaljena od nas svojih 2000 svetlobnih let. To se pravi, da se Kristus še ni rodil, ko se je pri petila nebesna katastrofa, k smo jo šele te mesece imeli pri liko opazovati na nebu! Tolikšne razdalje se zde človeškemu umu kar nepojmljive. In vendar poznamo zvezde, ki ao še dalje od nas, ki so daleč na deset tisoče, da, celo na milijone svetlobnih let. Prostranstvo ave-tovja, kolikor ga moremo dojeti z dosedanjimi astronomskimi daljnogledi, pa sega s svojimi skrajnimi mejnimi izrastki tja v pravljično daljavo 150 milijonov svetlobnih let; tako so vsaj izračunali ameriški zvezdoslov-cl z observatorija na Mount Wil-sonu. In ravno zdaj brusijo za isti observatorij orjaško lečo za novi teleskop, lečo, ki bo imela 5 metrov premera, da se bo skoznjo videlo Se globlje v brei-dno zvezdnega vesoljstva. • o • Iz kakšne razbeljene snovi je neki nova zvezdu? In kako bi se pokazal ta strahotni zvezdni požar num ljudem, če bi ga mogli gledati od bliže? Na taka vprašanja nam danes znanost lahko precej natanko odgovori, in sicer po zaslugi prečudne metode "spektralne analize." Postavite v sončni žarek stekleno prizmo ali pa poševno brušen rob zrcala; videli boste, kako se vam na zidu prikaže klasični "spektrum", to je prava mavrica sedmih temeljnih barv: vijoličaste, indigo, modre, zelene, rumene, oranžne in rdeče Zdaj pa napravite isti poskus rumenkasto barvo, kakršno ima alkoholov ali plinov plamen, če ste mu d (Klali nekaj kuhinjske soli: dobili boste nepopoln spek trum, to je, videli boste samo dva rumena trakova, značilna za natrij (kuhinjska sol je natri ev klorid). Če pa postavit« plamen bakreno žico, vam bo spektrum pokazal zelene črte n tako dalje: spektrum bo zme rom odvisen od snovi, kl jih po stavite v plamen; na tak način se da na daljavo "analizirati" to je, proučiti, katera snov je v plamenu; zato imenujemo ta postopek spektralno analizo. "Na tej zvezdi je železo, natrij, dušik, titan." Lahko si mislite, da vae tt mesece, kar a<» je prikazala Her kulova nova, zagorela ln spet n-gasnila, s|>ektrografl niso |Hs'i-vali. In tako so ugotovili, da se na tej novi zvezdi vrše zelo nagli izprernembe, največ je pa na njej žarečega vodika. Se več in tod začne zamenu besede razletava, in to s silo, ki nam o njej naša "nedolžna" razstreliva smodnik, dinamit itd. ne dajejo niti |>oj' rna In ta eksplozija traja že mesece In meaece! Cv bi »e podobna katastrofa t>ripetlla na našem soncu, ao iz računili, da bi neizmerno mori< plamenov doaeglp a sonca našo zemljo Iii jo razdujalo v prah in pepel, preden bi bilo trinajst ut okoli , * . 0 0 0 Ali pa takšna katastrofa tudi re* grozi človeštvu? Oe h^ emo 'Kigovoritl na Vi za na« velevat mi vprašanje, moramo |*»prej vedeti, kaj Je prav za prav vzrok tem nebesnim po žarom. Dolgo ao mislili, da gre pri teh katastrofah zgolj za trk; v ■ zvezdo, ali pa tudi navadno pre- j ^-J®2«"* je prežeta Z mičnico (kakršna je naša zemlja). zaradi velikanske hitrosti. s katero se podi po vesoljstvu, zaustaviti ali vsaj zavre-! ti meglasta gmota materije, ki je ponekod v zvezdnem pro- borbenim nacionalizmom, pravijo poročevalci ........ . ............ r.w_ n,aja. — Sedaj, ko itranstvu; in to zaviranje naj j®m;vj«takl diktator Stalin ostro bi ustvarilo velikansko toploto, "f ; ff»ncof^'|komunlate, ki so da se zvezda razbeli in zgori. v an »nuhtar.stični agita- Takšne "nesreče" kajpada ni , 1 'nJ* *" »»»««»j*no. da treba, da bi bile bogve kako po- 7 i I t ie I ," . * goste; toda statistik« kaže. da L^nLi , ? V i i »i ii> .. .. K( unijo, da skleneta no brat m- eksplozija, kakršno predstavlja stvo z voditelji rdeče Jn I dogodek s Herkulovo novo, ni iz- kar naj bi še bolj utrdilo pHja- jema, temveč pravilo v zgodo- oljske od noša je med Moskvo in vini nepremičnic; to se pravi, Parizom, tudi poročila kttjih no- vsa sonca v vesoljstvu eksplo- šiljajo reporterjl, ki so spremi- dirajo, ko pride vrsta nanje! li zunanjega ministra l.avala v Torej trk dveh zvezd ni tako ne- Moskvo, francoskemu tisku, sli- ... i- k|lj() t,ojj|t,vjAku KllMjj0 v n'ovjh barvah. Ako poročila francoskih repor-terjev kažejo pravo sliko, sovjetska Rusija sploh ni rdeča. Reporterjl ne vidijo Integralnega komunističnega sistema, katerega je zgradil Nikolaj Lenin v pričakovanju, da bo preko tega sistema Izzval svetovno revolucijo, temveč napol militaristično in napol industrijsko državo, prepojeno z milit milnim nacionalizmom, kakršen prevladuje v Nemčiji pod Hitlerjem In v Italiji pod Mussolinijem. Francoski poročevalci silno hvalijo armado sovjetske Rušile čaka. TbHko pa lahko povemo ^ ^madl vidijo mogočno tistim našim bralkam ln bral- °r;H,Jc, w «^«nitev evropskega miru in utrditev novega nacio- varen in tudi zalet sonca v nie-glasto gmoto ne—ker sta ti dve možnosti silno redki. Največkrat je nebesni katastrofi iskati vzrok v eksploziji, l^e-ta se pripeti tako, da se razbijejo atomi zvezde ln jih nastala sila vrže na vse strani; pri tem se pa stvori tolikšna vročina, da uniči sonce v prah in pe|iel (Če se po zemeljsko izrazimo). Seveda so delci takega razbitega "prahu" lahko še »morom tolikšni, da zaležejo za dobršno novo sonce. Ne vorao Se, ali je našo sonce ostanek zvezdo, ki se je Se razletela, ali nas pa ta eksplozija cem, ki jih je morda groza prevzela pri čitanju teh vrstic, da se ne nam ne bližnjim rodovom take katastrofe še nI bati,- Avstrija v nevarnosti novih pučev Oiter konflikt med Starhembergom in kancelarjem Dunaj, 1§. maja. — V Avstriji se pripravlja nova eksplozija revolte, a ne t levice, temveč na desnici. Razmerje med hajmve- rovcl kl jih vodi knez Starhem-berg, in Schuschniggovo vlado je tako napeto, da mora vsak <*as počiti. Govorice, ki razburjajo Dunaj, napovedujejo sledeče dogodke v najkrajšem času Ktarhemberg bo s svojim hajmverovcl strmoglavil iSchu schnigga in organiziral atopro centno fašistično vlado. Ce se to zgodi, bo habsburška monarhija vzpostavljena prJJiodnj^ me soc. Poljedelski minister Ralther sovražnik Htarhemberga, bo odstavil Schuschnlgga in prevze vlado s ponmčjo katoliške kmet-sko armade. Po Dunaju se šir vest, da je dr. Hehuachnigg Izgubil simpatije Mussolinija in pajMtla. Trije kmetje ubiti v izgredih v Italiji l/cuca, Italija, 18. maja. — V mestecu Tricasu na Južnem kon-u Italije ob Jadtanskrm moril so bili včeraj.krvavi Izgredi, pri katerih mi karabinjerji ustrelil tri kmete in U Je bilo ran-lenih. Izgrodniki so člsul lokalne imetijske zadruge, k I Je protestirala proti lokalnim fašističnim oblastnikom, ki so postavili komisarja zadrugi. Zadružniki so navalili v protoni ij v mestno hi-Ao in tam Jih no žandarjl sprejo, a kroglami. nallzma. Vso to po njih mnenju predstavlja zdrav patriotizem, ki Je pripravljen doprlnašatl trt,ve. Francoski socialisti, k I so siccr intimni politični zavezniki francoskih komunistov, niso gotovi, če je situacija res tako rožnata kakor jo slikajo reporterjl. Socialistični list ""Populaire" je ožigosal Stalln-Lavalov komunike, kar kaže, da marksisti dvomijo v uspeh francosko-ru-skega prijateljstva, liojijo se, da dobiva v Rusiji orientalski dca-potlzem čim dalje večjo zasitim-bo, čeprav nastopa sovjetski re« žim kot zagovornik in propaga-tor socialne pravičnosti. Nekateri uredniki francoskega meščanskega tiska ne verjamejo, da se. jo Stalin v resnici |x>maknll proti desnici, zato sva-re vlado, naj bo previdna pri svojih kupčljiih z Rusijo, da se ne bo pozneje kosala. Sedaj je čas 4* al «r«lll* »ai* |.m|..»V«1» » M OVKNIJO m I« H»l|( S»*la»na Ma|«a'il iN h|m(«|II pamlk "Normandle" !•,>•• lan—III« la»l|a* 4ala i« Nr» ) Mika 7. junija In TI. Junija Pal«Jla a »•.a, H»» kafcltt« V »M »Mlafa « Url,»m (a H»4m. lOaiia fcab„, umi talila In ,la« |»,»ala • taaklM aba4a«M |>OUU . HlvUf r»a#iia" la Ma|a, >• Immij« In ia )ull,a " '"• kam,ilalH" ii, Maja, II laNlla, I julija "l.afa,«ll«" I. (n ii JuHOa /a ,.w4,mI,„«>I| ,n >m lialafc »pfatapa »»*•>»« aH pUM«N« Na i Slotenlc Publishing Company 21« tt««t ista Ml., N»» Vork, N. V, JCLne Na/.nanilo in zahvala .tifiMiMlitlOn, /lia»l(,m in r*>(l«' I |ul»l )•'••• k« mi - ^ilMliirm mu iiH/M«njanti, lolnu tr«l prijot«-l)»m. da p ihimiI« amrl i/M|ial« 11 ••»»• p nt)/* in mila JOHN MIHELIČA I'»«■ »n in ii I !«• |,,i kratki in muo o Im,I«/,i| dno 21; februar I'M', |,<, IS (iiw«ni Im,U/,h It •.)»•»» }«• In I |& S«r, t*Y7 t t,radi m pri frn»otl|o » J«n»»liO|l. V Anil-riko )» pri**l iHa llfS In »aptralta b' kol Oiiaar In vrtii *«»)* drl«, »ar rtu »rko|*ika Mil |r /lan druM»a <»l I7a N\I'J in fftt/ na|lrp*a Stala /lanom droAlai va Sarotan* »rn»r In ta udr-lr#tw, pri P«irr*4m A« rnkrat noprpSti Stala »arm akupa| in «a ISH Sravi a«,pr*»« in it^r la>ll Jr.. k/1 Min Jukn ar nahaia v Kanadi. I^ad-t ill* I olu Makšim Gor ki: MATI SOCIALEN ROMAN §wwmmm Sin je razumel, pokimal z glavo in odgovoril 1 z veselim nasmehom v obrazu: — Kaj bi se ne spominjal! _ Torej, vidiš! — je dejala zadovoljna ss- • ma s seboj, ganjena od njegovega veselja. Poslavljaje se od nje ji je krepko stisnil roko. Doma je dobila Sašo. Dekle je prihajalo k Nilovni navadno ob dnevih, kedar je mati obiskala Pavla. Nikoli ni povpraševala po Pavlu, in če ni mati sama začela, ji je Saša pozorno gledala v obraz in se zadovoljila s tem. A sedaj ji jc prišla nasproti z nemirnim vprašanjem: — Kako mu je? — Dobro, zdrav je! Ali ste oddali pismo? — Seveda! — Ali ga je prebral? — Kje? Saj ni mogoče! — Ah saj res, popolnoma sem pozabila! — je |K>časno dejala Sašenka. — Počakati bo še treba teden dni . . . Kaj mislite: ali bo pri volji? Namrščila je obrvi in zrla nepremično materi v oči. — Ne vem . . . Mislim pa, da ubeži ... — je dejala mati zamišljeno. — Zakaj pa naj bi ne ušel, če more? Saša je zmajala z glavo in vprašala suho: — Vi ne veste, kaj sme bolnik jesti? Jedel bi rad. — Vse od kraja ... vse! takoj mu . . . Odšla je v kuhinjo, Saša je šla počasi za njo. — Ali naj vam pomagam? — Hvala! ~ Mati se je sklonila k ognjišču in pristavila lonec. Dekle ji je tiho dejalo: — Potrpite . . . Obličje jI je prebledelo, oči so se koprneče razširile in trepetajoče ustni so z naporom zs-šepetale goreče In hitro: — Prosim vas . . . Vem, da ne bo pri volji! Pregovorite ga! Neobhoden je . . . recite mu le, da je neobhoden za stvar ... da se bojim — da zboli ... saj vidite, da razprava še vedno ni razpisana . . . Težko ji je bilo govoriti. V stran je gledala, glas ji je zvenel neenakomerno kakor struna, ki jo uglašajo, pa se je nenadoma utrgal. Utrujeno je povesila trepalnice, grizla si ustni, in prsti krepko stisnjenih rok so hrustali. Mater je ganil njen strastni nastop, a razumela ga je, vznemirjeno je objela Sašo in ji žalostno odgovorila: — Draga moja! . .. nikogar ne uboga ... le selie! Obe sta molčali in se krepko stisnili druga k drugi. Potem Je Saša previdno snela materine roke s svojih pleč in dejala s tresočim glasom: —• Da . . . prav pravite! Neumnost je to . . . živci .... Resno in preprosto Je končala: — Dajte, da nasitimo ranjenca ... Sede na |>ostelji poleg Ivana ga je skrbno in ljubeznivo izpraševala: — Ali vas močno boli glava? — Ne hudo ... le motno je vse .. . — je odgovoril Ivan, zmedeno potegnil odejo k pod-bradku in pomežiknil z očmi kakor od jarke svetlobe. Opazivši, da noče jesti v njeni na-vzočnostl, je Saša vstala In odšla. Ivan je sedel na postelj, pogledal za njo in dejal: — Kako je lepa! . . . Njegove oči so bile svetle in vesele, zobje drobni in krepki, glas se mu še ni ustanovil. — Koliko ste stari? — je zamišljeno vprašala mati. — Sedemnajst let . . . — Kje žive starši? — Na kmetih ... a jaz sem že od desetega leta tu. . . šolo sem dokončal, pa sem prišel — sem! A kako je vam ime, sodružica? Ta beseda je mater zmerom genila. Tudi sedaj je smeje vprašala: — Zakaj hočete vedeti? Mladenič je v zadregi molčal, potem pa ji je razložil: — Glejte, študent našega krožka ... ki je čital z nami . . . nam je pravil o materi delavca Pavla Vlasova . . . veste, o demonstraciji prvega maja? Mati je pokimala z glavo in poslušala z napeto pozornostjo. — Prvi je on vzdignil odkrito zastavo naše stranke! — je ponosno dejal mladenič, in njegov ponos je odmeval v materinem srcu. — Mene ni bilo zraven. Nameravali smo tu prirediti demonstracijo — pa se ni posrečilo! Premalo nas je bilo tedaj. Ampak letos bodete videli! Zaletelo se mu je od razburjenja; v mislih na bodoče dogodke je mahal z žlico po zraku in nadaljeval: — Torej mati Vlasova, pravim ... je tedaj (pristopila k stranki , . . Pravijo, da je žen- ska . . . čudovito! Mati se je široko zasmejala, prijetno ji je bilo slišati navdušeno pohvalo mladeniča. Prijetno in sitno. Hotela mu je reči: Vlasovka sem jaz! ... pa se je premagala, pa je z mehkim nasmehom, z bridkostjo dejala sama sebi: — Eh, kako si neumna! ... — Več morate jesti ... da prej okrevate za dobro stvar! — je vzkliknila nemirno In se sklonila k njemu. — Naša stvar potrebuje krepkih, mladih rok, čistega srca, poštenega razuma ... S temi silami premaga vso zlobo . . . Duri so se odprle, zadišalo je po vlažnem jesenskem hladu. Sofja je vstopila rdeča, vesela. — Vohuni hodijo za menoj, kakor snubači za bogato nevesto; na beaedo! Odtod moram ... Kaj je z vami, Vanja? Dobro? Kaj pa je Pavel, Nilovna? Ali je Saša tu? Kadila je cigareto, izpraševala in ni čakala odgovora; mater in mladeniča je božala s prijaznimi pogledi svojih sivih oči. Mati jo je o-gledovala in si mislila smeje: — Tudi jaz aem sklonila k Ivanu rekoč: — Le kmalu okrevajte, sinček 1 Odšla je v Jedilnico., Tam je Sofja pripovedovala Saši: — Tristo izvodov ima Že gotovih! S takim delom se pokonča! ... To je junaštvo! Veste, Saša, največja sreča je, živeti sredi takih ljudi, delati z njimi . . . — Da! — je tiho pritrdilo dekle. Zvečer pri čaju je Sofja rekla materi: — Nilovna, pa boste zopet morali na deželo . , . — Zakaj ne! Kdaj pa? —■ Ce z tri dni — ali utegnete? — Dobro . . , — Peljite se raje! — je tiho svetoval Nikolaj. — S pošto ae peljite in sicer po drugi poti,. čez nikolski okraj . . . ^Obmolknil Je in namrščil čelo. To se ni podalo njegovemu obrazu in je nelepo in nekam čudno izpremnnilo njegov izraz. (Dal* prihoda HC.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroti (Nadaljevanje.) |o»|a vnaprej in nato odšla k to- Kakor sva se biln domenila, variševim znancem in prijate-tsko sva tudi storila; pustila Ijem, ki jih je imel nešteto v "v a delo in odpotovala iz našel-j mestu. Skoro na vsakem oglu bine. Predno sv a ae podala dalje sva naletela na njegove znance, k v a se (Mimudihi v bližnji naael. bini, pri družini, kjer sva bila prej na stanovanju. Po dveh največ na butlegarje, ki so ga poznali še izza dni, ko jim je /nosil dosti denarja. Hutlegarji dneh iNistavanja in popivanja so bili njegovi prijatelji le te m* končno Iioalovlla in neki daj, ko je imel denar; »ko je voznik naju je odpeljal v bllž- prišel k njim brez cvenka, so se nje mestece Hel|>er. .ga kmalu ifnebili; ako ni šlo Voznik je bil uslužbenec ne-1 drugače, tudi z brco v zadnjo keg» trgovca iz llel|»erja in na-1 plat. ds Je zletel akozi vrata; ju je |M-|jal do njegove trgovi-|Na ta način so ravnali butlegar- ne. Tovariš km je imel že preko mere peljr ženina. Rohka je bila precej lahkoverna. Tovarišu je verjela tn tako no tekli dnevi, PBOflV BTA ona je pa čakala srečnega dne ko bo dobila svojega ženina. V Salt Lake Cityju ava ostala štiri dni. V tem času sva prehodila številne ulice ter se spoznala z rojaki, ki ao se nahajali v mestu in med katerimi jih je bilo največ brezposelnih. Tovariš ae je seznanil z nekim starim Ribničanom, ki je že vso Ameriko prepotoval in delal v različnih industrijah. Omenjeni rojak se je pisal Papež in je kljub svojim 60 letom izgledal Čil in zdrav. On se je znal čuvati drugače negfl rojaki, ki sem jih poznal. Delal ni dosti in tudi zaslužka ni nosil butlegarjem, pri katerih so drugi kupovali strupe no brozgo. Delal je po malem in se selil iz kraja v kraj. Čeprav ni mislil na prihranke, ni razmetaval denarja kakor nešteto dru gih. Papež je nama svetoval, naj greva za delom v rudnik, ki je bil od mesta oddaljen nekako štiriindvajset milj. Rekel je, da bova delo lahko dobila in da se nahaja glavni stan družbe v me stu. Zato se je tudi ponudil, da gre z nama prav do pisarne. Nje gov nasvet sva sprejela in vsi trije smo se napotili v tisto pisarno, kjer sva vprašala za de-o in ga takoj dobila. Vpisali so naju med druge rudarje ter da-"1 vsakemu karto za brezplačno vožnjo na truku do rudnika, ki se je nahajal visoko v hribih. Petega dne najinega bivanja v mestu sva se odpeljala za de-om v rudnik. To je bil srebrn rudnik in se je imenoval Cardiff Mine. Po cestni železnici sva se vozila do Midvilleja, kjer je bi-rudotopilnica, od tam pa s trukom dalje proti rudniku. Pri družil se je nama neki Poljak, (i je tudi dobil delo pri isti družbi kakor midva. Vožnja je bila , ako slaba, ker so bili v nekaterih krajih veliki zameti, da je truk komaj prevozil skozi. Na poti smo opazili mnogo rudnikov, c i so bili laist manjših ružb. Tedaj je bila najhujša zima, kajti >ilo je deset dni pred božičem. Jaz sem komaj čakal, da pridem na cilj, toda truk se je v nekem kraju ustavil in ni mogel več da je po slabi, zasneženi cesti. Voznik si je na vse načine prizade val, da bi pritiral truk do rudnika, toda vsled žametov se je moral ustaviti in mi smo bili prepuščeni sami sebi, da nadaljujemo pot proti rudniku, ki je bil oddaljen štiri milje od tam, kjer e truk odpovedal. Tovariš, Po-jak In jaz smo vzeli pot pod noge proti rudniku. Bila je prava križeva pot, kajti težko smo rinili naprej preko silnih žametov, ki jih je prejšnje dneve nagr madila ostra burja. Toda omagali nismo in končno smo skrajno utrujeni vendar dospeli do srebrnega rudnika. Sli smo v rudniško pisarno, kjer smo dobili delovodja in ravnatelja, Irca po narodnosti, ki sta nas izpraševala glede izku šenj pri delu pod zemljo. Poljak n tovariš sta kot stara in izku šena rudarja dobila primerno de-o, mene, ki nisem imel dosti prakse kot rudokop. pa so upo-slili kot nalagalca rude in poti-skača vozičkov. Plača za to delo je bila $4.75 za osem ur dela, tovariš in Poljak pa sta prejemala 50 centov več. Za hrano je skr bela družba, kateri smo morali plačevati dolar na dan, kar so nam odtrgali od plače na plačilni dan. „ Isti večer, ko smo bili vpisani med rudarje, smo dobili tudi potrebno Večerjo, nato pa odšli v od kazimo sobo k počitku. Postelje so bile precej umazane in vaak, ki je šel zs delo v tiste hribe, je moral tudi odejo s seboj prinesti, sicer bi bil brez nje. H. J. Magog: fradna dolžnost PONDEUKK, 20 ___ XV Naslednji dan po prihodu v visoke hribe sem začel z novim delom v srebrnem rudniku. Tovariš in Poljak sts kopala rudo, jaz pa sem bil za|M»slen pri poti-sksnju vozičkov ter imel poma-gsča. Rudo so nskladsli spet drugi delavci. Kadar je bil voziček poln. ava gs s tovarišem potegnila \en in nato prsznega potisnila v prostor. Poln voziček sva potiskala nsprej po trsčni-csh do ntresilniks. v katerega sva stresla rudo. Stresilnik je bil 120 čevljev globok, zdolsj so pa rudo zoj»et nalagali v vozičke in jo (aivažali dalje n konji. En konj je peljsl po trsčnicsh o-sem do dc»et voz k'kov naenkrat in zopet do nsdaljnjega Mresil-nika. iz katerega so šele nalagali rudo na truke in jo odvažali v topilnico v Midville, (Daljs prihodnja.) Cisto proti svoji navadi se je Paul Bouret danes pozabil pokriti s črno čepico, ki jo je dru gače zmerom imel pri delu na glavi, da je varovala njegovo že bolj redko z lasmi posejano glavo prehlada. Paul Bouret, vestni knjigovodja, je danes pozabil še več; sedel je za svojo pisalno mizo zatopljen v misli in glodal peres-nik, namestu da bi sešteval do -ge stolpce številk. Raztreseno je gledal za muhami, ki so se zbirale na oknu, in sanjal, kakor sanja le dvajsetleten fant. In vendar je bil že štiridesetlet-nik in se je šele zdaj prvič zaljubil. Bil je skromen, plah in nezaupljiv človek ter se je svoje starosti popolnoma zavedal. Tudi si ni ničesar domišljal o svoji o-sebnosti ne o svoji skromni službi. Zato se prav gotovo tudi ne bi bil prepustil prebujajočemu se in nespametnemu čuvstvu, k ga je prevzelo — da ni ona storila prvega koraka.. O, nikakor ne predrzno, temveč plaho in deviško. Drugače bi ga bila koj prestrašila in pžalila. Ko ju je pa že naključje pripeljalo sku paj, sta se izpočetka skrivaj pogledovala, potem sta se nasmehnila in naposled je ona prva o-govorila njega, zrelega, le pre-plahega moža. Malo besed je rekla, toda vse so bile na mestu. In potem so sledile druge, kar same od sebe, in Paul Bouret je bil kar presenečen, kako hitro se je dopolnil čudež tega srečanja. Se zdaj jo je slišal v duhu: "Zelo simpatični ste mi in vaša resnost najbolje govori za vas." Te laskave besede so užgale še knjigovodjevo deviško srce. Pomenile so, da je napravil dober vtis, in nemara so še mnogo obetale za bodočnost. Preden sta se razšla, sta si določila za drevi sestanek. Najprej sta bila namenjena kam na večerjo, potem pa v kavarno, da se prijetno pogovorita. "To je začetek velike prigode Prijateljico bo imel! . . . prijateljico!" si je govoril, uživaje sam pri sebi to besedo. Te misli so ga silno navdušile. Ona mu bo njegova prva njegova edina, po usodi poslana prijateljica ... O, kako jo bo ljubil! . . . "Gospod Bouret!" Zdrznil se je. Odprla so se obložena vrata, ki so delila njegovo sobo od ravnateljeve. Ravnateljev glas je bil, ki je knjigovodjo iztrgal iz sanj. Hlastno kakor učenec, ki ga je učitelj zalotil pri prepovedanem delu, je planil pokonci. "Želite, gospod ravnatelj?" "Pridite malo k meni, Bouret, rad bi z vami govoril!" Tresoč se od neznanega strahu je Paul Bouret stopil za svojim, šefom v njegovo sobo. Prvič v življenju je bil deležen takšne časti. Toda ni se je veselil, zakaj v tem slavnostnem vabilu ni pričakoval ničosar ,drugega kakor sam Bog vedi kakšno grajo. Široka pisalna miza ju je delila. Ravnatelj se je udobno spustil v naslanjač in pogledal svojemu knjigovodji resno v oči. "Bouret, vi ste naš najstarejši uradnik. Zelo vas cenimo in prepričan sem. da se lioste pokazali vrednega našega zaupanja. Danes smo dobili silno važne listine; tamle so, v onem zapeča tenem pismu. Tako važne so te listine, da se jih niti čez noč ne upam pustiti v blagajni. Se ne-varneje bi pa utegnilo biti, če bi jih vzel s seboj. Nič lažjega, kakor da bi jih kdo ukradel, tem bolj, ker nekoga sumim, da natanko ve, kaj in kako je s temi papirji. Upam, da me razumete, Bouret ?" Paul Bouret je prikimal. Toda še zmerom ni slutil, zsksj ga je njegov ravnatelj |x>čaatil s tem zsupnim sporočilom. "Opreznost mi torej brani, da bi obdržal te listine pri sebi." je nsdsljevsl ravnatelj. "Tudi ne vem. kam bi jih mogel ns varno sprsviti drugam, zsto sem ne domislil, da bi jih vam zaupal. Mož poštenjak ste in resen človek, in pri vas jih |»sč živa duša ne ho domnevala Spravite ovitek v žep in prine- site mi ga jutri zjutraj nazai." _ a ... - Ko je bil Paul Bouret spet v Gasilci gasijo požar, ki je izbruhnil v poslopju S^attl. Light Co. innapravil škode $75,000. svoji sobi, ž obema rokama sti-skaje nabrekli žep, se je od osup- losti komaj osvestil. Ravnatelje vo zaupanje ga je navdajalo s ponosom in veseljem, toda ti čuvstvi sta se kaj kmalu izpre-menili v nemir in tesnobo. Res da je lepo, da ga je ravnatelj tako počastil, toda odgovornost je le prevelika. "Pa če mi kdo te papirje u-krade? Ne, prav gotovo to noč ne bom zatisnil oči!" Ali ni šef celo rekel, da naj-brže nekdo že ve o teh listinah ? Baš ta nenavadna opreznost, da je dal njemu shraniti ovitek, mu je bila dokaz, kako v strahu in skrbeh je ravnatelj. Vse te domneve so Paula Bou-reta tako vznemirile, da ni bil več zmožen mirnih in pametnih misli. "Prvo je, da se bom doma zaklenil in da se prej kakor jutri zjutraj sploh ne bom prikazal na cesti," si je dejal sam pri sebi. Zdajci se je pa spomnil dogovorjenega sestanka. Ce ga zamudi, pomeni, da bo za zmerom izgubil malo plavolasko, zakaj prav gotovo mu ne bi nikdar odpustila, če bi ga drevi zaman čakala. Sporočiti ji pa tudi ne more, ker ne pozna njenega i-mena ne naslova. Da bi se sestal z njo in pustil pismo doma? Nemogoče. To bi pomenilo, da ni vreden ravna-teljevega zaupanja. Vrhu tega mu ne bi dala miru misel, da morda ravno ta trenutek brskajo pri njem vlomilci. A če bi vzel pismo s seboj? Ali ne bi bilo to še slabše? Saj bi ga na vse zadnje utegnil še izgubiti. In naposled : ali bo kaj manj varen pred i.atvino, če bo vzel pismo s se-j plavolaske, kako nestrpno boj? ' •, • ,': . . duje na uro in se jsitem vsega sveta, celo od te male volaske, ki mu je bila že draga, čeprav jo je šele kc poznal. Na pragu prigode, zdaj k prišel ob prejšnjo neskrh človeka, ki nima ničesar, i spomnil vseh mogočih hudi ste v, ki se bero v časnikik domišljija mu je začela vroi ugibati na vse strani. S strahom se je vprašal ni morda tudi to precudnos nje v neposredni zvezi z zai nim mu pismom — in ali ni ki se ga je ravnatelj tako nemara že prišel na videz varnemu skrivališču na sle potem je ona ljuba plavoh njegova zaveznica in vsa je le peklenska zaseda .. .1 "Oh, prigoda z njo bi bila f lepa, da bi bila mogla biti niča," je vzdihnil ponižno.' ka reč ima svoj vzrok, in se mi dozdeva, zakaj me je| raj tako prijazno nagovorili Junaško je zatrl bolečin sklenil sestanek žrtvovati. * • • Drugo jutro ga je ravi sprejel dobrohotno in zadov vo. Sedel je široko na *vt naslanjaču in kadil cigaret "Torej ste prišli... Toče vek ste, dragocen in zvest T danes dalje postanete bla pri nas. Ona stvar z listin bila namreč samo preizk Vrzite pismo v koš — zgolj rezki so v njem iz starih ča sov! . . ." "Preizkušnja . . . zgolj kušnja ... in zato sem vse to . . .?" -Paulu Bouri bilo, kakor da iti bila -trdi i rila vanj. In pred očmi ^ neprestano plavala ihkIoIs Ni mu torej ostalo drugega, ren*ha hjt' M tli če ae preaeli pro* od družine In bo aahteval tam «»aj I *1 ' moral tiati flan it dotifne družine, ki je tako »kupno "aro/«* Pro«veto, to takoj natnanlti upravništvu liata, In obenem M • vaoto liatu Proaveta. Ako tega n« ttore, tedaj mora 'Jpr» datum ta to vaoto naročniku. PROSV RTA. SNPJ, 2M7 Ha. Uondale A*e., Ch*at* Pritoieno poAitjam naročnino ta liat Proeveto v«*» • I) Ime .........i.............................CL dr.*« " Naslov ............................................. Vstavite tednik in ga priptAite k meji narn/nts« »d družine: ....................................ft dre*" * ..........................................a * . .6. d***" * nt flae* fl dre*« Prša»a Star šareča il