Primorski dnevnik SREDA, 4. MAJA 2016 št. 104 (21.644) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. RIM - Na 3. strani Resuri-Vstajenje o potresu v Furlaniji Predstavitev dokumentarnega filma TREBČE - Na 6. strani »Sprehod« kamele po pokrajinski cesti Tudi konji in osliček na potepu GORICA - Na 12. strani Slovenski pravniki za večje sodelovanje Slori priredil strokovno srečanje TRST - Včeraj zapadel rok za predložitev kandidatur za junijske volitve Enajst županskih kandidatov TRST - Na Velikem trgu protagonisti otroci Bavisela TRST - Enajst županskih kandidatov in dvajset list za občinski svet. To je »startna lista« za junijske volitve v tržaški občini. Prvi krog bo v nedeljo, 5. junija, morebitni drugi volilni krog pa čez dva tedna, v nedeljo, 19. junija. Za županski stolček se potegujejo Fabio Carini, Roberto Cosolini, Roberto Dipiazza, Maurizio Fogar, Iztok Furlanič, Giorgio Marchesich, Paolo Menis, Vito Potenza, Alessia Rosolen, Marino Sossi in Nicola Sponza. Njihove kandidature mora potrditi deželni volilni urad, kar velja tudi za kandidatne liste, ki podpirajo županske kandidate. Razen velikih presenečenj, bo v Trstu odločitev padla v drugem volilnem krogu. V Miljah se za župansko mesto poteguje devet kandidatov ob podpori šestnajstih kandidatnih list. V FJK bodo volitve v skupno 39 občinah. Na 4. strani KOMISIJA EU Gospodarstvu napovedujejo le zmerno rast BRUSELJ - Gospodarska rast v Evropi ostaja skromna, ugotavlja Evropska komisija, ki je v spomladanski oceni rahlo poslabšala napovedi za evropsko gospodarstvo. Območju evra letos napoveduje 1,6-od-stotno, EU pa 1,8-odstotno rast. Slovenija naj bi beležila 1,7-odstotno rast BDP. Slabše pa so ocene za Italijo, kjer naj bi rast letos znašala le 1,1 odstotka, medtem ko so pred tremi meseci pričakovali 1,4-odstotno rast. Na 2. strani SV. IVAN - Poslopje zavodov Stefan in Zois Dela za obnovo šol se (še) niso nadaljevala Ko steklo poči, do Novomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 FILM - T. Lazovic »Moja generacija skuša gledati v prihodnost« TRST - Tihana Lazovic je mlada protagonistka filma Zviz-dan, ki je v teh dneh z naslovom Sole alto na ogled tudi v italijanskih dvoranah. Igralka iz Zadra, ki obiskuje zagrebško igralsko akademijo, je v njem odigrala vse tri glavne ženske like in z njimi prepričala tudi selektorje berlinskega festivala, ki so jo izbrali za letošnjo »obetajočo zvezdo«. V intervjuju je spregovorila o pomenu koprodukcij in posledicah jugoslovanskih vojn na vsakdanje življenje. Na 10. strani Trst: Furlanič predstavil svojo listo Na 4. strani Domjo: Glas harmonike za Tiberia Maverja Na 7. strani Pilati: »Rešilno vozilo I • • V I • v V • V bi prišlo iz Tržiča« Na 11. strani Na Goriškem volitve v štirih občinah Na 11. strani Jernej Terpin (ACH Volley) državni prvak Na 16. strani TRŽIČ - Aretirali razpečevalca in njegovo partnerico ^^ t S »travo« oskrbovala mlade Policisti med hišno preiskavo zasegli pol kilograma marihuane in pet tisoč evrov gotovine TRŽIČ - S »travo« sta oskrbovala mlade, vendar so ju policisti izsledili in jima ob zaključku dolge preiskave nataknili lisice. Za zapahi sta se znašla 50-letni razpečevalec mamil in njegova 48-letna partnerica, ki sta drogo prodajala v središču Tržiča. Policisti so med hišno preiskavo zasegli okrog pol kilograma marihuane, nekaj tehtnic in približno pet tisoč evrov, ki sta si jih moški in ženska po vsej verjetnosti zaslužila s prodajo droge. V stanovanju je bilo tudi nekaj opreme za domače gojenje »trave«. Ob koncu hišne preiskave so policisti par aretirali; moškega so odpeljali v goriški zapor, žensko pa v tržaški. Na 11. strani FESTIVAL VINA IN KULINARIKE J • Dvorec Zemono, Vipavska dolina . nedelja 8. maj 2016,15.00-21.00 • ponedeljek 9. maj 2016,15.00-21.00 • Več kot 100 odličnih vipavskih vin • Kulinarična presenečenja • Pokušine, predstavitve, razmišljanja... • Vipavska tržnica KULINARIČNI MESEC Kulinarični mesec v restavracijah Vipavske doline (15. april—15.maj 2016) Podrobneje: www.okusi-vipavske.si 9771124666007 2 Sreda, 4. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji EVROPSKA KOMISIJA - V spomladanski oceni rahlo slabše napovedi Evropskemu gospodarstvu napovedujejo le zmerno rast Italija še vedno precej zaostaja za povprečjem članic EU kot tudi območja evra BRUSELJ - Gospodarska rast v Evropi ostaja skromna, ugotavlja Evropska komisija, ki je v spomladanski oceni rahlo poslabšala napovedi za evropsko gospodarstvo. Območju evra letos napoveduje 1,6-odstotno, EU pa 1,8-odstotno rast. Slovenija naj bi beležila 1,7-odstotno rast BDP. Slabše pa so ocene za Italijo, kjer naj bi rast letos znašala le 1,1 odstotka, medtem ko je še pred tremi meseci bila napovedana letos 1,4-odstotna rast, italijanska vlada pa je pred nekaj tedni v odloku DEF napovedala 1,2-odstotno. Za leto 2017 komisija EU Italiji napoveduje 1,3-odstotno rast (v vladni napovedi je bila 1,4-odstotna). Rast naj bi poganjala predvsem zasebna potrošnja. Gospodarska rast v Evropi kljub slabšemu mednarodnemu okolju ostaja zmerna, a vzdržna, ugotavlja komisija, ki je območju z evrom letos napovedala 1,6-odstotno, v letu 2017 pa 1,8-odstotno rast. EU bo beležila 1,8-odstotno oziroma 1,9-odstotno rast. To je poslabšanje za 0,1 odstotne točko glede na februarsko gospodarsko napoved. »Evropska rast ostaja pozitivna, a skromna,« je dejal evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Mos-covici. Gospodarsko rast v Evropi po komisarjevih besedah poganja predvsem visoka zasebna potrošnja, k rasti pa prispeva tudi povečanje investicij. Največjo rast v območju evra bodo letos po napovedih beležile Irska, Malta in Luksemburg, od preostalih članic pa bosta najbolj rasli gospodarstvi Romunije in Poljske. Trem največjim gospodarstvom -Nemčiji, Franciji in Italiji komisija napoveduje zmerno rast. Grčija, ki je lani zaprosila za finančno pomoč, še vedno beleži padec gospodarske dejavnosti. Komisija ji je za letos napovedala 0,3-odsto-tni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi se rast okrepila na 2,7 odstotka. Sloveniji komisija za letos napoveduje 1,7-odstotno rast, kar je za 0,1 odstotne točke manj glede na februarsko napoved, ko jo je ocenila na 1,8 odstotka. Za prihodnje leto pa jo ohranja pri 2,3 odstotka. Brezposelnost v območju evra kot tudi v celotni EU se še naprej znižuje in bo prihodnje leto padla pod deset odsto- tkov. V območju evra bo brezposelnost letos znašala 10,3, leta 2017 pa 9,9 odstotka, v EU pa 8,9 odstotka in 8,5 odstotka. Inflacija v območju evra ostaja nizka, letos bo 0,2-odstotna, drugo leto pa 1,4-od-stotna. V EU bo inflacija 0,3-odstotna oziroma 1,5-odstotna. Javnofinančni primanjkljaj in dolg se zmanjšujeta. Največji primanjkljaj beležijo Španija, Francija, Velika Britanija in Grčija in sicer nad tremi odstotki. Glede Grčije je Moscovici prepričan, da je dogovor o programu reformnih ukrepov možen in nujen. Komisija v pogajanjih opaža velik napredek glede pokojninske reforme, slabih posojil in davkov. A trši oreh so dodatni pogojni ukrepi, ki bi bili uveljavljeni v primeru, da Grčija ne bo izpolnila dogovorjenih finančnih ciljev, torej primarnega proračunskega presežka v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda do leta 2018. Ob tem še naprej ostaja odprto vprašanje mehanizma, ki naj bi te ukrepe, če bo potrebno, sprožil. Na tem sedaj delamo, je dejal Moscovici, ne da bi razkril podrobnosti. Evropski komisar Pierre Moscovici med včerajšnjo predstavitvijo najnovejši gospodarskih napovedi za države Evropske unije in območja evra ansa ITALIJA - Nova preiskava oplazila sam vrh Demokratske stranke V zapor župan Lodija Simone Uggetti tesen sodelavec podtajnika DS Lorenza Guerinija - Polemike tudi v deželnem svetu Župan Lodija Simone Uggetti ansa Kasacijsko sodišče: Če si lačen, kraja hrane ni kaznivo dejanje RIM - Kasacijsko sodišče je oprostilo brezdomca, ki je bil obtožen poskusa kraje sira in klobasic. Sodniki so razsodili, da lačni reveži s krajo manjših količin hrane ne zagrešijo kaznivega dejanja. Sodišče je odločalo v primeru Romuna Romana Ostriakova, ki je leta 2011 v supermarketu v Genovi skušal ukrasti klobasice in dva kosa sira v skupni vrednosti 4,07 evra. Pri poskusu kraje ga je opazila neka stranka in obvestila uslužbence trgovine. Brezdomca, starega okoli 30 let, so posledično obsodili na šest mesecev zapora in denarno kazen v višini 100 evrov. Sodbi je sledila pritožba na prizivno in nato še na kasacijsko sodišče, na podlagi katere je bila nato izrečena oprostilna sodba. Kot piše v njej, je bilo jasno, da obtoženi ni mogel živeti brez hrane in da je ukrepal iz nuje. Dnevnik Corriere della Sera je izpostavil ironijo sodnega sistema - poskus kraje v višini štirih evrov je moral iti kar skozi tri drage sodne stopnje. Med migranti na poti v Evropo več Afričanov srednjega razreda ŽENEVA - Med migranti, ki prihajajo v Evropo, je vedno več prebivalcev držav zahodne Afrike iz srednjega družbenega razreda, je objavila Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Gre za manjšo skupino migrantov, ki pa vse bolj narašča, kar je slaba novica za njihove države izvora. Te si namreč ne morejo privoščiti izgube kvalificiranih delavcev, je ocenil predstavnik IOM Joel Millman. Gre za zaskrbljujoč razvoj dogodkov - na eni strani nobena država ne želi, da jo zapuščajo ljudje s premoženjem, na drugi pa to bogati kriminalne združbe. IOM opaža predvsem naraščajoče število migrantov srednjega razreda, kot so manjši kmetje in lastniki trgovin, iz Senegala, Gane, Toga in Slonokoščene obale. »Teh držav se ne povezuje z državljanskimi vojnami, sušo ali drugimi naravnimi katastrofami,« je poudaril Millman. Kljub temu pa je očitno vse več ljudi namesto dolgoletnega čakanja na vizume pripravljenih tvegati in plačati tihotapcem, da bi prišli v Evropo, je dodal. Ni pa znal ocenili, ali se bo ta trend nadaljeval. LODI - Nova podkupninska preiskava je včeraj oplazila sam vsedržavni vrh Demokratske stranke. V Zaporu se je znašel župan občine Lodi Simone Uggetti, ki naj bi skupaj s prav tako aretiranim odvetnikom Cristianom Marinijem, predstavnikom športnega društva Sporting Lodi, tako priredil javni razpis, da bi društvu v zameno za denar in politično korist na nezakonit način zagotovil upravljanje občinskih bazenov. Župana je prijavila občinska funkcionarka, ki je odkrila prevaro. Sodniki so podpisali nalog za aretacijo, ker so ocenili, da je Ug-getti sposoben ustrahovanja prič in bi, če bi ostal na prostosti, lahko potvoril dokaze. Uggetti je na županskem mestu v Lo-diju nasledil podtajnika DS Lorenza Gue- ŠPANIJA - Večine ni Kralj razpisal nove volitve za 26. junij MADRID - Španski kralj Felipe VI. je po skoraj petih mesecih neuspešnih poskusov oblikovanja vlade včeraj za 26. junij razpisal predčasne volitve. Kralj je odlok o razpustitvi parlamenta im razpisu predčasnih volitev podpisal v rezidenci Palacio de la Zarzuela severozahodno od Madrida. Prve predčasne volitve v zgodovini Španije so edina rešitev, potem ko parlamentarne volitve 20. decembra lani niso prinesle jasnega zmagovalca -doslej vladajoča Ljudska stranka pod vodstvom premierja Mariana Rajoya je sicer dobila največ glasov, 28,7 odstotka, a premalo za samostojno vladanje. Stranke so se vse od volitev neuspešno pogajale o sestavi nove vlade. Ljudska stranka ni našla koalicijske partnerke, socialisti (PSOE) pa so uspeli pridobiti podporo liberalne stranke Ciudadanos, ne pa tudi levo usmerjenega Podemosa, zaradi česar niso imeli zadostne večine za oblikovanje vlade. Z ustavo določeni rok za sestavo vlade se je iztekel v ponedeljek opolnoči. rinija, s katerim je bil dva mandata občinski odbornik in tesen sodelavec. Guerini ga je včeraj branil, češ da je »korektna in poštena oseba«. V Lombardiji se je včeraj zaiskrilo tudi med sejo deželnega sveta, kamor se je vrnil zaradi suma korupcije preiskovani podpredsednik Mario Mantovani (FI). Bil je v zaporu, a so ga zaradi proceduralnega zapleta morali izpustiti. Njegova vrnitev v deželni svet je izzvala ostre proteste svetnikov Gibanja 5 zvezd, ki so v avli razgrnili transparent z geslom »Poštenost« in skandirali »sramota, sramota«. Svetniki G5Z so bili zaradi tega izključeni, Manto-vani pa je brez drugih ovir zasedel svoje svetniško mesto. ZN - De Mistura V Siriji je treba zaustaviti sovražnosti MOSKVA - Odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura je na pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Moskvi poudaril, da je potrebno v Siriji zaustaviti sovražnosti. Nasilje, ki je osredotočeno na območje mesta Alep, se medtem nadaljuje. De Mistura je pozdravil dvomesečno prekinitev spopadov, ki je bila dosežena ob posredovanju Moskve in Washingtona. Dodal je, da bi morali obe globalni sili pomagati »vsem nam, da zagotovimo, da bo prekinitev spopadov obveljala«. Lavrov je ob tem dejal, da ni druge alternative, kot je politični dogovor o rešitvi krize v Siriji. Dodal je, da Moskva zelo ceni de Misturove napore, da bi se končal konflikt v Siriji. Lavrov je tudi dejal, da bi lahko enostransko prekinitev ognja, ki jo je razglasila sirska vojska, v prihodnjih urah razširili tudi na Alep. Enostranska prekinitev ognja od sobote velja v Latakiji in na območju vzhodne Gute v bližini Damaska. Lavrov je dejal, da je cilj ruskih in ameriških pogajalcev ter ZN, da bi premirje razširili in da bi v idealnih razmerah trajalo neomejeno. FRANCIJA - TTIP Hollande grozi z vetom na sporazum PARIZ - Objavi delov trgovinskega sporazuma, o katerem se pogajata ZDA in EU, je včeraj sledil oster odziv Pariza. Francoski predsednik Francois Hollande je zagrozil, da bo na sporni sporazum, če bo ostal tak, kakršen je trenutno, dal veto. Oko-ljevarstvena organizacija Greenpeace je v ponedeljek objavila dele trgovinskega sporazuma TTIP, o katerem se v strogi tajnosti pogajajo ZDA in EU. Iz njih je razvidno, da ZDA v pogajanjih močneje pritiskajo na EU, kot je bilo znano doslej. Bruselj in Washington sta dokumente označila za nepopolne. A francoski predsednik je včeraj posvaril, da bi Pariz v tej fazi čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum zavrnil, saj nasprotuje neregulirani trgovini. »Nikoli ne bomo sprejeli spodkopavanja temeljnih načel našega kmetijstva, kulture, vzajemnega dostopa do trgov,« je poudaril Hollande. Že pred tem je francoski pogajalec Matthias Fekl poudaril, da bi se lahko leta 2013 sprožena pogajanja ustavila, ker Washington vztrajno zavrača vsakršno popuščanje. Sporazuma brez Francije, še manj pa proti Franciji, ne more biti, je dodal Fekl. Francoska vlada brani reformo trga dela PARIZ - Francoski parlament je včeraj začel obravnavo spornega predloga reforme delovne zakonodaje, ki je sprožil množične proteste po državi. Ministrica za delo Myriam El Khomri je pred poslanci odločno branila reformo. Vlada trdi, da želi z reformo sprostiti preveč rigiden trg dela in zmanjšati visoko brezposelnost, ki vztraja pri okoli desetih odstotkih. Od začetka marca je proti reformi protestiralo več sto tisoč ljudi v številnih mestih po državi. Po njihovem mnenju je reforma preveč naklonjena delodajalcem. Ministrica Khomrijeva je v gorečem govoru v narodni skupščini zatrdila, da je reforma nujna in pravična. Po njenih zagotovilih prinaša socialni napredek in naj bi bila zadnja večja reforma socialistične vlade pred predsedniškimi volitvami, ki bodo čez eno leto. Mnogi pa ji nasprotujejo tudi v sami večini, saj je na ulice pripeljala tudi podpornike socialistične stranke. Včeraj so sindikati in študentske organizacije pripravili še en protest, tokrat pred zgradbo narodne skupščine. Sindikati se bojijo, da se bodo z reformo zmanjšale pravice delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, študentske organizacije pa dvomijo, da bo prinesla nova delovna mesta za mlade. Ustanovitelj Pegide obsojen na globo DRESDEN - Sodišče v Dresdnu je ustanovitelja nemškega protiislam-skega gibanja Pegida Lutza Bachmanna zaradi podpihovanja sovraštva kaznovalo z denarno kaznijo v višini 9600 evrov. Kazen ga je doletela, ker je s komentarji na Facebooku leta 2014 poniževal begunce ter spodbujal sovraštvo proti njim. 43-letni Bachmann, ki je bil v preteklosti sicer že kaznovan zaradi kraje in preprodaje drog, je med sojenjem zanikal, da je napisal te komentarje, v katerih so begunci označeni za smeti in živali. Tožilstvo je sicer zahtevalo sedem mesecev zapora, medtem ko je obramba terjala oprostitev. Včerajšnja sodba ni pravnomočna. / Primorshi AKTUALNO Sreda, 4. maja 2016 3 RIM - 40-letnica potresa v poslanski zbornici Resuri ali vstajenje Furlanije in Benečije VIDEM - Začel se je teden, ko se bodo v Furlaniji-Julijski krajini in tudi drugod po Italiji s številnimi prireditvami spomnili 40-letnice potresa v Furlaniji, Karniji in Beneški Sloveniji. Včeraj je bila v poslanski zbornici pre-mierna predstavitev dokumentarnega filma z naslovom Resuri, kar je furlanski izraz tako za spominjanje kot za vstajenje. Zasnovo za dokumentarec je ponudila knjiga Con le soli mani (Z golimi rokami), v kateri se avtor, gozdna straža Aldo Barbina, spominja prvih dni po potresu. Scenarij je spisala Mariolina Er-rico, režiser je Giorgio Gregorio, izvirno glasbo pa je prispeval Giorgio De Santi. 30-minutni izdelek, ki ga bogatijo pričevanja nekaterih takratnih re-šeevalcev in javnih upraviteljev, je nastal ob sodelovanju televizijskega oddelka tiskovne agencije Agenzia Re-gione Cronache (ARC), deželnim sedežem Rai in arhivom Rai Teche. Predstavitve so se med drugim udeležili predsednica zbornice Laura Bol- drini, predsednica Dežele Debora Ser-racchiani, tedanji komisar za popotre-sno obnovo Giuseppe Zamberletti in Diego Carpenedo, ki je bil leta 1976 deželni odbornik. FURLANIJA - 40-letnica potresa Osrednja prireditev v petek v Vidmu VIDEM - Osrednja spominska prireditev ob 40-letnici potresa bo v petek, 6.maja v Vidmu in to prav na dan, ko se je v zahodni Furlani-ji, Benečiji in Karniji silovito stresla zemlja. Za to priložnost bo v Videm prišel predsednik republike Sergio Mattarella, ki se bo popoldne udeležil slavnostne seje deželnega parlamenta. Državni poglavar bo ob tej priložnosti poimenoval deželni avditorij po pokojnem Antoniu Co-melliju, ki je bil 6. maja 1975 predsednik deželnega odbora. Comelli nosi velike zasluge za hitro, učinkovito in pošteno obnovo od potresa prizadetih krajev. Mattarella bo pred tem obiskal Pušjo ves in Gumin. V Pušji vesi si Predsednik Sergio Mattarella bo ogledal muzej potresa, v Gumi-nu pa bo obiskal stolno cerkev, ki jo je potresni sunek skoraj povsem porušil. Po slavnostni seji deželnega sveta si bo predsednik v Vidmu ogledal fotografsko razstavo o potresu in obnovi. Zamberletti se je ganljivo spomnil tragedije in obnove od potresa porušenih območij. Izpostavil je požrtvovalnost domačinov, ki niso nikoli klonili pred resignacijo, ter podčrtal vlogo občinskih in drugih javnih upraviteljev. Od tiste bridke izkušnje se je v Italiji dejansko rodila državna civilna zaščita, je dejal Zamberletti. Carpenedo se je spomnil zelo pomembne vloge, ki jo je pri popotresni obnovi igral tedanji ministrski predsednik Aldo Moro. Premier je vzpostavil odlične odnose s tedanjim predsednikom Dežele Antoniom Co-mellijem, velikim protagonistom obnove. To je bilo prvič, da je rimska vlada vso skrb za obnovo potresnega področja poverila lokalnim upravam, ki so se v tem primeru zelo dobro izkazale. Predstavitve dokumentarca v poslanski zbornici so se udeležile številne osebnosti. Med drugim podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec in slovenski veleposlanik v Italiji Bogdan Ben-ko. Deželno vlado so, poleg predsednice, zastopali podpredsednik Sergio Bol-zonello in številni odborniki. V Guminu na sedežu Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli) so včeraj medtem predstavili dokumentarec Quando la terra chiama (Ko zemlja kliče), ki tudi govori o potresu. Gre za arhivske posnetke tragedije, ki jih bodo premierno predstavili drevi ob 21. uri v kinodvorani v Guminu. Naval tovornjakov in trčenji na avtocesti A4 PALMANOVA - Sprostitev prometa tovornjakov iz Slovenije po prvomajskih praznikih, zaradi katerih so bila težka vozila v ponedeljek še ustavljena, včeraj povzročil prometno gnečo in zastoje na avtocesti A4 iz Trsta v smeri Benetk. Razmere so se še dodatno zakomplicirale v jutranjih urah zaradi dveh prometnih nesreč, v kateri so bili vpleteni tovornjaki. Najprej sta ob 7.10 v odseku Cessalto - San Dona trčila tovornjaka, ki sta peljala v smeri Benetk. Družba Autovie Venete je zaradi tega promet preusmerila na na avtocesto A28 mimo Pordenona.Le dobre pol ure kasneje so med krajema San Stino in Cessalto trčili tovornjak, furgon in osebni avto in povzročili nov zastoj. Policija je vozila izločala v San Stinu, kljub temu pa se je na avtocesti ustvarila do 9 kilometrov dolga kolona ustavljenih vozil. Promet so sprostili okrog 10. ure, zastoji pa so se nadaljevali vse do popoldanskih ur. V FJK na volitve 39 občin TRST - V nedeljo petega junija bodo v Furlaniji-Julijski krajini šli na volišča občanke in občani v 39 občinah. Morebitni drugi krog bo 19. junija le v treh občinah nad 15 tisoč prebivalci in sicer v Trstu, Pordenonu in Cordenonsu. Na Tržaškem bodo volitve v Trstu in Miljah, v goriški pokrajini v štirih občinah, na Videmskem v 22 občinah ter v pordenonski pokrajini v enajstih občinah. V FJK je skupno 216 občin, tako da bo šlo na volitve nekaj nad 18 odstotkov uprav. Petega junija bodo upravne volitve tudi drugod po Italiji. Lipica na poti do ponovnega upravljanja pod eno streho LJUBLJANA - Odbor DZ za gospodarstvo je podprl predlog novele zakona o Kobilarni Lipica, s katerim se bosta dejavnost javnega zavoda in turistična dejavnost spet združili pod eno streho. Obe dejavnosti sta tesno prepleteni, zato je smiseln enovit način trženja in upravljanja posestva, je v imenu predlagateljev pojasnil Marko Ferluga (SMC). Predlog zakona so pripravili poslanci SMC in DeSUS, ki predlagajo, naj se javni zavod Kobilarna Lipica in družba Lipica Turizem, ki v Lipici izvaja tržno-turistično dejavnost, znova združita v enovito podjetje. Tako je veljalo že pred letom 2014, ko je na podlagi negativnega mnenja računskega sodišča iz leta 2012 prišlo do razdružitve. Predlog novele zakona tako predvideva enovit način trženja in upravljanja celotnega posestva. »Obe pravni osebi v Lipici sta v lasti države, sodelovanja med njima pa praktično ni, kar čutijo tudi gostje,« se je strinjal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Sedanje stanje se mu zdi nedopustno, saj povzroča državi in slovenskemu turizmu le zmanjšanje ugleda in nepopravljivo škodo. Levo Debora Serracchiani, Giovanni Zamberletti in Diego Carpenedo, zgoraj in desno utrinka dan po potresu v posnetkih Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli). POSOČJE - 40-letnica potresa Številni so pomagali v popotresni obnovi TOLMIN - Štiridesete obletnice potresa se v teh dneh spominjajo tudi v posočju. Obnova po majskem potresu leta 1976 je bila hitra, vendar je dodatno škodo prinesel potres, ki je območje znova prizadel le štiri mesece pozneje. Za obnovo poškodovanih objektov so prebivalci Posočja prejeli solidarnostna sredstva, pri obnovi pa so pomagali tudi mladi na delovnih akcijah. »Potres nas je vse prizadel in v tistem prvem trenutku je bilo potrebno najprej ugotoviti, kaj je na našem območju nastalo,« je povedal tedanji predsednik skupščine občine Tolmin Anton Ladava. Ob potresu z magnitudo 6,5, ki je tla stresel 6. maja 1976 ob 21. uri, je žarišče bilo deset kilometrov pod površjem v Furlaniji. V Sloveniji smrtnih žrtev ni bilo, medtem ko je bila gmotna škoda velika, najbolj v Breginjskem kotu. »Morali smo se hitro organizirati, izkoristili smo predvsem domače strokovnjake, jih poslali na teren ter čakali na njihova poročila o škodi. Pred tem so nam že druge službe posredovale informacije, da so stavbe, zlasti v Breginjskem kotu, v slabem stanju,« se spominja Ladava. Na prizadetem območju so bile stavbe že pred potresom stare in v zelo slabem stanju, slabe so bile tudi socialne razmere prebivalcev. Zato so bili na voljo tudi socialni delavci, psihologi in drugi, ki so pomagali. Ladava je poudaril, da so najprej poskrbeli za to, da so ljudje dobili primerna bivališča: »Tu so se zlasti izkazali domači taborniki, ki so hitro postavili velike šotore. Ljudje so se znašli tudi sami in si hitro postavili zasilna bivališča iz različnih materialov. Pri pomoči pa je aktivno tedaj sodelovala tudi vojska.« »V tistem času je stekla tudi solidarnostna pomoč republike Slovenije, ki nam je poslala najboljše strokovnjake za popotresno obnovo. Ti so pregledovali objekte in označili, katere bo treba porušiti in katere bo mogoče obnoviti. Podjetja iz vse Slovenije so na območje poslala tudi svoje bivalne prikolice,« je dejal. Takoj po potresu je na prizadeto območje prišlo okrog 100 skupin strokovnjakov in gradbincev, v vsaki skupini pa je bil tudi predstavnik kra- jevne skupnosti. V Kobaridu je začel delovati projektni biro, ki je izdeloval načrte za nadomestne gradnje. Zavod za raziskavo materialov pa je pripravil projekte za statično sanacijo objektov, se spominja Lavada. Po opravljeni oceni so močno poškodovane in delno porušene objekte porušili in začeli graditi nove. Zaradi hitrosti in cenejše gradnje se je veliko prebivalcev takrat odločilo za postavitev montažnih objektov, drugi pa so se odločili za klasično gradnjo. Ob koncu leta 1976 so se tako prvi domačini že lahko vselili v nove hiše. Nekdanji predsednik skupščine občine Tolmin je še povedal, da je slovenska vlada takrat sprejela poseben zakon, s katerim so predvideli solidarnostna sredstva za obnovo objektov v Posočju. Domačini so bili oproščeni obdavčitve za gradbeni material, za gradnjo pa so dobili nepovratna sredstva in ugodna posojila. »Izdelan je bil poseben pravilnik za dodeljevanje sredstev, po katerem so socialno ogroženi prebivalci lahko dobili ugodnejše posojilo kot nekoliko bolj premožni. Poleg tega so prebivalci dobili tudi nepovratna sredstva za komunalno opremljanje zemljišč. Ob tem so nastajali številni problemi, saj nekateri ljudje niso bili sposobni, da bi sami pristopili h gradnji,« je dejal Ladava. V potresu so bili poškodovani tudi številni javni objekti ter infrastruktura. Predvsem pri gradnji novih vodovodov in obnovi cest so sodelovali mladi iz vse nekdanje Jugoslavije, ki so delali na tamkajšnjih mladinskih delovnih akcijah. Milan Leban, ki je tedaj deloval v občinskem odboru Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), se spominja: »Zvezno mladinsko delovno akcijo smo hitro organizirali, pogoji življenja pod šotori pa so bili za brigadirje relativno težki. Mladino so uporabili, kjer je bila za delo potrebna večja skupina ljudi, kot na primer pri odkrivanju streh, izkopih za elektrifikacijo, za vodovode in podobno.« Ob tem je spomnil še, da je bila prav tisto poletje napovedana delovna akcija mladih iz primorskih srednjih šol za elektrifikacijo zadnje hribovske vasi na njihovem območju. Tudi to so v Gorenji Trebu-ši kljub potresu uspešno izvedli. (sta) 4 Sreda, 4. maja 2016 APrimorski r dnevnik volitve sandor.tence@primorski.eu Bitka za Trst V zadnjih letih sta bili za Trst prelomni le dve volilni preizkušnji. Leta 1978, ko je Lista za Trst skoraj čez noč premagala tradicionalno politiko in postala prva stranka, ter leta 1993, ko je Ric-cardo Illy prekinil dolgoletno vladavino nacionalističnih in konservativnih mestnih uprav. Prelomna župana sta bila torej Manlio Cecovini in Illy. Na županskem stolčku ga je nasledil Roberto Dipiazza, pred petimi leti pa je bil za župana izvoljen Roberto Cosolini. In kdo bo sedaj na vrsti? Enajst županskih kandidatov napoveduje, da bo župan gotovo izvoljen v drugem krogu 19. junija, saj nihče od kandidatov nima dovolj moči za zmago v prvem krogu, Če bi se to zgodilo, bi bil pravi čudež. Volitve se bodo torej odločale v obdobju od 5. do 19. junija. Cosolini bo igral na struno dobre uprave in bo stavil na dosežke levosre-dinske uprave, medtem ko Dipiazza, razen svoje osebne simpatije, v resnici nima kaj pokazati. Volivce bo skušal prepričati s svojim 10-letnim županova-njem, v zadnjih petih letih pa je bila njegova desna sredina praktično odsotna na krajevni politični sceni. Paolo Menis (Gibanje 5 zvezd) bo igral tako proti Di-piazzi kot proti Cosoliniju. Iztok Furlanič je edini slovenski županski kandidat. Bil je dober predsednik občinskega sveta, v njegovo korist pa ne igrajo razkoli na levici. Slovenci pričakujemo, da nas bodo v volilni kampanji obravnavali kot sestavni del tržaške stvarnosti. Dejansko v duhu normalnosti, ki jo je uvedel Illy, od katere Dipiazza, v glavnem ni odstopal, čeprav ga je v to večkrat silila desnica, potrdil pa Cosolini. Začela se je volilna bitka za Trst. Slovenci smo zraven, ker je to tudi naše mesto. w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Danes uradni začetek kampanje za občinske volitve Enajst županskih kandidatov in dvajset kandidatnih list Fabio Carini Iztok Furlanič Enajst županskih kandidatov in dvajset list za občinski svet. To je »startna lista« za junijske volitve v tržaški občini. Prvi krog bo v nedeljo, 5. junija, morebitni drugi volilni krog pa dva tedna pozneje, v nedeljo, 19. junija. Za županski stolček se potegujejo Fabio Carini, Roberto Cosolini, Roberto Dipiazza, Maurizio Fogar, Iztok Furlanič, Giorgio Marchesich, Paolo Menis, Vito Potenza, Alessia Rosolen, Marino Sossi in Nicola Sponza. Njihove kandidature mora potrditi deželni volilni urad, kar velja tudi za kandidatne liste, ki podpirajo županske kandidate. Vsi kandidatke in kandidati za občinski svet so na spletni strani Dežele Furlanije-Julijske krajine h ttp://elezioni. region e. fvg. it/elez Com.html. Carinija podpira lista Startup Trieste, dosedanjega župana Cosolinija štiri liste in sicer občanska lista, Trieste solidale, Demokratska stranka in SEL, Dipiazza uživa podporo Fratelli d'Italia, Severne Lige, Liste Dipiazza, občanske liste Stop prima Trieste Stranke upokojencev in Forza Italia, Furlanič ima za sa- Alessia Rosolen bo Združeno levico. Fogar uživa podporo gibanja proti železarni No ferrie-ra, Marchesicha podpirajo indipenden-tisti gibanja Fronte indipendenza TLT, Menisa podpira Gibanje 5 zvezd, Po-tenzo istoimenska občanska lista Roso-lenovo podpira gibanje UnAltra Trieste Popolare, Sossija levičarska lista Sinistra per Trieste, Sponzo pa Uniti per Trieste. Sodeč po številu županskih kandidatov in list, ki jih podpirajo, bo zelo težko, da bo župan neposredno izvoljen v prvem krogu. Odločitev bo torej skoraj gotovo padla v nedeljo, 19. junija. Marino Sossi Nicola Sponza milje Podpira jih 15 strank in list V Miljah je devet županskih kandidatov Če se bo na junijskih občinskih volitvah v Trstu za župana nazadnje potegovalo enajst kandidatov, bodo volivci in volivke v Miljah izbirali med devetimi, ki jih podpira 15 strank in list. V tej občini so se v zadnjih tednih soočale še zadnje liste, ki se v trst - Iztok Furlanič predstavil svojo kandidatno listo in napovedal presenečenje »Združena levica kot Leicester« Na seznamih za občinski in rajonske svete veliko Slovencev - »Dvojica Renzi-Serracchiani ovira krajevne uprave, tržaški župan pa se temu ne upira« Združena levica kot Leicester City: angleškemu nogometnemu klubu nihče ni pripisoval možnosti za zmago, na koncu pa je vse napovedi postavil na glavo. S to željo je županski kandidat Iztok Furlanič - nesojeni tržaški Claudio Ranieri - včeraj uvedel volilno kampanjo in predstavil kandidatne liste Združene levice za občinski ter rajonske svete. »Na njih je 20 žensk in 19 Slovencev, pa tudi Hrvati, Avstrijci, Grki ...« je poudaril. Kandidati so izraz posameznih rajonov, ki tam živijo in delajo. Furlanič je pojasnil, da je lista zbrala 568 veljavnih podpisov. S »sredinskim« županom Cosolinijem se je levica razšla predvsem zaradi njegove ubogljive drže do škodljive politike dvojice Renzi-Serracc-hiani, ki z medobčinskimi zvezami in paktom stabilnosti stalno napada avtonomijo lokalnih uprav. Levica poleg tega noče zaupati storitev zunanjim podjetjem in raje predlaga, da bi se vse več storitev vrnilo pod Iztok Furlanič s kandidati na sedežu v Ulici Tarabochia fotodamj@n okrilje Občine. Na vprašanje, kaj meni o desničarskih polemikah o jugoslovanskih zastavah na prvomajskem sprevodu, pa je Furlanič odgovoril, da ima sam dobro znano mnenje, a da se v to debato ne bo spuščal, ker nekateri kandidati, ki nimajo dru- gih argumentov, z njo samo iščejo svoj prostor v medijih: »Raje gledajmo v prihodnost. Tržačani se ukvarjajo z gospodarsko stisko in jih te teme vse manj zanimajo«. Tajnica KSI Bruna Zorzini meni, da ni levica kriva, da ni prišlo do oblikovanja šir- še levosredinske koalicije; tajnik SKP Peter Behrens pa poudaril, da se levica opira na lastne moči. Kandidati za občinski svet so sledeči: Paolo Iacchia, Claudia Cernigoi, Andrea Brandolisio, Tatiana Malalan, Tullio San-ti, Liliana Pajola (Serlilian), Peter Behrens, Carolina Beatriz Garcia, Adriano Mirce-ta, Alma Masé, Laokratis Paschos, Gian-luca Teat, Fortunata Nadia Amato, Marino Bergagna, Roberto Cattaruzza, Sharon Colaps, Andrea Corradetti, Norberto Fra-giacomo, Nadia Fratte por. Sist, Mitja Košuta, Arianna Kozmann, Nikica Nadramija (Nina), Tullio Olenich, Gianluca Paciuc-ci, Irini Paschos, Miran Pečenik, Helga Maria Pfeifer, Alessandro Radovini, Paolo Raseni, Enrico Ravalico, Silvio Ruzzier, Edi Sabba, Irmengarda Schojer, Claudio Si-belia, Ezio Stancich, Gabriella Tull, Dennis Visioli, Claudio Zaccai, Katja Zivec, Giuseppe Zudini. (af) zadnjem času še zlasti v desni sredini glede kandidatur še niso bile zedinile. V miljski občini glede na napovedi večjih presenečenj ni bilo. Županska kandidatka leve sredine je dosedanja miljska podžupanja Laura Marzi iz vrst Svobode, ekologije in levice, ki je na primarnih volitvah prevladala nad kandidatko Demokratske stranke in miljsko občinsko odbornico Valentino Parapat. Levosredinsko koalicijo sestavljajo SEL, DS in Občani za Milje, v navezi z DS pa je tudi stranka Slovenske skupnosti. Med kandidatkami za miljski občinski svet je tudi Mirna Viola, ki kandidira kot neodvisna na listi DS. Levo od Marzijeve je Marino Andolina, ki kandidira za župana v imenu Komunistične stranke iz Milj. Na levosredinskem prizorišču je tudi pokrajinska odbornica Roberta Tarlao, ki je bila v preteklosti izvoljena z Občani in bo kandidirala z občansko listo Mejo Muja. Desna sredina se je naposled odločila za Stefana Norbeda, ki ga podpirajo Forza Italia-Lista Dipiazza, Severna liga in Fratelli d'Italia. Za Gibanje 5 zvezd kandidira Emanuele Romano, medtem ko bo Marchesichevo Fronto za neodvisnost zastopal Alessandro Pisani. Z občansko listo Obiettivo comune per Muggia, ki jo je ustanovil predsednik krajevne organizacije Pro Loco Muggia Giuseppe Spa-gnoletto, kandidira Roberta Vlahov, v igri pa je tudi Marco Stener s svojo Listo Ste-ner per Muggia. Skrajno desno je županski kandidat občanskih list UnAltra Mug-gia in Muggia Rinascera Almerigo Espo-sito, ki je pokrajinski tajnik skrajno desničarskega gibanja Forza Nuova. (ag) / Primorshi AKTUALNO Sreda, 4. maja 2016 5 sv. ivan - Obnavljanje stavbe zavodov Stefan in Zois Kljub napovedim Pokrajine se dela (še) niso nadaljevala Mesec dni po napovedi, da se bo obnova nadaljevala 15. aprila, obisk neobstoječega delovišča Odprta razdelilna omarica (levo) in parkirani avtomobili pred poslopjem, ki ga prerašča bršljan fotodamj@n Vse tiho je bilo, o kakšnih obnovitvenih delih pa ne duha ne sluha. Na tako situacijo je včeraj naletel človek, ki se je približal staremu poslopju zavodov Stefan in Zois v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, potem ko je bilo javno napovedano, da se bodo dela nadaljevala 15. aprila. V začetku aprila je namreč pokrajinska odbornica za proračun, finance in šolske stavbe Mariella De Francesco na straneh našega dnevnika dvakrat izjavila, da se bo 15. aprila nadaljevala obnova poslopja na Canestrinijevi ploščadi v parku bivše umobolnice, kjer sta pred selitvijo domovala Izobraževalni zavod Jožefa Stefana in geo-metrska smer (po novem smer za gradnje, okolje in teritorij) Tehniškega zavoda Žige Zoisa. To je De Francescova napovedala tako v našem članku, objavljenem 2. aprila, kot v odzivu na kritike vodstva zavoda Zois, ki je bil objavljen 9. aprila. 15. april je že krepko za nami, zato nas je mesec dni po omenjeni napovedi zanimalo, kako je z deli. Ob prihodu na Cane-strinijevo ploščad je bila slika, ki se je obiskovalcu ponujala včeraj dopoldne ob 11.11, sledeča: delavcev ni bilo videti, prav tako ne običajne table, ki naznanja prisotnost delo-višča ter navaja podatke o načrtovalcih, izvajalcih idr.. Pri glavnih vhodnih vratih je kovinska pregrada zamejevala manjši prostor, na njej pa so bile štiri table: ena je opozarjala, da so v teku dela, druga na nujno pomoč osebam, ki jih je stresel električni tok, tretja je prepovedovala vstop vsem neavto-riziranim osebam, četrta pa ustavljanje vozil. Kot v posmeh slednji je bil ravno tam parkiran avtomobil. Drugače je celotna stavba kazala znake velike zapuščenosti, iz njene notranjosti ni bilo slišati glasu ali zvoka, ki bi naznanjal kako dejavnost. Tako vhodna kot stranska vrata so bila zaklenjena, veliki deli zunanjih zidov pa so bili brez ometa. Na tleh je bilo tudi precej stekla, saj je bila marsikatera šipa razbita, polkna pa so kazala žalostne znake dotrajanosti in razpadanja. Na zadnji strani so vrata razdelilne omarice z električnimi stikali prav tako žalostno visela zunaj mesta, razbita je bila tudi varnostna šipa, tako da so bila stikala domala na voljo vsem. Kot že rečeno, se je taka slika ponujala obiskovalcu včeraj, devetnajst dni po napovedanem začetku nadaljevanja obnove poslopja. Vanjo je po besedah odbornice De Francescove tržaška pokrajinska uprava vložila šest milijonov evrov, obnova pa se je začela že leta 2011, po izvedbi prvega sklopa pa se je ustavila, čemur so po trditvah Pokrajine botrovale tudi omejitve pakta stabilnosti. Drugače je stavbo že leta 2009 zapustil geometrski oddelek zavoda Zois, leto pozneje pa še zavod Stefan. trenutno oba še vedno domujeta v začasnih prostorih: zavod Stefan v obnovljenih prostorih zavoda Zois na Vrdelski cesti, zavod Zois pa v prostorih bivšega pomorskega zavoda Imo-Ima v Ul. Weiss v parku bivše umobolnice, kjer pa se sooča s prostorsko stisko, ki do danes ni bila rešena. Ivan Žerjal nabrežina - Ker občine ni v medobčinski zvezi »Letos minus 300.000€« Za toliko bo po oceni župana Kukanje Dežela skrčila svoj prispevek devinsko-nabrežinski občini Na zadnji seji dolinskega občinskega sveta je župan Sandy Klun v svojem poročilu sporočil svetnikom in občanom, koliko bo občino stala odločitev ne-pri-stopa k Julijski medobčinski teritorialni uniji: letos bo proračun prikrajšan za 105 tisoč evrov deželnih prispevkov, v prihodnjih letih bo še mnogo hujše. Tudi devinsko-nabrežinska občina ni pristopila k medobčinski zvezi. Pomeni, da bo tudi njen proračun tanjši kot doslej. Koliko? Okoli 300 tisoč evrov, pravi župan Vladimir Kukanja. Proračun še ni dokončno pripravljen, o njem bo občinska skupščina razpravljala čez tedne. »Zadeva je zapletena, ker dolgo ni bilo znano, koliko bo znašal odtegljaj deželnih sredstev v primeru, ko občina ne bi pristopila k medobčinski zvezi. Sprva je dežela predvidela 15-odstotno krčenje Vladimir Kukanja fotodamj@n prispevkov 1. leto, 30 odstotkov drugo leto in 45 odstotkov tretje leto po ustanovitvi medobčinske zveze. Pozneje se je premislila in prvotno predvideno krčenje razpolovila. Tako naj bi v prvem letu delovanja medobčinskih zvez zna- šalo krčenje prispevkov tistim, ki ne bodo pristopili, 7,5 odstotka do lani prejetih deželnih prispevkov.« Kukanja je ob tem dodal svoj »ampak«: »Če občinski svet do konca leta sprejme statut medobčinske zveze, ne bo občina izgubila nič.« Po njegovem mnenju občina letos ne bo nastradala. »Povsod smo že po malem rezali, tako ne bi smeli imeti hudih posledic. Navsezadnje imamo 9 milijonov v banki. Ko bi nam prihodnje leto skrčili prispevke za 30 odstotkov, pa bi nastali problemi.« Kukanji ne gre v račun, zakaj ni deželna vlada preložila ustanovitev medobčinski svet na 1. januar 2017. »Tako bi vedeli za odločitve deželnih upravnih sodišč, pa tudi na izid občinskih volitev. Vse bi bilo bolj jasno, a Dežela očitno ni hotela storiti koraka nazaj,« je ocenil Kukanja. (mk) trst - Občina Triletna koncesija z Tržaška občina je ravno te dni spet obnovila triletno koncesijo z zasebnimi otroškimi vrtci, ki sodijo v sklop Združenja italijanskih otroških vrtcev FISM za šolska leta 2016/17, 2017/18 in 2018/19. Sklep potrjuje 36 mest, ki jih bo lahko upravljala Občina Trst: slednje bo ponudila otrokom družin, ki so na čakalni listi za občinske vrtce. Končne lestvice so bile objavljene 29. aprila; kdor se je znašel na čakalnem seznamu, bo lahko od 5. do 12. maja vložil novo vlogo za vpis v nov vrtec - za tistega občinskega, ki ima še na voljo prosta mesta, oz. za enega od teh zasebnih (sicer vseh italijanskih), ki so ravnokar podpisali triletno koncesijo. Prošnje lahko interesenti vložijo po spletu na naslovu triestescuolaonline.it oz. se oglasijo v uradih v Ul. Teatro Romano 7/f (od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure). sv. ivan - Zdravstvena ustanova in policija Hrana za trinajst družin v stiski Sodelovanje med državno policijo in zdravstveno ustanovo od Sv. Ivana v okviru projekta microarea je obrodilo hvalevredne sadove. Policisti so namreč v petek trinajstim družinam z Ulice San Pelagio podarili več hrane in proizvodov, ki so jih zasegli med svojimi neštetimi nadzori. Te družine so se zaradi gospodarske krize znašle v hudi stiski, tako da je bila pomoč dobrodošla. Policisti ne izključujejo, da bodo podobne pobude ponovili tudi v ostalih mestnih rajonih, kjer so bile družine primorane zategniti pas. Tečaji masaže in prve pomoči v domu Capon V občinskem domu za starejše Mario Capon oz. v tamkajšnjem Centru za oskrbo na domu CAD v Ul. San Isidoro na Opčinah se bo jutri začel pester program aktivnosti za občane, ki jih prireja Občina Trst v sodelovanju z združenjem prostovoljcev Volop. Gre za niz pobud, katerih glavni cilj je promocija psi-ho-fizičnega zdravja starejših občanov; zvrstila se bodo zato srečanja posvečena refleksologiji oz. refleksni masaži dlani in automasaži tudi prek masažne tehnike shiatsu. Brezplačni tečaj masaže se bo začel torej jutri in bo potekal vsak četrtek od 15.30 do 17.30. Vodil ga bo strokovnjak Alessandro Bottiglieri. Sledil bo tečaj prve pomoči oz. usposabljanja oseb za spoznavanje primerov prekomernega uživanja zdravil, ki ga bo vodil Silvio Ravalico. Udeleženci bodo izvedeli tudi za nekaj koristnih tehnik za oživljanje, s katerimi bo postregel Diego Rota. Stereotipi in odnosi med mladimi v dobi interneta Na tržaški univerzi bo jutri ob 17. uri (do 19.30) v veliki dvorani poslopja H3 seminar o stereotipih in odnosih med mladimi v dobi interneta s posebnim poudarkom na enakih možnostih, nasilju in nadlegovanju. Srečanje prireja enotni jamstveni odbor tržaške univerze v sodelovanju s svetom študentov in delavnico psihologije skupnosti. Menis (Gibanje 5 zvezd) o kulturi in okolju Županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis predlaga poenotenje dveh resorjev oziroma ustanovitev občinskega odborništva za kulturo in turizem. Menis ugotavlja, da primanjkuje načrtovanje glede dogajanja v mestu. To soboto bo namreč t.i. bela noč, ko so lahko trgovine odprte do polnoči. Toda o tem občani v bistvu niso obveščeni, javni lokali pa so to izvedeli šele v ponedeljek. Županski kandidat G5Z se je oglasil tudi glede onesnaženih tal ljudskega vrta na Trgu Rosmini in ške-denjskega borovega gozdiča. Menis soglaša z odločitvijo Dežele FJK, Občine Trst in agencije ARPA, da ustanovijo skupno ekipo za ugotovitev vzrokov za onesnaževanje, a poudarja, da je nujno obenem zagotoviti varnost. Roberti (SL) ne verjame v načrt za staro pristanišče Napovedi in izjave o preporodu starega pristanišča so le politični marketing v vidiku občinskih volitev. To je izjavil pokrajinski tajnik Severne lige Pierpaolo Roberti glede novice o 50 milijonih evrov, ki jih je za razvoj stare luke nakazal med-ministrski odbor za gospodarsko načrtovanje Cipe. Že res, da smo v volilni kampanji, toda govoriti samo o nekaterih detajlih v zvezi z 650.000 kvadratnih metrov velikim območjem je varljivo, je še ugotovil Roberti in dodal, da takim obljubam mesec pred volitvami ne gre verjeti. Severna liga prireja jutri ob 11. uri v križišču med Ul. Dante in Ul. San Nicolo tiskovno konferenco o politikah za enake možnosti in zaščito družine. Govorila bosta pokrajinski tajnik SL Pierpaolo Roberti in kandidatka za tržaški občinski svet Serena Tonel. Carini (StartUp): Tržnica naj bo zibelka tržaške kulture Tržnica na pokritem v mestnem središču mora postati zibelka tržaške kulture in tržaških značilnosti. To je mnenje županskega kandidata liste StartUp Trieste Fabia Carinija, ki poudarja, da se mora tržnica razvijati in mora biti v njej tudi prostor za združenja ter za združevanje ljudi. Danes je namreč tržnica dejansko prepuščena sama sebi, pravi Carini, za čistočo in vse ostalo pa morajo vselej skrbeti neposredno lastniki stojnic. Goldin o impresionistih V dvorani Ridotto tržaškega gledališča Verdi bo drevi ob 20.45 srečanje v sklopu t.i. Generali tour. Gre za srečanje, na katerem bo izvedenec Marco Goldin podrobno predstavil veliko razstavo impresionistov Storie dell'impressionismo - I grandi protagonisti da Monet a Renoir, da Van Gogh a Gaugin, ki bo od oktobra zaživela v muzeju Santa Cate-rina v Trevisu. Goldin se bo zaustavil pri posameznih slikah, ki jih hranijo muzeji širom po svetu. Avtobusi in Doggy Run Prevozno podjetje Trieste Traspor-ti sporoča, da bo zaradi teka s hišnimi ljubljenčki - Doggy Run prišlo do nekaterih sprememb v avtobusnih povezavah. Drevi od 21. do 22. ure bosta avtobusa linije 8 in A za Rojan oz. Goldonijev trg peljala mimo Ul. Alberti in nato med galerijama do Goldonijevega trga. Avtobus številka 30 pa bo peljal po ulicah Cadorna, Mercato Vecchio, Teatro Romano, S.Spiridione. Več informacij na zeleni številki 800016675. 6 Sreda, 4. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski TREBČE - Kamela, konji in osli spet ušli lastniku nasproti športnega igrišča Živalski direndaj na pokrajinski cesti Ne zgodi se vsak dan, da se po Krasu sprehaja kamela. V resnici pa se to dogaja pogosteje, kot bi si mislili. Včeraj zjutraj je velika dvogrba žival na primer presenetila voznike, ki so se vozili po pokrajinski cesti med Opčinami in Trebčami. Potem se je izkazalo, da je poleg velbloda na cesti tudi večja skupina konjev, oslov, pa še krava je bila menda zraven. Domačini vedo povedati, da to ni nobena novost, saj se te ali druge živali, ki jih ima lastnik na zemljišču nasproti Primorčevega športnega igrišča, skoraj vsak dan same zapodijo čez ograjo na cesto. Prav pred domačijo pa je dokaj nevaren ovinek. Včeraj so vozniki in krajani opazili živali na cesti malo po 7. uri. Tiziana Križ-mančič, ki stanuje Kamela je medjutranjim sprehodom prišla celo do prvih openskih hiš nekaj sto metrov daleč v smeri proti banovskemu kalu, je ob 7.15 pogledala skozi okno in zagledala dvogrbo kamelo na cesti. Druge živali pa je prav tako večkrat videla na cesti, zato meni, da bi morali ukrepati, saj je tam nevaren, ne zelo pregleden ovinek. Nataša Peric se je ob isti uri z avtomobilom peljala v službo v Boljunec. Na kamelo je naletela celo pri zadnjih openskih hišah, torej skoraj kilometer daleč od tre-benskega zasebnega »živalskega vrta«. »Tisti hip sem se ustrašila, streslo me je, saj nisem vedela, kaj se s to veliko živaljo dogaja,« je povedala. Kamela je bila sredi ceste, mirna. »lahko bi pobegnila na Trbiško cesto,« je razložila voznica. Iz Trebč je privo- zil še drug voznik, se ustavil in naznanil, da se na drugem koncu sprehajajo še druge živali. »Kamela se je nato začela obračati in se naposled odpravila nazaj proti domu,« je povedala Peričeva. Pred trebenskim zemljiščem so na cesti stali konji, osli in druge živali, menda tudi krava. Nenadzorovani. Veliko vozil je čakalo v vrsti. »V petek sem tam naletela na ovce, večkrat srečam kokoši na cesti ... « je dejala Nataša Peric, ki je zaradi kamele in konjev skoraj zamudila službo. Nekdo je poklical policijo, prispela so tri vozila. Prometna policija je - ne brez težav - spravila živali s ceste. Do prihodnjega pobega. »Živali zelo pogosto uhajajo na cesto,« je potrdil Fausto Settimi, ki nasproti nogometnega igrišča vodi dobro znano in priznano »čebeljo far- mo«. »Vsak drugi dan prihajajo k živalim veterinarji in tudi gozdna straža za preglede, da bi ugotovili, kako živali živijo.« Par, ki z vsemi temi živalmi (tam so tudi lame in vietnamski prašički) živi nasproti športnega igrišča, so že večkrat obiskali lokalna policija, veterinarska služba in gozdna straža. Pobegi pa se vztrajno ponavljajo. Lastnik malega živalskega vrta je svoje živali nekoč imel na nekem zemljišču na območju Ulice Valerio, blizu glavnega sedeža univerze. Zaradi številnih težav in pritožb se je moral odseliti, pred leti pa je nov prostor našel na obrobju Trebč, kjer stoji hiša na samem. Tik ob cesti. Aljoša Fonda Desno kamela na sprehodu (foto s facebooka); levo njena »aretacija«; spodaj konjski kvartet na pokrajinski cesti (z osličkom v ozadju) nataša peric v . % ; -- L' -t Informativno srečanje o prispevkih za jasli Drevi ob 18. uri bo v avditoriju nekdanje ribarnice na mestnem nabrežju srečanje, ki ga Občina Trst prireja za družine s predšolskimi otroki. Predstavili jim bodo novosti, ki jih uvaja novi pravilnik za dodelitev prispevkov za plačevanje šolnine za otroke v zasebnih otroških jaslih (od 0 do 3 let). Pravilnik so pred nedavnim sprejeli v občinskem svetu. RICMANJE - Neljubi dogodek pri spomeniku padlim Zastava brez zvezde Neznanci so »motečo« rdečo zastavo preprosto ostrigli z zastave - Obsodba VZPI in KD Slavec Zastava, ki so ji ostrigli rdečo zvezdo fotodamj@n V Ricmanjih se je te dni pripetil neljubi dogodek. Z jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo, ki je skupaj z italijansko partizansko od 25. aprila plapolala ob spomeniku padlim na vaškem pokopališču, je naenkrat izginila zvezda. Neznanci so namreč »motečo« rdečo zvezdo preprosto ostrigli, tako da zeva sredi zastave luknja. Neokusnega dejanja se je zavedal domačin Edvin Komar, ki se je v ponedeljek odpravil k spomeniku po zastave in prapor. Društveni člani in vsi, ki se prepoznavajo v domačem VZPI-ANPI, ki vsako leto ob 25. aprilu poskrbijo, da ob spomenik postavijo zastave in prapor ter položijo venec, so zgroženi in podlo dejanje ostro obsojajo. Že pred dvema oz. tremi leti so v Ricmanjih neznanci ukradli zastavo. Takrat so člani društva in združenja partizanov tiho poskrbeli za novo, tokrat pa so se odločili, da o dogodku opozorijo javnost. (sas) Komorna glasba ob 30-letnici tekmovanja Caraian Lilian Caraian (1914-1982) je bila mednarodno uveljavljena pianistka, ki je dolgo let poučevala klavir na tržaškem konservatoriju Tartini. V oporoki je vse svoje imetje podarila skladu, ki naj bi nagrajeval najbolj perspektivne študente; izbor poteka na tekmovanju v sodelovanju med tržaškim in videmskim konservatorjem že od leta 1986, ki je vsakič posvečeno drugačni disciplini. Ob letošnji tridesetletnici je bila v ospredju komorna glasba: tekmovanja se je udeležilo pet skupin mladih glasbenikov, tako da je na oder skupno stopilo 16 mladih iz Furlanije Julijske krajine, pa tudi od drugod se pravi zlasti takih, ki v sklopu projekta Erasmus študirajo na tržaškem konservatoriju. Po mnenju strokovne žirije, ki so jo sestavljali profesorji Franco Poloni, Alessandra Carani, Walter Themel, Giuliana Gulli in Anna Rosa Rugliano, so bili daleč najboljši člani godalnega kvarteta Chagall, ki ga sestavljajo Paolo Skabar, Matteo Ghione, Jacopo Toso in Ilsu Gure-sci. Drugo mesto sta ex aequo zasedla dvojica Erik Ku-ret-Mizuho Furukubo (flavta-klavir) in balkanski kvartet Nadežda Perovic, Jovana Vučevic, Katja Panger in David Mezei (godala in klavir). Koncert zmagovalcev bo drevi ob 20.30 na kon-servatorju Tartini v okviru običajnih sredinih koncertov; v Vidmu ga bodo ponovili 11. maja v prostorih tamkajšnjega konservatorija Tomadini. TRST - »Provokator« Roberto Ferluga Jugoslovanske barve za dan osvoboditve Prvomajskemu sprevodu so sledile (predvsem spletne) kritike politikov na račun jugoslovanskih zastav ter posameznika, ki si je z barvami te zastave in s petokra-ko zvezdo pobarval obraz. Ker se je znašel sredi medijskega obstreljevanja, smo Kontovelca Roberta Ferlugo poklicali. Običajno si pred prvomajskim shodom narišete na obraz srp in kladivo. Tokrat ste se odločili za jugoslovansko zastavo. Kakoto? Odločil sem se zadnji hip, a že pred tem sem se zgrozil, ko so nekateri politiki zahtevali, naj se 1. maja prepove uporaba jugoslovanskih zastav v sprevodu po mestu. Absurdno bi bilo, da bi na dan, ko praznujemo osvoboditev Trsta, prepovedali zastave osvoboditeljev. Na koncu sem se pač odločil za to provokacijo. Mislim pa, da je še hujša provokacija to, da nekateri zanikajo zgodovino tega mesta. Pred časom so politiki razpravljali tudi o tem, kdaj je dejansko prišlo do osvoboditve Trsta. Ko bi uradno uvedli nov dan osvoboditve, ki ne bi bil 1. maj, bi se »Jugoslovanski obraz« in (v ozadju) kurdske zastave, ki so bile za nekatere desnosredinske politike prav tako moteče fotodamj@n jaz odločil za praznovanje dneva, ko so v seriji Zvezdne steze (Star Trek) izumili motor na krivinski pogon. Skratka, praznoval bi nekaj enako absurdnega. Ste si pa predstavljali, da bo vaš obraz naletel na polemiko. Ali ne? Ne v taki meri. Polemika je pozitivna, ko vsakdo izrazi svoje mnenje; v tem primeru je zadeva šla na osebno raven. Priznam, da je bila to provokacija, a ponavljam: najhuje je spreminjati zgodovino. Na izmišljene datume in spreminjanje zgodovinskih dejstev so nas navadili Stalin, latinskoameriški diktatorji in tudi na Balkanu se je to dogajalo. To bi bilo žalostno. Nek prijatelj mi je napisal, da v Berlinu vsako leto proslavljajo obletnico osvoboditve tudi s sovjetsko zastavo, ker je mesto pač osvobodila Rdeča armada. Ta se ni obnašala zgledno, gotovo ne, ampak to je zgodovina. Kakor partizani, ki so prišli 1. maja. (af) / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. maja 2016 7 trst - Dan mladinske ustvarjalnosti v Slovenskem kulturnem klubu V znamenju Kosovela nagradili mlade literate Od 53 prispevkov 6 nagrajenih - Recital pesmi ter instrumentalni, zborovski in rock nastop Slovenski kulturni klub je - poleg drugih vrednot - v 60 letih svojega obstoja vedno posredoval višješolski mladini tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenske literature. Eden od načinov, kako spodbujati literarno ustvarjalnost med mladimi, so bili tudi literarni natečaji. Letošnji je bil namenjen mladim od 14. do 19. leta starosti, kot spodbuda za navdih pa so bili na čast Srečku Kosovelu ob 90-letnici njegove smrti izbrani nekateri citati iz njegovih pesmi. Na natečaj je prispelo kar 52 del: 32 v poeziji, 20 pa v prozi. Predvidene so bile samo tri nagrade za prozo in tri za poezijo, zato je bilo delo komisije, ki so jo sestavljali pesnica in pisateljica Majda Artač, mladinska pisateljica in režiserka Lučka Peterlin Susič, ter novinar, pesnik in pisatelj Jurij Paljk, težko in odgovorno. Natančno je morala pretehtati vsa dela in jih razvrstiti glede na izvirnost, dodelanost besedila, pravilnost in bogastvo jezika. Na tej podlagi je izbrala šest najboljših. V zadnjih letih so organizatorji natečaja uvedli še to posebnost, da je slovesna razglasitev zmagovalcev vključena v kulturno prireditev, t.i. Dan mladinske ustvarjalnosti. Njen glavni namen je ta, da mladi, ki so ustvarjalni na drugih področjih, s svojim nastopom počastijo vrstnike, ki so se potrudili, da so poslali prispevke na literarni natečaj, obenem se tudi nena-grajenim javno vroči priznanje za njihovo sodelovanje na natečaju. Ta slovesnost je tokrat potekala pretekli petek na sedežu Slovenske prosvete le nekaj dni po svetovnem dnevu knjige. Levo šesterica nagrajenih mladih literatk, desno nastop violinistke Vere Sturman fotodamj@n Prireditvi je sledilo številno občinstvo Spored so oblikovali mlasi in ustvarjalni: napovedovalki Maja Moc-hor in Vida Petaros, pevke mladinske dekliške pevske skupine Vesela pomlad (vodi jo dirigentka Andreja Štucin Cergol, na klavir pa spremlja Alenka Cergol), recitatorji Marija De Luisa, Jasmina Gruden, Gabriel Milič, Valentina Sosič, Tina Busan in Ksenija Vre-mec, dve nadebudni »časnikarki«, Svetlana Brecelj in Veronika Bordon, violinistka Vera Sturman in harmonikarica Ivana Kreševič ter člani rock ansambla Love Guns. Na večeru so se namreč pevske in glasbene točke prepletale z govorjeno besedo: recitalom Kosovelovih pesmi, ki govorijo o poeziji, branjem odlomkov iz nagrajenih del ter glavno točko večera, razglasitvijo prvouvrščenih. Ta ključni trenutek so mladi pripravili na sproščen in zabaven način. Prebrali so nekaj odlomkov iz nagrajenih del in povabili avtorje, naj pridejo v ospredje, če so prepoznali svoj prispevek. Šest finalistov sta potem obe omenjeni »časnikarki« v nekakšnem talk-showu predstavili res številnemu občinstvu v dvorani. Po tej točki, ko so vsi že spoznali imena finalistk, sta dve predstavnici strokovne komisije, prof. Majda Artač in Lučka Susič, razkrili še njihovo uvrstitev. V uvodnih besedah je bilo poudarjeno, da so bili člani komisije presenečeni nad številom prispevkov in domiselnostjo mladih avtorjev. Prozni prispevki so obravnavali najbolj raznolike teme, od ljubezenskih razočaranj pa do družinskih napetosti in prepirov, nasilja, vojn, pa spet do svežega mladostniškega veselja; tudi v poeziji so izbirali bodisi drobne haikuje kot klasične zgradbe pesmi, pa tudi igrive otroške pesmi. Za poezijo je prva nagrada pripadla Nicole Gustini. Drugo nagrado za poezijo je prejela Veronika Škerla-vaj za cikel dveh pesmi, tretja nagrada pa je pripadla Tini Sbarbaro za cikel treh pesmi o strahovih in bojaznih otroka v različnih starostih. Za prozo pa je komisija odločila tako: prvo nagrado je prejela Mojca Petaros, ki v kratki noveli na fantazijski način obravnava temo drugačnosti. Drugo mesto je pripadlo Be-lindi Trobec, ki v svoji črtici govori o globoki ljubezni na preizkušnji. Na tretje mesto pa se je uvrstila Urška Petaros s črtico, ki govori o depresiji zaradi samomora najljubše prijateljice. Komisija je posebej pohvalila še štiri dela v prozi in štiri v poeziji ter jih - z nekaterimi popravki in izboljšavami- predlagala za objavo. Avtorji teh del so: za poezijo Mattia Costantini, Lara Betocchi , Katarina Polojac in Aljoša Poljšak, za prozo pa Veronika Piredda, Tina Busan, Urška Stopar in Marija De Luisa. Nagrade za prvouvrščene so prispevali Zadružna kraška banka, Dra-guljarna Malalan in Založba Mladika, ki je priskrbela knjižni dar tudi za avtorje pohvaljenih del ter za šole (Licej Franceta Prešerna - klasična in realna smer ter DIZ Stefan), katerih dijaki so poslali svoja dela na natečaj. Za ustvarjalnost in pogum, da se izpostavijo, nosijo zaslugo predvsem vsi tisti profe-sorji-mentorji, ki so pobudo podprli in jo priporočili svojim dijakom ter s tem pokazali, kako cenijo besedno ustvarjalnost mladih.. Praznik mladinske ustvarjalnosti se je zaključil mladostno in razigrano s pesmimi rock ansambla Love Guns, ki je s svojimi bobni in kitarami še dodatno dvignil razpoloženje vseh prisotnih. (Is) fotodamj@n trst - Tradicionalni ponedeljkov večer DSI Osvetlili lik Andreja Gosarja Bil je najpomembnejši teoretik slovenske krščanske socialne oz. socialistične misli druge generacije Andrej Gosar in krščansko socialna oz. krščansko socialistična misel sta bila protagonista tokratnega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev. V Peterlinovi dvorani je namreč potekal Gosarjev večer, posvečen spominu in delu tega slovenskega sociologa, pravnika, politika (bil je tudi minister v kraljevini Jugoslaviji) in docenta, ki velja - po Janezu Evangelistu Kreku - za najpomembnejšega teoretika krščanske socialne oz. socialistične misli (sam je po papeški obsodbi socializma uporabljal izraz »krščanski socialni aktivizem«) druge generacije. Andrej Gosar (1887-1970) je bil glede tega najbolj dejaven in plodovit med obema vojnama, med tem ko je med drugo svetovno vojno pristal v proti-komunističnem taboru, čeprav je bil kritičen do določenih izbir. Okusil je grozote nacističnega taborišča Dachau, po vojni pa je živel odrinjen od javnosti. Njegovo najpomembnejše delo je knjiga Za nov družbeni red, iz katere je Edvard Kardelj pozneje določene ideje prenesel v jugoslovanski model samoupravljanja. Gosarju so leta 2014 v njegovem rojstnem kraju Logatec in v Ljubljani priredili dvodnevni simpozij, nekateri od takratnih 44 poročevalcev pa so na- Od leve: Tomaž Simčič, Štefan Skledar, Kajetan Gantar in Jože Ramovš fotodamj@n stopili tudi na ponedeljkovem tržaškem večeru, ki ga je vodil Tomaž Simčič, drugače tudi avtor pred časom izšle knjige o Gosarju. Ob pozdravu logaškega župana Berta Menarda je klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar s predstavitvijo knjige Eden je Gospod poudaril predvsem duhovno oz. religiozno plat Andreja Gosarja ter njegovo versko širino. O Gosarjevi mladosti, zrelosti in starosti - s poudarkom na slednji - je spregovoril teolog in antropolog Jože Ramovš, ki je med drugim poudaril pomen medgeneracijske- ga povezovanja ter izpostavil, kako za Gosarja starost ni sočasno pomenila za-grenjenosti. Spregovoril je tudi pobudnik logaškega simpozija Štefan Skledar, medtem ko je svoje pričevanje iz občinstva prinesel Gosarjev sorodnik, speleolog in krasoslovec Andrej Mihevc. Udeleženci ponedeljkovega večera so si lahko ob tej priložnosti ogledali tudi manjšo dokumentarno razstavo o Andreju Gosarju, ki jo je pripravila upokojena ravnateljica logaške knjižnice Bibijana Mihevc. opčine - V Finžgarjevem domu jutri zadnje predavanje sezone Srečanje z Markom Juhantom o vzgoji in dobrih vzgojiteljih V Finžgarjevem domu na Opčinah je na vrsti še zadnje, sedmo predavanje iz niza Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo. Niz bo zaključil specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant, predavatelj, ki je že pred enim letom naredil globok vtis na poslušalce, tako da so ob koncu lanskega predavanja zaprosili, da bi se lahko čim prej spet srečali z njim. Čeprav je predavatelj res zelo iskan in težko najde kak prost večer (gre za enega najbolj priljubljenih predavateljev v Sloveniji), se je organizatorjem le posrečilo, da so ga spet uvrstili med letošnje goste. Kje je pravzaprav skrivnost Juhantovega uspeha? Morda v tem, da je nadvse prepričljiv, ko podira nekatere splošne trditve ali prepričanja o načinih vzgoje. Verjetno se je marsikomu priljubil že s tem, ko se je odločno postavil proti splošnemu trendu, ki postavlja v ospredje le otrokove pravice, pozablja pa na dolžnosti, postavljanje meja in s tem vzpodbuja »kraljevanje« razvajenih otrok. Tudi v tem primeru je Juhant izbral pot, ki se precej oddaljuje od vsakodnevne prakse. Vzgojitelji - posebno učitelji in profesorji - imajo občutek, da so stalno na zatožni klopi, njihovo delo je postavljeno pod drobnogled, starši in javnost, vsi »bolje« ve- do kot oni, kako je treba učiti in vzgajati. Seveda tudi drugi vzgojitelji, npr. starši, niso varni pred obtožbami partnerja ali starih staršev, da so slabi vzgojitelji, prav tako ne stari starši pred obtožbami svojih sinov ali snah. To povzroča frustracije in nelago-dje, ki gotovo ne prispeva k zrelemu in uravnovešenemu odnosu do otroka. Juhant se je tako odločil, da napiše knjigo z naslovom Punce, glavo gor! Punce so v tem primeru učiteljice in profesorice, večinski del šolskega vzgojiteljskega kadra. Po eni strani Juhant ugotavlja, da je še vedno dosti zelo dobrih učiteljev in profesorjev, pozna pa tudi njihove napake, zato predstavlja možnosti izboljšave, oživitve in okrepitve tistih področij vzgojnega poslanstva, ki izboljšujejo odnose. Seveda je bila za organizatorje predavanja zadnja Juhanto-va knjiga le izhodišče, saj so predavatelja naprosili, naj svoje nasvete in spodbude razširi na vse vzgojitelje, na vsakodnevne, tudi izvenšolske situacije, ko se vsi, vsak po svoje, srečujemo s problemi vzgoje (morda tudi nas samih?) in večkrat ne najdemo pravih rešitev. Srečanje bo v dvorani Finžgarjevega doma (Dunajska cesta, 35) jutri ob 20. uri in so nanj seveda vabljeni prav vsi. 8 Sreda, 4. maja 2016 KULTURA Primorski ki Ji domjo - Revija Glas harmonike v KD Fran Venturini Mladi in manj mladi vlekli harmoniko Nekaj utrinkov z nedeljske revije: na zgornji fotografiji izvrstna 5-letna harmonikarka fotodamj@n V prostorih Kulturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domju se na reviji Glas harmonike, ki jo prireja domače društvo KD Fran Venturini, vsako leto ob prvem maju zberejo ljubitelji diatonične harmonike. Letos jih je bilo 22, sicer nekoliko manj kot običajno, je ugotavljal Marjan Spetič, ki je tako kot že običajno z Miriam Ota povezoval spored prireditve, ki ni tekmovalnega značaja. Vreme je namreč ponagajalo, tako da so bili prireditelji pri-morani revijo voditi na pokritem, čeprav naposled dežja ni bilo. Revije so se udeležili tako mladi kot manj mladi harmonikarji, stari znanci in novi upi zlasti iz domačih krajev, Slovenije in slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče, Slovenski klub, Zavod CCC in ŽPZ Kombinat Zvonka T. Simčič, Valerie Wolf Gang, Urša Bonelli Potokar KOMBINAT (dokumentarni film) DANES - sreda, 4. maja, ob 20.30 v Mali dvorani SSG Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Furlanije. Med njimi je Spetič opozoril na še ne šestletno dekletce, ki je na harmoniko zaigralo izvrstno. Spetič se je spomnil prvih revij harmonike, na katerih so nastopili t.i. glasbeni analfabeti, se pravi ljudje, ki so se harmonike naučili sami, je povedal. »Potem smo pri Domju začeli s šolo za dia-tonično harmoniko, ki jo je prvotno vodil Zoran Lupinc, za njim pa je vajeti prevzel Denis Novato.« Na šoli se je v letih izučilo veliko mladih, ki so danes tudi sami profesorji harmonike: sledili so sistemu, ki ga je ponudil Lupinc - diatonične harmonike so se naučili po notah, kar je največja razlika od začetkov revije. Letošnjo revijo so organizatorji posvetili spominu na Tiberia Maverja, se pravi pobudnika revije. »Zamisel o srečanju harmonikarjev se je takrat širila od ust do ust: prvič so se zbrali v Boljuncu leta 1981 in 1982, leto pozneje so se z avtobusom odpeljali v Furlanijo na revije harmonike. Zasnovala se je prva skupina, ki je nato spodbudila naš Glas harmonike.« In v spomin na nepozabnega Maverja so godcu, ki ga odlikujejo vrline, s katerimi se je ponašal Tiberio, podelili tudi pokal. »To je bil letos Milko Babič s Koprskega, starejši možakar, ki spominja nanj. Tako kot on je med drugim Včeraj danes Danes, SREDA, 4. maja 2016 CVETO Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.16 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 4.34 in zatone ob 17.21. Jutri, ČETRTEK, 5. maja 2016 ANGEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,2 stopinje C, zračni tlak 1011,3 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, veter 7 km na uro sever, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C. [I] Lekarne na revijo prihajal s hčerko: on je igral na harmoniko, hčerka pa je zraven pela.« Pokal je Babiču izročila Maverjeva hčerka Laura. Na koncu sta se Maverju poklonila tudi Denis Novato in Igor Spetič, ki sta najprej zaigrala v duu, potem pa je Novato postregel še s čustveno in otožno skladbo. Na oder so nato stopili še enkrat vsi skupaj in zaigrali Slakovo Glas harmonike in pa Mi se imamo radi, ki je bila Tiberiju zelo pri srcu in jo je vedno igral v družbi. (sas) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. U Kino Od ponedeljka, 2. do nedelje, 8. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg Oberdan 2 - 040 364928, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 299197 (lekarna) ali 040 208731 (dosegljivost) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00). AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Captain America: Civil War«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Un ultimo tango«; 18.00 »Appena apro gli occhi«; 21.30 »La scuola d'estate. FELLINI - 16.00, 22.00 »La memoria dell'acqua«; 19.40 »Truman - Un vero amico e per sempre«; 17.30 »Lui e tornato«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »La foresta dei sogni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.40, 21.00 »Lo Stato contro Fritz Bauer«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Le confessioni«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.50 »Knjiga o džungli«; 15.30 »Knjiga o džungli 3D«; 16.10 »Kung Fu Panda 3«; 18.00, 20.20 »Lovec: Zimska vojna«; 18.30, 20.30 »Mr. Right - Morilec na belem konju«; 16.20 »Orel Eddie«; 18.10, 20.50 »Planet samskih«; 19.10 »Ponoreli Henry«; 19.00, 21.00 »Prehod«; 16.00, 17.00 »Ragljač in Žvenko«; 20.00 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«; 17.40, 21.10 »Zločinski um«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Zločinski um«. NAZIONALE - 20.30 »Captain America: Civil War«; 18.30, 21.00 »Captain America: Civil War 3D«; 16.40, 18.30, 20.20 »Il libro della giungla«; 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Leonardo Da Vinci - Il genio a Milano«; 18.00, 22.10 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 16.30, 18.45, 21.15 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 16.40 »Fuga dal pianeta Terra«; 16.30 »Nemiche per la pelle«. SUPER - 21.30 »Lui e tornato«. THE SPACE CINEMA - 16.00, 17.30, 18.55, 21.50 »Captain America: Civil War«; 16.40, 19.00, 21.20 »Il libro del-la giungla«; 20.50 »Captain America: Civil War 3D«; 16.30 »Codice 999«; 19.00, 21.00 »Leonardo Da Vinci - Il genio a Milano«; 16.40 »Fuga dal piane-ta Terra«; 19.00, 21.30 »La foresta dei sogni«; 16.30, 19.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 16.45, 21.35 »Zeta«; 19.10, 21.45 »Zona d'ombra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 18.15, 21.30 »Captain America: Civil War 3D«; Dvorana 3: 17.15 »Il libro della giungla«; 20.00 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 22.00 »Captain America: Civil War«; Dvorana 4: 17.30 »Fuga dal pianeta Terra«; 20.10, 22.10 »La foresta dei sogni«; Dvorana 5: 17.40, 19.50 »Sole Alto«; 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«. PRIMARIA IMPRESA ZIMOLO 4. 5. 1876 4. 5. 2016 OBLETNICA 14. maja 1876 se je v Trstu odvijal pogreb preminule Anne Behlert, kije prebivala v tržaškem mestnem predelu Bošket. Pogreb je stal 125,50 goldinarjev. Pogrebno slovesnost je prvič v zgodovini priredilo novo podjetje: "Primaria Impresa per Solennita Funebri Zimolo". 140. obletnica delovanja je pomemben mejnik za katero koli podjetje in zato je primerno, da se to pomembno obletnico tudi proslavi, pri tem pa je treba spoštovati resnost delovnega okolja, v katerem podjetje deluje, in se izogniti pretiranemu proslavljanju. Zaradi posebne dejavnosti, ki jo je podjetje izvajalo, seje marsikdaj znašlo v središču zgodovinskih dogodkov, ki so se zapisali v zgodovino mesta. Danes, po 140 letih, je podjetje še vedno dejavno in izstopa po profesionalni resnosti in korektnosti, zaradi katerih je poznano tudi v tujini. ZATO, DA SE SPOMNIMO NAŠIH PREDNIKOV ZATO, DA SE ZA TRENUTEK OSREDOTOČIMO NA VES ČAS, KIJE MINIL ZATO, DA SI PRIZADEVAMO NADALJEVATI S SPOŠTOVANJEM VSEH ZATO, DA SE ZAHVALIMO NAŠIM SODELAVCEM TRST - Ulica Torrebianca 28 - Tel. 040/630126 / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. maja 2016 9 Fantovska in dekliška Boršt-Zabrežec vabita v park Hribenca na slovesno podiranje maja DANES-sreda, 04.05., od 18.00 dalje Od 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski. Specialitete na žaru. M Izleti Bari 29 56 44 16 77 Cagliari 12 49 29 8S S8 Firence 6 28 S0 84 14 Genova 26 B8 74 78 S8 Milan 2 77 48 40 7 Neapelj 47 64 B2 1S 80 Palermo 2 90 S2 42 S Rim 18 76 85 68 73 Turin B0 8 17 S 27 Benetke 26 B2 8S 74 2B Nazionale 22 76 19 9 72 Super Enalotto Št. 53 14 29 58 72 75 85 jolly 71 Nagradni sklad 80.433.658,95 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 54.241,52€ 369 dobitnikov s 4 točkami 444,47 € 15.329 dobitnikov s 3 točkami 32,43 € 260.343 dobitnikov z 2 točkama 5,95 € Superstar 77 Čestitke PD ROJAN IN KROŽEK KRU.T vabita na enodnevni izlet v Ziljsko dolino v nedeljo, 12. junija. Info in vpis v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040360072, 040-826661 (g. Kobal) ali 040-417025 (g. Bole). OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, organizira v nedeljo, 8. maja, prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice 2016«, v okolici Doline znotraj naravnega Rezervata doline Glinščice. Odhod ob 9. uri pri pokopališču v Dolini. Trajanje 3 ure. Za odrasle in družine (otroci od 10. leta starosti, zaradi višinske razlike). Obvezna prijava na tel.: 0408329231 (pon-pet 10.00-13.00), in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it PREŠERNO SKUPAJ - kulturna društva vzhodnega Krasa vabijo v nedeljo, 8. maja, na voden izlet na Komenski Kras z ogledom jam in kavern iz 1. svetovne vojne. Sprehod je nenaporen in traja prib. tri ure. Poskrbljeno za pogostitev in družabnost. Odhod avtobusa ob 12.00 iz Bazovice s postanki po vseh vaseh vzhodnega Krasa. Info in vpis na tel. št. 328-9563272 ali 040-226386 (Magda) ali pri odbornikih sodelujočih društev. SPDT organizira v nedeljo, 8. maja, avtobusni izlet, na katerem bomo s prijatelji Pd Integral obiskali Celje. Po vodenem ogledu zanimivosti v mestu, se bomo povzpeli peš tudi na Celjski grad. Priporočamo udobne pohodniške čevlje in palice. Odhod iz Trga Oberdan v Trstu ob 6.45 in izpred bivšega hotela Danev na Opčinah ob 7.00. Prijave na tel. št. 040-220155 (Livio). Info na tel. št. 338-4913458 (Franc). Loterija 3. maja 2016 H Osmice Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 44.447,00 € 92 dobitnikov s 3 točkami 3.243,00 € 1.367 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.911 dobitnikov z 1 točko 10,00€ 23.575 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V REPNU PRI VOLNIKU ima odprto osmico družina Škabar. Toplo vabljeni. Tel. št. 339-4106075. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni! Tel. 040-229224. V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič. Tel. 040-229164. prej do novice □ Obvestila Draga ERIKA, 40 let je že minilo od kar se ti je prvič zdanilo, nič se ti ne pozna, ker si veselega srca. Želimo ti mnogo radosti v tej »novi mladosti« ... Gregor, Anja, Petra, Martin, Roberta in teta Breda. Naša ERIKETA danes praznuje okrogla leta. Tuji jeziki, joga, turizem, vse jo veseli. Še najbolj pa za prave fešte jo skrbi! V čaše nam bo na-točila vino in mi ji še mnogo srečnih in mladostnih let želimo. Cristina, Ksenija, Lara, Nataša, Sara in Tamara. Tolče boben na ves glas, da ga slišijo v deveto vas, zraven pa še kaj zapoje, da Godba Salež je še boljše volje. Živijo ŽARKO in še veliko takih okroglih dni, to ti tvoja klapa vsa želi. Danes praznuje v Slivnem svoj 80. rojstni dan PEPIANTONIČ. Da bi z nami preživel še mnogo let, mu iz srca želijo prijatelji in soletniki. Danes praznuje svoj 3. rojstni dan naš mali TADEJ PERIC. Vse najboljše in najlepše mu iz srca želijo nona Jolanda, sestrična Petra in bratranec Daniel. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA vabi na predavanje za starše »Zasvojenosti, nasilje... ne hvala!« v sredo, 11. maja, ob 17.30 na osnovni šoli Virgil Šček, Nabrežina Kamnolomi 85. Predava Miha Kramli. POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. S Mali oglasi PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA za avte znamke seat, volkswagen in škoda, s petimi luknjami, za gume 205-45R16 ali samo za premer 16. Cena po dogovoru, tel.: 338-7281332. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. ZANESLJIVA IN AKTIVNA PUNCA išče delo kot varuška otrok vseh starosti. Takojšnja razpoložljivost. Tel. št. 340-5972306. www.primorski.eu 1 MLADINSKO ZDRUŽENJE ter fantovska in dekliška Lonjer - Katinara vabita danes, 4. maja, ob 17. uri na slovesno podiranje mlaja. Toplo vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo danes, 4. maja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. SPDT in FOTOVIDEO TRST80 vabita v četrtek, 5. maja 2016, ob 20.30, v dvorano Kulturnega društva Barkovlje, v Ul. Bonafata 6, na predavanje: Po Či-lu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom. Gostja večera bo agro-nomka Magda Šturman. Vabljeni. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU sklicuje 116. redni občni zbor, ki bo v petek, 6. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih društvene gostilne. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 6. maja, ob 16.30 odhod avtobusa s Padrič za nastop na Vrhniki (ob 20. uri). OBČINA ZGONIK vabi na občinsko proslavo 71. obletnice osvoboditve v soboto, 7. maja: ob 16.30 pohod od kamnoloma pri Repniču do Zgonika po pešpoti Gemina; ob 18.30 osrednja proslava pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku. SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah (10.00-12.00): 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Število udeležencev je omejeno, info in prijave na slovenski-klub@gmail.com. JUS KONTOVEL prireja v nedeljo, 8. maja, pohod po poteh galjotov, ki so se leta 1605 uprli in zbežali. Med pohodom bo prof. Aleksander Panjek predstavil zgodovinsko raziskavo »Krvavi poljub svobode«. Zbirališče na pomolu v Grljanu ob 15.00. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Christel Garassich, v ponedeljek, 9. maja, ob 17. uri na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželjene predhodne prijave, dodatne informacije na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NŠK sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu v Trgovskem domu v Gorici, Korzo Verdi 52. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7 do 13 let) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah v prostorih Marijanišča od 13. do 17. junija. Vpis otrok (osebno) bo 11. maja na sedežu Slovenske pro-svete (Ul. Donizetti 3, I. nads.) od 8.30 do 15.00. Poleg svojih otrok se lahko vpiše samo otroka iz še ene družine. Število mest je omejeno. Info na tel. št. 040-370846 (9.00-17.00) ali na www.slovenskaprosveta.org. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na predavanje o »Suhozidnih gradnjah na Krasu«, ki ga bo vodil Boris Čok (vodnik Krasa in Brkinov, mojster kraške suhe zidne gradnje in poznavalec staroverskih običajev) in bo v sredo, 11. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konferenca (2010, sinhroniziran v slovenščino). ZSKD sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice na temo: »Zborovstvo in glasbena dejavnost, društva 2.0 - nove vsebine in pristopi, blagajniško poslovanje in finance, mediji in učinkovitejša promocija društvenega delovanja ter o jeziku malo drugače. Število udeležencev je omejeno. Za prijave in informacije info@zskd.eu 040-635626. ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oz. odbornikom od 14 do 30 let. Podrobnejše info na info@zskd.eu ali 040-635626. AD FORMANDUM sporoča, da je ponovno možno vpisovanje na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu ob ponedeljkih in sredah v večernih urah s predvidenim pričetkom 23. maja. Info na www.adforman-dum.org, info@adformandum.org, tel. št. 040-566360. JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno. SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Pro-seku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040212289 ali urad@skladmc.org. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. Prireditve KROŽEK KRU.T, SKRD JADRO IN SKŠRD TRŽIČ prirejajo v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« medgene-racijsko srečanje s prikazom ljubiteljskega ustvarjanja v Laškem. Danes, 4. maja, ob 18.30 v Avditoriju v Ronkah. Vljudno vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico z dijaki srednje šole Sv. Ciril in Metod danes, 4. maja, ob 16. uri na Stadionu 1. maj. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci. TS360, v sodelovanju z Inštitutom Jacques Maritain, prireja srečanje s priznanim filozofom prof. Adrianom Fa-brisom ob izidu slovenskega prevoda knjige Etika komunikacije danes, 4. maja, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču. Večer bo povezoval Jernej Šček, avtorja bo uvedel predsednik inštituta Luca Grion. Toplo vabljeni! ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT ter TS360 obveščajo, da danes, 4. maja, kava s knjigo v odpade zaradi tehničnih razlogov. Naslednja kava v Tržaškem knjižnem središču bo v sredo, 11. maja, ob 10. uri. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM zaključuje sezono predavanj »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo« s predavanjem Vzgojitelji, glavo gor! Predaval bo specialni pedagog, priljubljeni predavatelj, avtor več knjig Marko Juhant. Vabljeni vsi v dvorano Finžgarjevega doma, Dunajska 35, v četrtek, 5. maja, ob 20.00! OBČINA ZGONIK vabi v četrtek, 5. maja, ob 13.00 na županstvo na odprtje razstave Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame«. Odprta bo do 30. maja med uradnimi urami. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM prireja 5. in 6. maja, s sodelovanjem SD Koper, SD Nova Gorica, DSI in Slovenskega kluba »26. primorske slovenistične dneve«. Četrtek, 5. maja, ob 17. uri: večer posvečen narečni poeziji v Reziji, Benečiji, na Tržaškem in v Istri. Pogovoru o narečnem pesništvu, v katerem bodo sodelovali Marija Pirjevec, Marko Kravos, Jasna Čebron, Luigia Negro in Jadranka Cergol, bodo sledile recitacije pesmi Silvane Paletti, Marine Cer-netig, Alferije Bržan in Marije Mijot. Nastopil bo harmonikar Aleksander Ipavec. Petek, 6. maja: celodnevni simpozij na temo »Slovenska ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem od začetka 20. stoletja do sodobnosti«. Vabljeni v dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave 110 let Bohinjske proge, ki jo je pripravila Branka Sulli-Sulčič. Na ogled je do 6. maja na mladinskem oddelku Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici. OBČINA ZGONIK, v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda vabi, ob 71-letni-ci osvoboditve, na ogled dokumentarnega filma »Italiancich!« o poitali-jančevanju slovenskih priimkov med obdobjem fašizma v Italiji, ki bo v prostorih SKD Rdeča zvezda v Saležu v petek, 6. maja, ob 20.30. Uvodne misli bo podal zgodovinar Piero Purini. Prisotna bosta tudi režiserja Miro Tasso in Michele Favaretto. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine vabi na ponovitev predstave »Klinika za živčne čudeže« v soboto, 7. maja, ob 20.30. Režija Giorgio (Jure) Amodeo. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Zapleši in zapoj!«. Razvedrilni spored bosta oblikovali plesna in pevska skupina »Borjač« iz Sežane in »Gartrož« iz Nove Gorice. V nedeljo, 8. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled gledališke predstave Peter Pan - na zemlji, ki bo v nedeljo, 8. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Izvaja srednješolska skupina Škamperle in Sv. Ivan v režiji Barbare Gropajc in Bože Hrvatič. SLORI, ZSŠDI, Večstopenjska šola s slo-vensko-italijanskim dvojezičnim poukom in ISK v Špetru vabijo na de-batno srečanje »Večjezično okolje šolskih in zunajšolskih dejavnosti v Benečiji« v torek, 10. maja, ob 17. uri v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, Ul. Alpe Adria 67/b. RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve, Proseška ul. 35 - Opčine, vsak dan 9.00-15.00 in 18.00-23.00 (razen ob torkih). RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 16. maja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. sv. Frančiška 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. Prispevki V spomin na drago Silvano Carli darujejo Miranda in Karlo Kalc ter hčeri z družinama 50,00 evrov za Združenje za raziskave rakastih obolenj AIRC. V spomin na Stanka Budina darujeta Jožko in Karla Gruden 50,00 evrov za zgoniško cerkev. Gabriella Černe in Lorenzo Stefani darujeta 45,00 evrov za SKD Grad od Banov. V spomin na bratranca Pepkota Starca daruje Norči z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel. 10 Sreda, 4. maja 2016 KULTURA Primorski ki Ji intervju - Tihana Lazovic, protagonistka Matanicevega filma Zvizdan Lažje sovražimo kot ljubimo TRST - Italijanski gledalci in pred njimi tudi gledalci Trst Film Festivala so Tihano Lazovic videli že v dveh filmih. Pred Zvizdanom je igralka iz Zadra, protagonistka zadnjega Matanicevega dela in obetajoča zvezda (»shooting star«) letošnje Berlinale, nastopila tudi v filmu Svečenikova djeca, ki velja za eno najbolj uspešnih hrvaških komedij zadnjih let in je leta 2014prav tako doživela italijansko premiero v Trstu, nato pa dobila tudi distribucijo v italijanskih filmskih dvoranah. »Ko je Vinko Brešan snemal film Svečenikova djeca, sem obiskovala drugi letnik akademije v Zagrebu in se odločila, da se ob študiju preizkusim še s prakso. Od takrat pa stalno delam, trenutno v Zagrebu igram v treh gledaliških predstavah - in še vedno nisem diplomirala«. Tudi v filmu Zvizdan, ki je od četrtka na sporedu v italijanskih dvoranah z naslovom Sole alto, igrate tri vloge. Tri dekleta, katerih življenja so nedeljivo povezana z vojno v bivši Jugoslaviji. Vam je katero od teh posebej blizu? »Najbrž Jelena, junakinja prve zgodbe. Ona mi je najbolj podobna. Vse tri pa so mi v resnici blizu: kot da bi bile moje sestre, pa čeprav so precej zagrenjene in so njihove izkušnje zelo različne od mojih. V vsaki pa mislim, da se navsezadnje zrcali tudi del mene.« Zvizdan je hrvaška, slovenska in srbska koprodukcija, kar je seveda v filmu na vojno tematiko posebej povedno. Mislite, da je tako sodelovanje nujno potrebno za razvoj hrvaškega filma? »Koprodukcije so za nas edina izbira in upam, da bo takih sodelovanj vse več. Film je danes na Hrvaškem eno redkih uspešnih področij. Vsi filmi zadnjih let so se udeležili katerega od mednarodnih festivalov. Nov minister za kulturo je desničar, upam, da to ne bo problem ... « V kolikšni meri lahko film pomaga izboljšati odnose med državami bivše Jugoslavije? »Gotovo pomaga, pa čeprav kulturniki ne morejo storiti veliko. Edino upanje in edina možna prihodnost majhnih držav kot so naše je v sodelovanju. Jezik nam je seveda v veliko pomoč in skupaj dobro delamo.« Migrantsko vprašanje in odločitev haaškega sodišče, da oprosti Vo-jislava Šešlja, pa najbrž ne pomagata pri reševanju hrvaško-srbskih odnosov ... »S tem se raje ne ukvarjam. Moja generacija skuša gledati v prihodnost, a to ni enostavno, ker tudi ko se končno pomaknemo za dva koraka naprej, nas prisilijo, da storimo pet korakov nazaj. Eden od razlogov, zaradi katerih se je Matanic lotil snemanja filma, je bilo dejstvo, da ga je babica vselej svarila, naj si za dekle ne izbere Srbkinje. Takih zgodb je pri nas na Hrvaškem še in še. Osebno poznam tudi veliko hujše primere kot so tisti, o katerih pripoveduje Zvizdan. Tudi sama sem hčerka mešanega zakona: oče je Srb, mama pa Hrvatica. Vse to pa danes ne sme biti problem, prepričana sem, da moramo gledati dalje.« Na festivalih, na katerih predstavljajo filme z območja bivše Jugoslavije, se večkrat sliši komentar, da je to še en film o jugoslovanski vojni. Istočasno pa so ti filmi festivalskim selektorjem zelo všeč in jih skoraj vedno izberejo. Ste med snemanjem na to računali? »Ne, med snemanjem se sploh nismo ukvarjali s festivali ali s tem, če bo film publiki všeč. Koncentrirali smo se na zgodbo, v katero smo verjeli in smo jo zato želeli posredovati gledalcem. Ta zgodba je balkanska inačica Romea in Tihana Lazovic, letnik 1990, je protagonistka vseh treh zgodb, ki tvorijo Matanicev film Zvizdan tucker film Julije. Mi smo to snemali, kot da bi šlo za zadnji film o vojni. Zgodovina se itak stalno ponavlja in vsaka zgodba je podobna katerikoli zgodbi, ki pripoveduje o sovraštvu in ranah, ki jih sovraštvo pusti. To je bil smisel filma in želja vseh nas je bila, da se gledalec po- stavi na stran ljubezenskega para. Da navija zanj, zato da lahko na koncu res zmaga ljubezen.« Verjamete, da bo nekoč ljubezen res zmagala? »Mogoče čez sto let, ker je vselej veliko lažje sovražiti kot pa ljubiti. Voj- na na območju bivše Jugoslavije je še zelo prisotna v življenju in v zavesti vseh nas. Tudi zato režiserji še vedno pripovedujejo in raziskujejo take zgodbe. To, da je od vojnega časa minilo že četrt stoletja, pomeni bolj malo, saj nismo še pripravljeni obrniti strani.« (Iga) prvenec - Roman bosanskega pisatelja in novinarja Faruka Šehica Knjiga o Uni LJUBLJANA - Knjiga o Uni je po besedah avtorja Faruka Šehica knjiga o vsem. Je poskus preseči vojno travmo, zgodba o otroštvu v zavetju avtorju ljube reke Une, enciklopedija rastlin in živali ter popis drobnih, vsakdanjih radosti življenja v majhnem bosanskem mestu. Roman, ki bralca popelje v Bosno in Hercegovino v čas pred vojno in po njej, je izšel pri Cankarjevi založbi. Protagonist Mustafa Huzar, ki zapisuje Knjigo o Uni, je bipolarna oseba: vojni veteran in pesnik hkrati. Če na trenutke tudi zmore sestaviti okruške svojega življenja, se mu takoj spet raz-bežijo. Njegovi spomini na bivšo državo, nedavno vojno in ubijanja so umazani in ogabni, resničnost banalna. Iz labirinta se rešuje s pisanjem. Pripoved postane vedrejša skozi vračanje v otroštvo, predvsem k reki Uni. Stapljanje z naravo in pogled iz kozmične perspe- ktive pomanjšajo človeka na smešnega pritlikavca. Šele banalni predmeti iz osebne zgodovine, zasledovanje lastnih vzgibov in strogo vztrajanje na poti do individualne resnice pripeljejo do smisla, ki je v občutenju enosti z vsemi soljudmi, v zavedanju, da vse ljudi veže skupno bivanje. Bosanski pesnik, pisatelj in novinar Faruk Šehic (1970) je vodilni predstavnik tako imenovane poteptane generacije. Do začetka vojne v Bosni in Hercegovini je študiral veterino, nato se je kot prostovoljec priključil vojski BiH. Velja za enega najboljših sodobnih bosanskih književnikov. Zbirka kratkih zgodb Pod pritiskom mu je prinesla nagrado Zoro Verlag, za romaneskni prvenec Knjiga o Uni pa je prejel nagrado Evropske unije za literaturo in nagrado Meša Selimovica. Roman je prevedel Zdravko Duša. (sta) marco paolini - S skupino palestinskih in italijanskih igralcev Hamlet v Jeruzalemu Marco Paolini med nastopom stalno gledališčefjk TRST - Marco Paolini in Gabriele Vacis sta gledališke in televizijske gledalce navadila na pripovedno in družbeno angažirano gledališče. Dovolj je spomniti na prepričljiv monolog, ki sta ga posvetila tragediji v Vajontu, seznam njunih skupnih projektov pa je zelo dolg. Od danes do 8. maja bo na odru Stalnega gledališča FJK na ogled njuna najnovejša produkcija Hamlet v Jeruzalemu/Palestinski otroci hočejo videti morje, v katerem ob Paoliniju nastopa skupina mladih palestinskih in italijanskih igralcev. Predstava je nadgradnja gledališke delavnice, ki jo je Vacis vodil v Palestinskem nacionalnem gledališču v Vzhodnem Jeruzalemu. Je pripoved o vsakodnevnih težavah mladih Palestincev, njihovi ljubezni do gledališča, volji do življenja. V soboto ob 11.30 se bodo Paolini in nekateri interpreti srečali z občinstvom v kavarni San Marco. gm - Pravljica Čudežni zvok bo trikrat odmeval ŠPETER - Čudežni zvok je nova glasbena pravljica, ki jo bodo učenci goriške Glasbene matice podarili ob koncu šolskega leta vsem mladim »kolegom« in prijateljem šole iz treh pokrajin. Premiera bo danespopoldne v Špetru, v petek ob 18. uri bo sledila prva ponovitev v Prosvetnem domu na Opčinah, v četrtek, 12. maja, pa se bo deželna turneja zaključila v Kulturnem domu v Gorici. Zamisel, glasbo in izvedbo je tudi tokrat podpisala violinistka in profesorica šole Ambra Cossutta, ki bo vodila zasedbo. V zadnjih letih je Cossuttova popestrila šolsko delovanje z drugimi, avtorskimi skupnimi projekti, saj so učenci pod nje- nim vodstvom že uprizorili glasbeni igrici Bremenski godci in Povodni mož. Zgodba nove produkcije, Čudežni zvok, je povzeta iz pravljice Hamelinski piskač bratov Grimm, kjer je predstavljena nadnaravna moč glasbe, ki je vir odrešenja in hkrati pogube. Avtorica projekta je za glasbeno pravljico napisala tako besedilo kot glasbo. Protagonisti predstave bodo zbor združenih pevcev in šolski orkester, solisti in pripovedovalci. Sodelovala bosta mladinski zbor Glasbene matice Neokortex, ki deluje v sodelovanju s KD Sovodnje, in otroški zbor KD Sovodnje v sodelovanju z Glasbeno matico. Oba zbora vodi Jana Drassich, ki je napisala tudi besedilo zaključne pesmi. Orkester bo igral v sestavi: violine, čelo, flavta, kitare, harmonika, ksilofon, bobni in klavir štiriročno. Zamisel za nov projekt, ki stilno združuje resno glasbo s pop prizvoki, je nastala pred enim letom, pisanje se je začelo jeseni, vaje pa potekajo od februarja, tudi s sodelovanjem drugih profesorjev šole. Projekt je podprla fundacija goriške hranilnice. kinoatelje - Projekt Podobe pozabe na Vodnikovi domačiji Šiška LJUBLJANA - Kinoatelje in Zavod Divja misel vabita jutri ob 19. uri na Vodnikovo domačijo Šiška, kjer bodo odprli razstavo dokumentarnega projekta Podobe pozabe - Osebne zgodovine mesta Ljubljane, avdiovizualne zbirke spominov na čas druge svetovne vojne in obdobje sprememb po njej. Nastal je v sodelovanju med projektom Moje ulice, ki že leta beleži spomine Ljubljančanov in Ljubljančank, in režiserko Anjo Medved, ki v produkciji Zavoda Kinoatelje vodi sorodne spomi-nodajalske akcije na Goriškem, lastno dokumentarno delo pa posveča raziskovanju odnosov med osebnim in kolektivnim spominom. Namen razstave kratkih zgodb iz vsakdanjega življenja krutega vojnega in povojnega časa ni le majsko obeleževanje spomina na bodečo žico, s katero je bilo v preteklosti obdana Ljubljana, temveč tudi razmislek o sedanjosti. Sreda, 4. maja 2016 1 1 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Direktor zdravstvenega podjetja o smrti Brune Ferletic iz Doberdoba »Rešilec bi prišel iz Tržiča, reforma tu ne pride v poštev« Giovanni Pilati bumbaca »Dejstvo je, da je bilo reševalno vozilo na razpolago. Služba 118 je dobro opravila svojo nalogo, zato ne pristajamo na poskuse diskreditiranja podjetja in osebja, ki vsak dan dela v stiku z ljudmi in sprejema kritične odločitve,« pravi Giovanni Pilati, direktor zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Furlanijo, ki je po smrti 68-letne Brune Ferletic iz Doberdoba preiskala dogodek, v zvezi s katerim je sin pokojnice vložil ovadbo pri goriškem poveljstvu karabinjerjev. Ženska je umrla 16. aprila v goriški bolnišnici zaradi notranje krvavitve: v Ulico Fatebenefratelli jo je večer prej pripeljal sin Luca Gregori, ki je pred tem poklical na pomoč centralo službe 118. Mamo je po nasvetu zdravnice hotel odpeljati v goriško bolnišnico oz. na tamkajšnji oddelek za dializo, kjer so žensko že dalj časa zdravili, v Gorici locirana reševalna vozila pa so bila v ti- stem trenutku zasedena. Rešilec bi lahko prišel iz Tržiča, Gregori pa je sklenil, da mamo sam odpelje v bolnišnico. »Klic smo prejeli ob 19.55. Sploh ne drži, da v tistem trenutku ni bilo razpoložljivih reševalnih vozil: v Tržiču sta bili ob rešilcu na razpolago tudi dve zdravniški vozili, drugi dve reševalni vozili sta bili na voljo deset minut kasneje. To so dejstva, vsi podatki so zabeleženi v računalniku. Razpolagamo tudi s posnetkom telefonskega klica: uslužbenec službe 118 je moškemu povedal, da je na voljo tržiško reševalno vozilo, ki bi žensko odpeljalo v bolnišnico San Polo, sin pa se je odločil drugače,« poudarja Pilati, po katerem doberd-obsko območje praviloma krijejo rešilna vozila, ki so locirana v Tržiču, saj je razdalja med Doberdobom in Gorico večja. Pilati tudi zavrača kritike tistih, ki tragični dogodek povezujejo z deželno reformo zdravstva. »Število reševalnih vozil se pri nas ni znižalo. Od leta 1998 dalje jih imamo šest podnevi in štiri ponoči,« trdi direktor zdravstvenega podjetja, po katerem ga karabinjerji z ovadbo še niso uradno seznanili, v prihodnjih tednih pa naj bi ravnanje reševalne službe v tem primeru preučila tudi komisija, ki jo je ustanovila Dežela FJK. Kaj pa Gregorijeve trditve, da ob prihodu na urgenco ni imel kje parkirati, da ni bilo razpoložljivih nosil ter da njegove mame niso takoj pregledali? »Naj povem, da je od zaključka telefonskega klica do trenutka, ko so na urgenci opravili postopek tria-že in sprejeli žensko v oskrbo z rumeno oznako, minilo 40 minut. Telefonski klic se je zaključil ob 19.57, ob 20.37 so bolnico registrirali. Med tem časom je sin pripeljal žen- tržič - Tatovi spet na delu Iz trafike ukradli menjalni avtomat Trafika v Ulici Primo maggio bonaventura V Ulici Primo maggio v Tržiču so neznanci spet zakrivili tatvino. Potem ko so februarja tatovi iz kitajskega lokala ukradli 40.000 evrov iz igralnih avtomatov, so v noči s ponedeljka na včerajšnji dan obiskali trafiko. Tatovi so pod krinko noči razbili steklena okna ob vhodu in okrog tretje ure ponoči vlomili v trgovino. Vlomilci se niso dotaknili cigaret, loterijskih srečk in niti blagajne, ampak so ukradli le menjalni avtomat, ki je stal ob igral- nih napravah. Vse skupaj je trajalo le nekaj minut. Po vsej verjetnosti je šlo za vsaj dva tatova, saj je bilo treba težak avtomat dvigniti in naložiti v avtomobil. Stanovalko stanovanja nad trafiko je prebudil ropot, stekla je po stopnicah do pritličja, vendar takrat o tatovih ni bilo več ne duha ne sluha. Ženska je takoj poklicala karabinjerje, ki so sprožili preiskavo. Po vsej verjetnosti bodo preiskovalcem v pomoč posnetki varnostnih kamer. sko iz Doberdoba v Gorico, našlo se je nosilo, opravljen je bil triažni postopek,« pravi Pilati. Srečanja z novinarji so se včeraj udeležili še zdravstveni direktor Gianni Caval-lini, vodja urgentnega oddelka Alfredo Ba-rillari in koordinator Gianpaolo Martinel-li. Prišla je tudi goriška občinska odborni-ca Silvana Romano, ki je bila nekoliko bolj kritična. »Osebje urgence dobro opravlja svoje delo, njegove strokovnosti nihče ne postavlja pod vprašaj. Iz lastne izkušnje pa vem, da se lahko zgodi, da pri sprejemnem okencu za kratek čas ne najdeš nikogar, ker je verjetno osebje v tistem trenutku zasedeno drugje. To za bolnike in njihove spremljevalce ni prijetno,« pravi Romanova. (ale) gorica - Slovesnost ob odkritju table Urgenco poimenovali po Giuseppeju Giagnoriu Urgentni oddelek goriške bolnišnice so včeraj poimenovali po zdravniku Giusep-peju Giagnoriu, njegovem dolgoletnem primariju, ki je umrl januarja v 68. letu starosti zaradi hude bolezni. Slovesnosti ob odkritju spominske table, ki jo bodo v prihodnje pritrdili na steno čakalnice urgent-nega oddelka, so se Poimenovanje urgence bumbaca včeraj ob direktorju zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Furlanijo Gio-vanniju Pilatiju udeležili tudi goriški župan Ettore Romoli, pokrajinska odbor-nica Ilaria Cecot, številni drugi predstavniki oblasti in kolegi, ki hranijo »Pi-nuccia« v najlepšem spominu. »Bil je odličen zdravnik in izreden človek. Poimenovanje urgence po njem bo trajno znamenje neprecenljivega dela, ki ga je opravil, in truda, ki ga je vla- gal v delovanje tega oddelka,« je dejal Pilati. Giagnoriovega prijaznega odnosa do pacientov sta se spomnila Romoli in Cecotova, kolega in prijatelj dr. Quondam pa je opisal njegovo ljubezen do znanja in radovednost, ki ga je gnala tudi v najtežjih trenutkih. »Družina in bolniki: to je bilo za mojega očeta najbolj pomembno. Urgenca je bila njegov drugi dom,« je povedala Giagnoriova hčerka Angela. APrimorski ~ dnevnik goriška Volili bodo v štirih občinah Včeraj opoldne je zapadel rok za vložitev kandidatur za občinske volitve, ki bodo v nedeljo, 5. junija, v raznih krajih po deželi Furlaniji - Julijski krajini. V goriški pokrajini bodo volivci obnavljali uprave v občinah Gradež, Moraro, Romans in San Pier. Mandat se zaključuje tudi v Tržiču in Ronkah, vendar so volitve odložene zaradi referenduma o združitvi tržiške, ronške in štarancanske občine, ki bo v nedeljo, 19. junija. V Gradežu kandidirajo bivši župan in deželni svetnik Roberto Marin (s podporo list Aleanza lagunare, Lega Grado, Fratelli d'Italia-Alleanza Nazio-nale, Forza Italia-Berlusconi), Maurizio Longo (Stranka upokojencev), Dario Raguna (Insie-me per Grado, Open Grado, Democratici gradesi, Liber@), Luciano Cicogna (Essere co-munita, Partito democratico, Italia - Unione di Centro), Claudio Kovatsch (Grassie Gravo, Kovatsch Sindaco) in Nunzio Brunetto (Lega Nord). V Moraru sta kandidata dva - Umberto Colombo (Esse-re paese) in Veronica Donda (Sole che ride). V Romansu spet kandidira sedanji župan Davide Furlan (Uniti per Romans, Versa e Fratta); njegov edini protikandidat je Stefano Careddu (Identita e progresso). V San Pieru se za župansko mesto potegujeta Riccardo Zando-meni (Cuore comune, San Pier futura democratica) in Franco Cristin (Demokrtska stranka, Sinistra per San Piero, Insieme per il futuro). tržič - Aretirali 50-letnega moškega in njegovo 48-letno partnerico Mladini prodajala »travo« Policisti so v stanovanju v mestnem središču zasegli pol kilograma marihuane in pet tisoč evrov gotovine Policisti so ob zaključku večmesečne preiskave, ki jo je vodilo goriško javno tožilstvo, aretirali dve osebi zaradi prekupčevanja mamil in hkrati zasegli večjo količino marihuane. Policisti so pred meseci ugotovili, da se tržiška mladina odpravlja po ma-rihuano v stanovanje v mestnem središču, ki je le nekaj sto metrov oddaljeno od Trga Republike. Policisti so zatem v sodelovanju z goriškim javnim tožilstvom sprožili preiskovalno akcijo, med katero so ugotovili, kdo prodaja drogo mladim. Policisti so izvedli tudi hišno preiskavo v stanovanju, iz katerega je le nekaj minut pred njihovim prihodom izstopil mladenič z manjšo količino marihuane. 50-letni stanovalec, italijanski državljan B.M., je najprej s silo skušal preprečiti policistom, da bi vstopili v stanovanje, nato se je skušal znebiti steklenih lončkov z marihuano. Lončke je zmetal na balkon svojega soseda, vendar se je eden izmed njih razbil, tako da se je posušena indijska konoplja raztresla po pločniku. Policisti so zatem vlomili v stanovanje in moškemu nataknili lisice. V stanovanju je bila tudi partnerica preprodajalca, 48-letna moldavska Zasežena marihuana državljanka B.E., ki je moškemu pomagala pri razpečevanju mamil. Policisti so našli in zasegli okrog pol kilograma marihuane, nekaj tehtnic in približno pet tisoč evrov, ki sta si jih moški in žen- ska po vsej verjetnosti zaslužila s prodajo droge. V stanovanju je bilo tudi nekaj opreme za domače gojenje »trave«. Ob koncu hišne preiskave so policisti par aretirali; moškega so odpeljali v goriški zapor, žensko pa v tržaški. 12 Sreda, 4. maja 2016 KULTURA Primorski ki Ji gorica - Slori priredil srečanje slovenskih pravnikov v Italiji Ciljajo na povezovanje in krepitev poklicnih stikov V dvorani Fundacije Goriške hranilnice so minuli petek izpeljali zanimivo in vsebinsko bogato strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo lepo število slovenskih pravnikov v Italiji. Srečanje, ki ga je organiziral Slovenski raziskovalni inštitut, se uvršča med aktivnosti programa Banke znanja, ki ga Slori razvija z izrecnim namenom povezovanja in usmerjanja intelektualnega potenciala Slovencev v Italiji. Ravnatelj slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic je v uvodnem nagovoru obrazložil, da program želi prispevati k večjemu vključevanju v manjšinski družbeni sistem zlasti tistih strokovnjakov, ki so sicer povezani s slovenskim okoljem, poklicno pa delujejo v različnih geografskih in jezikovnih kontekstih, prvenstveno v italijanskem večinskem okolju in v Sloveniji. Z izvajanjem tega programa inštitut želi spodbujati kroženje znanja, idej in veščin, s tem pa prispevati k intelektualni rasti slovenske narodne skupnosti na temeljnih področjih njenega družbenega razvoja. Idejni pobudnik srečanja, tržaški odvetnik Mitja Ozbič, je ugotavljal, da je v razgibanem ritmu opravljanja pravniškega poklica priložnosti za razpravo in konfrontacijo čedalje manj, predvsem od ukinitve delovanja društva Pravnik, ki si je dalj časa prizadevalo za povezovanje in izobraževanje slovenskih pravnikov v Italiji. Od tod torej zamisel o strokovnem srečanju, ki je želelo biti tudi priložnost za utrjevanje poklicnih in prijateljskih stikov. Program je predvideval sosledje petih referatov, v okviru katerih so uveljavljeni pravniki srednje in mlajše generacije predstavili svoje poglede in izkušnje na specifičnih področjih, povezanih z rabo slovenskega jezika v pravnih aktih in administrativnih ter sodnih postopkih. Razpravo je uvedel notar v Gradišču Damjan Hlede, ki je spregovoril o jezikovnih vidikih notarskih listin ter opozoril na manjšo možnost uporabe slovenščine v Furlaniji julijski krajini v primerjavi z nemščino na Južnem Tirolskem in francoščino v dolini Aoste. Višji funkcionar ministrstva za šolstvo v Trstu Igor Giacomini je nato predstavil problematiko upravljanja manjšinske šole, s posebno pozornostjo na zakonskih okvirih glede poučevanja in uporabe slovenskega jezika. O kazenski zaščiti vidne dvojezičnosti je predaval odvetnik mlajše generacije Marko Jarc, ki je svoj referat zasnoval na analizi konkretnega primera mazaške akcije v občini Devin-Nabrežina. Edina slovenska sodnica v Italiji Tanja Hmeljak, ki deluje na pri-zivnem sodišču v Palermu, je nato uokvirila temo uporabe tujih in manjšinskih jezikov v kazenskem postopku ter nazorno analizirala veljavno italijansko in evropsko zakonodajo. Za sklepni referat je poskrbel profesor upravnega prava in odvetnik v Trstu Andrea Crismani, ki se je tematsko osredotočil na uporabo javnih sredstev in odgovornost pred računskim sodiščem na primeru organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. V sklepnem delu so organizatorji najavili željo po organizaciji sorodnih strokovnih srečanj tudi v prihodnje. S srečanja pravnikov (desno); Devan Jagodic in Mitja Ozbič (spodaj) BUMBACA Nabirka hrane v Tržiču V marketu Ipersimply v Tržiču bo v soboto, 7. maja, nabirka hrane za em-porij solidarnosti, ki od lanskega aprila deluje na Drevoredu Verdi. Posebno potrebujejo olje, tunino, moko, stročnice v konzervah in piškote. Z nabrano hrano bodo napolnili police emporija solidarnosti, ki ga obiskujejo Tržičani in prebivalci vseh sosednjih občin. Delovanja emporija poleg Karitas in tržiške občine podpirajo Fundacija Goriške hranilnice, pokrajina, Rdeči križ, Lions klub, Rotary klub, Zadružna banka iz Štaran-cana, središče za pomoč življenju, Propeller klub in društvo Benkadi. V Štandrežu o mejah Kulturno društvo Oton Zupančič iz Štandreža prireja srečanje z Jožetom Šušmeljem o akcijah, ki so potekale leta 1947, da bi bile meje postavljene po etnični prisotnosti. Navzoča bosta tudi arhitekta Jože Cej in Diego Kuzmin. Srečanje bo v petek, 6. maja, ob 20. uri v domu Andreja Budala na Piloš-ču. Na večeru se bodo pogovorili tudi o napisu, ki je stal na hiši ob cerkvi in ki bi ga radi obnovili. nova gorica - Nove priložnosti v e-Hiši Postala je evropska točka za nadarjene E-Hiša, novogoriška hiša poskusov, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra Nova Gorica, je konec aprila na slavnostni podelitvi na Univerzi v Ljubljani prejela certifikat Evropska točka za nadarjene (European Talent Point). »Zelo smo ponosni, da je komisija prepoznala vrednost naših obstoječih aktivnosti na področju nadarjenih in kakovost plana razvoja naše dejavnosti tudi na področju dela z nadarjenimi. V Mladinskem centru in e-Hiši se veselimo novih možnosti in priložnosti, ki izhajajo iz evropskega in med-sektorskega povezovanja,« je ob prejetju certifikata povedala Lara Brun, direktorica Mladinskega centra Nova Gorica. Na osnovi poziva akreditiranih evropskih centrov za nadarjene so zainteresirane institucije oddale vloge za registracijo za evropsko točko za nadarjene, v kateri so morale podati vizijo in načrt dela z nadarjenimi, dosedanje izkušnje institucije pri delu z nadarjenimi ter izkušnje pri sodelovanju z drugimi institucijami na področju dela z nadarjenimi. Med njimi je bila tudi novogoriška e-Hiša. Komisija je Matjaž Furlan, e-hišnik, Lara Brun, direktorica Mladinskega centra Nova Gorica in Lea Kosmač, e-hišnica ARHIV E-HlSE odločila, da vsem kriterijem ustreza 28 institucij iz petih različnih držav, in sicer: kar 17 institucij iz Slovenije, 8 iz Hrvaške in po 1 institucija iz Srbije, Makedonije in Kosova. Certifikate je novim evropskim točkam za nadarjene svečano podelila Csil-la Fuszak, članica mednarodnega odbora Evropske podporne mreže za nadarjene. Mladinski center Nova Gorica z e-Hišo, no-vogoriško hišo poskusov, je torej po novem del evropske mreže za nadarjene. E-Hišo je leta 2008 zasnoval in tudi finančno podprl novogoriški podjetnik Luka Manojlovic. Prvo zbirko poskusov je s podporo Mestne občine Nova Gorica postavila v sklopu Multimedijskega centra Mostovna. Od oktobra 2013 e-Hiša deluje pod okriljem Mladinskega centra Nova Gorica, nekaj mesecev kasneje, februarja 2014 pa se je preselila na novo lokacijo v središče mesta. Zbirka poskusov, ki je na ogled v prostorih v neposredni bližini Bevkovega trga, obsega več kot 30 eksperimentov, v organizaciji e-Hiše pa se redno odvijajo tudi razne delavnice in naravoslovni dnevi. (km) nova gorica - Danes na Bevkovem trgu K znižanju hitrosti bo pozival Peter Prevc Peter Prevc ARHlV Na današnji preventivni akciji Hitrost in posledice v prometnih nesrečah bo sodeloval tudi smučarski skakalec in vrhunski športnik Peter Prevc. Na novogoriškem Bevkovem trgu ga pričakujejo ob 9.30. Zaradi Prevčeve popularnosti organizatorji pričakujejo veliko število obiskovalcev. Vrhunski smučarski skakalec v Novo Gorico prihaja na povabilo no-vogoriške mestne občine in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki v sodelovanju s Policijsko upravo Nova Gorica, novogoriško Strojno, prometno in lesarsko šolo Šolskega centra, novogoriškim AMD-AMZS, Reševalno postajo Zdravstvenega doma, gasilci, različnimi moto klubi in avto-šolami pripravljata prometno preventivno akcijo z naslovom Hitrost in posledice v prometnih nesrečah. Akcija se bo odvijala med 9. in 11. uro na Bevkovem trgu v Novi Gorici. Organizatorji za zgled predvsem mladim vsako leto medse povabijo znano osebo iz sveta športa: lani so v Novo Gorico prišli smučar skakalec Jurij Tepeš, gorski tekač Mitja Kosovelj, smučarski krosist Filip Flisar in motokrosista Klemen Ger-čar in Sašo Kragelj, predlani pa olim-pijci: smučarka Tina Maze, skakalec Jurij Tepeš, športni strelec Rajmund De-bevec in biatlonka Teja Gregorin. Zaradi Prevčeve priljubljenosti in rezultatov pred kratkim zaključene sezone si organizatorji znova obetajo veliko udeležbo občinstva na dogodku. Namen in cilj akcije je osveščanje vseh udeležencev v cestnem prometu o posledicah prometnih nesreč zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti, o pomembnosti uporabe zaščitne čelade ter uporabe varnostnih pasov pri vožnji v vozilih. Po podatkih policije je na območju novogoriške policijske uprave v letu 2015 za posledicami vseh prometnih nesreč umrlo 14 oseb, v letu poprej pa 9. Zaradi neprilagojene hitrosti so lani umrle štiri osebe. Od udeleženih v prometnih nesrečah s primarnim vzrokom hitrost je bilo 15 oseb hudo telesno poškodovanih, 85 oseb pa lahko telesno poškodovanih. Policisti so letos oz. od 1. januarja do vključno 16. aprila zaradi neprilagojene hitrosti obravnavali 39 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa 38. Sicer pa je v navedenem časovnem obdobju letošnjega leta na omenjenem območju v prometnih nesrečah umrlo 5 oseb. 12 oseb je bilo hudo, 52 pa lažje telesno poškodovanih. »Datum preventivnih aktivnosti ni naključen, saj v prihajajočih mesecih policisti najpogosteje obravnavajo prometne nesreče, kjer med primarnimi vzroki izstopa neprilagojena hitrost vožnje voznikov motornih vozil, zlasti ko govorimo o prometnih nesrečah z najtežjimi posledicami,« opozarjajo na policiji. Za zmanjševanje posledic prometnih nesreč imata velik pomen tudi upoštevanje hitrosti motoristov in ustrezna motoristična oprema. Za večjo varnost je pomembna tudi dosledna uporaba varnostnih pasov tako voznikov kot tudi vseh sopotnikov v vozilu, tudi sopotnikov na zadnjih sedežih. »Uporaba varnostnih pasov je obvezna tako na daljših razdaljah, kot tudi pri mestni vožnji,« dodajajo na policiji. Kot sekundarni vzrok prometnih nesreč pa je še vedno pri voznikih pogosto prisoten tudi alkohol in vožnja, ki ni prilagojena razmeram na cesti. (km) / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. maja 2016 13 gorica - Predstavili videospot z Vladom Kreslinom in Antonello Ruggiero Pozdravljena soseda V goriškem Kulturnem domu so včeraj predstavili videospot Pozdravljena soseda. Gre za video, ki sloni na pesmi slovenskega kantavtorja Vlada Kreslina in je bila prvič izvedena 21. marca lani na koncertu na trgu obeh Goric. Ob Kreslinu, ki je pel v slovenščini, je italijanski tekst odpela italijanska pevka Antonella Ruggiero. Za prevod Kreslinovega originala je poskrbel Eduardo De Angelis, aranžma pesmi je bil zaupan videmskemu glasbeniku in dirigentu Valterju Sivi-lottiju. Res lepo pripravljen video posnetek sodi v projekt Poti miru, ki ima glavna pobudnika v goriški pokrajini in Fundaciji Poti miru iz Kobarida, pri njegovi uresničitvi pa so sodelovali še kulturna zadruga Maja in združenje Canzoni di confine iz Vidma. Posnetke lepot Soške doline je prispeval Ivo Saksida, za montažo in sinhronizacijo videa je poskrbel njegov sin Iztok. O videu in drugih pobudah širšega projekta so spregovorili predsednik Kulturnega doma Igor Komel, podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic ter realizatorja spota Ivo in Iztok Saksida. Komel je med drugim povedal, da se je zamisel o pesmi, ki je postala nekaka himna projekta Poti miru, porodila prav iz odličnih stikov, ki jih Kulturni dom ima z Vla-dom Kreslinom. Pevec iz Prekmurja je stalen gost raznih prireditev v zamejstvu, med drugim tudi koncertov iz niza Across the Border, ki letos zaključuje svojo 18. sezono. Mara Černic je pojasnila vsebino projekta Poti miru, ki zajema Z leve Igor Komel, Mara Černic ter Iztok in Ivo Saksida fotoj.k. celotno Soško dolino, od Bovca pa do Krasa in Trsta. Cilj projekta je v prvi vrsti uveljavitev goriškega teritorija z ureditvijo dostopov na območja, ki jih je prizadela prva svetovna vojna. Pot miru poteka po ta-koimenovani črti European Green Line, ki je še do pred kakim desetletjem ločevala zahodno od vzhodne Evrope. Poleg videa Pozdravljena soseda so bili posneti še drugi spoti, ki obravnavajo kulturne, zgodovinske, gospodarske in druge plati življenja v posoških krajih. Čer-ničeva je posebno poudarila pomen tega projekta, pri katerem so sodelovale vse obsoške občine, tako v Italiji kot tudi v Sloveniji, Gorica in Nova Gorica pa sta postali prestolnici tega dogajanja. gorica Srečanja o Tomincu Prvo bo jutri vodil Saša Quinzi V goriških Pokrajinskih muzejih obeležujejo 150-letnico smrti Jožefa Tominca. Znani slikar in zlasti portretist se je rodil leta 1790 v Gorici, umrl je na svoji pristavi na Gradišču nad Prva-čino leta 1866, kjer je tudi pokopan. Pokrajinski muzeji posvečajo njegovemu življenju in delu niz štirih srečanj. Prvo bo jutri, 5. maja, ob 18. uri, ko bo v osrednji dvorani palače Attems-Pet-zenstein Na Kornu predaval umetnostni zgodovinar in kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quin-zi, ki je avtor doslej najbolj popolne monografije in kataloga o Jožefu Tomincu in njegovih likovnih delih. Kako je nastajal video spot, sta pojasnila Ivo in Iztok Saksida, ki sta zanj uporabila posnetke naravnih lepot, posnetek lanskega koncerta na trgu obeh Goric in igrane prizore, s katerimi sta sestavila in uresničila zgodbo, ki se dobro vklaplja v smisel projekta Poti miru. Video si je moč ogledati na portalu Youtube in na spletni strani goriške pokrajine. Vlado Kreslin bo v naslednjih dneh kar dvakrat gostoval v Gorici. Danes ob 11. uri bo v Kulturnem domu nastopil za dijake slovenskih višjih srednjih šol, v torek, 10. maja, pa na celovečernem koncertu, ki sodi v niz predstav letošnjega festivala Ko-migo. Družbo mu bosta na odru delali pevki Gabriella Gabrielli in Tatjana Mihelj. (vip) gorica - Ko jo je oče poslal po nakupe čez mejo ... Presenetila sta jo gostoljubnost in odprtost slovenskih kulturnih ustanov Med predstavitvijo knjige Je trden kaj most, s podnaslovom Skice iz Nove Gorice, ki jo je napisala Novogoričanka, sicer doma iz Ajdovščine, Marija Merci-na, je bilo mnogo govora o drevesih. Avtorico je ducatu obiskovalcev niza Knjiga ob kavi predstavil časnikar in tudi sam avtor literarnih del Jurij Paljk. V čustvenem sozvočju zaradi podobnega, a ne enakega, doživljanja prehoda iz rojstne Vipavske doline v regijsko glavno mesto jo je za odgovore usmerjal zlasti na njeno poznavanje, doživljanje in »pogovarjanja« z rastlinjem. V knjigi je poetično opisan prostor, kot ga je avtorica doživljala najprej kot dijakinja v gimnazijskih letih in drugič po končani fakulteti, ko se je zaposlila v šoli kot profesorica slovenščine. V predgovoru je Barica Smole, tudi pisateljica, besedilo opredelila kot roman, čeprav ne gre za izrecno debelo knjigo. Paljk takšni opredelitvi oporeka, ker da gre bolj za lirično izpoved kot za pripovedovanje. Prisotni so nemočni sledili prijateljski razpravi, a se niso opredelili, kajti knjige niso prebrali. Pred vsemi sta se na koncu pobotala in se strinjala, da gre za lirični roman. Nadaljevala je prof. Mercina in povedala, da se je v nekem trenutku oče naveličal hoditi v Gorico čez mejo iz oddaljene Ajdovščine zaradi drobnih nakupov, zato je morala tudi sama iz Nove Gorice čez demarkacijsko črto. Ra-zodela se ji je Gorica. Presenetila sta jo gostoljubnost in odprtost slovenskih kulturnih niš ter ustanov. Goriška stvarnost jo je prevzela in posledično je želela svoja spoznanja posredovati mladim, ki jih je poučevala. Če upoštevamo desetletno obdobje in več, nismo daleč od resnice, ko trdimo, da ima po mno- Jurij Paljk, Marija Mercina in Barica Smole bumbaca žičnosti dijaških obiskov njihova mentorica največje zasluge, če nekaj stotin mladih (in sedaj že nemladih) Novogo-ričanov pozna slovenske kulturne domove, sinagogo, zbirališče Črnih bratov, cerkev sv. Ivana, puntarsko ploščo na Travniku, ulico Kočevia, grad, Gregorčičev kip, Trgovski dom, Trubarjevo ploščo... Je kaj trden izkustveni most, ki povezuje Vipavsko dolino z Novo Gorico in Gorico?! Mercinove skice so nam lahko v pomoč in nadaljujejo pripoved goriških Skic Alda Rupla, kot je nekdo omenil med posegi. Povrnimo se k drevesom in njihovemu oboževanju. Avtorico je presenetila bogata zbirka rastlin, ki je na ogled v novogoriškem in tudi goriškem mestnem okolju. Ker jo drevesa pritegnejo, jih tudi opazi in ne le podzavestno zazna. Ve za lokacijo vrst, za katere navadni mimoidoči niti ne vedo, da obstajajo, kaj šele njihova imena - na primer usodovec! Dandanes namreč ni več kmetov, ne meščanov - vsi smo potrošniki in kaj nas pa brigajo drevesa, drevoredi, parki, gaji?! V opisanem zavedanju in v zanimanju za živali tiči vzrok za avtoričino zanimanje in občudovanje Frana Erjavca, katerega ostanki ležijo na goriškem pokopališču, v Novi Gorici pa se po njem imenuje glavna povezovalna žila, ki se nadaljuje s Škabrijelovo ulico do Goriščka. V zvezi z vsem tem se je pogovor razširil na poslušalce. Strnemo ga lahko v naslednjo »zaznavo« podpisanega: »Ko doživljam podiranje drevesa kot obredno svečanost, z globokim spoštovanjem zaradi časa, ki je bil potreben, da je doseglo tolikšno višino, ob zavesti o predrznosti, ki je potrebna, da ga posekaš v desetih ali požagaš v dveh minutah... « Tudi sestave tal, po katerih hodimo, nas pritegne kot lanski sneg. Asfalt, cement pa ploščice zakrivajo geologijo prostora, kamnine, prst. Mariji Mercina in tudi Barici Smole je ta odmišljen svet odkril Ferdinand Seidel, ki je leta 1913 napisal in objavil strokovno knjigo z naslovom Geološki sprehodi. (ar) števerjan - Na osnovni šoli Učna ura z občinsko ■ • • • ■ v v« - ekipo civilne zaščite Pripadniki civilne zaščite na števerjanski šoli bumbaca Prostovoljci števerjanske ekipe civilne zaščite so včeraj dopoldne v okviru Dneva odprtih vrat obiskali vaško osnovno šolo Alojz Gradnik, kjer so predstavili svojo vlogo in delovanje. Uvodoma je spregovorila števerjanska županja Franca Padovan in predstavila celotno ekipo, člani katere so Lojze Juretič (načelnik), Aljoša Dorni, Marjan Drufovka, Claudio Fattore, Jurij Hlede, Damiana Komjanc, Gabrijel Lango, Gianni Mania, Robert Klanjš-ček, Edi Skok in Damjan Štekar. Prostovoljci so najprej izvedli teoretični del v učilnici, ki ga je napovedal Aljoša Dorni. Predstavili so organizacijo civilne zaščite na vsedrža-vni, deželni in občinski ravni. Spregovorili so o dejavnosti v sili in o rednem delovanju občinske ekipe. Otrokom so pojasnili, kako ukrepajo v primeru naravnih nesreč, in jih poučili, kaj morajo tudi sami početi. V nadaljevanju srečanje so izvedli evakuacijsko vajo v primeru potresa in požara, zatem je na dvorišču sledil praktični del prikaza. Z otroki so se poigrali s poučno igrico, predstavili so jim vozilo, opremo ekipe in delovanje samih radijskih sprejemnikov. Občinska ekipa civilne zaščite se je ob koncu srečanja zahvalila učnemu osebju za povabilo, neučnemu osebju za pogostitev in otrokom za topel sprejem. Vizija mladostnikov Tržiška občina je objavila razpis za natečaj, ki je namenjen mladim od 14. do 30. leta. Občina poziva mlade, naj po skupinah z najmanj tremi člani pripravijo predloge za izboljšanje kakovosti življenja v Tržiču. Razpis je razdeljen na dva dela; mladi lahko v prvem pripravijo konkretne predloge za spremembe, ki so v mestu najbolj potrebne. Drugi del razpisa je namenjen utopistični viziji lad-jedelniškega mesta. Več informacij je na voljo na spletni strani www.centrogio-vanimonfalcone.it in na tel. 0481-494656. 1 4 Sreda, 4. maja 2016_GORIŠKA_ ki Ji tržič-gorica Odpravljajo se na pohod in tek ob žici Organizacija Adriatic Greenet in društvo Marciatori dell'Olmo iz Selc prirejata športno, rekreacijsko in kulturno ekskurzijo v Ljubljano. Priložnost za obisk slovenske prestolnice bo 60. pohod Pot ob žici, ki bo tokrat potekal v soboto, 7. maja. Pot spominov in tovarištva ali Pot ob žici je speljana po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno omejevala Ljubljano. Prvič so pohod priredili leta 1957, krožna pot pa je označena in opremljena od leta 1985. Opremljena je kot sprehajalna steza oz. pozimi za tek na smučeh, mogoče pa jo je tudi pre-kolesariti. Po zasedbi Ljubljane 11. aprila 1941 je italijanska vojska v začetku leta 1942 obdala mesto z bodečo žico v dolžini 41 kilometrov; obroču je dodala 60 zastraženih prehodov, opremljenih s premičnimi kobilicami in več kot 200 bunkerjev ter stražnih stolpov. Namen je bil preprečiti povezavo organiziranega omrežja OF v mestu z oboroženimi partizanskimi skupinami in četami zunaj mesta, ki so potrebovale sanitetni material, tehnična sredstva, informacije, obutev in drugo opremo. Pohoda ali teka ob žici na različnih razdaljah, primernih za vsako starostno obdobje in telesno zmogljivost, se vsakič udeležuje več kot 30.000 ljudi. Začetek poti je prepuščen individualni odločitvi, kakor je odločitev posameznika tudi, kolikšen del poti bo prehodil. Tako kot lani bo tudi letos iz Gorice v Ljubljano peljal poseben avtobus, ki bo s skupnega trga Gorice in Nove Gorice startal ob 7. uri. Ob 7.30 bo ustavil na trgu pred šolami v Ronkah, nakar bodo udeleženci odpotovali proti Ljubljani. Na poti jih bodo spremljali predstavniki VZPI-ANPI in Združenja borcev iz Nove Gorice. Ob prihodu v Ljubljano se bodo udeleženci razdelili v dve skupini: kdor bo želel, bo lahko prehodil celo krožno pot, ostali pa se bodo po približno 5 kilometrih ustavili pri parku Tivoli in nato obiskali mestno središče. Cena udeležbe je 15 evrov. Za dodatne informacije in rezervacije (prostih je še nekaj manj kot 20 mest) sta na voljo telefonska številka 320-0891373 in naslov elektronske pošte ivomauri@gmail.com. gorica - Danes v centru Bratuž Človekoljubni Štandrežci se spominjajo svojega člana Izkupiček vstopnine bodo darovali slovenski dekanijski Karitas V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 21. uri na sporedu tretja predstava iz niza veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh. Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež se bo predstavila s komedijo Pokojna go-spejina mama, ki jo je napisal Georges Feydeau. S predstavo se bodo spomnili na pokojnega člana štan-dreškega društva Jordana Muccija, izkupiček vstopnine bodo darovali za slovensko dekanijsko Karitas, ki ima svoj sedež v Štandrežu. Informacije in rezervacije so na voljo na telefon- ski številki 0481-531445 in na naslovu elektronske pošte info@center-bratuz.org ter na telefonski številki 0481-538128 in na naslovu elektronske pošte zskp_gorica@yahoo.it. Niz, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in ZSKP, se bo nadaljeval v nedeljo, 8. maja, ob 18. uri, ko se bo gledališka skupina O'Klapa predstavila z družinskim »mijauziklom« Obuti maček. Zadnja predstava bo v nedeljo, 15. maja, ob 18. uri; Butalce bo uprizoril mladinski dramski odsek prosvetnega društva Štandrež. regi9ne auton9ma FRiyLI VeNEZIA ciuua S K R D JADRO SKŠRD TRŽIČ KROŽEK KRU.T v sklopu projekta IZ RODA V ROD vabijo na Medgeneracijsko srečanje s prikazom ljubiteljskega ustvarjanja v Laškem danes, 4, maja 2016, ob 18.30 v Avditorijumu v Ronkah [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 »Lo Stato contro Fritz Bauer«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Sole alto«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 18.15 - 21.30 »Captain America: Civil War« (digital 3D). Dvorana 3: 17.15 »Il libro della giun-gla«; 20.00 »The Dressmaker - Il dia- Dogodki v knjižnici V Goriški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 17. uri na sporedu ustvarjalna delavnica za odrasle, pod vodstvom Anke Krpan Skomina bodo udeleženci lahko izdelali sliko iz cvetja. Na jutrišnjem literarnem četrtku bo ob 18. uri predstavitev knjige Marijana Beričiča: Horuk v nove čase. V petek ob 17. uri pa prirejajo bralno delavnico. Potekala bo v pravljični sobi knjižnice, in sicer po metodi Montserrat Sarto, ki jo prirejajo v sodelovanju z založbo Malinc. Udeleženci bodo obravnavali pravljico Juanova dežela, avtorice Marie Terese Andruetto. Delavnica je namenjena otrokom, starejšim od štirih let, vabljeni so tudi starši. (km) Podpirajo združitev Na prireditvenem prostoru v Sel-cah bo danes ob 18. uri javno srečanje odbora Democratici per la Città Nuova, ki podpirajo združitev med občinami Ronke, Štaran-can in Tržič. Danes dopoldne bodo delili informativni material v Ronkah, v soboto, 7. maja, bo na vrsti Tržič. ■ V • VI | | • v v Tržisko zaklonišče Na sedežu ustanove Mutuo Soc-corso v Ulici Barbarigo v Tržiču bodo v soboto, 7. maja, ob 18. uri odprli razstavo o zaklonišču pod Ulico Granatieri v letih 1943-1945. volo e tornato«; 22.00 »Captain America: Civil War«. Dvorana 4: 17.30 »Fuga dal pianeta Terra«; 20.10 - 22.10 »La foresta dei sogni«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 »Sole alto«; 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 20.15 »Mustang« (Filmski teden Evrope, vstop prost). S Izleti 60. POHOD »POT OB ŽICI« (po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno omejevala Ljubljano) bo v soboto, 7. maja. Iz Gorice v Ljubljano bo peljal poseben avtobus, ki bo s skupnega trga Gorice in Nove Gorice startal ob 7. uri. Ob 7.30 bo ustavil na trgu pred šolami v Ronkah, na poti jih bodo spremljali predstavniki VZPI-AN-PI in Združenja borcev iz Nove Gorice. Ob prihodu v Ljubljano bodo udeleženci lahko zbrali celo krožno pot (približno 7 ure hoje) ali 5 kilometrsko progo s postankom v parku Tivoli in obiskom mestnega središča. Cena udeležbe je 15 evrov; informacije in rezervacije (prostih je še nekaj manj kot 20 mest) po tel. 320-0891373 in ivomauri@gmail.com. Prirejata organizacija Adriatic Greenet in društvo Marciatori dell'Olmo iz Selc. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. SPDG prireja v nedeljo, 15. maja, izlet pod Golico, na cvetoče livade snež-nobelih narcis. Popoldne obisk Fin-žgarjeve rojstne hiše. Predviden je lažji pohod s Planine do Pristave. Udeleženci, ki se bodo odločili drugače, se bodo z avtobusom peljali do planinskega doma na Pristavi. Kosilo iz nahrbtnika; informacije in prijave glede prostih mest v četrtek, 5. maja, od 19. do 20. ure na sedežu društva in po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. SPDG vabi k udeležbi na pobudi Sa-botinske družne poti v nedeljo, 8. maja, ki bo tokrat peljal v Iški Vintgar pod Krimom. Kekčeva druščina bo opravila pohod skozi najbolj zanimive točke soteske, za odrasle je predviden vzpon na vrh Krima (2 uri in pol vzpona). Zaradi organizacije prevoza je obvezna prijava po tel. 3476220522, fanika@spdg.eu (Fanika) in mitja@spdg.eu (Mitja). ~M Koncerti GLASBENI VEČERI V BUKOVICI v Kulturnem domu Bukovica: v četrtek, 5. maja, ob 20. uri koncert »Big band VOX«, sledila bo pokušnja vin; www.gdnova.si. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov klasične glasbe »Musica in Corso«: v nedeljo, 8. maja, ob 11. uri »Concerto n. 1« in »Cinque Duetti« (Kevin Reginald Cooke - kontrabas in Ljubov Zuraeva - viola); informacije in prijave po tel. 0481-46861 (vstop prost). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 9. maja, ob 20.15 koncert zbora Svetega Nikolaja iz Litije (Helena Fojkar Zupančič, zboro-vodkinja); informacije po tel. 0038653354010, blagajna@kulturnidom-ng.si. 13 Obvestila ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oziroma odbornikom od 14. do 30. leta starosti; informacije na gorica@zskd.eu, 0481531495. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje občni zbor volilnega značaja v torek, 10. maja 2016, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Dnevni red: tajniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna za leto 2015 in odobritev proračuna za leto 2016, predsedniško poročilo, pozdravi in posegi članic, pozdravi in posegi nevčlanjenih skupin in posameznikov, poročilo nadzornega odbora in razrešnica odboru; izvolitev predsednika občnega zbora, volitve predsednika ZSKP, volitive nadzornega odbora, razno. MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA v mesecu maju z brezplačnimi vadbami: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheer-leading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, domgori-ca@gmail.com). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja 2016, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Trgovskem domu na Korzu Verdi 52 v Gorici. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. KD SOVODNJE sklicuje redni občni zbor, letos volilnega značaja, danes, 4. maja, ob 8. uri v prvem in v četrtek, 5. maja, ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v So-vodnjah. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v Sovod-njah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, andrea.bin@libero.it GORIŠKI PRITRKOVALCI prirejajo v Doberdobu v nedeljo, 8. maja, »5. nedeljo pritrkovanja« v sodelovanju s furlanskim društvom Campanili aper-ti: od 15.30 do 19.30 bo zvonik cerkve Sv. Martina odprt; od 16.30 do 17. ure bo domači župnik pripravil kratko zgodovino cerkve, zvonika in zvonov; od 16.30 do 17.00 bo prikaz ročnega zvonenja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja 2016, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice na temo: zborovstvo in glasbena dejavnost, društva 2.0 -nove vsebine in pristopi, blagajniško poslovanje in finance, mediji in učinkovitejša promocija društvenega delovanja ter jezik. Število udeležencev je omejeno; prijave in informacije in-fo@zskd.eu, 040-635626. SS Prireditve »SREČANJE POD LIPAMI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v četrtek, 5. maja, ob 20.30 bo predstavitev zbornika pravnika, sociologa in politika Andreja Gosarja, ki je izšel ob študijskem posvetu v Gosarjevem rojstnem kraju Logatcu in na SAZU v Ljubljani leta 2014; pri okrogli mizi bodo sodelovali Štefan Skledar, Bibijana Mihevc, Mira Cencič in Ivo Jevnikar, pozdravil bo župan Logatca Berto Me-nard, na ogled bo dokumentarna razstava. V četrtek, 12. maja, ob 20.30 bo srečanje na temo »Iran-Izrael: privilegiran ali sovražen odnos?«, spregovorila bo goriška Slovenka Nežka Fi-gel, ki je magistrski študij varnosti in diplomacije opravila v Tel Avivu, večer bo povezoval Renato Podbersič. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič. KINOATELJE IN GORIŠKA HIŠA FILMA prirejata v četrtek, 12. maja, ob 20.30 v Kinemaxu na Travniku v Gorici filmski večer »Vinarstvo, tradicija in Briška krajina v filmu«; na programu projekcija portreta briških vinarjev »Terra Magica« (Jure Brecelj-nik) in kratkometražnega filma »Ri-voca« (Leonardo Modonutto in Luca Chinaglia), prisotni bodo svetovno priznani vinarji slovenskih in italijanskih Brd, ki so nastopili v obeh filmih. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu »Literarnih četrtkov« v četrtek, 5. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Marijana Beričiča »Horuk v nove čase«; www.ng.sik.si. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Ul. Veniero 1 v Podturnu v Gorici prirejata združenji Libera in Goriziaetica srečanje na temo zasvojenosti z igrami na srečo: v četrtek, 5. maja, ob 20.30 bo predaval Carlo Benevento, strokovnjak na oddelku za zasvojenosti pri goriškem zdravniškem podjetju; vstop prost. V EVANGELIČANSKI METODISTIČNI CERKVI v Ul. Diaz 18/a v Gorici bo v četrtek, 5. maja, ob 18. uri predstavitev publikacije »Il vangelo secondo Star Wars« Andreasa Kohna in Petra Ciaccia. Prisoten bo Andreas Kohn, povezoval bo Marco Fornerone. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki (Carduccijevi) ul. 2 v Gorici bo v četrtek, 5. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »Sono diventato ragioniere in sette anni ... dal 1955 al 1962 - Storie di Gorizia degli anni Quaranta e Cinquanta«. Knjigo in avtorja Corrada Vescova bo predstavil Bruno Pizzul. ' . Mali oglasi NUDIM INŠTRUKCIJE ali pomoč pri učenju angleščine za osnovnošolce ter srednje in višješolce na Goriškem; informacije po tel. 331-1216877. Pogrebi DANES V GORICI: 10.40, Andriano Di Bert (iz kapele glavnega pokopališča ob 10.40) v cerkvi na Placuti in na glavnem pokopališču; 12.00, Altea Bucciol vd. Zoccoletto (iz bolnišnice v Pal-manovi ob 11.00) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Severino Zotti (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.20) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Anna Maria Pahor (iz bolnišnice ob 9.50) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču; 11.30, Olivia Soffici vd. Rinaldi (iz bolnišnice ob 11.15) v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. maja 2016 15 O NAŠEM TRENUTKU Korupcija, transparentnost in v zrak vržene besede Ace Mermolja Priznam, da me novice o korupciji politikov najrazličnejših strank in sarž, mešetarjev, podjetnikov in podobne nesnage vedno manj razburjajo oz. zanimajo. Prav tako nima več pravega pomena priljubljena beseda »transparentnost«, ki jo uporabljajo vsi: v Italiji, v Sloveniji in v sami slovenski manjšini v Italiji. Nisem odvrgel puške v koruzo, nisem nehal biti buden, se bolj bojim domačih fašistov kot mi-grantov in beguncev, vendar ponavljam: besede morajo imeti svoj pomen in ne biti puh v vetru ali na papirju, ali na iPadu, ali v etru. Zlo dejanje ne sme vzbuditi krika, ki po dveh dneh utihne. To me moti, ker gre vse mimo kot voda v potoku. Tokrat ne bi pustil na dnu članka manjšinskih organizaciji. V izjavah raznih političnih predstavnikov in intelektualnih špic pogostokrat berem, da potrebujejo manjšinske organizacije večjo transpa-rentnost, temeljito obnovo, skratka, spomladansko čistko. Prav tako naj se morajo spremeniti prioritete, prispevki, ki jih manjšini daje Dežela, pardon, določa jih zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001, a so na to deželni politiki enostavno pozabili. Skratka, vse mora postati drugačno in seveda transparentno. Tako pravijo iz leta v leto, skoraj večno. Da ne bo vse preveč resnobno: iz lastne izkušnje bi javnost opozoril, da sta in sta bili tako SKGZ kot SSO društvi lakomnikov, zaplotne-žev in skrivačev. Tudi sam sem bil take sorte mož, dasiravno imam nižjo pokojnino od kolegov, ki niso nikoli s prstom mignili za narod, a kdo naj ti verjame? Nihče. Si tat! In nepridipravi so ljudje, ki vlagajo svoj prosti čas v društva in organizacije. Njihov namen? Zaklad! Da ne bi govoril o penzionistih. Ti smo volkovi čisto posebne sorte. Ko lebdim in z mislimi prem-levam čas, štejem upokojence in upokojenke, ki svoj brezčas trosijo v organizacijska opravila. Koliko jih je! Še niso siti. Upokojenec je predsednik Zadruge Primorski dnevnik, predsednik družbe PRAE, ki izdaja tale časopis, upokojenka je predsednica SSG (tega gledališča) in upokojenka je predsednica Glasbene matice in še kdo. To je bolje od fitnesa ali shujševalne kure, čeprav sta obe gospe elegantno suhi. Pa tudi drugi breg (zame), ta "beli", imajo v svojih prvih vrstah penzioniste. Naj omenim le Slovensko prosveto, Mladiko, Društvo izobražencev, glavni štab za Drago itd. Se ti ljudje oklepajo stolčkov kot pijanci plota? Branijo skrivnosti? Goltajo zlato? Mislim, da jih žene skrita zmes med veseljem in dolžnostjo: samo to. Seveda so v mnogih društvih, organizacijah in ustanovah mlajši, a očitno nimajo novosti. Moramo pač na volitve, po nov izbor, po nove vrste. V tem duhu, da je potrebno vse kot gnoj prevreči, se spominjam na dogodek izpred davnih let (danes je davnina že včeraj). Nenadoma je predsednik SKGZ Pavšič Rudi nemirno stopal po hodnikih skrite hiše. Organizacija je potrebovala predsednika za Trst. Pavšič je vprašal tega, onega in tretjo, a ni imel uspeha. Ko sva se ujela s pogledom, sem dejal: " bom pa na stol še enkrat sedel jaz". Denarci so se usili name kot iz slot machine. V hipu sem zaprl, okna, vrata in kot čarovnik kuhal čudne posle. Tik pred koncem svojega mandata me je za- dela možganska kap, žal ni bila tako huda, da ne bi razumel več bedarij. Vsekakor bdi nad vso manjšino svinčen oblak netrasparentnosti. Tako vsaj pravijo vremenoslovci. Seveda, povsod najdeš spletke in kupčije, a ni dovoljeno pljuvati na ljudi, ki iskreno delajo za skupnost! Ni vsak pripravljen, da sprejme nase odgovorna bremena, ki zadevajo tudi usode ljudi, brez plače, največkrat brez honorarjev in brez hvaležnosti in slave. Zdi se, da v uradnih legah štejejo te prostovoljce kot kake menedžerje ali ministre! Druga plat problema je stvar korupcije. Ljudje kot jaz nimajo dovolj denarja in moči tako, da lahko jaz kvečjemu s piškotom korumpi-ram psa, da nekaj naredi. V Italiji je drugače. Vendar bi bilo tudi tu potrebno ločevati stvari. Jasno priznati npr., da je v Italiji mafija eno izmed podjetij, ki razpolaga z največ denarjem in danes zmore denar ogromno, skoraj vse. Nadalje: v svetu, kjer ima 65 ameriških in evropskih družin toliko denarja, kot ga imata 2 milijardi in 800 milijonov najrevnejših ljudi, je težko ločiti, kateri denar je umazan in kateri čist. Čist je, kjer ga ni. Za zlomiti mafije in korupcije ne zadostuje par sodišč. Kot papež Frančišek je treba zaorati v duše ljudi in dopovedati, da denar ni vse, da ni malik, da zanj ni nujno odpraviti poštenja. Ni druge poti. Če so bankovci, kot je pravil Marx, vse, zanje naredi tudi kak dober družinski oče ali zvest antifašist za denar vse ali skoraj vse. Drugi ubije. Pohlep je del človeške duše. Stvari je treba spreminjati pri ljudeh. Seveda ti ne bo verjel, kdor nima dela, hiše, denarja za družino, za večerjo, za svoj puf. Naloga je titan-ska, vendar osebnemu poštenju, ki reče "ne" vsaki podkupnini, ni prave alternative. Kaj pomagajo vse te vrste pred sodišči, ko so za njimi čakajoči mladi. Bistvo je, da je veliko denarja, ki kroži in ki se lahko prime prstov. Ko ga ni, smo vsi pošteni, obenem pa pripravljeni na »odmik«. Vsak kaže na drugega, a za 50 evrov sam krši zakon in utaji denar za pivo. Seveda so to male stvari. Veliki pa se znajo skriti kot volkovi v hosti. Zato ne razumem senzacije, ko policija kakega politika ulovi z umazanimi prsti. Kolikokrat sem v svojem življenju poslušal klice o moralnem vprašanju! Spominjam se Berlinguerja. Vendar so področja, kjer so zli posli genetika prostora in ljudi. Kdo resnično ve, kako izkopati korenine zla? Ob zaključku se celo beseda ljudi, kot je Saviano, zazdi prazna. Konec Go-morre ne potrebuje le zakonov: potrebuje novih ljudi. Še eno o Slovencih. Nismo pošteni po naravi. Če pa delaš v društvu ali v organizaciji, ki komajda živi, bolj malo skrivaš. Tudi v politiki ni nujno, da si tat, a če jaz na nikogar ne kažem s prstom, naj ga drugi pred mano skrije in resno ugotovi, če sem pošten ali pa ne. Če nisem pošten, vsi vemo, kje je sodišče: tam rabijo ime in greh. Posploševati s praznimi besedami in modnimi rečenicami, pomeni odpuščanje za vse. Danes itak že tat kaže na tata zato, da prevzame njegovo tatinsko mesto. Naj bo vsaj beseda tat huda in težka in ne le masten naslov za časopis! Pričnimo s tem, da dajemo stvarem pravi pomen in pravo besedo! PREBEŽNIKI IN EU Piketty, motiš se, krepko se motiš... Mitja Stefancic Pred par tedni je britanska medijska korporacija Bbc poročala o priporočilu francoskega ekonomista Tho-masa Pikettyja, naj se Evropska unija obveže, da sprejme milijon prebežni-kov letno. Iz humanitarnega vidika gre za hvalevreden predlog, ki pa iz političnega vidika ni zlahka izvedljiv. V tem prispevku se bom potrudil, da bom na čimbolj enostaven način obrazložil, zakaj je Pikettyjeva izjava težko uresničljiva v obdobjih krize in se bom pri tem navezal na težave, ki jih Evropa beleži na primer na trgu dela. Ena izmed težav, s katerimi se soočajo evropske države, je visoka stopnja brezposelnosti med delovno aktivnim prebivalstvom, še zlasti med mladimi. Razlogi za brezposelnost med delovno aktivnimi državljani so raznoliki in jih na tem mestu ne bom našteval. Cilj prispevka je le najti protiutež logiki, ki je med nekaterimi ekonomisti zelo razširjena. Taka logika veleva, da so prebežniki pomemben re-surz - vir bodočega ekonomskega blagostanja. Tak tip razmišljanja je sprejemljiv v obdobjih gospodarske rasti in razširjenega blagostanja, vendar se mi zdi, da se začenja krepko majati čim se pojavijo družbene oziroma gospodarske krize. Pred leti sem tudi sam razmišljal na podoben način kot Thomas Piket-ty, saj sem družbeno raznolikost ocenjeval za pozitivno: provincialnost, ki sem jo kot višješolski študent doživljal v Trstu, sem sprejemal z določeno težavo, spraševal sem se o njenih izvorih. Ko sem se za nekaj let zaradi uni- verzitetnega študija preselil v Anglijo, sem spoznal, da lahko ljudje iz različnih krajev sveta sobivajo, konkretno sodelujejo, snujejo izvirne projekte, si izmenjujejo znanje in informacije, skupaj gojijo kulturo brez meja. Ampak univerzitetna realnost je svet zase, ki pogosto ne odraža širšo družbeno realnost oziroma družbenih odnosov, ki so nemalokrat nepravični, včasih pa znajo biti celo kruti. Evropsko gospodarstvo se zaradi posledic globalne finančne in gospodarske krize spoprijema s težavami, ki imajo nezanemarljive posledice na trg dela. Res, nekatere države morda potrebujejo svežo delovno silo, ampak vse odvisi od industrij in panog, kjer se pojavi potreba po njej. Njihov socialni model bi lahko spodbujal socialno vključenost migrantov. Take države so vendarle izjema: večina se jih sooča s prenasičenimi trgi dela. Naši mladi, podobno kot drugod po Evropi, se zadovoljujejo s preker-nimi zaposlitvami; mnogi iščejo srečo v tujini; prijavljajo se na spletne strani, ki ponujajo možnost za zaposlitev širom po svetu, ampak mest je malo, konkurenca pa je ostra. Tudi pri nas je trg dela prenasičen. Povpraševanje po novih figurah za zaposlitev je redkost. Če kdo dvomi o tem, je dovolj, da prelista podatke o stopnji brezposelnosti v naši deželi. Če statističnim podatkom ne zaupa, se lahko poda zgodaj zjutraj pred deveto uro na tržaško okence za zaposlitev, ki se nahaja pod Svetim Justom, in se sam prepriča, pri čem smo... V teku zadnjih let sem zaradi zaposlitvenih obveznosti ali v iskanju novih zaposlitvenih možnosti obiskal nekatera mesta po Italiji, Belgiji, na Slovaškem. Povsod sem imel vtis, da številni državljani živijo ob meji socialnega oziroma kulturnega obubožanja. Še številčnejši so se mi zdeli mladi Evropejci, ki se na take standarde postopoma in na pasiven način prilagajajo, kot da bi jim zmanjkalo upanja v boljšo prihodnost. Niti nekateri sovrstniki na Bavarskem, s katerimi sem se srečal prejšnje leto, niso bili navdušeni nad kariero, ki so jo izbrali - niti tisti, ki so zaposleni na privatnih bavarskih univerzah! Razmišljanje, ki sem ga tu podal, ni izraz pesimizma. Kvečjemu bi Pi-kettijevo razmišljanje ocenil za pretirano optimistično. V težkih družbenih razmerjih morajo vlade evropskih držav poskrbeti, da zaposlijo mlade in vse državljane, ki so brez zaposlitve, torej da jim nudijo možnost za spodobno življenje. Sprejemanje novih prebežnikov je humanitarna akcija, ki je vredna spoštovanja, in kateri osebno ne nasprotujem a priori. Ampak misel, da bodo ljudje, ki iz tujine prihajajo s trebuhom za kruhom, prinesli dodano vrednost s pozitivnimi gospodarskimi učinki, je zavajajoča. Tvegamo le, da brez usklajenih evropskih politik za integracijo prebež-nikov pospešimo razkorak med premožnimi in revnimi, ter da postavimo nove temelje za postopno rast revščine in dohodkovne neenakosti v Evropi. Pika in konec. PISMA UREDNIŠTVU Zloraba aktualnega lahko učinkuje narobe Zadnje čase sem večkrat prebral in slišal pravilno, a tudi nepravilno in nerodno rabo pridevnika aktualen in si rekel: Kaj vraga imata skupnega še vedno aktualen boj za naše pravice in aktualni predsednik te ustanove ali onega društva ali organizacije! Odgovoril sem si z bridkim spoznanjem, da postajajo nekateri pisci in govorci v Sloveniji vse po-vršnejši pri izbiri besed, ki naj bi izražale njihova ali drugih mnenja, in da se jim Slovenci v Italiji kaj radi udinjamo, medtem ko bi lahko kolege v matici celo česa naučili, saj se za ohranitev materinščine vsem kritikam navkljub odločneje borimo kakor pa oni, ki mislijo, da so rodno špraho že za vekomaj pospravili v varnostno skrinjico. Vendar prepuščam ta problemček jezikoslovcem in se raje ustavim pri resda retoričnem, a zato nič manj motečem in morebiti celo obratno učinku-jočem manipuliranju z aktualnostjo. Ali je partizanska pesem sploh še aktualna, so se spraševali nekateri tostran in onkraj meje, ki je in je ni, saj jo obravnava vsakdo od nas po lastni presoji, potem ko se je Slovenija »osamosvojila«. Ko pa je Tržaški partizanski pevski zbor rajnkega Oskarja Kjudra, poimenovan po Pinku Tomažiču, razgrel ogromno množico v Stožicah, so se začeli taisti na vse pretege opravičevati, češ da niso mislili tako, in razlagati, da je partizanska pesem pač res aktualna in da ne morejo razumeti, zakaj tudi drugi tega ne razumejo. V zadnjih dneh sem bral in slišal, da je 25. april še vedno aktualen in da je tudi delavski praznik 1. maja še aktualen in da je aktualen tudi 8. marec, sicer delovni dan, posvečen ženskam. O aktualnosti vsakoletne komemoracije za našimi padlimi antifašisti na bazovski gmajni ni sicer še nihče spregovoril, so pa zato nekateri mnenja, da bi jo kazalo prirejati vsako drugo leto. Kdo ve, ali bi bili pripravljeni praznovati vsaki dve leti tudi svoj rojstni dan ali god in obletnice svojih dragih. Pa smo tam, kjer najbolj srbi. Ko so misovci sneli črno srajco in jo zamenjali z dvorednim suknjičem, se je pojavilo v italijanskem časopisju vznemirljivo vprašanje, ali je antifašizem sploh še aktualen. To je bil nekakšen začetek lustracije in grobega potvarjanja zgodovine, ki je pljusknilo celo do samega državnega vrha, žal pa smo to zmotno in dramatično vprašanje zasledili tudi v slovenskih medijih. Ko bi se bili manj posvečali neobstoječemu komunizmu, več pa nemotenemu boho-tenju neofašizma in neonacizma, bi ne bila danes ne eden ne drug tako močna, da bi pod pretvezo boja zoper priseljevanje iz čezmorja kar neposredno ogrožala demokratično ureditev v številnih evropskih državah. Seveda tudi pri nas. Naraščajočih gorja, s katerimi imamo in bomo še dolgo imeli opraviti tako zaradi naivnega, a prilično načrtovanega podcenjevanja globoke zakoreninjenosti fašizma kakor tudi zaradi izvažanja mlahave demokracije, v zameno za katero uvažamo živi terorizem, je torej kriv tudi negotov, morda kar plašen odnos do ključnih mejnikov polpretekle zgodovine. Vse, kar nam lahko pomaga, da ne ponovimo napak iz preteklosti, je za zmeraj aktualno, če pa se o tem šele vprašujemo ali to po nepotrebnem potrjujemo, bodo videli drugače misleči v nas šibke, nesamo-zavestne ljudi. Ali si to res zaslužimo? Drago Gašperlin Spomini za te dni Prihajajo. 27. januarja 1945 je bila Rdeča armada pred bodečo žico Auschwitza, za preživele so prišli osvoboditelji, za krvnike sovražniki. Prihajajo. 30. aprila 45 se je v Berlinu ob 15.30 ustrelil Adolf Hitler. Slabe novice tudi iz okolice Ilirske Bistrice, partizani so prebili fronto na nekdanjih utrdbah italijanske meje, na tisoče zajetih Nemcev. Prihajajo. Tržaški vstaj-niki niso problem, jih poznajo, prave partizane morajo čakati na Opčinah, v Bazovici, na višini, kot to uči vojaška veda, ne smejo do Obeliska, sicer se znajdejo kot na krožniku, v kleščah med morjem in kraško planoto. Prihajajo. 30. aprila 1945 so zgodaj zjutraj v Rižarni razstrelili krematorijsko peč, Globočnik ve, da so mu ure štete. Na Reichstagu v Berlinu je 2. maja že vihrala sovjetska zastava, na Opčinah še zmeraj srditi boji, glavni krivci so tako lepše zbežali. Če bi se Nemci hoteli predati Angloame-ričanom bi jim šli že prej naproti, do Tržiča ni daleč, a po novem partizani niso več samo njihovi nasprotniki. Tržaška Rižarna je, po zaporedju dogodkov sodeč, zadnje uničevalno taborišče v Evropi, ki je prenehalo delovati. Za vse, ki so bili namenjeni tja ali drugam, so partizani osvoboditelji, za mnoge druge, ne več Nemce, za vedno sovražniki. Ivan Škabar 1 6 Sreda, 4. maja 2016 APrimorski r dnevnik športni cudez albert.voncina@primorski.eu Smeh in Leicester »When you're smiling, when you're smiling, the whole world smiles with you... « Ali, prosto prevedeno »Ko se smeješ, ko se smeješ, se bo ves smet smejal s teboj«. Z omenjenimi verzi se začenja himna Leicester Cityja, ki vedeževalno napoveduje dogajanje, ki smo mu v teh dneh priča. Na zemlji ni športnega navdušenca - razen morda navijačev Tottenhama - ki bi se ne smejal oz. ne bi užival ob neverjetnem dosežku Ranierijeve čete. »Neponovljivo,« je izjavil marsikdo. »Največji športni dosežek vseh časov,« je zapisal New York Times. Zgodbe v slogu David proti Goljatu od samega nastanka ZDA zanimajo Američane, navdušujejo pa čisto vsakega povprečnega človeka, ki neprestano hrepeni po tem, da bi povprečnost premagal z neverjetnim dosežkom. Uspeh je neverjeten do take mere, da so športne stavnice pred začetkom sezone obljubljale5000-kratnoplačilo vprimerjavi zvlo-ženim zneskom. Če npr. stavimo evro, da bo pevec skupine U2 naslednji papež, bomo za to prejeli le 1000-krat tolikšni znesek... »Povprečen«je bil tudi Claudio Ranieri oz. odslej naprej King Claudio Ranieri, saj je bil naziv »Sir«, kot ga je - tudi uradno - pridobil Alex Ferguson, premalo za italijanskega trenerja, ki je pri 65 letih osvojil svoje prvo prvenstvo. Na-poli, Fiorentina, Valencia, Atletico Madrid, Chelsea, Roma, Juventus, Parma, Juventus, Inter, Monaco, grška državna reprezentanta. Ranieri je vodil omenjene ekipe, vsaka izmed njih pa je do letošnje sezone na nogometnem zemljevidu pomenila znatno več kot Leicester City. Prav zaradi tega je Josè Mourinho pred leti označil Ranierija kot »Mr. Zero tituli«. Sedaj pa je Ranieri dosegel svoj prvi »titulo« in za to potreboval mnogo manj milijonov od Portugalca, King Claudio pa je premagal ne preveč simpatičnega trenerja tudi v bitki z mediji. Ni ga novinarja ali navijača, ki bi v Veliki Britaniji ne vzljubil Ranierija, njegovih hudomušnih besed, njegovega petja, njegove elegance ... Vzljubiliso ga tudi nogometaši, ki jim je npr. po porazu proti Arsenalu dodelil teden počitka. Pri takem uspehu ne gre zanemariti doprinosa, ki so ga prispevali Ranierijevi »vojaki«. Junak je seveda bil Jamie Vardy, do pred nekaj leti tovarniški delavec, kije nasprotnikom letos zabil 22 golov, predzadnje tekme Tottenhama pa si ni ogledal, ker je ob - več kot enem - vrčku piva praznoval upokojitev nekdanjega sodelavca. Pravi »working class hero«, v katerem se prepoznava večina skupno 300.000prebivalcev mesta Leicester, ki velja za najbolj multie-tnično središče v Veliki Britaniji. Morda se bo družbena plat Leicestra po zaslugi nogometne ekipe spremenila, saj se bodo predstavniki omenjenega delavskega razreda lahko posvečali turistični ponudbi, ki jo bo mesto potrebovalo, potem, ko jo je podvig nogometnega kluba postavil v središče ne samo nogometnega zemljevida. Uspeh, kije povezal vse etnije, združil je ves športni svet, saj so enkrat toliko prav vsi ljubitelji nogometa, a tudi ljubitelji pravljic, vzljubili Leicester. Ekipa, kije imela svoj čar že pred naslovom. Moštvu je namreč vse do zadnjega stal ob strani tudi Avstralec Tony Skeffington, kije zaradi Leicestra več kot leto dni kljuboval zdravnikom, ki so mu napovedovali le nekaj tednov življenja. Naposled je njegovo življenje ugasnilo 20. aprila, štiri tedne pred koncem prvenstva, medtem ko je gledal tekmo Leicester - West Ham. V Leicestru so prepričani, da se sedaj v družbi ostalih navijačev in na sploh celega sveta smeje tudi Tony. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Conegliano prvak TREVISO - Odbojkarice Conegliana so prvič v zgodovini osvojile naslov odbojkarskih prvakinj v italijanski A-ligi. V finalni seriji so s 3:1 v zmagah slavile proti Piacenzi. Na odločilnem srečanju v dvorani Pa-laverde so pred 5600 gledalci slavile z gladkim 3:0, v Trevisu pa so tako praznovali prvi naslov po letu 2007, ko je v moški konkurenci zmagal Sisley. Tokrat pa so bile protagonistke odbojkarice iz Conegliana, med katerimi je tudi pet mamic. Ta je tudi prvi »scudetto«, ki ga je v ženski odbojkarski konkurenci osvojil kak klub iz Veneta. Uefa sprejela Kosovo BUDIMPEŠTA - Kosovo je postalo 55. članica Evropske nogometne zveze (Uefa). Uefa je Kosovo v svoje vrste sprejela na kongresu v Budimpešti, ob ostrem nasprotovanju Srbije. Na tajnem glasovanju je za članstvo Kosova v Uefi glasovalo 28 članic, 24 članic je bilo proti, dva glasova sta bila vzdržana. S članstvom Kosova v Uefi so se odprla tudi vrata za sprejem Kosova v Svetovno nogometno zvezo (Fifa), ki bo o članstvu Kosova v svetovni nogometni družini odločala na kongresu 13. maja. nogomet - Povratna polfinalna tekma lige prvakov Atletico prvi finalist Gol Roberta Lewandowskega slovenskemu vratarju Janu Oblaku Bayern München - Atletico Madrid 2:1 (1:0) Strelci: 1:0 Xabi Alonso (31.), 1:1 Griezmann (54.), 2:1 Lewandowski (74.). Bayern: Neuer, Lahm, Javi Martinez, Boateng, Alaba, Xabi Alonso, Vidal, Ribery, Costa (od 73. Coman), Müller, Lewandowski. Atletico: Oblak, Juanfran, Godin, Gimenez, Filipe Luis, Gabi, Fernandez (od 46. Carrasco), Koke (od 90. Savic), Saul, Griezmann (od 82. Partey), Torres. MÜNCHEN - Španski klubi so v zadnjih treh sezonah pravi polfinalni strup za Bayern. V sezoni 2013/14 jih je s skupnim izidom 5:0 izločil Real Madrid, lani je bila s 5:3 boljša Barcelona, nocoj pa je Atletico Madrid napredoval po zaslugi zadetka v gosteh. Bavarci so bili sicer večino tekme dominanten tekmec, ki pa ga je med drugim ob živce spravljal tudi slovenski reprezentant Jan Oblak s svojimi obrambami. Atletico, ki je do finala znova prišel s svojo klasično igro na rezultat, se bo v finalu, ki bo 28. maja v Milanu, meril z boljšim iz dvoboja med Rea-lom Madridom in Manchester Cityjem. Njuna povratna tekma bo na sporedu danes ob 20.45 v Madridu, prva tekma pa se je končala z 0:0. Prvi polčas na Bavarskem je bil povsem v domeni gostiteljev. Zadetek je malce srečno dosegel Xabi Alonso, ki je v 31. minuti izvedel prosti strel z 18 metrov, ob tem zadel Joseja Mario Gimeneza, žoga pa je toliko spremenila smer, da je bil Jan Oblak nemočen. Kljub prevladi domačih tudi v drugem polčasu pa so v 54. minuti po protinapadu Madridčani izenačili. Fernando Torres je podal v globino za hrbet razredčene Bayernove obrambne vrste do Antoina Griezmanna, Francoz pa je sam prišel pred Manuela Neuerja in ga premagal. Za 2:1 je poskrbel Lewandovski. Obe ekipi sta obenem zgrešili najstrožjo kazen: najprej je kazenski strel ubranil Oblak, nato pa še Neuer. ansa rio 2016 Ogenj je »doma« BRASILIA - Olimpijski ogenj je včeraj prispel v Brazilijo, kjer ga čaka naslednje popotovanje pred odprtjem olimpijskih iger v Rio de Janeiru. Ob prihodu je ogenj prižgala predsednica Dil-ma Rousseff. »Brazilija je pripravljena na najuspešnejše OI v zgodovini,« je dejala Rousseffova v glavnem mestu Brasilia. Dvakratna olimpijska prvakinja, odboj-karica Fabiana Claudino, je začela prvo brazilsko etapo. Ogenj so sicer prižgali 21. aprila v antični Olimpiji, v Brazilijo pa so ga iz Švice prepeljali v posebni svetilki. Ogenj bo skupaj nosilo več kot 12.000 ljudi v več kot 320 krajih in mestih, celotna pot do stadiona Maracana, kjer bo odprtje iger, pa bo znašala 20.000 kilometrov. I f V • • ■ • V • I v • • v« Včeraj najmlajši, danes stmnozci TRST - Nad dva tisoč otrok, ki obiskujejo tržaške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole, je včeraj dopoldne na tržaškem Velikem trgu nastopilo na šolski tekaški prireditvi Bavisela Young. Organizatorji so vse podelili uradno majico Bavisele s trijezičnim napisom. Tekmovali so tudi otroci nekaterih slovenskih vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol. Spremne prireditve letošnjega Bavisela Running Fesivala se bodo nadaljevale danes s tekom s štirinožci, ki so ga poimenovali Doggy Run. Na svojevrstno tekmovanje se je prijavilo že nad 300 tekačev in njihovih ljubljenčkov. Jutri bodo na tržaškem nabrežju odprli sejem Bavisela Expo. Vrhunec tekaške rekreativne prireditve bo v nedeljo z maratonom (start iz Lipice), polmaratonom (iz Devina) in družinskim tekom (iz Grljana). odbojka - 1. DOL Jernej Terpin državni prvak 13. naslov ACH Volleyja '®Í4* f Qtiigli* LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja, za katerega nastopa tudi Števerjanec in nekdanji odbojkarski igralec Olympie Jernej Terpin, so v tretji tekmi finala državnega prvenstva v športni dvorani Tivoli s 3:2 (-21, 20, 12, -21, 8) premagali Cal-cit Volleyball in s skupnim izidom 3:0 v zmagah ubranili naslov državnih prvakov. Največ točk (18) je včeraj prispeval ravno Jernej Terpin, ki je bil ključen za zmago. To je že njihov 13. naslov državnega prvaka, 12. zaporedni in peti, odkar se je klub z Bleda preselil v Ljubljano. Za Ljubljančane, ki so tokrat izgubili edina dva niza v finalni seriji, je to druga lovorika v sezoni, postali so tudi zmagovalci srednjeevropske lige, medtem ko se morajo Kamničani zadovoljiti z osvojenim slovenskim pokalom. Tekmo, ki si jo je ogledal tudi selektor slovenske reprezentance Andrea Giani, kar je bil dodaten motiv za reprezentančne kandidate iz obeh vrst in tudi druge igralce, je tako odločal »tie break«, v katerem pa so bili branilci naslova spet precej boljši. Dvojno slavje v Beogradu BEOGRAD - Nogometaši Crvene zvezde so novi srbski prvaki. To so si zagotovili tri kroge pred koncem, ko so z 1:0 premagali Voždovac. Pred drugouvrščenim Čukaričkim, ki je izgubil proti Vojvodini, imajo devet točk prednosti in boljši dosežek v medsebojnih tekmah. Za nekdanje evropske prvake je to 27. naslov državnega prvaka, a šele tretji, od kar je Srbija samostojna. Veselil se je tudi »košarkarski« Beograd, saj so v ponedeljek košarkarji Crvene zvezde že drugo leto zapored osvojili naslov zmagovalca v ABA ligi. V tretji tekmi finala končnice so v Sremski Mitro-vici še tretjič zapored premagali ekipo Mega Leks. / Primorski_ŠPORT_Sreda, 4. maja 2016 1 7 seminar enostavno košarka - V soboto pri Briščikih Predavali bodo veliki »kalibri« Svoje izkušnje bodo posredovali Maurizio Mondoni, Mario Blasone in Janez Drvarič - Organizatorji Jadran, Azzurra in ZSŠDI Maurizio Mondoni, Mario Blasone in Janez Drvarič. Samo imena predavatelj, ki bodo v soboto sodelovali na enodnevnem seminarju Enostavno košarka/Semplicemente pallacanestro/Simply Basket, so vredna obiska v telovadnici na Rouni (Er-vatti) pri Briščikih. Sobotno dogajanje, ki je namenjeno trenerjem košarkarskih mladinskih ekip (in tudi drugim košarkarskim zanesenjakom), so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na tržaškem sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Pobudnike kakovostnega seminarja sta predstavila Evgen Ban in predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, ki je poudaril, »da bo združenje vedno podpiralo izobraževanje novih kadrov«. Za mizo so sedeli športni vodja Jadrana in trener Andrej Vremec, odgovorni za mladinsko košarko pri tržaški Azzurri (skupaj z Jadranom in ZSŠDI soorganizator seminarja) Franco Cumbat in Stefania Sperzagni, ki sodeluje z deželni košarkarsko zvezo FIP. Vsi trije so poudarili kakovost, vrhunsko izobrazbo in izkušnje vseh treh predavateljev. Maurizio Mondoni, doma iz Cremo- ne, že 30 let sodeluje z mednarodno košarkarsko zvezo FIBA. »On je oče modernega minibasketa,« je podčrtal Vremec, ki je bil med drugim tudi njegov učenec. Vremec je bil obenem pomočnik Janeza Drvariča, ki je dve sezoni vodilo Jadran. Pred tem tudi jugoslovansko in slovensko izbrano vrsto. Drvarič je bil obenem trener slavnega Dražena Petroviča. Videmčan Mario Blasone pa je z italijanskimi mladinskimi selekcijami »pobral« cel kup kolajn. Treniral je tudi članski reprezentanci Egipta in Združenih arabskih emiratov. Prvo predavanje, ki se bo v soboto začelo ob 9. uri, bo na temo »od iger z žogo do minibasketa«. Spregovoril bo predavatelj Fiba Maurizio Mondoni. Ob 10.45 bo Mario Blasone orisal učenje košarkarskih osnov. Ob 15. uri se bo Janez Drvarič osredotočil na treniranje košarkarske podaje, srečanje pa bo sklenila razprava, na kateri bodo sodelovali Sergio Tavčar, Raffaele Baldini in Claudio Pea. Za informacije sta na voljo naslova elektronske pošte marinandrej@alice.it in arco-minibasket@gmail.com. (jng) Od leve: predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, Franco Cumbat, Andrej Vremec in Stefania Sperzagni jadranje Čupa in Sirena v Miljah in tudi v Kopru Prejšnji konec tedna je v Miljah potekala 4. Olimpic Sailing Optimist Regatta. Regate se je udeležilo kar 55 kadetov in 74 mladincev iz naše dežele. Čeprav niso bile vremenske razmere naklonjene, so organizatorji uspešno izpeljali štiri plove, tri v soboto in samo en plov v nedeljo. Jadrali so tako jadralci Čupe kot Sirene. V kategoriji mladincev so se jadralci obe tržaški slovenskih klubov dobro odrezali. Na 2. mesto se je uvrstila Giorgia Sinigoi (Ču-pa), ki je bila prva v ženski konkurenci. Tinej Sterni (Sirena) se je uvrstil na 4. mesto, Jan Pernarčič (Čupa) je bil 6., 7. Jan Zuppin (Sirena), 10. Leo Filipo-vič Grčič (Sirena) in 22. Marko Sancin. V kategoriji kadetov je odlično jadral Luca Centazzo (Sirena), ki je vodil vse do zadnje regate in na koncu osvojil 2. mesto. Druge uvrstitve: 7. Ivan Visin-tin (Sirena), 16. mladi Noah Barbiero (Sirena), drugi med letniki 2007, 17. Iztok Kalc (Sirena), 18. Piernicolo Da Broi (Čupa). Najmlajši jadralci Čupe so bili na Prvomajski regati - Guličevem memorialu v Kopru, ki je za slovenske jadralce veljala tudi kot peta kriterijska regata za vstop v slovensko reprezentanco, zato so bili tam vsi najboljši slovenski jadralci. V petek so izpeljali 3 plove z lahko burjo, v soboto kar 4 z zahodnim vetrom, v nedeljo pa enega zaradi spremenljivosti smeri vetra. Nastopilo je 81 jadralcev iz Slovenije in Italije. Odličen rezultat Aurore Ambro za Sofio Allegretti in Tristana Gar-dossija je bila to ena izmed prvih izkušenj na regatnih poljih. Dom v deželnem finalu Dom se bo ta konec tedna mudil v Vidmu, kjer bo nastopil v finalu deželnega prvenstva U14. Poleg košarkarjev trenerja Zavrtanika so se na zaključni turnir četverice uvrstili Ca-sarsa, Virtus Feletto in Collinare Basket. Slednje moštvo bo v petek, 6. maja, ob 20. uri prvi nasprotnik Doma, turnir pa se bo nato nadaljeval v soboto in v nedeljo. Salvi še naprej s selekcijo Košarkar Doma Mattia Salvi je uspešno prestal prvi zbirni trening deželne selekcije košarkarjev, ki so rojeni leta 2003. Prav zaradi tega se bo Salvi udeležil v družbi 21 perspektivnih od-bojkarjev iz dežele novega treninga, ki bo v Palmanovi v ponedeljek, 9. maja. intervju - Slovenski kolesar Primož Roglič bo v petek prvič nastopil na Giru d'Italia Smuči zamenjal za kolo »Če ne bi bil športnik, bi bil knap (rudar op. av.)« Primož Roglič na svoji spletni strani www.primozroglic.com. Od smučarskih skokov do kolesarstva. To je športna pot Primoža Rogliča - rojenega 29. oktobra 1989 v Trbovljah - ki bo v petek prvič nastopil na tritedenski kolesarski dirki Giro d'Italia. Roglič je že v mladih letih postal smučarski skakalec in leta 2006 je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kranju osvojil srebrno medaljo v ekipnih tekmah. Leto kasneje, na Trbižu, pa zlato medaljo. V celinskem pokalu je dosegel dve zmagi. Nato so sledila manj uspešna leta, in leta 2012 je Roglič zamenjal smuči s kolesom. Od leta 2013 do 2015 je nastopil za ekipo Adria Mobil in nanizal sedem zmag. Med temi sta dirki po Azerbajdžanu in po Sloveniji, oboji v lanskem letu. Letos je prestopil v nizozemsko ekipo Team LottoNL-Jumbo, ki ima Pro Tour licenco. V prvem delu sezone je nastopil pretežno na krajših etapnih dirkah. Najboljši rezultat je bilo drugo mesto na sedmi etapi Vuelte de Catalunya. V zadnjih tednih je treniral na Tenerifah, pretekli teden pa se je udeležil dirke po Yorkshiru v Veliki Britaniji. Kakšno je vaše počutje pred začetkom Gira? Priznam: začetek Gira pričakujem z veliko nestrpnostjo. Do sedaj sem se pripravil, kot je bilo načrtovano, saj nimam nobene izkušnje in zaradi tega sem treniral normalno. Pogovoril sem se z nekaterimi kolesarji in vsi so mi potrdili, da je dirka zelo težka. Dirkati moraš predvsem z glavo. Ali ste preštudirali kakšno etapo? Nisem se preobremenjeval s študijem etap. Hočem se prepustiti toku. Kvečjemu bom to naredil prihodnje leto, ko bi se rad še bolj temeljito pripravil. Kakšno vlogo boste imel v ekipi? Celotna ekipa bo podrejena kapetanu Stevenu Kruijswijku (lani sedmi na Giru op. av.). Jaz bom njegov glavni pomočnik v težkih gorskih etapah. Skušal mu bom čim bolj pomagati in ostati čim dlje v stiku z njim. Narediva korak nazaj. Vaša športna zgodba je res posebna. Kako ste se od smučarskega skakalca spremenili v kolesarja? Od mladih let sem s prijatelji vzljubil skoke in povsem logično je bilo, da sem nadaljeval. Nato pa sem se iz več razlogov odločil, da se preizkusim v drugem športu. Imel sem 21 let in težave s koleni. Zmanjkalo mi je nekaj motivacij, nisem bil tako dober, kot sem si mislil. Morda sem dosegel dobre rezultate prezgodaj. Odkril sem tudi, da je moje telo pripravljeno za bolj vzdržljive športe in tudi moja glava je bila za to. Kupil sem si kolo in tako se je pričela moja pustolovščina v svetu kolesarstva. Morda je k vaši odločitvi pripomogel tudi padec, ki ste ga doživeli leta 2007 in katerega si je možno ogledati na vaši spletni strani, www.primozroglic.com? Po tistem padcu sem še več let skakal. Posnetek sem pač dal na splet, da pokažem da ni nič takega, se pač lahko zgodi. Tudi v kolesarstvu so padci. Ali ste spremljali letošnjo uspešno sezono slovenskih skakalcev s Prevcem na čelu? ff f * Primož Roglič se je rodil v Zasavju. Bil je odličen smučarski skakalec. Zadnja leta pa si uspešno utira pot v poklicnem kolesarstvu. V petek bo nastopil na svojem prvem Giru d'Italia Seveda. Zelo sem se tega veselil. Bil je sanjski razplet. Če se je le dalo, sem spremljal tekme, a le po televiziji. Zal pa si nobene nisem mogel ogledati v živo. Vrniva se h kolesarstvu. Vaša prva dirka je bila pokal v Poreču marca leta 2013. Takoj zatem ste nastopil na etapni dirki Settimana Coppi e Bartali. Kakšne spomine imate o tistem krstnem nastopu? V Poreču je bila to moja prva dirka nasploh. V Italiji pa sem prvič nastopil v dirki prve kategorije. Bilo je zelo, zelo težko. Komaj sem preživel (nasmeh). Lansko leto je bilo za vas zelo uspešno. Po vsej verjetnosti ste imeli na koncu več ponudb. Zakaj ste izbrali prav nizozemsko ekipo? Res je, imel sem več ponudb. Odločil sem se pač za tisto, ki bi mi omogočala boljši razvoj. Kako ste se znašli v novi ekipi? Zelo dobro oz. rekel bi kar ... wow! Ampak tudi pri Adrii sem se imel odlično. Razlika je v tem, da je tu vse vrhunsko organizirano in predvsem je več ljudi okoli tebe. Katere dirke so vam bolj všeč? Raje imam etapne dirke, saj nisem dovolj močan za enodnevne dirke. Res pa je tudi, da se nisem še preizkusil npr. na nobeni spomladanski klasiki. Kakšni so vaši letošnji cilji? V prvi vrsti je Giro. Upam, da bom naredil to, kar vsi od mene pričakujejo. Nato bom nadaljeval dirko po dirki, korak za korakom. Letos nastopam z velikimi in odprtimi očmi. Želim se čim več naučiti. Ali morda razmišljate o olimpijskih igrah? Kaže, da je proga precej zahtevna. Če si bom zaslužil in če bom dovolj dober, pričakujem vpoklic v olimpijsko reprezentanco. Bilo bi mi v veliko čast. Žal je kolesarstvo vedno v vrtincu polemik. Poleg zdravstvenega dopinga je sedaj na vrsti tudi mehanski doping. Kaj menite o tem? Po pravici povedano, zelo težko komentiram te stvari. Letošnji krstni nastop ste opravili na dirki v Avstraliji. Kako je bilo? To je bila nova stopnička v moji športni karieri. Bilo je precej težko in povrh tega sem tudi padel. Na videz smučarski skoki in kolesarstvo nimata nič skupnega. Kaj menite? Mislim, da je filozofija v vseh športih enaka. Če hočeš biti uspešen, moraš vsako sekundo dneva podrediti športu. Stalno moraš misliti, kako se boš izboljšal. Seveda pa so treningi in dirke popolnoma različni. Kaj pa fizično. Na vaši spletni strani pišete, da imate 65 kilogramov, a bi si jih želeli manj? Res je. Paziti je treba na svoje telo. Tako v smučarskih skokih kot v kolesarstvu je teža zelo pomembna. Edvin Bevk 18 Sreda, 4. maja 2016 KULTURA Primorski ki Ji odbojka - Filip Hlede se je po koncu sezone odločil, da obesi športne copate na klin Kako do obstanka v državni B-ligi? »Z zavezništvom Olympia - Sloga« Kapetan Olympie izbral idealno šesterko: Terpin, Florenin, Snidero, Persoglia, Kante in Peterlin Eden izmed protagonistov našega odbojkarskega dogajanja se je po koncu letošnje sezone odločil, da bo obesil športne copate na klin. Težko odločitev je Filip Hlede (letnik 1982) sprejel, potem ko je med svojo kariero dosegel več napredovanj, veliko uspehov, sploh pa je bil med prvimi - in zelo redkimi - ki se je preizkusil v B2-ligi tako v dresu repenske Sloge Tabor kot goriške Olympie. S Filipovim odhodom z odbojkarskih igrišč se zaključuje tudi poglavje naše odbojke. Filip Hlede, ali nam lahko opišete občutke, ki so vas spremljali v Porto Viru, kjer ste odigrali zadnjo odbojkarsko tekmo? Sicer tega nisem močno občutil v Porto Viru, saj smo igrali v nabito polni dvorani, ker je tamkajšnji klub pripravil pravi praznik za dosežen obstanek. Pravi čustveni val pa me je doletel teden pred tem, ko smo zadnjič nastopili v telovadnici v športnem centru Mirka Špacapana. Zabolelo me je, ko sem pomislil, da skoraj gotovo zadnjič zapuščam domače igrišče. Priznam, da še vedno nisem stoodstotno prepričan v svojo odločitev, a mislim, da čas sploh ni moj zaveznik. Preživeti štiri ali pet večerov tedensko v telovadnici pa postaja naporno. Poznamo vas kot zelo priljubljenega odbojkarja. Kdaj se je začela vaša kariera? Odbojko sem začel igrati pri 12 letih pri Olympii. Pri omenjenem društvu sem začel z orodno telovadbo. Izbira je bila nekako naravna, saj sem Števerjanec, društvo F. B. Sedej in Olympia pa sta nekako pobratena. O košarki sploh nisem razmislil, saj sem bil visok kot miza (smeh). Navdušen sem bil nad nogometom, a bi zaradi mraza nikoli ne treniral na odprtem v zimskih mesecih. Kar pa se tiče priljubljenosti, ne vem, ali je res tako. »O košarki sploh nisem razmislil, saj sem bil visok kot miza (smeh). Navdušen sem bil nad nogometom, a bi zaradi mraza nikoli ne treniral na odprtem v zimskih mesecih.« Soigralce sem pogosto kritiziral. To sem se sicer naučil od starejših soigralcev, ki so me dobesedno »tepli po glavi«. Naučili so me spoštovati odbojko, predvsem pa sem od njih razumel, da moram garati, če v življenju želim biti uspešen. To sem poskušal prenesti na mlajše soigralce. Včasih me vsi niso razumeli, dojeli pa so moj pogled na odbojko, ki je tudi pogled na življenje. Vašo športno pot so zaznamovali tudi odlični odnosi, ki ste jih imeli z vsemi trenerji. Koga se najraje spomnite? Imel sem veliko srečo, saj sem v dolgi karieri zamenjal malo trenerjev, vsi pa so bili kakovostni. Veliko sem odnesel, čeprav v kratkem obdobju, od Diega Polet-ta. Pred svojo prvo sezono v B2-ligi sem bil poleti z njim v telovadnici trikrat ali štirikrat tedensko. Naučil me je veliko. Nato Zoran Jerončič pri Olympii mi je veliko zapustil. Za kratek čas nas je treniral tudi Lui-gi Schiavon, ki nam je priskočil na pomoč po odhodu Jerončiča. Šest neverjetnih mesecev. Zelo sem navezan na Fabrizia Marchesinija. Odličen poznavalec odbojke, ki je pravi prijatelj, odnosi z njim pa presegajo razmerje odbojkar - trener. Doživeli ste veliko uspehov in napredovanj. Ali bi lahko strnili tri najlepše trenutke, ki so se vam vtistnili v spomin? Najlepši trenutek je zagotovo napredovanje iz C-lige v B2-ligo z Olympio, predvsem pa se spomnim poslednje toč- ke, ki sem si jo sam »vzel« in s katero smo osvojili odločilno srečanje v zadnjem krogu prvenstva proti drugouvrščenemu moštvu v nabito polni domači dvorani. Bilo je fantastično, saj smo takrat na Goriškem združili moči, vsi odbojkarji pa smo hrepeneli po prestopu, ki se je uresničil po fantastični sezoni. Nato bi izbral celo obdobje oz. lansko nastopanje v državni B2-ligi, ko smo kot novinci pristali na petem mestu z 48 točkami, do zadnjega trenutka pa smo bili v igro za uvrstitev v play-off. Ker pa nismo dosegli končnice, sploh nismo razumeli vrhunskega dosežka in ga nato primerno ovrednotili. Nepozabno je bilo tudi napredovanje iz D-lige v C-ligo z Olympio po triletnem nastopanju z Rastjo oz. z Valom. To je bilo že pred desetimi leti. Ali lahko navedete najmočnejše soigralce, ki ste jih srečali med športno potjo? To je zahtevno vprašanje, saj sem leta 2003 igral z Alešem Ferijem, ki je bil najmočnejši odbojkar v Furlaniji Julijski krajini, lani pa sem nastopal z Jernejem Ter-pinom. Omenil bi tudi Giancarla Snidera, talentiran odbojkar in zelo korektna ose- ba, od katere sem se marsikaj naučil. Vasilij Kante je še vedno eden izmed najmočnejših korektorjev v državni B-ligi. Zal mi je, da so ga neprestano mučile poškodbe, ko sem z njim nastopil pri Slogi Tabor. Ko bi lahko sestavili idealno šesterko, koga bi izbrali? Jaz bi bil seveda podajalec (smeh). Na položaju krila bi igrala Jernej Terpin in Igor Florenin, centra bi bila Giancarlo Sni-dero in Martin Persoglia, korektor Vasilij Kante, libero pa Ambrož Peterlin. S tako ekipo bi zlahka dosegli obstanek v novi enotni državni B-ligi, ciljali pa bi lahko tudi na kaj več. Najmočnejša ekipa proti kateri ste nastopili? Proti Prati sem doživel res veliko porazov ne glede na ekipo, za katero sem nastopal. S Slogo Tabor smo se ji upirali, bili pa so premočni. Kar se pa tiče najmočnejšega posameznika smo pred tremi leti nastopili proti nekemu Simoneju Gian-nelliju (letnik 1996). Takrat je igral v vlogi krila in je bil neverjeten. Sedaj pa je podajalec Trenta. Ali imajo danes mladi odbojkarji boljše delovne pogoje v primerjavi z obdobjem, ko ste vi začeli igrati odbojko? Absolutno. Društva so danes odlično organizirana. Pri Olympii delajo na splošno zelo dobro. Prav zaradi tega se mladinske ekipe veliko krat prebijejo do samega državnega finala. Ko pa nastopaš na državni ravni, si prepoznaven in se ostala društva zanimajo za tvoje odbojkarje. Tega pred 15 leti pa ni bilo. Zmage na mladinski ravni pa so večkrat dvorezen meč. Ko med mladinci zmagaš npr. 15 zaporednih tekem, moraš nato paziti, da te porazi s člansko ekipo ne demoralizirajo. Preskok je namreč velik. Kaj čaka goriško odbojko v prihodnosti? Ali je sodelovanje s Slogo Tabor utopija? Zagotovo ni utopija. Osebno menim, da je sodelovanje edina možna pot, če želimo ustvariti neko kakovostno ekipo za državno B-ligo, saj obstanek v takem prvenstvu sploh ni enostavna zadeva. Pri tem pa se pojavi veliko odprtih vprašanj. Prvo izmed teh je, kje naj bi združena ekipa igrala? Pri tem bi moralo eno izmed društev stopiti korak nazaj. Sicer se strinjam s športnim direktorjem Olympie Andrejem Vogricem, ko pravi, da bi morali v Gorici imeti neko odbojkarsko »špico«. Ekipa pa mora biti kakovostna. Letos smo zaradi določenih izbir odigrali neuspešno prvenstvo, posledično pa smo izgubili tudi publiko v telovadnici. Nastopati bi morali z moštvom, ki mora biti dovolj kakovostno za nastopanje v enotni državni B-ligi. V primeru sodelovanja pa bi morali od-bojkarji ene ali druge ekipe prevoziti veliko kilometrov. Soigralcem sem že sporočil, da morajo biti pripravljeni veliko žrtvovati, tako časa kot osebnega življenja. Priznali ste, da niste popolnoma prepričani v to, da boste dokončno obesili odbojkarske copate na klin. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi si premislili? Ne vem. Zagotovo bi morali odborniki in trener sprejeti pogoj, da ne bi ne treniral trikrat oz. štirikrat tedensko. Nato pa bi potreboval prepričljiv projekt, kot je bil tisti pred tremi leti. To je lahko kvalitetna B-liga ali pa C-liga, kjer mora biti prvi cilj napredovanje. Ali že razmišljate o življenju brez treningov? Zaenkrat še ne, saj bom v naslednjih mesecih zaseden v bistvu vsak večer z naj -različnejšimi sejami. Skrbi pa me oktober, ko bodo ostali v telovadnici, jaz pa bom doma. Vem, da bo takrat težko. Prej ali slej pa je moralo priti do te odločitve. Albert Voncina mladinski nogomet Nadgradnja sodelovanja Sistiana se želi pridružiti ZSŠDI Predsednik Vesne Roberto Vidoni fotodamj@n Športni vodja Sistiane Kristijan Pahor fotodamj@n »Skupaj gremo naprej. V dveh sezonah smo dobro sodelovali,« je dejal predsednik Vesne Roberto Vidoni, ki je sodelovanje s Sistiano v mladinskih prvenstvih ocenil kot zelo pozitivno. »Z Vesno se dobro razumemo. Skupaj želimo ustvariti nekaj pomembnega,« je povedal športni vodja Sistiane Kristjan Pahor. V Vižovljah so včeraj predstavili nadgradnjo skupnega projekta med Vesno in Si-stiano, nogometnima kluboma, ki delujeta na zahodnem območju tržaške pokrajine. »V letošnji sezoni je sodelovanje slonelo zgolj na skupni ekipi deželnih mladincev, ki je nastopala z imenom Vesne. V kategoriji najmlajših in naraščajnikov zaradi pomanjkanja igralcev nismo imeli skupnih ekip,« je dejal Vidoni, ki je orisal načrt za prihodnjo sezono: »Šlo bo za nadgradnjo projekta. Ekipo najmlajših in začetnikov bodo imeli v Vižovljah. Slednji bosta nastopili pod imenom Sistiana. Po možnosti bomo skušali sestaviti dve ekipi začetnikov: ena naj bi igrala v prvenstvu 9:9, druga pa 11:11. Ena od dveh ekip naj bi igrala in trenirala v Križu. Začetnike bo vodil Alen Carli, najmlajše pa Se-žančan Uroš Barut.« Ekipo deželnih mladincev pa bodo imeli v Križu in bo igrala z imenom Vesna. Članska ekipa Vesne bo v prihodnji sezoni igrala v elitni ligi. Sistiana pa ligo nižje, v promocijski. Edina vrzel bo v kategoriji naraščajnikov: »Številke so premajhne. Upamo, da bomo moštvo sestavili v sezoni 2017/18,« je dodal Vidoni, ki si obenem želi, da bi obnovili sodelovanje z Verono. Iz tabora Si-stiane so nam obenem sporočili, da so na ZSŠDI poslali prošnjo za včlanitev vižo-veljskega kluba v slovensko športno krovno zvezo. »Mi si tega želimo. Čakamo na odgovor ZSŠDI,«je dejal športni vodja Sistiane Pahor. (jng) Odbojkarice Soče Olympie 4. v Massi Carrari Mlade igralke združene ekipe Soče Olympie so se pred kratkim udeležile turnirja Spring Volley v Massa Carrari. Željo, da bi se udeležile takega turnirja, so izrazila sama dekleta, njihovi prošnji pa so pri goriškem društvu s pomočjo ZSŠDI-ja z veseljem ustregli. Na turnirju, ki z organizacijskega vidika sicer ni dosegel pričakovanj udeležencev, so se kadetinje Soče pomerile z ekipami iz Bergama, Imole in z ekipo Sestese iz kraja Sesto Fiorentino. V prvi fazi so ekipe igrale vse proti vsem, nato pa so finalni del odigrali v obliki polfinala - prva proti četrti ter druga proti tretji - in finalnih tekem za prvo in tretje mesto. Igralke Soče so zasedle četrto mesto, kar pa je v bistvu zanemarljivo, saj je bilo pri tej izkušnji bolj pomembno to, da so spoznale druge odbojkarske stvarnosti ter se lahko primerjale s sovrstnicami iz drugih italijanskih krajev. Spoznale so, da tehnično sicer ne zaostajajo veliko za temi ekipami in da so si bile ekipe precej enakovredne. Razlika pri ekipah pa je bolj očitna pri organizaciji v samih društvih, saj gre za društva, ki štejejo po 200-300 igralk. (stc) Soča Olympia: Braini, Colja, Del Pino, Doria, Fer-folja, Frandolič, Gerin, Kosič, Pacori, Terpin; trener: Lavrenčič. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. maja 2016 19 RAI3bis RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Serija: II tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 The Voice of Italy RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 12.30 Atlantis 14.15 Star Trek Enterprise 15.05 Fairy Tail 15.30 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.35 Numbers 17.45 Novice 17.50 Flashpoint 19.20 Ghost Whisperer » ,J I S kvk 21.10 Film: Push (akc., '09) 23.05 Dal tramonto all'alba - La serie RAI5 RAI MOVIE 23.50 Film: Una lama nel buio (triler, '82, i. M. Streep) SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3. maja 2016) Vodoravno: slog, Tati, Nepalka, aste-ronim, enakost, Zdenek, Mavrica, A. E., rob, otroci, Evi, Vatovec, tre, Andres, Waar, Acireale, opart, prag, I. K., lej, Eva, relaksacija, ocet, Tit, atlas, lik, L. A., inervacija, kemik, Čarman, Nat, slina; na sliki: Walter Vatovec. RAI PREMIUM SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Igra: Colors 15.15 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 16.40 La vita in di-retta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Velvet 23.35 Porta a porta 11.50 Serija: Terapia d'urgenza 13.35 Nad.: Un posto al sole 14.30 Serija: Il capitano 15.25 Parliamone 16.15 Nad.: Pasión prohibida 17.00 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 17.05 Nad.: Cuori rubati 17.35 Serija: Provaci ancora prof 19.30 Novice 19.35 Nad.: Il commissario Rex 21.15 Nad.: Capri 22.15 Nad.: Un caso di co-scienza 23.201 migliori anni RETE4 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Lo scudo dei Fal-worth (pust., '54) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Don Camillo e l'onorevole Peppone (kom., It., '55) CANALES ITALIA1 IRIS 14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.05 Food Trail - La sfida del cibo 15.55 19.10 This is Opera 16.45 Piano pianissimo 16.55 Gange 17.45 Frozen Planet 18.35 Novice 18.40 20.45 Passepartout 20.001 predatori dell'ar-te perduta 21.15 Quattro secoli di arte al femminile 22.10 Marc Quinn - Making Waves 23.05 Lo stato dell'arte LA7 13.55 Film: I due cugini (akc., '82) 15.35 Film: Angele e Tony (dram., Fr., '10) 17.00 Novice 17.05 Film: Duello al sole (vestern, '46) 19.20 Film: Su e giu per Beverly Hills (kom., '86) 21.15 Film: Quattro matrimoni e un funerale (kom., '94, i. H. Grant) 23.20 Movie.Mag LA7D CIELO DMAX 21.10 Affari a quattro ruote 22.00 Mega-fabbriche 22.55 Street Custom Las Vegas 23.45 Jail: dietro le sbarre SLOVENIJA1 5.45 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.25 Kviz: Taksi 11.40 Umetnost igre 12.25 Dok. serija: Naši vrtovi 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.35 Dosje: Priznanje Slovenije 14.25 Prava ideja 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.30 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici -Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Nad.: Fuoco amico - TF45, eroe per amore 23.30 Matrix 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Settimo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.15 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e 1/2 16.40 Serija: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. -Miami 21.10 Film: Pirati dei Caraibi - Ol-tre i confini del mare (pust., '11, i. J. Depp, P. Cruz) 13.20 Film: Donne... botte e bersaglieri (kom., It., '68) 15.20 Film: La califfa (dram., It., '70) 17.15 Film: Fantozzi (kom., It., '75, i. P. Villaggio) 19.20 Serija: Super-car 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il miglio verde (dram., '99, i. T. Hanks) 0.40 Film: L'inventore di favole (biogr., '03) 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagadà 16.30 Serija: Ironside 18.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia 20.05 Film: César Chávez (biogr., '14) 21.45 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Vzhodnoberlinska saga SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.35 Kanape 9.20 Točka 10.25 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 17.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.30 Velika imena malega ekrana 15.20 Aplavzi! 16.00 Dober dan 17.55 Košarka (m): Helios Suns -Union Olimpija 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Muzikajeto 20.35 Čas za Manco Košir 21.35 Dok.: Gluck - Reformator 22.30 Odd.: Bleščica 23.00 Aritmija 23.30 Arit-mični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Pozdravljeni 16.00 Ljubezen do sveta 16.25 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Road to UEFA EURO 2016 20.00 Alpe Jadran 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Možje in gore 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.20 Drob-tine in... 45 let TV Koper-Capodistria 22.25 Artevisione magazin 22.55 Najlepše besede 23.25 Dok. odd.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.3515.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.00 16.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.20 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.55 Serija: Nepremagljivi dvojec 23.50 Serija: Prevara 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 23.15 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Inserzione pericolosa (triler, '92, i. B. Fonda) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.00 Cisl Informa 23.30 Roma InConTra KANAL A 7.00 18.00, 19.55 Svet 7.55 11.35 Serija: Odvetnik z ulice 8.50 12.45 Risanke 9.40 15.45 Nan.: Od zaroke do poroke 10.10 11.20, 12.30 Tv prodaja 10.25 14.20 Serija: Puščica 13.45 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.50 Nan.: Nočna izmena 16.20 Film: Prekletstvo faraonove grobnice (pust.) 20.00 Big Brother 20.30 Nogomet: UEFA liga prvakov, Real Madrid - Manchester City 22.45 V živo iz hiše Big Brother 23.15 UEFA liga prvakov: vrhunci dneva 23.35 Film: Kandidat (akc.) PLANET TV 11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0 13.20 22.G5 Bilo je nekoč 14.35 Ellen _ S d 4 j VREDNO OGLEDA HM Sreda, 4. maja - Umi Rai movie, ob 21.15 Quattro matrimoni e un funerale Velika Britanija 1994 Režija: Mike Newell Igrajo: Hugh Grant, Andie MacDo-well, Kristin Scott Thomas Zabavna britanska romantična komedija, njeni protagonisti so Angus, Laura, Charles, Carrie, Bernard, Lydia, Gareth, Fiona, a tudi Henrietta in Matthew. Zgodba se odvija v času štirih porok in enega pogreba, ki se jih udeleži skupina starih prijateljev, od katerih eden tudi umre. Ob spremljanju številnih usod, se stalno pojavlja tista dvaintridesetletnega Charlesa, ki si nikakor noče priznati, da ga ženske obožujejo, a bolj kot jih spozna, bolj neodločen postaja. Vse se spremeni, ko sreča Carrie, zelo posebno in svobodomiselno Američanko, zaradi katere se je pripravljen celo odpovedati dokaj samosvojim navadam. Težava pa je le v tem, da ena od treh porok, je tudi tista med Carrie in škotskim mogotcem Hamishem ... 15.45 Nad.: Esperanza 16.55 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 21.10 Da, dragi! Da, draga! 18.45 21.50 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Glej, kdo kuha 23.15 Bo-gnedaj, da bi crknu televizor RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom De-vetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Sto deset let dolgo potovanje: zgodba o Bohinjski progi (pripravlja A. Čehovin); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od table do računalnika; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorska kronika; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske v aprilu; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Live; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. 11.45 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: L'urlo della Terra (zf, '13) 12.30 2G.2G Affari a tutti i costi 13.2018.35 Affare fatto! 14.10 Si salvi chi puo! 15.05 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.55 Pro-va a prenderli 16.50 Dollari al volante 17.45 Gli eroi dell'asfalto 19.30 Banco dei pugni DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V okviru radijskega pasu Studio D bo ob 12.00 na sporedu oddaja "Bogastvo vertikale", ki ga v pogovoru z urednico Vido Valenčič oblikujeta znana slovenska alpinista Andrej in Marija Štremfelj. V tokratnem srečanju bomo odkrivali najvišji vrh sveta: Everest. Spominjala se bosta prvega Andrejevega vzpona nanj, v navezi z Nejcem Zaplotnikom, v sklopu jugoslovanske odprave leta 1979. Zatem pa bomo spoznali, kako sta vzpon doživljala, ko sta skupaj, kot prvi zakonski par na svetu, stala na Everestu leta 1990. V Glasbenem magazinu, ki ga je tokrat pripravila Tatjana Jercog, boste ob 18.00 lahko slišali marsikaj zanimivega o Eriku Satieju, saj se bliža 150-letnica njegovega rojstva. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 4. maja 2016_VREME, ZANIMIVOSTI_ ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Ciklon se iznad južne Italije in južnega Jadrana pomika nad Egejsko morje. Nova vremenska fronta se preko zahodne Evrope pomika proti Alpam. Od severa priteka k nam nekoliko toplejši in postopno manj vlažen zrak. MOSKVA 8/21 ° Danes bo rahlo pooblačeno, razen popoldne, ko bodo možne posamezne krajevne plohe. Ob obali bo pihal vetrič, zvečer pa burja. V gorah bodo pihali močni vetrovi iz severa. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Bolj oblačno bo v vzhodni in osrednji Sloveniji, predvsem ponekod v vzhodnih in deloma južnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Količina dežja bo majhna. Pihal bo severni do severovzhodni veter. Spremenljivo bo, v osrednjem delu dneva bo predvsem sončno. Možne bodo krajevne plohe. Ob obali bo pihala zmerna burja. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo nastajale kratkotrajne plohe, v petek lahko tudi kakšna nevihta. Postopno bo nekoliko topleje. Severni veter bo vse šibkejši. BEOGRAD 11/16 O SOFIJA _ 0 11/20 12/21 SKOPJE 10/18^ "N ^ ^ ATENE - . /.v, "15/220.. . cV_ 1979 - Višjeležeče kraje v severni Sloveniji je po drugem obilnem sneženju v maju prekrivala debela snežna odeja. Na Strojni na Koroške (940 m) so zjutraj izmerili kar 62 cm, na Zgornjem Jezerskem (894 m) in v Ratečah (864 m) 40 cm in v Logarski Dolini (730 m). Danes: ob 1.59 najnižje -51 cm, ob 7.56 najvišje 31 cm, ob 13.38 najnižje -36 cm, o ob 19.58 najvišje 58 cm. p Jutri: ob 2.37 najnižje -62 cm, ob 8.43 naj' višje 36 cm, ob 14.17 najnižje -34 cm, _ob 20.33 najvišje 61 cm._ Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C. 500 m...........10 1000 m ...........4 1500 m............3 2000 m ...........1 2500 m ...........-3 2864 m......... -6 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. Pretep v turškem parlamentu ANKARA - V turškem parlamentu je v ponedeljek izbruhnil množičen pretep zaradi sprememb ustave, v katerem so se poslanci opozicije in vladajoče koalicije klofutali ter drug v drugega metali plastenke z vodo. Poslanci so se ste-pli na seji ustavnega odbora, na kateri so govorili o vladnem predlogu o umiku poslanske imunitete. Nekateri poslanci so se povzpeli na mize ter se nato metali na politične nasprotnike, drugi so z miz brcali nasprotnike, tretji so mirili strasti. Po zraku so letele plastenke z vodo. V pretepu jo je najresneje skupil vodja poslanske skupine prokurdske stranke HDP Idris Baluken (na sliki), ki si je izpahnil ramo. Z odvzemom poslanske imunitete želi Erdogano-va vladna stranka omogočiti prav kazenski pregon kurdskih poslancev. Oboževalci filma Pobesneli Max v puščavi astronomija - Znanstveniki odkrili tri Zemlji podobne planete Primerni za življenje Oddaljeni so 39 svetlobnih let, krožijo okoli pritlikave zvezde, po velikosti in temperaturi so podobni Zemlji PARIZ - Skupina mednarodnih znanstvenikov je odkrila tri Zemlji podobne planete izven našega Osončja, na katerih bi lahko bilo življenje. Bili naj bi doslej najbolj primerni, da bi na njih lahko odkrili življenje izven našega Osončja, ocenjujejo znanstveniki, ki so jih odkrili. Vsi trije krožijo okoli pritlikave zvezde, ki je od našega sončnega sistema oddaljena 39 svetlobnih let in so glede na velikost in temperature podobni Zemlji in Veneri, je objavljeno v reviji Nature. »Gre za prvo priložnost, da bi našli kemične sledi življenja izven našega Osončja,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil astrofizik z belgijske univerze Liege, Michael Gillon. Dodal je, da so vsi trije planeti »zmagovalna kombinacija« glede velikosti, podobne Zemljini, potencialne naseljenosti in dovolj blizu naši atmosferi za analize s sodobno tehnologijo. Gillonov sodelavec z univerze v Liegu Emmanuel Jehin je ocenil, da je odkritje omenjenih treh planetov pomemben mejnik v iskanju življenja v vesolju. »Ti planeti so tako blizu, njihova zvezda pa tako majhna, da lahko proučujemo njihovo atmosfero in sestavo,« je dejal soavtor Julien de Wit iz ameriškega Massachusetts Instutite of Technology. »Gre za jackpot na tem področju,« je še ocenil de Wit in dodal, da bo moč »znotraj naše generacije« ugotoviti, ali je na treh planetih življenje. Iskanje življenja v naši galaksiji in izven se je doslej osredinjalo na zvezde, kot je naše Sonce, bolj masivne in vroče od pritlikave zvezde, okoli katere krožijo na novo odkriti planeti. Tokratno odkritje nakazuje, da bi lahko imele tudi ultrahladne pritlikave zvezde v svojem gravitacijskem polju planete, ki bi lahko bili primerni za potencialno naselitev. »V galaksiji to pomeni milijardo dodatnih mest, kjer bi se lahko razvilo življenje,« je še pojasnil Gillon. Kot je še dodal v zvezi Grafična rekonstrukcija možnega videza površine enega od treh odkritih planetov; na nebu je videti pritlikavo zvezdo in druga dva planeta v gravitacijski orbiti okrog nje eso m. kornmesser s tremi odkritimi planeti, bi ti lahko imeli »več ali manj vode in skal kot naš planet, če imajo atmosfero, pa je najverjetneje zelo drugačna od naše«. Da se na planetih lahko razvije življenje, kot ga poznamo, mora biti planet v razmerju do svoje zvezde v t. i. območju Zlatolaske, dovolj daleč, da zaradi vročine na planetu ne izhlapi vsa voda, in dovolj blizu, da je voda v tekočem stanju. LOS ANGELES - Oboževalci filma Pobesneli Max se vsako leto srečajo na postapokaliptičnem festivalu Wasteland Weekend v kalifornijski puščavi in štiri dni živijo tako, kot bi bila civilizacija resnično na robu preživetja. Nekatere simulacija življenja po apo-kalipsi spravlja v obup, obiskovalci festivala Wasteland pa jo doživljajo v smislu želje po pobegu. Na dogodek morajo priti oblečeni v slogu junakov iz filma Pobesneli Max, organizatorji pa poskrbijo za pravo sceno in vzdušje. Sestavijo tudi nekaj vozil, navdahnjenih po tistih v filmu, z nadvse nenavadnimi vozili se pripeljejo tudi obiskovalci. Z njimi seveda priredijo dirko. biologija - Novo odkritje Slovenski znanstveniki odkrili oralni spolni kontakt pri pajkih LJUBLJANA - Skupina slovenskih znanstvenikov pod vodstvom Matjaža Gregoriča je odkrila oralni spolni kontakt pri pajkih. Izsledke so pred dnevi objavili v reviji Scientific Reports, so sporočili z ZRC SAZU. Pajki so znani po svojem nenavadnem spolnem vedenju, predvsem spolnem kanibalizmu, oralni spolni kontakt pa ni dobro dokumentiran. Matjaž Gregorič, asistent z doktoratom na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SA-ZU), je s soavtorji raziskoval spolno vedenje Darwinove-ga drevesnega pajka (Caerostris darwini), velikostno di-morfne vrste z Madagaskarja, pri kateri so samice nekajkrat večje in težje od samcev. Avtorji so pri Caerostris darwini odkrili bogat nabor spolnih vedenj, ki predvidljivo vključuje spolni ka-nibalizem in iznakaženje spolovil. Presenetljivo so odkrili tudi, da se samci te vrste med parjenjem rutinsko slini-jo v samičina spolovila. »Videti je, da je oralni spolni kontakt pri tej vrsti obvezen del spolnega vedenja, saj so ga samci izvajali pred, med in po parjenju, tudi do stokrat pri posameznem parjenju,« je po navedbah ZRC SAZU dejal Gregorič, ki je vodil terensko in laboratorijsko delo za to raziskavo. Matjaž Kuntner, soavtor članka in predstojnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, je nedavno odkril in opisal vrsto C. darwini, ko je s soavtorji ugotovil, da prav ta vrsta izdeluje največje mreže in najmočnejše predivo. Tokratno zanimivo odkritje zdaj biologiji Darwinovega drevesnega pajka dodaja še nenavadno spolno vedenje. Oralni spolni kontakt je v živalskem svetu redek pojav, z izjemo sesalcev, kjer so felatiu podobna vedenja prisotna pri makakih, lemurjih, bonobih, hijenah, gepardih, levih, delfinih in netopirjih. Kunilingusu podobna vedenja, kot je na primer vedenje, opisano pri tej vrsti pajka, pa so precej redkejša. Gregorič in soavtorji menijo, da oralni spolni kontakt pri vrsti C. darwini predstavlja samčev mehanizem za povečanje možnosti oploditve samičinih jajc. To vedenje je morda sporočanje kakovosti samici in oz. ali ustvarja kemijsko okolje, ki daje prednost spermijem določenega samca pred tistimi drugih samcev, so še navedli znanstveniki.