kETO XX. — Stveilka 52 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Za redakcijo odgovorna Albin UCAKAP in Andrej TRILER KRANJ, sobota, 15. VII. 1967 Cena 40 pai ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. jauuar;a 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Mnenje strokovnega odbora za Gorenjsko Škodljiv razmah dopolnilne obrti Republiška gospodarska ^sornica je v začetku tega leta v Sloveniji ustanovila več strokovnih odborov za 0brt. To so naredili zato, ker je z ukinitvijo obrtnih zbornic pri bivših okrajnih odborih nastala na področju oforti v posameznih občinah vrsta težav, predvsem pa za-radi nenačrtnega in nekontroliranega razvoja dopolnilne obrti. Strokovni odbor za Gorenj- Janez Vipotnik v Kranju V četrtek, 13. julija, je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov občinskih konferenc SZDL z Gorenjske, katerega se je udeležil tudi predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. Tema pogovora je bila dokaj obširna. Razen aktualnih političnih vprašanj in ocene politične situacije so govorili o poteku akcije za pomoč žrtvam izraelski; agresije in o programih dela občinskih konferenc SZDL. Del razgovora pa je bil namenjen razpravi o uveljavljanju novega zakona o financiranju vz&oje in izobraževanja in kadrovskim vprašanjem občinskih konferenc. Košnjek siko s sedežem v Kranju je imel po ustanovitvi tri seje. Na zadnji so ugotovili, da dopolniLna obrt zavira zaposlovanje in razvoj redne obrti na Gorenjskem. V zveznem zakonu o do-polniLnL obrti je namreč predvideno, da občani z ustrezno izobrazbo pri občinski skupščini lahko dobijo potrdila za odpiranje dopolnilne oziroma popoldanske obrti. Vendar pa se je pokazalo, da takšno obrt ne odpirajo občani z majhnimi dohodki (kar je bil namen), ampak ravno obratno. Ker so dajatve od dopolnilne obrti zelo majhne (na Gorenjskem od pet do sto tisoč starih dinarjev na leto), je nekaterim uspelo, da so to obrtno dejavnost razvili do tolikšne mere, da delajo danes nekateri že serijske izdelke za industrijo. Ponekod pa se je dopolnilna obrt že tako razvila, da zavira razvoj redne obrti, s tem pa tudi zaposlovanje. Ker v dopolnilni obrti ne morejo biti zaposleni tuji delavci ali vajenci, redni obrtniki pa ponekod nimajo dela in zato ne morejo sprejemati tuje delovne sile, je na zavodih za zaposlovanje prijavljenih vse več nezaposlenih. Razen tega so na strokovnem odboru ugotovili, da se na Gorenjskem vedno bolj razvija tudi neprijavljena obrt (šu-šmarstvo). Zato je strokovni odbor za obrt v Kranju predlagal občinskim skupščinam na Gorenjskem, naj v prihodnje dajejo potrdila samo za odpiranje tistih dopolnilnih obrtnih dejavnosti, katerih v občini primanjkuje. Predlagali so tudi, da bi bile dajatve za dopolnilno obrt sorazmerno enake dajatvam za redno obrt. Hkrati so opozorili, da naj ustrezni organi v občinah strogo kaznujejo vsako neprijavljeno obrt. A. Žalar Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj SUPERAVTOMATIčNE PRALNE STROJE CASTOR po 3.029,— N din UVOŽENE ZAVESE, širina 300 cm po 39,91 N din v vseh naših poslovalnicah VELIKO IZBIRO POHIŠTVA IN PREPROG dobite v prodajalni KOKRA — DEKOR v Kranju, Koroška c. 35 Pri nakupu odobrimo potrošniški kredit Pomoč arabskim narodom Večina podjetij daje enodnevni zaslužek Po dobi podatkih, ki smo jih v posameznih gorenjskih občinah, so doslej v večini delovnih organizacij prispevali kot pomoč arabskim narodom enodnevni zaslužek zaposlenih. Precej pa je tudi takšnih delovnih organizacij, kjer so se že ali pa se še bodo odločili za pomoč v izdelkih. Razen tega so precej denarja zbrali tudi sami prebivalci na Gorenjskem. V jeseniški občini so občani zbrali že okrog dva milijona starih dinarjev. Prispevek pa se bo precej povečal, ko bodo na žiro račun naka- zale denar še delovne organizacije. V kranjski občini trenutno še ni znano, koliko je bilo doslej zbranega oziroma nakazanega denarja in izdelkov, vendar pa koordinacijski odbor predvideva, da bo vrednost prispevkov v denarju in izdelkih znašala okrog 18 milijonov starih dinarjev. Točnih podatkov tudi nimajo v radovljiški občini. Vendar pa so se delovnim organizacijam, ki so že prispevale pomoč v denarju ali izdelkih, priključile še Veriga Lesce, Iskra Otoče, hotel Staneta Žagarja v Bohinju, gigantsko letalo DC-8 družbe Scandinavlan Airline Svstem, ki vsak torek pristaja na letališču na Brniku, Je doslej največje, kar jih je pristalo na tem letališču. Orjaško letalo je pomembna turistična privlačnost za Kranjčane In okoličane — Foto F. Perdan postaja milice, Granc' hotel Toplice na Bledu in prosvetni delavci v osnovni šoli v Gorjah. Prav tako so se v škofjeloški občini pridružili ostalim delovnim organizacijam še trgovsko podjetje Že-leznina, Obrtno kovaštvo v So\ odnju. prosvetni delavci v (Nadalj. na 3. str) Predstniki SZDL v zamejstvu V sredo so predstavniki občinskih konferenc socialističnih zvez in kulturno-pro-svetnih organizacij občin Tr-žič, Radovljica in Jesenice obiskali slovenska kulturno-prosvetna društva na Koroškem z namenom, da b; poživili medsebojno sodelovanje na kulturnem in športnem področju. V Šentjanžu in Bilčovsu v Rožni dolini so se dogovorili, da bodo pripravili program možnih gostovanj z naše in njihove strani. Ta program bodo kasneje skupno pregledali in se dogovorili za konkretne oblike sodelovanja oziroma gostovanja po Gorenjski in Koroški. J. V. Obiščite XVII. gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Sejem bo odprt od 8. do 19. ure. Sodelujejo domača in tuja podjetja. Modna revija. Vsak večer zabavni program. GLAS STRAN Vodilna sila Prve dni tega tedna so bili po vseh gorenjskih občinskih komitejih (kakor po vsej Sloveniji) pogovori o dosedanjih pogledih, premikih, stališčih in predlogih o reorganizaciji Eveze komunistov. Pogovorov so se udeležili člani ustreznih komisij CK ZK Slovenije z namenom, da bi do jeseni uskladili osnovne principe organizacijskih oblik, v katerih pa bi našli v občinah in organizacijah svobodne možnosti elastične izbire oblik dela in prilagojevanja svojim lastnim potrebam in razmeram. Pri vsem tem gre za osnovni cilj — sprostiti komuniste b dosedanjih omejenih tovarniških zidov (tu jih je največ) in jim omogočiti, jih usposobiti za široke, splošne razprave n« svojem območju o vseh družbenih, gospodarskih, kulturnih in drugih pojavih v našem razvoju. Komunisti moraj« Iz ozkih okvirov tovarn in vasi. V to nas sili splošni razvoj v svetu, katerega del smo in moramo biti z vsem razrednim gibanjem, mednarodno delitvijo dela in ne nazadnje z uveljavljanjem naše družbene in gospodarske reforme, ki zahteva Širok manevrski prostor. Zveza komunistov združuje tisti del občanov, ki so se • svojo idejno in fizično sposobnostjo opredelili v prve vrste naših skupnih naporov za boljšo, srečno in mirno prihodnost. To opredelitev so mnogi naši člani dokazali celo s tveganjem svojih življenj, z zapostavljanjem svojih osebnih interesov v korist skupnosti. Toda dosedanji okviri ozkih osnovnih organizacij po podjetjih so jih omejevali v njihovih stremljenjih. V iskanju novih oblik so skoraj povsod že našli izhodišča. Komunisti podjetja Veriga in GG Bled v radovljiški občini (v vsakem podjetju je bilo doslej 5 osnovnih organizacij) so se že domenili za enotno organizacijo, ki bo lahko uspešnejše podprla splošna prizadevanja kolektivov. Hkrati pa bodo vsi, kot je to načelo povsod, sodelovali z vsemi komunisti v svojem kraju bivanja. Na Jesenicah bi, kot je sedanji predlog, ostale organizacije ZK samo v Železarni, Savi in v 2TP, seveda z isto obliko sodelovanja tudi na terenu kot povsod drugje. Hkrati pa se bodo komunisti sestajali po potrebi v svojih delovnih organizacijah ne glede na to, če tam je ali ni njihove organizacije. Prav o teh oblikah nadaljnjega delovanja komunistov v manjših kolektivih, kjer ne bi bila več organizirana oblika ZK, zlasti še razpravljajo v Kranju. Predvideno je, da bodo nove oblike delovanja komunistov do jeseni pokazale določene kvalitete v praksi in omogočile komunistom dostop in svobodno poseganje v širok prostor našega razvoja. Prihodnji kongres ZK Slovenije, ki je predviden za prihodnjo jesen, pa naj bi na ustaljeni praksi določil smernice komunistov — vodilne sile našega družbenega sistema. K. Makuc Srečanje borcev Cankarjevega bataljona Pred kratkim so se v gostilni Zelenica na Selu pri Žirovnici sestali bivši borci Cankarjevega bataljona. Mnogi od teh tovarišev so se zadnjič videli pred 25 leti pod Stolom. V pogovorih so oživele borbe, pohodi po temnih nočeh, zasneženih strminah, hajke in taborjenja, so-borci in neštete težave z obleko in prehrano ter oborožitvijo. Mnogi so se takrat poznali samo po partizanskih imenih in niso vedeli drug za drugega od kod je in kako se piše. Zato ni čudno, da je Tine Dolar vzkliknil: »Pomisli, šele sedaj, po 25 letih, sem ugotovil, da sva bila s Stepslom (Tone Ma-toh) v isti zasedi, ko smo zažgali most v Mostah«. V dvorano, kjer so se zbrali, so prišli odborniki krajevne skupnosti, matere padlih sinov in hčera, predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in javni delavci. Prišli so, da bi se skupaj z borci Cankarjevega bataljona udeležili slavnostne seje krajevne skupnosti, posvečene krajevnemu prazniku v spomin na akcijo partizanov na most V Mostah pri Žirovnici in streljanje 28 talcev. Ker so borci Cankarjevega bataljona slavili 25-Ietrnco ustanovitve bataljona, je tokrat na slavnostni seji govoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jesenice Franc Konobelj - Slovenko. J.Vidic V Škof ji Loki pripravljajo plenum o zaposlovanju Občinska konferenca SZDL v Skofji Loki pripravlja plenum o zaposlovanju, ki bo v začetku septembra. Na njem bodo skušali najti možnost za zaposlitev 120 brezposelnih. Največ je kvalificiranih delavcev. Na plenumu bodo med drugim obravnavali problem upokojencev, ki še delajo. Pravijo, da je veliko zaposlenih upokojencev, ki jim osebni dohodek ni nujno potreben. Za veliko mladih ljudi, ki se po šoli želijq_za-posliti v podjetju, ki jih je Štipendiralo, pa ni mesta. Pri tem je treba opozoriti na rezultate analize, ki jo je skupno z zavodom za zaposlovanje naredila delavska univerza pred dvema letoma. Analiza o izobrazbeni strukturi zaposlenih in o dejansko zasedenih delovnih mestih je pokazala zaskrbljujoče rezultate. V vsej občini ni npr. v tercialni dejavnosti zaposlenega niti enega delavca z višjo izobrazbo, čeprav je sicer veliko ljudi, ki imajo ustrezno izobrazbo. — m — Krajevni praznik v Šenčurju Prebivalci Šenčurja in bližnje okolice se že nekaj časa marljivo pripravljajo na svoj tradicionalni krajevni praznik, ki ga bodo tudi letos praznovali kar ves teden od 16. do 23. julija. V teh dneb so namreč leta 1941 v vas vdrli Nemci in nameravali aretirati komuniste, skojevce in člane naprednega gibanja, kajti že več let pred vojno je bila tu močna partijska celica in organizacija SKOJ. Toda teh ljudi Nemci niso našli, ker so se pravočasno umaknili v šenčurske gozdove. Istega dne so imeli v gozdu tudi politično zborovanje. Vsi ilegalci iz Šenčurja, Olševka, Srednje vasi, Vo-gelj, Vokega, Luž in Visokega so se sporazumeli, da bodo ustanovili partizansko enoto, znano pod imenom šenčurska partizanska četa, ki je bila med prvimi oboroženimi partizanskimi formacijami v vsej okolici. Pozneje se je četa priključila II. kranjski četi pod Storži-čem. V spomin na te dogodke se bodo v prihodnjem tednu zvrstile številne športne, kulturne in zabavne prireditve, z zastavami, venci in cvetjem pa bodo okrasili tudi vsa spominska obeležja. Zaključne prireditve bodo posvečene tudi 22. juliju, dnevu vstaje naših narodov. -rč m ur LES Festivalna dvorana Bled Modna razstava od 17. do 30. julija 1967 BORCI CANKARJEVEGA BATALJONA — Na sliki so preživeli borci Cankarjevega bataljona, ki so pred 25 leti partizanih* po gozdovih Karavank, Mežaklje, Pokljuke in Jelovice. Pred dnevi so se zbrali na Selu pri Žirovnici (Glej članek na 2. strani) — Foto J. Vidic SONCE PRIPEKA, VODA VABI — Slika je s šobče-vega bajarja pri Lescah. V teh dneh, ko sonce neusmiljeno pripeka, je v vodi še najlepše. To vesta tudi malčka na sliki, ki v blazinah veselo čofotata po vodi. Vsa naša kopališča so v teh dneh polna kopalcev; sicer je pa zdaj čas za to — Foto F. Perdan PRED OTVORITVIJO — 22. julija bodo v Radovljici le odprli prenovljeno kopališče. Nov bazen velikosti 16 X 50 m je že nared. Te dni polagajo še cementne plošče okoli bazena in dokončujejo garderobe — Foto F. Perdan Pogodba med Železarno in Izolirko predvideva izgradnjo novega objekta za potrebe Izolirke na nasipu Železarne — Proizvodnja izolacijskih izdelkov se bo drugo leto trikrat povečala — Povečalo se bo tudi število zaposlenih Obrat Izolirke na Jesenicah je bil ustanovljen 1948. leta. Ta- I Mejna temperaturna uporab- krat so začeli delati mineralno volno iz žlindre s pihanjem na paro. Leta 1964 so uvedli nov postopek, ki temelji na principu centrifugiranja (sredobežnosti). S tem postopkom se je znatno izboljšala kvaliteta žlindrine volne in povečala produktivnost. Izolirka iz žlindre proizvaja žlindtrino volno v obratu, ki je poleg plavža v železarni. Ker pa namerava železarna rekonstruirati plavže, bo potrebovala prostor, kjer je sedaj obrat Izolirke. Zato so se predstavniki železarne in Izolirke dogovorili, da bo železarna odstopila nov prostor Izolirki, in sicer na nasipu železarne. Tam bo Izolirka zgradila nov obrat s postavitvijo kupol ke. Kupolka je peč za ponovno topljenje žlindre in drugih mineralov, ki se dodajo žlindri zaradi izboljšanja žlindrine volne. Pogodba med železarno in Izolirko ureja tudi druge odnose, tako glede dobavlja-nja plavžne žlindre, koriščenja vode, električne energije in ostalih instalacij ter financiranje potrebnih priključkov. Proizvodnja žlindrine volne v obratu Izolirka na Jesenicah je lani znašala 4500 ton, v novem obratu pa se bo proizvodnja povečala na 12.000 ton. V obratu izdelujejo izolacijske blazine na trdem, valovitem ali impreg-niranem papirju raznih debelin, kakor tudi na žičnem pletivu. Stroj za izdelavo izolacijskih vrvi, pri katerem so zaposleni štirje delavci, izdela v eni uri 2400 metrov vrvi, debeline od 2 do 6 cm. V industriji se proizvodi Izolirke uporabljajo za izolacijo parnih kotlov, rezervoarjev, cistern itd. Poleg tega jo uporabljajo za izolacijo cevovodov za toplarne, industrijskih naprav, toplotnih daljnovodov, centralnih kurjav, izolacijo elektro naprav in peči za gospodinjstva. Mineralna vlakna v gradbeništvu uporabljajo za akustične izolacije podov in stropnih konstrukcij ter za toplotne izolacije zidov. — (Nadaljevanje s 1. strani) Večina podjetij daje... šoli v Gorenji vasi itd. V tržiški občini pa predvidevajo, da so občani in delovne organizacije že nakazali (v nekaterih pa še bodo) na zbirni žiro račun okrog sedem milijonov starih dinarjev. Ker bo akcija za pomoč arabskim narodom zaključe- na 31. julija, opozarjajo koordinacijski odbori v posameznih občinah prebivalce in delovne organizacije, naj denar in prispevke nakažejo čimprej. Prav tako pa naj to storijo tudi v tistih delovnih organizacijah, kjer bodo o pomoči še ra/.pravljald. A. Ž. Bralce obveščamo, d? bo prihodnja, razširjena številka Glasa izšla v četrtek prihodnji teden, 20. julija. Zaradi praznika dneva vstaje slovenskega ljudstva. 22. julija, bomo prihodnji teden namesto dveh številk izdali le eno, ki pa bo po obsegu obširnejša, zato naročniki in bralci ne bodo prikrajšani. na vrednost je 720 stopinj Celzija. V obratu Izolirke na Jesenicah je zaposleno 70 delavcev, z novim obratom, ki bo predvidoma dograjen do decembra, pa se bo povečalo število zaposlenih. V Izolirki na Jesenicah imajo sorazmerno dobre osebne dohodke, saj znaša poprečje osebnih dohodkov za leto 1966 117.000 S din. — Minimalni osebni dohodek je bil lani 90.000 S din. Jože Vidic Jesenice Narašča izvoz na vzhod V prvih štirih letošnjih mesecih je bilo v jeseniški občini realizirano za 1,129.328 dolarjev blagovnega izvoza, kar je za dva odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Glavni izvoznik je Železarna, ki je izvozila blaga za 1,126.873 dolarjev, kar je več kot lani. Od doseženega izvoza Železarne odpade na področje s plačilom v konvertibilnih valutah 651.236 dolarjev ali 3,5 odstotkov manj kot lani, na vzhodne in druge države pa odpade 475.587 dolarjev ali 11 odstotkov več kot lani. Razmerje letošnjega izvoza na konvertibilna in ostala področja je bilo 57,7 proti 42,3 v prid izvozu na področja s konvertibilno valuto. Izvoz Železarne je bil letos dokaj uspešen, čeprav so se pogoji za izvoz njenih izdelkov zelo zaostrili. Drugi izvoznik je Lesno-galanterijski obrat, ki je v prvih štirih letošnjih mesecih izvozil za 2445 dolarjeVj kar je 39 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Pri proizvodnji lesno-galan-terijskih izdelkov moramo upoštevati, da ima to podjetje zastareli in izrabljeni strojni park. Dokler podjetja ne bo nabavilo novo strojno opremo, ne moremo pričakovati boljših rezultatov. J. V. Majski turistični promet na Gorenjskem Še vedno: manj domačih in več tujih turistov Že lanskega leta je domači turizem v maju padel za 2,97 odstotka, letos pa se je ta padec v primerjavi z lanskim letom povečal še za 34,37 odstotka. Ta dva podatka veliko povesta o smeri gibanja našega turizma v zadnjih letih. Vedno hitreje in v večjem številu prihaja do padca števila domačih gostov. V maju je bilo na Gorenjskem 11.755 domačih in 9789 tujih gostov, kar pomeni, da lahko kmalu pričakujemo pri nas več inozemskih kot domačih turistov. V vseh gorenjskih občinah so v maju zabeležili manjše število domačih gostov kot lani. Najobčutnejši padec je v radovljiški občini (38,23%), sledijo kranjska (29,20%), jeseniška (29,09%), tržiška (22,79 7») in loška občina (13,87 %). V odstotkih največji porast tujih gostov so zabeležili v tržiški občini (119,51% — skupaj 180 gostov). Sledijo: Skofja Loka (106,74% povečanje — skupaj 184 gostov), Kranj 33,50 % povečanje — skupno 1331 gostov), Radovljica (12,15% povečanje — skupno 6660 gostov) in Jesenice (3,76 % povečanje — skupno 1434 gostov). Tudi število prenočitev je v letošnjem maju padlo. Zabeleženo je bilo 48.237 prenočitev, kar je za 18,77 odstotka manj kot lanskega maja. Domači gostje so prenočevali 22.201-krat (41,35% manj), tuji pa 26.036-krat — (20,94 % več). Medtem ko se je pri domačih gostih število povečalo zaradi gostov iz BIH ter Crne gore, pa je skupno močno" padlo na račun gostov iz Srbije, Hrvaške in Slovenije, Med tujimi gosti opažamo največji padec iz DR Nemčije (62,70%), Francije (37,81%), Norveške (14,29%) in Poljska (33,34%), medtem ko je število gostov iz vseh ostalih držav poraslo. Med inozemskimi gosti prevladujejo Avstrijci (1999), Italijani (1293), Nizozemci (1346), Angleži (1090) in Zahodni Nemci (2693). Zanimivo je, da ni prišlo do napovedovanega velikega padca obiskov gostov iz Velike Britanije in da se je obisk iz te dežele celo malenkostno povečal (0,36%). P. Čolnar TOVAONA GUMIOtVIH IgtlKOV Znižane cene ležalnim blazinam odlične kakovosti v indu strijski trgovini SAVA — prodajalna: KRANJ, Maistrov trg 2 GLAS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA SOBOTA - 15. Julija 1^7 Razgibano in pestro delo Delavska univerza v Tržiču trna v zadnjem času mnogo dela, saj je zanimanje za izobraževanje tako pri delovnih organizacijah kot pri posameznikih vedno večje. Delavska univerza Tržič Ima tri področja dela: druž-t>eno, strokovno in splošno Izobraževanje. Veliko se prizadeva predvsem za družbeno izobraževanje. Slušatelji So v glavnem zaposleni in morajo za predavanja koristiti svoj prosti čas, kar zahteva precej truda. Čeprav je bila med letom ta dejavnost Selo razvita, se je število ur »manjšalo. Učni program so prilagodili za čim hitrejšo, praktično rabo pridobljenega snanja. Na delavski univerzi menijo, da je taka rešitev le začasna in da bo v prihodnje potrebno zainteresirati ljudi za bolj poglobljen •tudi j. Precejšnje zanimanje je tudi za strokovno izobraževanje. Slušatelji so v glavnem zaposleni ljudje, ki si letijo pridobiti tako strokovno izobrazbo, kakršno potrebujejo na svojih delovnih mestih. Ukvarjajo se tudi s kul-turno-estetsko vzgojo. To področje je izredno pestro. Obsega filmsko in likovno vzgojo, predavanja, sodelovanje pri raznih prireditvah, proslavah, glasbenih in literarnih večerih, plesno šolo itd. Delo se je v zadnjem času tako razvilo, da bodo v prihodnje program kulturno-estetske vzgoje še razširili. Delavska univerza v Tržiču sodeluje z občinsko skupščino, zavodom za zaposlovanje, s šolami, z delovnimi organizacijami, obrtniki in s kmetovalci. Iz ustanov, s katerimi sodeluje, pridobiva tudi kader za svojo izobraževalno dejavnost. V letošnji sezoni so imeli 154 predavanj, 19 seminarjev v okviru družbenega izobraževanja, 16 v sklopu strokovnega izobraževanja, 21 tečajev splošnega izobraževanja in v okviru šole za odrasle 8 tečajev. Skupno je te tečaje in seminarje obiskovalo 1045 slušateljev, 8325 pa jih je poslušalo različna predavanja. Posebno veliko zanimanje je bilo tudi za razstave slikarskih del; obiskalo jih je 1563 ljudi, največje zanimanje pa je bilo za razstave domačih, tržiških slikarjev. Vika Mihclič Počasen dotok sredstev za financiranje strokovnega šolstva na Jesenicah vod žičnica Vitranc, Veletrgovina 2ivila Kranj, trgovsko podjetje Prehrana Ljubljanaj Tobak Ljubljana, GTP Gorenj ka Jesenice In nekaj manjših organizacij. Odklonilne odgovore so poslale tele delovne organizaci- Z ustanovitvijo temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice In odloka občinske 6kupščine o stopnji prispevka, ki se odvaja neposredno v sklad za financiranje osnovnošolske dejavnosti, je to vprašanje odstranjeno z večnega dnevnega reda sestankov in sej. Ne moremo pa tako trditi za financiranje strokovnega šolstva. Občinska skupščina Jesenice je letošnjega februarja poslala vsem delovnim organizac. okrožnico o združevanju sredstev za financiranje strokovnega šolstva. Na podlagi tega priporočila so delovni kolektivi sklenili z občino pogodbo o stopnji, ki jo bodo od osebnega dohodka izločili v sklad za financiranje strokovnega šolstva, medtem ko so nekateri kolektivi sprejeli obveznost o pavša'nem znesku. Podjetja so večinoma spreje- la sklep o stopnji od 0,25 do do 1,8 odstotka od bruto osebnega dohodka, odvisno od razumevanja in materialnega položaja kolektiva. Obveznost jeseniške občine do medobčinskega sklada za financiranje strokovnega šol- V nekaj stavkih JESENICE: razstava slikarja Jožeta Ceja — V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah se je te dni predstavil že drugi slikar iz zamejstva, Novogoričan Jože Ccj. Razstavo njegovih akvarelov je pripravila sekcija DOLIK Svobode Tone Čufar Jesenice. Cej j°. slikar krajinar; za motiv mu največkrat služi primorska pokrajina. BLED: razstava ilirskega in rimskega nakita — Narodni muzej iz Ljubljane je v festivalni dvorani na Bledu priredil že drugo razstavo v letošnji turistični rezoni. Tokrat razstavlja nekaj najlepših predmetov iz svojih zbirk, in sicer iz časa med 7. stoletjem pred našim šieijem do 5. stoletja po našem štetju. To je ilirski in rimski nakit, orožje, orodje itd. Za razstavo je med tujimi in domačimi turisti veliko zanimanje. Pod tem naslovom je 14. junija 1967 objavil Glas članek o zboru občanov v Adergasu. Pisec tega članka je bi! že vnaprej odločen, da se šole v Adergasu ne izplača vzdrževati. Takšen je ton Članka. Kaj misij pisec s tem, ko pravi, da občani vztrajamo pri sklepu, da hočemo imeti šolo v Adergasu, čeprav vemo, da bodo otroci v tej stavbi kmalu brez strehe nad glavo? Ali se bo taka mogočna stavba pustila, da razpade? Kdo pa je kriv, da je do tega prišlo? Občani in šolski odbor že več let govorimo, da je nujno potrebno popravilo šolskega poslopja (vsaj strehe).. To je tudi bob ob steno — kot piše v članku. Ali drugje občani sami popravljajo šole? Mi smo jo takoj po vojni popravili, ker je bila močno poškodovana. Nadalje piše: »Crn zid, trije scefrani zemljevidi, luknja v peči, lestenci brez žarnic« So tega tudi občani krivi? Potem, da je šola najslabša v občini tudi po učnih uspehih. Mogoče je tudi to res, toda ne zato, ker je šola stara. Kje pa je potem šolski nadzor? se sprašujejo občani velesovskega šolskega okoliša. Bralci nam pišejo Mi vztrajamo: hočemo solo! Saj imajo drugod tudi podružnične šole, pa ni tako. In dalje piše v članku: »Znanje je najboljša dota.« Do sedaj je šlo na višje šole več dijakov, ki so obiskovali šolo v Adergasu; mislim, da po odstotkih nič manj kot iz drugih šol. To, da starši resno razmišljajo, da bi otroke vpisali v šolo v Cerklje, je pa vprašanje, zakaj. Zato, ker šola v Adergasu oz. uči-teljstvo že dalj časa nima prave avtoritete in samostojnosti. Je pač šola le podružnica. Občani pa menijo, da so zapostavljeni in manj vredni. In nato v omenjenem članku še smešno navajanje rojstev otrok. Piše, da je bilo pred vojno v Adergasu 140 otrok, da tako hitro pada število ljudi in rojstev, da je vprašanje, koliko jih bo čez pet let. Tu pa zopet lahko zvračamo krivdo za propadanje teh vasi na nekoga, ki ga ni. Namreč v teh štirih vaseh — Trata, Adergas, Ve-lesovo in Praprotna Polica — je bila gradnja novih hiš do pol leta nazaj prepovedana. Prošnje so bile zavrnjene, češ saj riimate šole in zato ni primeren kraj za zidavo stanovanjskih hiš. Torej smo stva znaša 124 milijonov S din. Letos so nakazali v sklad že 49 milijonov S din. Pri tem pa moramo vedeti, da je od tega zneska 24 milijonov vplačana obveznost delovnih organizacij za preteklo leto. Torej je letošnja dosežena realizacija združevanja sredstev za financiranje strokovnega šolstva (1. januarja do 15. junija) le 25 milijonov S din (od potrebnih 1^4 milijonov). Nekatere delovne organizacije se priporočilu občinske skupščine niso odzvale. To so: Ljubijana-transport (enota Jesenice), Kmetijska zadruga Radovljica, Cestno podjetje Kranj, SGP Sava, Za- je: Splošna bolnišnica Jesenice, Zdravstveni dom Jesenice, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, Podjetje za PTT promet Kranj in nekaj manjših delovnih organizacij. Iz jeseniške občine je prek 600 učencev v raznih strokovnih šolah. Od teh jih je 123 v tehniški šoli Jesenice, 64 v šoli za zdravstvene delavce in 11 v poklicni gospodinjski šoli, ostali pa obiskujejo šole v drugih občinah. Razen tega je iz Jeseniške občine 158 učencev v domovih in internatih izven občine. Jože Vidic Po 56 letih Jakopič in Grohar spet v Škof j i Loki Srečanje na Loškem gradu Te dni sta se na Loškem gradu spet »srečala« naša največja slikarja impresionista Rihard Jakopič in Ivan Grohar. Plastika Jakopiča je delo Dore Novšakove, ki razstavlja med slikarji specialk Akademije za likovno umetnost v galeriji na Loškem gradu. Na Loškem gradu pa ima atelje tudi akademski kipar Tone Logonder, ki se že več let študijsko ukvarja s plastiko in portretom »malarja« Ivana Groharja. Oblikoval bo tudi njegov portret za odlitek v Groharjevem naselju. bili zaradi tega. ker šo!a ni bila v redu, prikrajšani tudi pri dovoljenju za zidavo novih stanovanjskih hiš na neplodni zemlji, medtem ko so v drugih vaseh lahko zidali na njivah. Sedaj pa se je to že spremenilo in* se zida veliko novih hiš. Več jih je tudi še v načrtu tako, da učencev v Velesovem ne bo manj, ampak več. Glasovali smo pa za šolo zato, ker vemo, da je bila do pred nekaj časa dobra, in sicer tako stavba kot učni uspehi. Tudi o šolskem avtobusu se je nekaj razpravljalo • na zboru. Ali bi bilo to ceneje in primerneje za otroke kot pa namestitev učitelja, ki ima poleg pisarne še štiri-sobno stanovanje v pritličju šole v Adergasu, z ograjenim šolskim vrtom, ki se po želji lahko še poveča? Res je, da je večina občanov za to, da šola v Adergasu ostane in to taka, kot zahtevajo sodobna pedagoška načela in kakršne imajo drugod. Smo enakopravni državljani, ki imamo svoje dolžnosti, zato pa tudi pravice. Joža Maček, Adergas 10 Vehka predstavnika našega impresionizma — pridružil se jima je še Sternen — sta v — Sorice, najbolj fantastično veroval v uspeh, z vsem ognjem svoje duše gradil Loki živela in ustvarjala od i pogoje zanj in v tem ogniu leta 1904 do 1906. Za Grohar- I zgorel.« ja, ki se je razvil iz revnega pastirja prek slikarskega obrtnika do slikarja — poeta slovenske krajine, je bilo Jakopičevo poznanstvo velikega pomena. Brez njega bi Grohar ne bil to, kar je danes. Slikar, ki svojevrstno riše sončno krajino, njive in meglice, ki se dvigajo nad njimi. Ta leta skupnega delovanja v Škofji Loki so bila leta prijateljskega sodelovanja. To je bil čas, ko sta izpopolnjevala novo tehniko slikanja, čas, ko sta se z ostalima dvema — Jamo in Ster-nenom — borila za priznanje v krogih, ki so jih zaradi nerazumevanja odklanjali. Loka je bila tedaj žarišče, lahko bi rekli prava akademija impresionizma. Dr. France Štele pravi: »Tu je prava umetniška pomlad našega slikarstva, dobesedni ver saerum naše sodobne umetnosti, kateri je bil žrtvovan kot najžlahtnejša osebnost Ivan Grohar. Najmlajši med meščanskimi sobojevniki je prav ta, proletarski sin zahodnega našega Betlehema Slikarja sonca, sončnih krajin sta se po tolikih desetletjih spet srečala. Vsi vemo za njuno bogato dediščino. Poznamo Loko v snegu, Staro Loko, Krompir, Snope, Sejalca, pa Nokturne' Pri klavirju, Spomine in Slepca, ki nedvomno sodijo v vrh slovenskega impresionizma. Tu, na gradu, sta se spet srečala — oba priznana. Tudi takrat se njuni plastiki razlikujeta, kot sta se — čeprav v duši sorodna — razlikovala po poreklu. Grohar, hlapec, bo še vedno ljubil njive, polje ... Jakopič, iz meščanskih krogov, pa bo raje poiskal gozd, barve listja, dekle v zelenem pajčolanu... Grohar si z roko zastira pogled, da ga ne bi slepilo ... Slikarja, ki sta ljubila svetlobo in jo s tako željo prenašala na svoja dela, sta se sončnega popoldneva letos spet sešla v škofji Loki, kjer sta domovala, ko sta s Ster-nenom in Jamo postavljala temelje slovenskemu impre* i sionizmu. — m — Med pastirji na Pokljuki »Planšarstvo izumira, nihče več noče v planine, nihče noče pasti in majariti.« Tako pravijo Bohinjci. Tako so mi pripovedovali tudi v soboto prejšnji teden, ko smo sedeli na ograji ob sirarci (tako Bohinjci imenujejo sirarno) na planini Javor-nik na Pokljuki. Dan je ugašal med stanovi in visokimi smrekami, hlad jc lezel v kosti, kravji zvonci so peli pesem večeru, ki je prihajal z drobnimi kapljami dežja, »žal mi je, da so me letos spravili sem gor!« je nekajkrat povedal sirar Martin Preželj, suh in star mož iz Bohinja, rojen v Srednji vasi v Zgornji bohinjski dolini, živi pa v Jereki. »Žal, res, zakaj vse je narobe. Krave so bolne, grižo imajo, pastirjev in majerjev je premalo, mleka je malo, komaj se splača sirariti. Vsako leto je slabše. Vse gre v mesto, v industrijo, v planino pa le še redkokateri. Zato mi je žal, da sem prišel, da so me pregovorili. Ni sirarjev, pa so me le spravili sem gor, da se zdaj jezim sam nase in na druge, ker ni tako, kot bi moralo biti. Pa še na škodi sem. Zadruga mi plača na dan 2500 din, kot tesar in zidar (to sem izučen) pa bi kjerkoli v dolini lahko znatno več zaslužil. Saj pravim, kako le so me spravili...« Bohinjci zato opuščajo nekatere planine. Neradi, a kaj jim drugega preostane! Nekaj ljudi se zdaj še dobi, ki pasejo in majarijo v planinah, vendar jih je znatno manj kot včasih. V glavnem so po planinah starejši ljudje, ki ne morejo skrbeti za toliko krav, za kolikor jih je včasih — v »zlatih časih« planšarstva — skrbelo več ljudi, mlajših in močnih. Fužinarji in Studor-ci so letos gnali samo na Laz, Dedno polje in Viševnik, opustili pa so planini Jezero in Ovčarijo. Stanovi propadajo, sirarne prav tako. Na planini Jezero imajo novo, veliko sirarno, ki je prazna in pusta vseh 365 dni v letu. Bohinjci, ki so jo gradili s ponosom, z velikimi upi in načrti, da si bodo delo olajšali in modernizirali izdelovanje sira, so žalostni, ko nanese beseda nanjo ali ko jo vidijo, če gredo z živino mimo nje na Dedno polje. Pa ni pomoči. Pred kakšnim mesecem dni sva se v Radovljici srečala z Ukcem, s Francem Cvetkom iz Studorja v Bohinju. »Kako?« sem ga pozdravil. »Boste šli kmalu v planine?« Nekam mimo mene mu je zdrsel pogled, gube na obrazu so se prijazno, a gorjan-sko trdo smejale, oči pa ne. »Ne vem,« je počasi odgovoril, »slabo kaže. Ni planšar-jev, nihče noče v planine.« Zaskrbljeno je pripovedoval, da se bohinjskemu planšar-stvu ne obeta nič dobrega, če bo šlo tako naprej. Brez planin pa bohinjski kmet ne bo mogel živeti. Premalo zemlje je v dolini, premalo zraste na tisti zemlji, preveč znoja zahteva vsaka ped zemlje, da kaj zraste na njej. »Ne vem, če je v Bohinju sploh kakšen kmet, ki živi samo od kmetije, ki lahko živi samo od kmetije!« je razpredal misli sirar Martin na Javorniški planini, ko sva govorila o bohinjskem planšarstvu. »Ukc je med večjimi, med boljšimi kmeti, kmetijo ima dobro vpeljano, vendar se zadnja leta le bolj ukvarja s turizmom. V Ukancu je iz pastirske hišice in iz hleva naredil dve počitniški hišici, ki jih oddaja turistom.« Kaže, da je v Bohinju za tiste kmete, ki so se znašli in ki imajo Pogoje za to, turizem pomemben dodatni dohodek, ki sicer v začetku zahteva precejšnje investicije, vendar se te kmalu obrestujejo. V Ukancu so že skoraj vse nekdanje pastirske zgradbe preurejene za turiste. Krave in planšarji so se umaknili pe-tičnim turistom, ki prinašajo denar, zato ni tako hudo, če sta v hlevu dve kravi manj kot pred petdesetimi leti. Na Javorniški planini sredi pokljuških gozdov pasejo Gorjušci in Nomenjci. »Včasih je bilo tod res živahno!« pripoveduje Minka Stare, ki na tej planini pase že sedmo leto. Doma je iz Cešnjice v Bohinju, poročila se je na Blejsko Dobravo in je že vdova. »Dosti nas je bilo, zvečer smo pogosto sedeli ob ognjišču v stanu pozno v noč, pogosto pa smo šli celo plesat na Lipanco, kjer je planinski dom. To je bilo veselo! Zgodilo se je, da nas je na poti domov, na planino, spremljalo sonce in da smo morali kar takoj v hlev po-moizti krave.« Minka je obujala spomine, pri tem pa tudi trenutek ni bila brez dela. čeprav se je kazalec na uri Zvoni bohinjskemu planšarstvu dvanajsta ura? pomikal že proti deseti zvečer. »Ja, Minka, ta je pa ta prava! Veseli so lahko Gor-jušci ,da so jo dobili, da je prišla!« Tako so jo hvalili drugi na Javorniku, takrat seveda, ko nje ni bilo zraven. Minka nima dosti časa za pogovore, tudi zvečer ne, ko v stanu diši po koruznih žgan-cih in dimu in ko po leseni strehi kot po strunah udarjajo drobne dežne kaplje. Minka pase čez 30 glav živine osmih gorjuških kmetov. Minka vsak dan dvakrat — zjutraj in zvečer —- pomolze dober ducat krav. »Vsako jutro vstanem ob pol treh do treh, ob pol šestih pa imam že vse mleko v sirarci!« pripoveduje. »Dosti je dela, preveč, vendar sem navajena nanj od mladih nog. Trinajst1 let sem bila stara, ko sem začela majariti na planini Zajamniki. Oče je padel v prvi svetovni vojni, pet deklet je bilo pri hiši in vse nas je mama »gor .spravila«. Veliko je delala. Mama je vedno pravila, da bo kmalu umrla, da jih ne bo dočakala petinštirideset. No, umrla je letos, stara 85 let. Pa saj jih imam že jaz 55.« Minka dvakrat na dan pomolze krave, zjutraj spravi živino na pašo in zvečer spet v hleve, čisti hleve, pomaga v sirarni, ko pride vrsta nanjo, pa še kuha — zase in za tri otroke. Minka ima namreč v planini tudi dva sinova svoje hčerke, da skrbi zanju. Starejši ima tri, štiri leta, mlajši pa je star komaj leto dni. Treba ga je previjati, hraniti... Včasih, kadar Minka nima časa, popazi nanj fant, ki je tu na počitnicah. Vendar je tudi z njim križ; bolj mu roji po glavi zračna puška in potepanje kot varovanje nebogljenega sorodnika. Pa saj je v tistih letih, v četrti razred osnovne šole bo šel jeseni, pa je razumljivo, da mu je treba vsako stvar trikrat povedati, preden naredi. Minka ima torej dela čez glavo, več kot preveč, vendar ni slabe volje. Včasih na videz grobo zavpije nad otrokom, bolj na kratko in odrezavo odgovori, vendar je takšna le na zunaj, v resnici pa ne. V resnici je zadovoljna, dobra, na vse mora misliti in za vse skrbeti, vse narediti, zato tudi časa nima razmišljati o morebitni prosti urici. Zato tudi nima časa biti narejeno prijazna. Takšna pa tudi ne zna biti. Ob trdem delu je zrasla, ob kruhu, mleku in koruznih žgancih, na planinah, ki zanjo nikdar niso bile le raj, nikdar le čudovit kraj kot za tista dva Italijana ,ki sta v nedeljo zjutraj prišla peš od Sport-hotela sem in sta se samo čudila tej nepopisni lepoti in sta kar naprej ponavljala »Che bella!« (Kako lepo!). Planina je bila za Min-ko predvsem in edino le delo, trdo delo. Vse njeno življenje je garanje, zato se tudi ne boji dela. »Boste jedli žgance zvečer? In mleko?« me je vprašala potem, ko sem jo poprosil, če lahko prespim na pogradu v njenem stanu. Nczabcljeni koruzni žganci in mleko — to je osnovna in glavna hrana bohinjskih planšarjev v planinah. Najedel sem se kot že dolgo ne, ona pa je kar naprej nekaj prisluškovala. »Rekla sta, da bosta nocoj prišla; namreč hčerka in njen mož. Malce pozno je že, deset bo, pa jih še ni. Morda jih je dež zadržal doma.« Pa sta prišla, potem, ko so že vsem oči skupaj lezle. Prima je počakala sončno jutro zunaj na dežju, mi pa smo na mehkem senu na pogradih spali kot ubiti, spali še precej potem, ko je Minka že vstala, pomolzla krave, skuhala mleko ... Zjutraj, ko sem se poslavljal s soncem, ki so ga začeli ugašati temni oblaki, mi je sirar Martin dal pesmico, ki jo je zložil o Gusteljnu, ma-jerju, doma nekje s Primorske. Prejšnji dan se ga je malce nalezel, malce je ro-bantil po stanu, krave so mu pomolzli drugi. Zvečer, ko je bilo mleko v sirarni, krave v hlevu in ko se je Gustelj spet opomogel, smo sedeli ob ognjišču v stanu, dim nam je lezel v oči in pogovor je stekel o življenju in izkušnjah s planin. Pastirju s Primorske, ki letos prvič pase nomenjske krave, so bile namenjene besede, ki jim je razpredal Gustelj: »Le počakaj, boš že videl, kako boš letal za kravami, pa jih ne bo in ne bo. Zdaj, ko je še dovolj paše in ko jih še mleko tišči, se popoldne same vrnejo s paše. V drugi polovici avgusta, ko zmanjkuje paše in ko imajo manj mleka, pa gredo dlje okrog po Pokljuki, po gozdovih. Takrat jih je treba iskati, treba je poznati Pokljuko, treba je poznati krave po zvoncih. Takrat boš potreboval mojo pomoč. Res, slabo vidim, vendar vsako kravo poznam po zvoncu, za vsako posebej vem, kje je in čigava je, čeprav je ne vidim. To so izkušnje, ki pridejo z leti.« Potem je sirar Martin pripovedoval o gobah, ki jih je po Pokljuki veliko, včasih izredno veliko. Krave gobe zelo cenijo, prav tako planšarji. Kdor je zjutraj zgodnejši, tisti pobere levji delež. »Gol>3 je treba nabirati zjutraj, prej* preden gredo krave na pašo* kajti sicer jih ni. Vse pojedo. Dobro vejo, kje rastejo.« Kdaj pa kdaj je še veselo na planinah, takole zvečer^ ko se ob ognjišču zberejo stari in mladi, ko je naporen dan pri kraju in ko prijetna utrujenost in toplota vabita k počitku. Pogradi vabijo, zakaj zjutraj se bo naporno delo začelo še pred dnem. Nov dan se bo spet začel in končal z delom. Mar res bije zadnja ura bohinjskemu planšarstvu? Bodo res ta občasna naselja bohinjskih kmetov propadla« izginila? Bo res v stanovih in hlevih zagospodoval veter? — Vprašanja, ki jih nosijo bohinjski kmetje s seboj kot težko breme, kot moro, ostajajo brez odgovora. Cas, ki bo prinesel svoje, jim ne obeta nič dobrega. A. Triler Vodnjak ob sirarni na Javorniški planini — Foto Triler GLAS # 6. STRAN BLED PRAZNUJE SOBOTA m J*. JuHJs 1W S seje skupščine občine Kranj Javna razprava o komunalni dejavnosti V četrtek je bila v Kranju četrta skupna seja obeh zborov kranjske občinske skupščine, na kateri so odborniki razpravljali o enajstih točkah dnevnega reda. Najprej so razpravljali o nadaljnjem razvoju komunalne dejavnosti, za kar je poročilo pripravil oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini, o tem pa je razpravljal tudi že svet za gradbene in komunalne zadeve. Potem ko so odborniki dobršen del seje posvetili prav razpravi o teh vprašanjih, so •Menili, da bodo o sprejemu Odloka o komunalni dejavnosti in storitvah ter komunalni problematiki nasploh razpravljali le občani na zbo- rih volivcev. Sklenili so, da bodo zbori volivcev jeseni. Odborniki so največ razpravljali o težavah z vodo in kanalizacijo v občini ter o problemih Komunalnega podjetja Vodovod in Komunalnega servisa v Kranju. Pri tem so opozorili na vrsto težav in pomanjkljivosti, ki bi po končani javni razpravi morale biti upoštevane v programu razvoja komunalne dejavnosti v prihodnje. V nadaljevanju seje sta oba zbora sprejela med drugim nekatere spremembe in dopolnitve odloka o prispevkih in davkih občanov, odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva, sklep o ustanovitvi Disciplinskega centra v Kranju itd. A. Z. Reorganizacije šolske mreže v občini Škof j a Loka ne bo Šole po vaseh bodo ostale V občini škofja Loka že dlje razpravljajo o ukinitvi podružničnih Sol Dražgoše, Bukovščica, Gabrk in Treblja ter o ukinitvi višjih razredov v Soricl in na Lenartu. Te dni so o tem problemu razpravljale tudi vse tri sekcije kluba odbornikov. Čeprav na sestankih, katerih so se udeležili tudi ravnatelji šol in drugi zainteresirani, niso o tem glasovali, je razprava pokazala, da s« večina ne strinja z nameravano reorganizacijo oziroma z ukinitvijo. 17. Julij — krajevni praznik Bleda Bled - »odprto« mesto Oddelek za splošne zadeve in družbene službe občine je za razpravo pripravil podatke o vsaki šoli posebej. Iz tega Je razvidno, da' bi z ukinitvijo prihranili 10,696.600 starih dinarjev. Čeprav je poročilo predvsem finančno, niti to ne daje zadostne osnove za nameravano ukinitev. Tehtne j ša in pomembnejša aagotovila o potrebnosti reorganizacije so odborniki pričakovali od ravnateljev, ki so zagovarjali stališče, da bi bila reorganizacija in s tem v zvezi prevozi otrok na popolne osemletke priporočljiva zaradi boljšega uspeha. V svojih obrazložitvah pa so bili posebno nekateri zelo neprepričljivi. Med ostalimi je ravnatelj iz Gorenje vasi prepričeval prisotne, da se učenci lahko več nauče v številčno močnejših razredih ... Zagovorniki za ukinitev šol so dokazovali, da prihaja pri otrokih, ki 6e prešolajo šele v petem razredu, do precej večjega osipa. Ker tudi ta trditev ni bila podkrepljena z zanesljivimi številčnimi podatki, odbornikov ni mogla prepričati. Odborniki so v največji meri prisluhnili zahtevam občanov, da šole ostanejo. Pri vsem tem moramo namreč ločiti zahteve po šoli npr. v Adergasu na ravninskem predelu v neposredni bližini Cerkelj in pa šole v odmaknjenih hribovskih vaseh v občini Skofja Loka, kjer bi morali hoditi osemletni otroci pozimi uro in več samo do avtobusa. V teh krajih pomenijo šole kulturno središče, v katerem se Zbirajo otroci dn odrasli, edino kulturno ustanovo, s katero najlaže pridejo v stik, ki Jim lahko priredi pevski nastop, igrico itd. Potreba po učiteljih v takšnih krajih ni le v tem, da so oni »mati In oče« otroku, marveč tudi tisti potrebni človek v vasi, na katerega se lahko obrnejo za nasvet in pomoč. če drži trditev, kar pa niso dokazali, da dosegajo takšni učenci kasneje slabše učne uspehe, ni nujno, da prav zaradi dotedanjega šolanja. Brez dvoma vpliva na njihov šolski uspeh tudi okolica, socialna struktura, naporno vsakodnevno potovanje itd Ce gledamo ves »problem< I na ta način, vidimo, da je tudi za otroke »domač« učitelj izredno pomemben in da tak način šolanja kjer je v razredu včasih le po nekaj učencev, prej lahko koristi kot pa škoduje. Občinska skupščina o re organizaciji sploh ne bo razpravljala, vendar so se odborniki zavzeli za to, da dajo šolstvu v občini več denarja, saj je to brez dvoma osnova napredka. Morda bi bilo potrebno ob vsem tem spregovoriti še o nagrajevanju učiteljev, ki delajo v najtežjih razmerah. S pri mernim nagrajevanjem bi dobili zasluženo prizmanje za svoje delo in morda bi prav to zadržalo najboljše v va seh, saj so tam najbolj po trebni. P. Čolnar »Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot Je z okol'co ta podoba raja,« Je zapel dr. France Prešeren. Kot on so tudi drugI vedeli za te lepote. Vedeli so zanje in so si Jih prisvojili. Se pred vojno Je bilo Blejsko jezero ograjeno z najrazličnejšimi ogradami, bodeča žica Je dovoljevala dostop »navadnim obiskovalcem« le do določenih kopališč, vse ostalo pa so imeli v zakupu bogataši. »Dežela Kranjska« Je tako res imela »podobo raja«, biser gorenjske pokrajine, vendar ta dragulj ni bil njen, njeni ljudje so lahko samo lz daljave opazovali zabave ln razvedrilo prišlekov. lahko opazovali le skozi razpoke v ograjah. Ta akcija se ni ustavila le ob jezeru. Podrli so zaporo, ki je veljala tudi v sami okolici (tako je bilo npr. ves park od hotela Lovec do Blegoša nedostopen). 17. julij 1941 Med nemško okupacijo je bil Bled krvnišiki center. Civilne oblasti, vojaštvo in gestapo so imeli tu svoje krvoločne voditelje. To je obdobje zgodovine, ki se ga domačini neradi spominjajo; to je čas, ko so Slovenci z odporom mislili na svoj »biser« — na »podobo raja«. 17. julija leta 1941 je zavladal preplah med okupatorjem. Ko so bili Nemci še na višku svojih moči, je sonce obsvetilo rezultate ene izmed najdrznejših mladinskih akcij proti okupatorju pri nas. Bled se je zbudil prelep-ljen z lepaki po zidovih ob glavnih cestah. Izobešene so bile slovenske in jugoslovanske zastave, po vsej okolici Bleda so bili raztreseni letaki, ki so pozivali na odpor. Okupatorju je uspelo, da je s pomočjo izdajstva zajel mlade revolucionarje. Poslal jih je v svoja zloglasna taborišča, tisti, ki jih je izpustil, pa so se takoj preselili v partizane. Ta dan in ti dogodki pomenijo izraz zavesti blejskega prebivalstva in prav zato slave Blcjci ta dan kot svoj krajevni praznik. Odprto mesto se obnavlja Takoj po končani vojni so na Bledu odstranili vse pregrade. Mesto je dobilo drugo podobo. »Odprto« je bilo za vse tiste ljudi, ki so ga prej RUŠENJA — Nujno potrebno je bilo urediti cesto Lesce — Bohinj. Posledica teh posegov so bila precejšnja rušenja gostinskih objektov v Mlinem. Zaradi te nuje je Bled v tem času, v času svojega pravega rojstva, izgubil toliko gostinskih in prenočitvenih kapacitet, da jih še do danes ni uspel nadomestiti. PITNA VODA — Vodovod na Bledu je bil star. Področje Rečice in nekatere stavbe v Zagoricah so bile zaradi 40 let starega vodovodnega omrežja večkrat sploh brez vode. S pomočjo kreditov iz zveznih virov je dobilojnesto nov vodovod. Prvič pa so dobile vodo še okoliške vasi Koritno, Ribno, Selo, v najkrajšem času pa jo bodo dobili še v Bodeščah. BLEJSKI GRAD — Zanimivo je, da so obnovili blejski grad skoraj izključno sami Blejci. Pri desetletnem obnavljanju so dobili le nekaj posojil za urejanje gostinskega dela. ASFALTIRANJE — Te dni popravljajo ovinke na cesti Lesce — Bled. To bo za tu- rizem pridobitev, za prebivalce same pa je bila še večja pridobitev,-ko so položili asfalt na blejske ceste. Bled je bil namreč že kar znan izključno po makadamu. RAZSVETLJAVA — 2e več let si prizadeva krajevna skupnost urediti razsvetljavo v mestu in bližnji okolici. Precejšnje področje je že dobilo sodobno javno razsvetljavo, vendar so še kraji, ki jim bodo v naslednjih letih posvetili največ pozornosti. TRGOVINA — Pred vojno so na Bledu prevladovale majhne trgovinice. Čeprav se nekateri še vedno pritožujejo, pa seje trgovska mreža le močno okrepila. Trgovine so tam, kjer živi največ potrošnikov. ŠOLSTVO — Po analizah pride na učenca na Bledu le 0,80 mJ šolskega prostora. To je eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki se ga bosta morala Bled in občina Radovljica lotiti. TURIZEM — Brez turizma ni Bleda. Za turizem je bilo ogromno narejenega, vendar Bled še vseeno ni nadomestil kapacitet, ki jih je izgubil z rušitvijo na Mlinem. Razveseljivo je, da je danes na Bledu 75 odstotkov več privatnih sob kot pred vojno in imajo tako od turizma nekaj tudi prebivalci sami. O blejskem turizmu bi se lahko napisalo še veliko, pa nikoli ne bi bilo vsega napisanega. Naj zabeležimo le to, da prav 6edaj grade dva nova hotela. Spored v počastitev krajevnega praznika na Bledu v festivalni dvorani ,_r Življenje NEDELJA, 16. julija 1967 ob 10. uri slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. Promenadni koncert v zdraviliškem parku. Ob 20.30 zažiganje kresov v počastitev krajevnega praznika. PONEDELJEK, 17. julija 1967, ob 20.30 zabavno-turi-stični festival PESEM LETA v izvedbi orkestra S. Subote in 10 najboljših jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe v festivalni dvorani. ČETRTEK, 20. julija 1967, ob 20.30 spored jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov, izvaja folklorna skupina TINE R02ANC iz Ljubljane PETEK, 21. julija 1967, ob 18. uri promenadni koncert v zdraviliškem parku, ob 21. uri veliki ognjemet z blejskega gradu v počastitev dneva vstaje SOBOTA, 22. julija 1967, ob 5. uri budnica, izvaja mlinska godba na pihala, ob 15. uri REGATA — prvenstvo Jugoslavije v veslanju za seniorje Umetniške in etnografske razstave na Bledu: 3. — 16. julij BENES — slikar 22. — 31. julij PIVSKO Pa SODJE v festivalni dvorani Bled ima danes okoli 48fe prebivalcev (pred vojno 2000), ki imajo vse, za naše dni »tradicionalne« krajevne družbene in politične organizacije. Nekatere so delav-nejše, druge manj. Tako kot povsod. Blejsko turistično . društvo je z razvojem preraslo svojo vlogo kot družbena organizacija. V njegovem delu je prišlo do tolikšnih sprememb, da so organizirali posebno gospodarsko institucijo, Zavod za razvoj turizma, ki skrbi za gospodarsko turistično dejavnost. Veslanje je šport, ki je najbolj razširjen na Bledu. Prizadevnim veslaškim delavcem pomeni organizacija evropskega in svetovnega prvenstva največje priznanje za njihovo delo. še veliko je organizacij na Bledu in njihovo skupno delo daje današnjemu Bledu tisto svojevrstno podobo, po kateri je znan po vsem svetu. P. Čolnar Krajevna skupnost Bled čestita svojim občanom za krajevni praznik dneva vstaje slovenskega ljudstva in želi Se več delovnih uspehov Hotel Jelovica Bled čestita občanom k njihovemu prazniku in jim želi prijetno praznovanje Kolektiv Grand hotela Toplice na Bledu čestita prebivalcem Bleda za krajevni praznik in vsem delovnim ljudem Slovenije za dan vstaje Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled čestita vsem ljudem za krajevni praznik in dan vstaje tovarna čipk, vezenin in rokavic — Bled se pridružuje čestitkam občanov za krajevni praznik in praznik dneva vstaje slovenskega ljudstva in želi, prijetno praznovanje Kolektiv Park hotela Bled ČESTITA PREBIVALCEM BLEDA ZA KRAJEVNI PRAZNIK Lesno industrijsko podjetje Bled proizvaja: žagan les smreke, jelke — resenančai — les za letala — vezane plošče za gradbeništvo — ve zani les — opaže vseh vrst — stropne in stenske obloge — garažna vrata — lamelirana gladka vrata — vhodna vrata — strešne konstrukcije — leseno moko — leseno embalažo vseh vrst Gradbena podjetja, zasebni graditelji, kupujte naše proizvode, uporabite naše usluge in konkurenčnost naših cen/ Priporočamo se ln čestitamo vsem delovnim ljudem za krajevni praznik. vam nudi vse turistične usluge. Kolektiv se priporoča in čestita vsem delovnim ljudem in prebivalcem Bfcda za krajevni praznik in dan vstaje slovenskega ljudstva Hotel 1 Lovec Bled SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM IN SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK Hotel Triglav Pled čestita občanom za krajevni praznik ter di»i vstaje in se priporoča Kolektiv kmetijske zadruge Bled Restavracija Regatni center na Bledu se priporoča in obenem čestita občanom za krajevni praznik Kolektiv podjetja Kreda Radovna - Bled čestita občimom za krajevni praznik ter se priporoča čestita vsem delovnim ljudem za krajevni praznik in praznik dneva vstaje slovenskega ljudstva GLAS * 8. STRAN REPORTAŽA SOBOTA — 15. julija 1967 Otroško letovišče Novigrad Son Z: in vosa Kolesa avtomobila so merila kilometre, ko sva se z upravnikom našega lista peljala proti morju. Ljubljana—Kalce in ovinek, kjer se je pred dnevi pripetila huda prometna nesreča — Postojna—Koper—Izola. Nikjer se nisva ustavila, kajti najin cilj je bil Pineta, kraj ob obali, približno dva kilometra oddaljen od Novigrada, kjer je otroško letovišče, vikendi, šotori in drugi počitniški objekti raznih slovenskih podjetij. Otroško letovišče v Novigradu so zgradile gorenjske občine. Vsako leto letujejo tu gorenjski predšolski in šolski otroci, predvsem tisti, ki so zdravstveni ogroženi. Sonce, zrak in voda — to 60 trije najboljši zdravniki. Tako se vsaj spominjam, da sem prebral v osnovnošolskem berilu. Vendar pa v Novigradu otroci nimajo samo tega, ampak še marsikaj drugega, kar jih krepi in pomaga pri zdravljenju. Samo — v Novigradu ni vode oziroma bolje povedano, premalo je je. Vsakdo ki je bil na dopustu ali počitnicah v Istri, bo rekel: »Razumljivo. V teh krajih primanjkuje vode« To je res, vendar pa kaže, da bo v prihodnje tudi v Istri vode dovolj. Upravnik otroškega letovišča Lojze Bizjak (ki je, mimogrede povedano, upravnik V letovišču že četrto leto) je povedal, da je vode v poletnih mesecih primanjkovalo že prejšnja leta. Zajetja rek (kolikor jih je) so premajhna, vodovodne cevi pa stare in pretenke. Zato so gorenjske občine že pred dvema letoma dale 10 milijonov S din za izgradnjo dveh dodatnih rezervoarjev za vodo. Takrat so jim tudi obljubili, da bo potem letovišče med sezono imelo dovolj vode. Začelo se je že lani. Najprej rezervoarja nista bila narejena do začetka sezone, kot je bilo dogovorjeno, ampak so enega zgradili šele sredi julija. Tako so bile lani kljub temu še vedno težave zaradi pomanjkanja vode. Letos pa ne, da bi bilo bolje, ampak so se težave začele še prej kot prejšnja leta. »Prvič smo bili 14 ur brez vode 10. junija,« je začel pripovedovati upravnik letovišča. »Podobno je bilo tudi 17. in 24. junija. »Sušni« dnevi pa so trajali od 25. junija do 3. julija. V teh dneh smo bili enkrat kar 42 ur brez vode. Razmere so bile neznosne. Vodo so nain vozili s cisternami. Pomivali in prali smo ponoči. Stranišča smo čistili z morsko vodo. Vse skupaj je bilo že 'ako kritično, da smo se bali epidemij. (V bližini letovišča imajo svoje domove namreč tudi druga podjetja, kjer so bili prav tako brez pitne vode).« Zato so se sestali upravniki domov jn predstavniki delovnih organizacij s predsednikom občinske skupščine in predstavniki vodovodnega podjetja, ki ima svoj sedež v Buzetu. Tu so ugotovili, da vode ne bo oziroma jo bo primanjkovalo, dokler ne bo novega vodovoda. Zaenkrat so uspeli, da so občinske skupščine izdale odredbo o varčevanju z vodo. Tako imajo vodo sedaj trikrat na dan po nekaj ur. »To pa je bolje kot nič. Zdaj smo vsa opravila v letovišču prilagodili temu času,« je povedal upravnik Lojze Bizjak. Takšna rešitev pa je seveda lahko le začasna. Turistov in kampov je namreč vedno več. Zato je na sestanku predsednik občine povedal vsem udeležencem, da bo v Umagu, Bujah, Novigradu in drugih krajih treba zgraditi nov vodovod, za katerega bo treba dobiti okrog pet milijard S din. Približno tri milijarde bo najbrž dala republika Hrvatska, ostalo pa prizadete občine, oziroma delovne organizacije, občan; in počitn:ški domovi. Tako je predvideno, da bi otroško letovišče oziroma vse gorenjske občine morale dati približno deset milijonov S din kredita za 24 let po enoodstotni obrestni meri. Sicer pa bodo končno o tem odločili predstavniki vseh občin, tako gorenjskih kot istrskih. »Da bodo pri tej gradnji sodelovali vsi, se vidi že iz tega. da smo v občini letos povečali ceno za en kubični meter porabljene vode za sto S din. Kubični meter vode stane sedaj pri nas 370 S din. Razen tega pa smo povečali tudi vse ostale dajatve (turistična taksa itd.),« nam je povedal tajnik občine Novigrad, ko smo ga obiskali. Toliko o težavah zaradi pomanjkanja vode, ki pa otrok, kot sem opazil, niso prizadele. Z dobro organizacijo ter prizadevanji uprave letovišča, zdravstvenega in vzgojiteljskega osebja v »sušnih« dneh noben otrok ni zbolel. Nasprotno — otroci so med najinim obiskom brezskrbno lovili zadnje sončne žarke ob morju. Čez dva dni so namreč odpotovali domov, za njimi pa je prišla v Novigrad nova skupina. Pedagoški vodja kolonije tovarišica Kovačeva mi je povedala, da so bili otroci vse tri tedne »zaposleni«. »Umivanje, pospravljanje, razni krožki, kopanje, ob večerih pa razne prireditve — vse to je otroke tako zaposlilo, da ni bilo časa za dolgočasen je.« Morda nam še najbolj prikaže razpoloženje oirok pismo, ki so ga hoteli poslati na naše uredništvo, pa so ga potem izročili kar nama. »Imamo se lepo. Naše živ-ljeaje Je prijelno in brezskrbno. Vsak dan se sončimo in kopamo. V začetku je bilo med nami precej neplavalcev. Ti so se vključili v plavalno šolo in zdaj že kar dobro »brcajo«. Imamo pa tudi razne krožke. Pletemo prtičke, ki jih bomo vzeli j domov za spomin, igramo ' šah in pojemo. Za najmlajše imamo tudi pravljični krožek. Mladi umetniki pa se poskušajo v klesanju plastik« — (Prav res. To je pra-va otroška forma viva.) »Ob večerih pa imamo prireditve in športna tekmovanja. Z najlepšimi željami pozdravljamo vse naše vrstnike in starše pa tudi tiste, ki so nam omogočili tako prijetno letovanje.« Poiskal sem tudi zdravnika kolonije dr. Jakšeta. Povedal mi je, da v vseh treh tednih v koloniji nihče ni huje zbolel in tudi težjih ran ni bilo, raezn zloma ključnice in prsta. »In seveda, prve dni nekaj žgočih rdečih lis od prevelikega občudovanja in izzivanja sončnih žarkov« je zaključil zdravnik Jakše. Od najinega prihoda v Novigrad pa do odhoda iz otroškega letovišča je sonce »prepotovalo« pot od vzhoda do zahoda in še četrt več. Tako je bilo tudi nama naklonjeno lepo vreme. Vendar pa sva plažo posuto s kamenjem in morskimi ježki, tako rekoč samo pogledala. Edino ponoči, ko me je prebudila nevihta, sem se nehote spomnil na sušo in pomanjkanje vode. Menda sta • bila rezervoarja drugo jutro j res bolj polna, j Tako nekako je videti No-; vigrad in otroško letovišče, j kjer vsako leto preživi po-' čitnice veliko gorenjskih i otrok, čeprav je to le droben izsek iz razmer in življe-; nja v tem kraju, sva ugolo-I vila. da je v Novigradu zaenkrat le sonce in zrak (brez pitne vode). Imajo pa otroško formo vivo. A. Žalar Turizem na konju Karikatura Glasa Turizem na psu ne drži. O čal na Bledu. Turizem je na konju (ali pa KONJ — črni sedemletni Hplcanskl žrebec Kruno Je zahrzal pred pisarno turističnega društva Bled. Nestrpno je zakopal a prednjo nogo In ubogljivo mu Je sledila po blejskih ulicah bela sedemletna lipicanka Betalka. Vračala sta se z izleta na grad. TURIZEM — Svetlolasa dvanajstletna Lonka Kalan Iz Ljubljane Je v vlogi turista pokroviteljsko potrepljala Kruna po vratu. Njene noge v jahalnih hlačah in škornjih so rahlo stisnile Krunovo telo. Na Betalki ji je sledU 59-letni Miha Ferčej iz Zasipa. Turizem je na konju! Senzacija! Vsaj lahko bi bila. S fotoreporterjem sva v avtomobilu sledila »konjski druščini«, ki se je mirno pomikala med mercedesi, taunusi, turisti s pipami med zobmi, turistkami v mini krilih .. . Desno od zasipske gostilne zavije poljska pot med kozolci do Ferčejeve domačije. Vhod, okovan s konjsikimi podkvami, izpusti na dvorišču, slike najrazličnejših konj po zunanjih stenah poslopja. Vse to napoveduje, da to ni navadna kmetija. ZASIP 63 Miha nadaljuje • »vojim sinom, 29-letnim Matijem, tradicijo vzgoje jahalnih konj. Pet jih ima. Poleg Kruna in Betalke še štiriletno kobilo Bianko, ki pričakuje naraščaj ter žrebička Bambija (1 leto) in Bliska (2 meseca). Sami čistokrvni Lipicanci. JAHALNA SOLA Ferčej ima v Zasipu svojo jahalno šolo. Za domače goste velja ura jahanja 2500, za tuje pa 3000 dinarjev. Ima celo vrsto svojih (in s tem tudi bleiskih) stalnih bosIov. tem sem se prepri-bi vsaj lahko bil) Razen Lonke je navdušen še nad jahalno spretnostjo 11-letne Manje, hčerke Mateja Bora. Seveda jahajo tudi starejši. Med drugimi je Mihov stalni gost tudi docent ljubljanske medicinske fakultete, bivši državni rekorder v plavanju dr. Draško Vilfan. Precej je inozemcev, ki prihajajo na Bled predvsem zaradi jahanja. Ze pozimi začno prihajati pisma, v katerih bodoči turisti vprašujejo za konje. TEŽAVE. KDO JIH NIMA? Ferčej pravi, da kažejo ljudje, ki se ukvarjajo s turizmom, za to vrsto razvedrila veliko premalo razumevanja. Vzdrževanje konj je drago, poleg tega pa »konj ni stroj«; mogoče ga je jahati le nekaj ur dnevno in s tem ne da veliko zaslužiti. »Občina bi lahko male pomagala. Ne, da pričakujem, da bi mi dali denar. S konji imam veliko izgubo ln bi ml ' morda le L.hko oprostili ne- 1 kaj davkov.« Zakaj ne!? sem si mislil (na žalost samo jaz). Nekaj denarja le pride zaradi tega v blagajne hotelov in s tem tudi na občino. Lahko bi ga prišlo še več. Praksa kaže, da bi bilo tako, če bi le hoteli. DENAR, DENAR Ne, ne nameravam v Fer-čejevem imenu tarnati; le> pogovor se je sukal okoli denarja. — Na koliko cenite Kruna? »To Je težko reči... Ne, o tem ne bi rad govoril.« — Koliko dobite od svoje jahalne šole? »Nič. Imam veliko izgubo, če ne bi bilo zaradi veselja... S tem se pač dajem že od leta 1932.« — Kako ste začeli? »Ker se mi Je mudilo, sem nesel denar na pošto na Bled s konjem. Neka Nemka me Je prosila za konja. Sprva sem se upiral, pa so me pregovorili izvoščki.., Tako se je začelo.« — In danes? »Naredil sem angleško stranišče, še letos bom uredil tuš. Potreboval bi Jahalne obleke za goste. Turistično društvo je sicer nekaj obljubljalo, vendar je vse ostalo pri besedah. Samo zamislite si, kako v nerodnem položaju sem včasih. Neka Rusinja je npr. morala Jahali v krilu. Svoje jahanje Je zaključila s povsem odignjeni-ma nogama. To nI reklama. Če bi imel denar . . .< — Koliko zaslužijo drugi z vašo pomočjo? »Veliko, zelo veliko. Ljudje, ki prihajajo na Bled jahat, pustijo včasih tudi milijone po hotelih, v igralnici. To so pravi bogataši, že samo znamke avtomobilov, ki se ustavljajo pri meni, precej povedo...« NE, PROSIM BREZ AVTO-GRAMA. Lonka me je povabila na ogled žrebička Bambija. »Pridite bliže. Dal vam bo avtogram.« Bambi je sunkovito dvig. nij glavo in zakopal s kopi- Te dni po svetu Ljudje Rdeča gverilska vojna mm V Nigeriji potek/jo srditi boji med četami zvezne vlade in četami oduepljene Biaf-re na področju univerzitetnega mesta Nšuka. O uspehih enih in drugih prihajajo zelo nasprotujoča se poročila. Po poročilih Lagosa naj bi zvezne čete začele obkoljevati celo Enugu, glavno mesto Biaf-re, kar pa radio Biafra odločno zanika. ZDA bodo poslale v Južni Vietnam še 20 do 30 tisoč vojakov. To novico je sporočil po sestanku z Johnsonom ameriški obrambni minister Mc Namara. Tako bodo delno ugodili zahtevi poveljnika ameriških čet v Vietnamu generala VVesimorelanda, ki je zahteval 200.000 vojakov. Prejšni teden je padlo v Vietnamu 282 ameriških vojakov, ranjenih pa je bilo 1170. Neredi v britanski koloniji Honkongu še vedno trajajo. Med zadnjimi neredi in spopadi s policijo sta bila dva demonstranta mrtva 18 pa je bilo ranjenih. Kitajski demonstrant je so korakali po ulicah predmestja, prevračali in zažigali so avtomobile in avtobuse ter obmetavali policijo s kamenji in steklenicami. Britanci so proti demonstrantom prvič uporabili tudi redno vojsko. tom. Lahko mi verjamete, da sem hitro umaknil svojo be-ležnico, pa čeprav je prav Bambi Ferčejev največji up in tudi ponos. Ne, nobenega konjskega Le malokateri latinskoame-riški državi uspe pogledati izpod pokroviteljskega dežnika mogočnega severnega strica Sama. Ce ne upoštevamo Kube, bi lahko našteli le Mehiko in Cile. Kuba predstavlja tistega glavnega upornika, ki povzroča ZDA in diktatorskim latinskoameriškim režimom največ preglavic. Na eni strani je dokazala, da se da živeti brez močnega ameriškega pokrovitelja, na drugi pa je postala središče gverilskih gibanj v ostalih državah tega področja. Večina sestankov latinsko-ameriških držav se suče okoli vprašanja Kube. Kubansko prepričanje, da je mogoče preiti v socializem edino prek oboroženega odpora, je kot Alojz Gradnik Včeraj, 14. julija, ob pol šestih zjutraj je v bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani v petinosemdesetem letu starosti umrl eden izmed največjih slovenskih pesnikov dr. Alojz Gradnik. Čeprav sodi po letih v dobo moderne, se je Gradnik razvil v samoniklega lirika. Motiv njegove poezije je bila največkrat ljubezen do dekleta in do domače pokrajine. Poleg številnih lastnin pesniških zbirk nam je s prevajanjem posredoval tudi najlepša dela svetovne lirike. — m — »avtograma« si ne želim! Da bi ga res ne dobil, sem raje rekel na svidenje Mihi ter vsem prisotnim kar skozi okno avtomobila. P. Čolnar posledica pripeljalo do podpore vsem naprednim gverilskim gibanjem. Čeprav ima največ pritožb čez Castra Venezuela, je zadnje čase čutiti najmočnejši vpliv gverile v Boliviji, kjer je prišlo do odkritega oboroženega upora rudarjev, a v samem La Pazu do stavk velikih dimenzij. Tako kot je zaradi nepopolnih podatkov težko govoriti o vlogi Kube, je težko tudi govoriti o uporu samem. KP Kube je izdala deklaracijo, v kateri pojasnjuje ozadje upora v »pokolu rudarjev in drugih delavcev, naraščanju vojske brezposelnih, agresiji na ljudsko gospodarstvo, omejevanju zaslužka delavcev, povečanju življenjskih stroškov, sistematičnem zatiranju sindikalnih svoboščin in pravic dr- žavljanov, lakoti, revščini in nasilju, s katerim hočejo potlačiti ljudsko nezadovoljstvo.« Ob koncu svoje deklaracije poziva komunistična partija na »akcijo in boj najširših ljudskih množic«. Zadnji podatki kažejo, da bo morda v Boliviji res p: * šlo do skupne akcije. Strmoglavljeni predsednik Paz Estenssoro in podpredsednik Juan Lechin sta namreč začela ustanavljati »ljudsko fronto« proti diktatorskemu režimu generala Barrientosa, ki po nekaterih vesteh nima niti v najvišjih vojaških voditeljih vse potrebne zaslombe (na drugi strani pa se zopet govori, da namerava postaviti vojaško vlado). Niti približno ni mogoče predvidevati razvoja dogodkov tako v Boliviji kot tudi v ostalih diktatorskih režimih Latinske Amerike, vendar se je pokazalo, da gverila nelu-te sama sodeluje z najreak-cionarnejšimi elementi liga področja. Vojaški šefi držav se namreč močno zav/emajo za ustanovitev skupnih vojaških sil, ki naj bi varovale »infiltracijo iz Kube«, v praksi pa bi brez dvoma posegle v notranje zadeve ogroženih vojaških režimov. Medtem ko jc naprednim državam uspevalo doslej takšne zahteve odklanjati, pa s pojavljanjem »rdeče gverilske vojne« vse bolj izgubljajo iz rok argumente ter je na ta način vse bolj mogoča resnična »viet-namizacija« Latinske Amerike, do česar bi takšne sile prej ali slej brez dvoma pripeljale. P. Čolnar in dogodki Zdravstveni dom Kranj brez denarja Blokiran žiro račun zdravstvenega sklada KZSZ Kranj — Informacija o nastalem položaju na sestanku zbora delovne skupnosti ZD Kranj MIHA IN KRUNO — Miha Ferčaj in žrebec Kruno sta ponosna drug na drugega. Miha rad pokaže svojega ljubljenca, Kruno pa je tudi ponosen na gospodarja, ki ravna z njim kar se da dobro. — Poto F. Perdan Kranj, 14. julija — Ob 1 19. uri se je na zahtevo direktorja ZD Kranj dr. Goraz-da Zavrnika sešel zbor de-hn-ne skupnosti ZD Kranj, ki je poslušal direktorjevo informacijo o položaju, ki je nastal ob blokadi žiro računa zdravstvenega sklada Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj. Ker dotok denarja v sklad zdravstvenega zavarovanja ni potekal v skladu s predvidevanji, je v polletju imel sklad 434 milijonov starih dinarjev izgube. Ker je KZSZ doslej redno nakazoval denar zdravstvenim ustanovam na Gorenjskem in je na ta način zanemarjal plačila za usluge zavodom izven svojega območja, so prizadeti zahtevali od službe družbenega knjigovodstva ustrezne ukrepe. Ti ukrepi so v blokiranju žiro računa. Danes zdravstveni delavci v Kranju niso vedeli, ali bodo prejeli, mesečne dohodke ali ne. Končno jim je le uspelo dobiti 40 milijonov starih dinarjev posojila. S tem je problem rešen le za en mesec. Jasno je, da je položaj prerasel gorenjske in tudi slovenske okvire. Kljub varčevanju (zdravniki v Kranju imajo npr. nadure plačane kot redne ure, od leta 19G5 so zmanjšali število zaposlenih za 38, itd.) se je pokazalo, da ima nerealno planiranje porasta poprečnih osebnih dohodkov in s tem v zvezi zmanjševanje stopnje prispevka v sklad zdravstvenega varstva hude posledice v zdravstveni službi. Zaradi nastalega položaja je Komunalni zavod za socialno varstvo sklical sejo izvršilnega odbora, vendar je za sedaj jasno le to, da bodo zdravstveni delavci najverjet- neje prejemali svoje osebna dohodke 5 do 7 dni kasneje. Podrobneje o nastalem položaju bomo še poročali. P. Čolnar Iz slovenskih zamejskih časopisov MATAJUR V nedejo, 11. junija, je bil v Trstu 17. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze. 83 zbranih delegatov iz 27 prosvetnih društev s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije (skupno je 36 društev) je potrdilo združitev Slovenske zveze in Slovensko hrvatske ljudske prosvete v enotno Slovensko prosvetno zvezo. NAS TEDNIK Revija Siemens Mitteilun-gen, ki jo izdaja nemški koncem Siemens, je posvetila v eni izmed novejših številk vso zadnjo stran ovitka slovenskemu ornamentu, večinoma reprodukcijam nekaterih motivov slovenskih ljudskih ornamentov v tribarv-nem tisku. V soboto, 1. julija, je v Po-rečah zasedal mednarodni komite za prometne zveze alpskih dežel. Navzoči so bili zastopniki Avstrije, Jugoslavije in Zahodne Nemčije, italijanska delegacija pa se zaradi prepovedi iz Rima zasedanja ni udeležila. Dele- gacije so soglašale, da prednost pri gradnji avtocest v vzhodnem območju Alp zasluži avtocesta čez Visoke Ture. SLOVENSKI VESTNIK V Ljubljani je bilo v začetku julija zasedanje predstavnikov združenja elektrarn Avstrije, Jugoslavije in Italije. Obravnavali so vsa vprašanja, povezana z gradnjo krožnega elektrovoda 220 kV, ki bo speljan od .Sela v občini St. Peter na Va-šinjah prek Celja in Ljubljane do Benetk in od tam do> LIENZA na Vzhodnem Tirolskem. S tem daljnovodom bosta Jugoslavija in Italija priključeni na električno omrežje zahodnoevropskih držav unije za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije UCPTE. Ajdo že sejejo Na poljih od Radovljico do Žirovnice so te dni poželi ječmen. Njive so preorali in na njih posejali ajdo, ki j« drugi pridelek na isti njivi. Ce bo vreme ugodno, bo ajda začela cveteli okrog 15. avgusta .Takrat bodo iz krajev, kjer ajde ni, pripeljali na pašo čebele. bo gorenjski Besnica (Nadaljevanje ROMANJA Kmečke žene včasih* težko del; doma, na polju, otlO to je bilo vzrok bile nikdar prosU • bilo praznika. Ed i drilo v njihovem i ■> bila razna romanja vsaj malo odtrgal« čih skrbi in dela. V prejšnji ljudje še niso vanj v današnje besede na morju,' in drugje. Človeku naravi, da rad potu'1 vidi nekaj novega, včasih hodili na poti, romali so, kot rekli. Ta romanja5 že zelo izginila * spremenila,- iz mc4 let pa se še spomin!' so romali naši pre* Najimenitnejša 6 božja pot v prejšt letju je bila na' Brezje so začeli ' številu obiskovati & stoletju. Ko sem približno deset let z mamo, bratom irf Kotiček za gorenjske humoriste Treba se bo naučit pleh pregriznt Ta teden, k j blo le spet mal lepga uremena, sem šla na špancir (se lastop de po taft), le zgodi dapodne, k pol h podnet tak suparn rata, de Se sopst na morm več. K takle ferčim ke okol pa firbca pasem, pa pokukam tam pa ke u kešna kanclija al pa u kešn virštat pa Ster-cuna, kar naenkrat zagledam u en kanclij enga mal bel ttarga mulakarja, kak ren-tat, pa upije de sa moje re-oetnice od strahu kar obstale. Pa m pade u glava, de se j idej tud u naših kanclijah lačela ornga pa, de j prou, Ce se kešnga mal nazja. Dve/s/ let j blo več ket preveč, zdej pa, če na gre dergač i pa treba tud zarjut. K tist molaker le ni tou nehat rentačt pa sam n ke po cimru šterlincat, j moj Hrbc premagu strah, pa bzzz ke na okn u en pušlc rož, pa nata vila skrita pa varna oprezjem, kuga se j nardil, pa ke j tist, k j tak upetje pa togota zaslužil. Fiks lau-dan, mož j biu u kanclij sam, pa use j tak kazal, de se spraula h male, pa de mu bo Se edn pomagu. Neki kruhu podobnga j blo tam na miz, pa ena taka ozka pa mal bel douga plehnata, kar jletn po-malana škatlca, k se j bel gvišn reče »prekleta konzerva«, saj tist možak j je tak reku, k ja j u rok deržu. Nek GLAS * 10. STRAN tam okol j mogla bit še ena »ferdamana stacuna«, pa ja nkaker nism mogla zagledat, poklicu pa ja j ta za maka unet guspod večkat. Tanejbel mu j biu pa na pot »usran kluč: Bel ket sm tuhtala, kak gre use to trojnu ukap, men sm vedla. Pol sa se pa udperle urata, pa j stopu not en pobč, k j temu možu dau neki tnga drobila, možakar ga j pa prašu, če j pozabu rečt za tist kluč k konzerve odpira. Fant mu j povedu, de maja u Lok sam tiste kluče k režija, takih za ta ozke konzerve, k se pleh navije nane, pa le del cajta ne. Pol me tist mol ni več zani-mu, sm pa šla cajt preganat ke na ene ne tak stare caj-tnge, k sale u smeteh ležale, tok se j pa še vidi puhštabu, de sm pokunštatirala, de j pisal, kak j naša Stacunarija od dneva do dnevt bel fajn pa zauber, de greja cene dol, pa de Stacuna sam od popusta pa razprodaje Ivi, na en bog kluč pa le Se nism mogla pozab t, gruntala sm pa tud, kdo j mogu tiste cajtnge k j tak jest pisal na neh kar u smeti veržt. Take jest besede vander niša za u smeti, zarad enga nožička al pa klučka pa tud še ni rečen, de cajtnge laleja. Ce b tistga lumpa, k take jest cajtnge u smeti meče, najdla, ga kar pičm. OSA 100 dolarjev za loški muzej Te dni so v muzeju v Škofji Loki prejeli podporo 100 dolarjev, ki jo je poslal dr. Frank J. Kern, slovenski rojak iz Minesote v ZDA. K čeku je priložil tudi pismo, v katerem sporoča, da rad bere Loške razglede, da se pozna z več loškimi rojaki in da se zanima za muzeje. Pismu je priložil tudi fotokopijo izrezka iz revije Award Winners. Tu lahko Najstarejši gasilski dom Tam, kjer imajo danes v Bohinjski Bistrici pri Skalov-čanu drvarnico, je bil nekoč gasilski dom. Ta je bil po mnenju zgodovinarjev najstarejši gasilski dom na Gorenjskem. Ustanovili so ga fuži-n&rji, ki so tu talili železovo rudo. V domu bo imeli ročno brizgamo, ki jo sedaj hranijo v jeseniškem železarskem muzeju. bb razberemo, da je dr. Frank Kern izdal prvi slovensko-angleški slovar v 6000 izvodih, ki so bili takoj razprodani. Ukvarja se tudi z medicino. Svoja opažanja pri zdravljenju bolezni v glavi je objavil celo v nekem avstralskem medicinskem časopisu. Za to delo ga je honoriral City council v Clevelandu. Izdal je tudi Spomine, v katerih govori o Ljubljani, kakršna je bila leta 1937. -m- Edini primerek parizarja V Loškem muzeju imajo edini primerek parizarja, voza, ki ga je izdelala velika firma Francesko Parisi v Milanu. Po njej je voz dobil tudi ime. Pred nekaj dnevi so prejeli pismo, v katerem se ta firma zanima za pari-zar, ki ga je izdelala, nima pa v svojem muzeju nobenega primerka in prosi za njegovo fotografijo. — m — Miha Klinar: Mesta, ceste' rs Obrtnik Ljubljana Poslovalnica Kranj — Koroška cesta obvešča cenjene potrošnike, da prodajamo v nali poslovalnici po znižanih cenah: — molke obleke od 200 — do 300.- N din — molke hlače od 35.— do 80.— N din Prodajamo tudi vso ostalo moško In ionsko konfekcijo. — Izkoristite ugoden nakup — Za obisk se priporočamo. Domo III. DEL »Še pripoveduj, mama,« sliši Stefi In štivčeva pripoveduje: »Bilo je v tistih starih težkih čas kakor so današnji. Ljudje so bili nesrečni kakor danes. Vladali so jin vladarji. V strahu za svojo oblast da bi jim kdo ne iztrgal oblasti. Cd imeli zaupanja. Sleherni, kdor je rek< tepla nesrečne ljudi, jim je bil sum v globoko ječo, kamor ne prisije no Ljudje so se ječe bali in so mc ljudje, ki pred krivicami ne morejo1 srce. In med takimi ljudmi je bil t\f o svoji revščini, ki si jo je naložil i kar občutijo najbolj ubogi in najbol In ko je potoval iz dežele v dežt' popotni pevec spoznal, da so zla, ki f in tisti, ki vladarjem pomagajo vlada je tudi, da je nesrečnih in ubogih lju vladarjev in tistih, ki vladarjem pom podložnike. Rekel si je: Ko bi odpra darji in tisti, ki vladarjem pomagaj* ljudje lahko srečno zaživeli. In kakor je rekel, tako je govoril iz mesta v mesto, iz dežele v deželo, ljudi in jih bodril, naj ne obupajo. Svetloba je močnejša kakor tema Tema ni nikoli tako temna, da poditi Dobro je močnejše od zla, ker v kje skriva svoje korenine In če veš za korenine, lahko Sko In če izruvaš korenine zla do ir nikoli več pognati Covek trpi. Trpljenje ga opozarji Odstranite vezi nasilja, odstranite Turistične BOHINJ — V Bohinju so zasedeni hoteli Zlatorog, Triglav, Stane Žagar in Mladinski dom. Nekaj prostih postelj pa je še v hotelih Jezero, Bellevue in Pod Voglom, V hotelu na Voglu, v obeh brunaricah in pri zasebnikih je dovolj prostora. Prireditve v prihodnjih dneh 0 V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja orheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akademskega kiparja Lojzeta Doli-narja in slikarja Petra Jo-vanoviča iz Zetine v Poljanski dolini. V Prešernovi hiši pa si razen memorialnega muzeja lahko ogledate še razstavo olj akademskih slikark Irine Rakovskv-Kralje-ve, Ane Hladnik-Guštinove in akademske slikarke Jelke Šubert-Richmanove. ■ % V soboto, 15. julija: ob 20.30 uri bo turistično društvo v Bohinju priredilo vasovanje pod skalco. Na Bledu bo v soboto in nedeljo na športnem stadionu mednarodni jahalni turnir. V Begunjah pa bo zvečer velika veselica pri Jožovcu., na kateri bo igral kvintet bratov Avsenik. • V torek, 18. julija: ob 19.30 uri bo v Škofji Loki promenadni koncert. • V sredo, 19. julija: ob 20. uri bo na Jesenicah nastopil ansambel URPIN iz ČSSR in prikazal čehoslova-Sko folkloro. • V nedeljo, 16. julija: ob 11. uri bo v Bohinju Kmečka ohcet. • V soboto 22. julija: ob 18. uri bo Turistično društvo Sorica priredilo v Sorici pred hišo Ivana Groharja proslavo ob 100-letnici rojstva slikarja Ivana Groharja. Društvo vabi, da se proslave udeleži čim več ljudi. Proslava bo hkrati tudi svečan začetek Groharjeve slikarske kolonije. Prijave za prevoz v So-rico sprejemata poslovalnici Transturista v Ljubljani in Škofji Loki, Turistični biro v škofji Loki in Turistična društva Rateče, Selca ter Železniki. informacije Dom na Komni ima dovolj prostih ležišč. BLED — Dovolj prostora je pri zasebnikih in v počitniških domovih, nekaj pa še po vseh hotelih in v kampin-gu v Zaki. KRANJSKA GORA — V Kranjski gori, Podkorenu in Gozdu Martuljku je še dovolj prostih postelj. Tudi v koči na Krnici in v vseh planinskih kočah na Vršiču je dovolj prostora. V Ratečah je prostor pri vseh zasebnikih, samo gostišče Moj mir bo čez nedeljo zasedeno. JESENICE — Na Jesenicah, v Domu pod Golico, na Črnem vrhu in pri zasebnikih v okolici je dovolj porstora. Vreme Vremenska slika: zahodnim Alpam se počasi približuje nevihtna fronta. Za njo se nad zahodno Evropo ponovno krepi področje visokega zračnega pritiska, zato bo vpliv omenjne nevihtne fronte v naših krajih kratkotrajen. Napoved za soboto in nedeljo: pretežno sončno, v popoldanskem času nevihte. Najvišje dnevne temperature do 30 stopinj Celzija. Temperature včeraj (v petek) ob 13. uri: Brnik 29, Planica 27, Jezersko 26, Kredarica 12, Ljubljana 30, temperatura morja v koprskem zalivu 22 stopinj Celzija. Temperatura Blejskega jezera 21 stopinj C. Napoved vremena za naslednje dni: v začetku prihodnjega tedna je pričakovati lepo vreme. Ljubljana: ZŽTP Transportno podjetje Ljubljana obvešča potnike, da vozi vsako soboto, nedeljo in praznik do 10. 9. na relaciji Ljubljana-Opatija-Reka poseben kopalni vlak Opatija-eks-pres z odhodom iz Ljubljane ob 7.10 in s povratkom iz Reke ob 18.43. Cena povratne vozovnice 15,00 N din, sedež v vlaku zagotovljen. Vabimo vse, ki želijo hitro, udobno in poceni potovati na morje, da potujejo z vlakom Opatija-ekspres. BEGUNJE NA GORENJSKEM — V Begunjah in okolici je dovolj prostora razen v penzionu Vila Mir v Zapužah. TRŽIČ - V Tržiču, Pod-Ijubelju, na Ljubelju, Zeleni- Naročniki Glasa! Ce želite popotnega spremljevalca, dobrega obveščevalca o vseh novicah v domačem kraju za čas vašega dopusta, potem to sporočite upravi Glasa. Uprava bo namreč poskrbela, da boste redno prejemali list na vaš začasni naslov kjerkoli boste letovali. V sporočilu nam javite stari in novi naslov in čas bivanja. --,_i cl, Kofcah in pod StoržiČem je dovolj prostora. Dovolj prostih ležišč je tudi v koči na Dobrči in v planinski koči na Kriški gori. KRANJ — Zasedena sta oba hotela, dovolj prostora pa je pri zasebnikih, v hotelu na Šmarjetni gori, pri zasebnikih v Naklem in na Krvavcu. V Preddvoru je pri zasebnikih dovolj prostora, hotel Grad Hrib pa je zaseden. Tudi v Domu na Jezerskem in pri zasebnikih je dovolj prostora, le češka koča je zasedena. ŠKOFJA LOKA — V Škofji Loki, na Lubniku, v Loški koči na Starem vrhu in pri zasebnikih v Retečah je do-voLj prostora. V Selški in Poljanski dolini je dovolj prostih postelj. Na Soriški planini je v Litostrojski koči tudi še prostor.. Vabijo vas in se priporočajo: Na Višarjih — Lussarl / Oitzinger Albin | (prvi paviljon levo) 1 spominki vseh vrst, prenos čišča in izbrane pijače Kandutsch Maria j (zadnji paviljon desno) ] gostilna, bar, spominki S hišne terase prelep razgled na Julijce KRIZE Gostilna pri Benku Gorše Stane — telefon 71-391 domača jedila in izbrane pijače # Vsi nadomestni deli za kolesa, mopede, rolerje In motorna kolesa # Puch # šivalni stroji 0 Delavnica Hans Waschnig Klagenfurt — Celovec, St. Rupiechterstrasse zraven avtobusne postaje in na Neuer Platz (okrajno glavarstvo) Ce kupujete dobro, kupujete pri Tomsche Velika izbira, nizke cene Trgovina TOMSCHE Villach — Beljak Ce je moderno, potem Seharsehon Vaša modna hiša na Koroškem Villach —- Beljak, Klagenfurt — Celovec - kupujte poceni - kupujte pri SANONIG VILLACH, AM SAMONIG - bCK Velika izbira — najnižje cene mm Walter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Beljak W Hauptplatz 11 Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce LODRON Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri Varčujtc denar! Kupite tudi v originalna angleška blaga pri uvozniku lahki kamgarni za pomlad in poletje moher-tropikal Ash 238 modni kamgarni Ash 298 fresko za voznike avtomobilov v vseh modnih barvah Ash 298 Skrube Trgovina s suknom Villach — Beljak, Rathaus BRAUN — SIXTANT električni brivski aparat Klagenfurt — Celovec Velika trgovina vsakogar tisikUaf, Villach — Beljak podružnica Radentheln Trgovina, ki ima vse: vodovodna instalacija, instalacija za centralno kurjavo, pomivalniki (švedsko jeklo), oprema za WC, oprema za kopalnice Vse za družino! # Vse za poljedelstvo, trgovino, obrt in industrijo # Plačljivo v dinarjih Ure in okraski AncaiUcc URAR Klagenfurt — Celovec Paulitschgasse 9 Popravljalnica — Kupujem in zamenjujem zlatnino in srebrnino Vsi rezervni deli za PUCH — mopede, rolerje in motorna kolesa, vsi rezervni deli za FIAT, moderna delavnica. Postrežemo tudi v slovenščini. F. Rutter Villach — Beljak Italienerstrasse 22 Peraustrasse 18 Majhna gostilna za vse ljudi Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh Ob gostilni trgovina. Slučajna menjava dinarjev. Govorimo slovensko. Vse gramofonske plošče In glasbeni instrumenti v trgovini z glasbili Hergeth Klagenfurt — Celovec Burggasse 23 Postrežemo tudi v slovenščini Novi in rabljeni poljedelski stroji in traktorji, jeklene blagajne, naprave za banke Hans Wernig Blagajne in stroji Paulitschgasse 8 Klagenfurt — Celovec Postrežemo vas v slovenščini. Stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Villach—-Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Če hočete biti na tekočem o najnovejši modi, obiščite največjo trgovsko hišo na Kot vedno Koroškem. Vsak obisk se izplača. kakovostno in poceni 5 41 SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO Titova 38 in Miklošičeva 34 Prirejamo izlete v tuzemstvo ln Inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. Hotel Slon Ljubljana, Titova 10 Telefon 20-641 20-645, pp 33 Hotel der A-Kategorie im strengen Stadtzentrum. Klassische Restauration mit erstklassiger interna-tionalen Kiiche und die bekannte einheimische Re-Btauration »KLET SLON« (Keller d. H. SLON) mit elovvenischen und jugoslawischen Spežialitaten. — BAR mit einem internationalen Artistenprogramm. Eigenes Caffeehaus mit Musik und eigener Laub-garten. Klubraume fiir Konferenzen, Empfange, Cocktailparties und ein Saal fiir Bankette. Wech-selstube im Haus. Das Hotelpersonal beherrscht alle Weltsprachen. Fiir den Besuch empfiehlt sich das Kollektiv des HOTEL SLON. Športhotel Pokljuka Albergo sportivo »P0-KLJUKA« (1250 m) 16 chi-lometri da Bled — Aperto tutto 1'anno — accessibile con ogni mezzo — Escur-sioni — Giacigli comodi — Servizio inappuntabile 1250 m/m — von Bled ent-fernt 16 km — das ganze Jahr geoffnet — erreich-bar mit allen Fahrzeugen — Ausflugmoglichkeiten — komforte Zimmer *und vorziigliche Verpflegung Gostilna pri Kunstlju ANTON STIHERLE, Radovljica, Telefon 70 178 Priznana domača in tuja kuhinja. Solidna postrežba, lep vrt. Točimo pristna domača vina. Se priporočamo. BOSCH Oprema za stanovanje, hladilniki, gospodinjske potrebščine, radio Blaupunkt, baterije za avtomobile Villach — Beljak BOSCH Nikolaigasse 24 ^DIENSTj Telefon 4573 Ing, Peter Laggner Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za vsakogar Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljal ni ca poceni in hitro Vi invitiamo di visitare ii piu grande magazzino a Slovenija vis a-vis dell'albergo Slon che vi offre: Pianterreno Valigie di cuoio, borsa da viaggio, tasche, ne-cessaires Borsettt in pelle per signore Guanti di cuoio per signore e signori Porte monnaies ir pelle, etuis, cingue Secondo piano Confezion' maschile in pelle (soprabiti, man telk, gileis, abiti) Confezione in pelle per donne (taillers, soprabiti, gonne, mantelli) Negozio speciaiizzato per la vendita della confezione: Konfekcija Elita Ljubljana, Čopova 7 Modelli nuovissimi — colori moderni — pei ogni gusto — scelta libera Nel pianterreno proprio cambio valute 10% sconto ai acguisti in valuta estera Gorenjska kreditna banka Kranj Menjalnica Bureau de change Cambio valute Exchange office VVechselstube Kranj, c. JLA 4 Jesenice, m. Tita 20 Radovljica, Gorenjska c. 16 škof ja Loka, Šolska c. 6 Tržič, Trg svobode 1 db Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Postreženi boste z dobro kapljico in hrano. Izkoristite tudi zimsko sezono in nas obiščite v brunarici Tiha dolina na Krvavcu Ure — okraski — prstani Fleischhacker Villach — Beljak Nikolaiplatz Al vostro arrivo nella Slovenia, non dimenticate a visitare la vecchia citto Kamnik con il suo idille circondano alpino Con i prezzi piu bassi \i offriatno nel nostri negori i prodotti di cuoio e della pelle, nonche la merce tecnica di butte le qualita, confezioni da bambini, dame e da uomo, maglierie e biancheria, prodotti di porcellana, vetro e crlstallo ed altre qualita di merce nella scelta piii doviziosa Al pagamento con le divise estere sconto 10 % Ci raccomandiamo cortesemente per la copiosa visita! f Velepapirnica Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41 36 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin # Ves pribor za tehnično risanje 8G Simon Prescheren Tarvisio — Trbiž (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah: 0 pralne stroje # gorilnike na mazut # peči za centralno kurjavo 9 svetila — kolesa — otroške vozičke # keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Povijana na otoku Pagu vabi Ste se že odločili, kje boste preživeli počitnice? Ce se še niste in če želite letovati na morju, če si želite miru in sonca in vode, južnega sadja in dobrega vina, če imate radi prijazne kraje in prijazne ljudi, potem se odločite za vasico Povijana na otoku Pagu, 14 km od mesta Paga. Tja vas vabi turistično društvo Povijana, ki vam zagotavlja, da boste za 2600 S din na dan (pred sezono i o po njej je cena penziona samo 2500 S din) preživeli počitnice res tako, kot si želite: v miru, ob dobri hrani, v privatnih sobah pri prijaznih Dalmatincih, na peščeni plaži z mivko in morjem, ki postopoma postaja globlje, ob pristnem domačem dalmatinskem vinu, ki ga pri privatnikih dobite po 300 din Za liter, ob prijetni glasbi zvečer, ko boste po večerji posedeli v restavraciji. Povijana je manjši, manj znani kraj z lepimi vinogradi, s figovimi nasadi in z dobro oskrbovanim poljem, na katerem raste vse, kar si boste zaželeli na počitnicah: lubenice, dinje, grozdje, paradižnik, paprike, zelje, krompir ... Vse to boste lahko kupovali neposredno pri kmetih — lastnikih, pri katerih boste stanovali. Sobe so čiste In lepo opremljene, hranite pa se lahko v restavraciji, ki je tudi v privatnih rokah. Dnevi so vroči, noči pa ravno pravšnje, da se dobro spi. Ne bojte se, lahko se boste sončili in kopali, zakaj redke dneve s slabim vremenom ln dežjem kaj hitro prežene sonce; pravijo, da je pravilo, da se nevihta v enem dnevu razdivja in potem je spet lepo. Ce se boste odločili za ta lep, manj znan košček naše domovine, kjer se boste zares odpočili, se lahko odločite za prevoz z osebnim avtomobilom ali z avtobusom. Z osebnim avtomobilom se peljite do Karlobaga, potem s trajektom do mesta Paga na Istoimenskem otoku ln nato še 14 km po cesti do Povijane. Z avtobusom pa je najprimernejše, da odpotuje-te zvečer ob 19,15 iz Ljubljane, ob pol štirih zjutraj pridete v Zadar, ob petih pa že odpelje ladja v Povijano, kjer boste ob pol osmi uri zjutraj. Iz Zadra v Povijano vozi ladja dvakrat na teden, in sicer v torkih in četrtkih; iz Ljubljane morate torej odpotovati v ponedeljek ali v sredo zvečer. Ce se še niste odločili, kje boste letovali, se odločite za Povijano. Ne bo vam žal! Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju Specialna delavnica za vozila FIAT — originalni nadomestni deli — oprema — garaže ALPI Nino de Martiis Tarvisio — Trbiž Via Roma 15, telefon 2036 • Abarth — glušntki za najrazličnejše znamke avtomobilov • Pirelli, Michelin in Ceat avtomobilski plašči • Magneti Marelli — servis, baterije in rezervni deli Jože Madotto Laghi — Fužine galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas ln prepričajte se o kakovosti Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajts v našem bifeju Tatjana Panjek Trieste — Trst Via Mazzini 7, telefon 37-636 Bogata zaloga tapetnega papirja Postregli vas bomo v slovenščini ln vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Priporočamo se za obisk. s. p. A. A. Rejna Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje Sprejemamo dinarje FIAT zaneti i a porfiri COMM1SSIONARIA Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trieste — Trst Via F. Severo 30, telefon 36-154 — 68-120 Zastopstvo za originalne rezervne dele za notranje tržišče in izvoz v Jugoslavijo Brunelli & C. T rst, Ul. Donizetti 1 (prva ulica levo od Stande vhod ul. Battisti) Telefon 28922/23 A. Schojer Camporosso — Žabnica # Trgovina: bogata izbira prehrambenih artiklov, kožne in ostale galanterije, pregrinjala, steklenina in spominki vseh vrst. Desertna in ostala vina. fBar Tujske sobe Za obisk se priporočamo. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. ta ljudje • gorenjski kraji ln ljudje • ~,re^\l kraji ln ljudje • gorenjski kraji ln ljudje • gorenjski kraji in ljudje d 60 do 70 leti (5) korale Delo — vse niso &rije ni ' razve-e^ju so ^ so se 1 more-d^njega Mletjih lU leto-^c>menu l^ninah >a je v cta rad -^to so e božje ;o temu 1 danes §o se *h.ladih kako °Vens«ka ^ sto- išarjah. Večjem e v tem >U star s^rn šel *stro na Višarje. Ta pot mi je še danes v spominu kot eden izmed najlepših dogodkov v mojem življenju. Dan pred velikim šmarnom (15. avgusta) smo se peljali z vlakom iz Podnarta do Trbiža. Ko sem si iz vlaka ogledoval naše lepe Karavanke in Julijce, je bilo to zame res posebno doživetje. Peljali smo se skozi Jesenice in na Hru-šici smo videli velike kupe kamenja. Takrat so delali predor skozi Karavanke, medtem ko železnice proti Bohinju še niso začeli graditi. Predor so delali 7 let, ostalo železnico pa 2 leti. V Trbižu smo izstopili in peš nadaljevali pot. Do Vi-šarij je bilo pet ur hoda. Navada je bila, da je vsak romar nesel poleno na vrh — za pokoro. Ko smo šli v hrib, je bilo ob poti veliko polen. Vsak romar je namreč nekaj časa nesel poleno, ko se je utrudil, ga je pustil ob poti, potem, ko se je malce odpočil, pa je vzel drugega in ga nesel na vrh. Ker je bilo romarjev veliko, so tako znosili dosti polen na vrh Višarij, kjer ni več gozda. Največ koristi od tega so imeli gostilničarji na Višar-jah, ker jim ni bilo treba plačati dragega prevoza drv. Proti večeru smo prišli na vrh. Spali smo kar na tleh v cerkvi. Romarjev je bilo več tisoč. Ko se je začelo daniti, sem se izmuznil iz cerkve in užival ob čudovitem razgledu z Višarij. Zame je bilo to romanje zanimivo še posebno zato, ker so bili med romarji tudi Furlani in Nemci, največ pa je bilo seveda Slovencev. Ko smo se vračali, smo pri nekem kmetu pod Višarjami kupili ovčji sir za očeta; želel je, da mu ga prinesemo. Na božja pota so hodili ljudje včasih v razne kraje; takšna je bila tradicija. Naj- več so hodile na romanja žene. šle so na Krko na Dolenjskem, na Limba rsko goro, v Velesovo, Crngrob, na šmarno goro, v Dravlje, v Ljubno, največ pa na Brezje, ki so se v mojih mladih letih začele razvijati v največjo slovensko božjo pot. Tudi na bližnjem Joštu je bila romarska cerkev, vendar Bes-ničani to niso računali za božjo pot, češ da je preblizu. Kmečkim ženam so bila takšna romanja edino razvedrilo. O tistem, kar so doživele na teh poteh, so si potem pripovedovale, kadar so skupaj plele proso, repo, korenje in pri drugih skupnih delih. France Kozjek Šenčur-vas ob potoku Dva bistvena činitelja sta vodila naše prednike, ko so se odločali, kje bodo postavili hišo in gospodarska poslopja, kje se bodo naselili: voda in primerna zemljišča za obdelovanje. Vasi so nastajale tam, kjer je bila v bližini voda, vendar nikdar sredi obdelovalnih zemljišč, ampak vedno ob njih, zakaj najbolj rodovitne zemlje je bilo škoda za postavitev hiš. Šenčur in Srednja vas pri Šenčurju sta značilni ravninski vasi (ravninski za gorenjske pojme seveda), ki sta nastali ob tekoči vodi, ob potoku. Medtem ko je Srednja vas nekdanjo podobo v znatni meri še obdržala, saj skozi vas potok še vedno teče (in pod vasjo ponikne), pa 6e je Šenčur zelo spremenil. Namesto potoka gre skozi ves zgornji del vasi široka cesta z drevoredom ob straneh, ob njej pa so nanizane hiše še prav tako kot včasih, ko je tod še žuborel potok. Ob potoku so bili včasih na obeh sitraneh visoki kostanji, za njimi na obeh straneh poti in potem hiše, postavljene za cesto (s podolžno stranjo ob cesti) ali po dolgem. — Glavna pot za ves promet je bila na desni strani potoka (na zahodni strani); tej so rekli po ta velk pvat. Na levem bregu je bila manjša pot, ki ni služila za tranzitni promet, ampak le za hiše na tisti strani; tej so rekli po ta mal pvat. Pod kostanji pred hišami so bile klopice, skoraj vsaka hiša je imela svojo. Na njih so sedeli v nedeljah in praznikih popoldne pa zvečer po končanem delu, hodili so na obiske drug k drugemu itd. Čez potok so bile lesene brvi, z vozovi pa so vozili kar čez graben, po vodi, ki ni bila globoka. Vodo iz potoka so uporabljali za vse: za pitje, kuha- [J razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestj* • Miha Klinar: Mesta, eeste in razcestja nje, za živino, za pranje itd. Potok, ki je tekel skozi lužo sredi vasi in poniknil na fa-rovškem in Levčevem travniku pod vasjo, je usahnil le poleti ob največji vročini. Takrat in pa pozimi, ko je zamrznil, so vodo s sodovi in voli vozili iz Srednje vasi, z Luž, Visokega in celo iz Predosclj. S seboj so morali imeti korc in lij (lijak), da so jo naložili. To je bilo naporno in zamudno delo. Vodovod so dobili leta 1909. Vsaka hiša je imela na potoku svojo kotvo, zajezeno in obloženo z lesom, dolgo približno 2 metra in poldrugi meter široko, skozi katero je tekla voda. V njih so gospodinje prale perilo, tja so hodile po vodo itd. Nekatere vuže pa so bile tudi večje, tudi po 8 m dolge. V kotve in k večji luži sredi vasi (kjer so tudi prale perilo) so gospodinje nosile perilo na glavi s posebnimi plohi, imenovanimi perilnik (perivnk). Zdaj povsod perejo perilo doma. A. Triler Miha Klinar: Mesta, vina 44 "°ka Štivčeve. tfežjih in še bolj žalostnih, l* nesrečni, še mnogo bolj J,Novi, krivični in krvoločni s*feherni trenutek trepetali, ^ svojih podložnikov niso 'atho besedo o krivici, ki je so ga zgrabili in vrgli .Sončni žarek. n*\ A med ljudmi so tudi °Vgati, ker jih k temu sili j^feki ubogi pevec. Ni tožil • da bi lahko občutil vse, prečni ljudje. L *z kraja v kraj, je ubogi j*Vijo ljudje, krivi vladarji zatirati ljudi. A spoznal f*^. svetu mnogo več kakor p* vladati in zatirati uboge ,.^lo, ki ga povzročajo vla-^dati in zatirati ljudi, bi Je potoval iz kraja v kraj, .Svojo pesmijo vzpodbujal Jim je: svetloba ne mogla pre- * zlo opozarja nase ljudi, *b rastlino izruvaš Rastlina zla ne bo mogla kaj ni, kaj krivica Tezi nasilja ^ močjo trpljenja Moč trpljenja je močnejša od trdnjave nasilja V trpljenju človek spoznava, kaj je zlo in kaj in kaj pravica Trpljenje je lok, naperjen v nasilje In kadar je lok dovolj napet, se izproži in njegove puščice bodo razpršile nasilje in zlo, ki ga nasilje povzroča Razpršile kakor peno Kakor strupeno meglo, ki s slano požiga trave in rože Trpljenje je lok sonca. In sonce ima močnejše puščice kakor mraz Tako je pel pevec in hodil iz kraja v kraj, iz mesta v mesto, iz dežele v deželo, dokler ga niso zgrabili vladarjevi hlapci na vladarjev ukaz in ga zaprli v najglobljo ječo od vseh vladarjevih ječ. — Tu boš lahko spoznal, kaj je močnejše: sonce ali tema? Tu te bo večna tema poučila, da je močnejša kakor sonce! Sem ne boš priklical svetlobe! Tu boš poginil! Noben pes ne bo vedel za tvojo smrt. Noben pes te ne bo več povohal! Tako so rekli vladarjevi hlapci in zaklenili ječo za seboj. Toda brž ko so zaklenili železna vrata in ko so utihnili njihovi koraki, je pevec zapel in nekje v temi se je zasvetlikalo drobno kakor kresnica. Pa ni bila kresnica. Iz svetle pikice so rasli žarki. In ti žarki so se začeli premikati kakor drobne, drobne in slabotne nožice, obenem pa je naraščala svetloba, dokler ni bilo v globoki podzemeljski ječi tako svetlo, kakor da bi vstopil vanjo najlepši, najsvetlejši poletni sončni dan. Teme ni bilo več. Stene niso bile več stene ječe. Bile so gore, naše gore, kadar jih oživi poletje. Tla niso bila več mrzla prstena tla, marveč travnata jasa, polna dišečih rož in trav: majhna sonca zlate arnike modre encijanove oči škrlatno rdeči jegliči — Odkod vse to? — se je čudil pevec. — Me smo zlati lasje tvoje matere, — so odgovarjale arnike. — Mi smo vzcveteli iz plavih oči tvojega dekleta, ki so mu rablji iztaknili oči, — so zašepetali encijani. — A mi iz krvi njenega srca in iz krvi vseh, ki so v vladarjevih ječah in na vladarjevih moriščih trpeli in umirali za pravico, — so pojoče kakor stekleni zvončki zazveneli škrlatno rdeči jegliči. — A kdo je vse to pričaral? — se je čudil pevec. — Jaz, — je pevec zaslišal glas in zagledal zlatega pajka. — Ti?' — Jaz. Tvoje hrepenenje me je priklicalo, — je spregovoril zlati pajek in začel rasti V majhno zlato sonce. — Torej nisem več v ječi? t — Kdor ima v srcu pesem, ta je tudi v ječi svoboden. — Svoboden? — je žalostno rekel pevec, ko je pomislil, da so ga vrgli v ječo zato, da bo v ječi poginil. — Pri tebi bom ostal. Ostal do konca, — je rekel zlati pajek in žarel kot majhno sonce. — Prej bodo prišli pome rablji. Ce ne bodo našli mojega trupla* me bodo odgnali na morišče pred rabljevo tnalo in me obglavili. — Res je. Zgodilo se bo to. Zato sem tu, da boš ob spominu na mamo, na dekle in na vse, ki so trpeli in umrli za pravico, ostal močan in zvest pesmi, ki si jo sejal med ljudi kakor seme, ki mora obroditi zlati klas. In res se je zgodilo, da so nekega dne prišli vladarjevi hlapci pogledat, če je popotni pevec že poginil in če je smrt že obglodala njegovo truplo. — Štirinajst let smo ga imeli tu brez vode in kruha, pa še živi. To je vendar čudež, — so poročali vladarju. — Kakšen čudež! Sekira bo odsekala čudežu glavo, — se je zakrohotal vladar nad preplašenimi rabeljskimi hlapci in ukazal^ naj pevca obglavijo. Tako so pevca odpeljali na kamnito dvorišče do rabeljskega tnala, kjer je že čakal rabelj s sekiro. In ko je rabelj zavihtel sekiro, je zamahnil v prazno. Iz krvavega lesa je šinila ptica. Vsako jutro jo lahko slišiš, ko poje med pticami, ki s svojo pesmijo prižigajo jutro in pozdravljajo zlatega pajka, ki prede jutranjo zarjo in se potem dvigne iz nje kot zlato sonce na modro nebo...« Stivčeva utihne, Stefi pa se čudi, kje je Štivčeva slišala to pravljico. Stefi še ne ve, da si Stivčeva izmišlja pravljice sama in da ji je to, ne da bi se tega sama zavedala, navdihnila prav obsodba prvih judenburških žrtev in strah, da bi bil med žrtvami, ki jih bodo še obsodili, tudi njen mož. 13 »Molimo žene, molimo!« Vse do tega trenutka niso vedele, da bodo obsojene uporniške voditelje ustrelili javno na travniku pred pokopališkim zidom v strah in svarilo razoroženemu uporniškemu bataljonu, v strah in svarilo vojaštvu nadomestnih stotnij, ki so stale ob strani, ker so se tolažile z mislijo, da še ni napočil čas njihove premestitve v pohodne enote in da se jim še ne splača upirati, ker jim še ni treba na fronto, in v strah in svarilo madžarskim in drugim stotnijam, ki jih je vojaško poveljstvo poslalo nad upornike in o katerih ni bilo do kraja prepričano, ali se nekega dne ne bodo uprli tudi vojaki teh stotnij, ki zdaj stražijo mračno in žalostno vojaško procesijo, korakajočo mimo gostilne proti pokopališču. Tudi štirje obsojenci, zastraženi bolj kakor cesar, kadar prihaja med svoje podložnike, korakajo v tem sprevodu sami k svojemu pogrebu. GLAS * 15. STRAN GLAS * 16. STRAN ZA 2EN1 SOBOTA - 15. julija 1567 Revija pletenin tovarne Rašica Pretekli teden je naša priznana tovarna pletenin Rašica priredila tako imenovano komercialno modno revijo. Izbrali so ljubeznivo okolje podvinskega gradu, postavili na prosto stole za radovedne novinarje ter za resne kupce — predstavnike trgovske mreže in nam prikazali nove dosežke svoje modne in komercialne ustvarjalnosti. Tri lepe mankenke, postaven maneken in prisrčno dekletce so razkazovali, kaj vse si bomo lahko lepega kupili za jesen in zimo. Za jesen in zimo — tako so uradno označili svoje nove modele pletenin — vendar tega nI treba tako natančno določiti, saj pletenine lahko nosimo praktično vse leto in posebno še letos, ko so povsem osvojile vrhunsko modo kot modo za vsakdanjo rabo. Najprej so nam predstavili lahek ensemble mini krila in bluze iz jerseva. Modni poudarek: črtasta kravata na gladki bluzi, oboje barvno lepo usklajeno (cena 141 N din). Potem smo videli še ce- lo vrsto prikupnih jersev oblek v kombinaciji: gladko vzorca sto v široki barvni lestvici. Tiskani deseni stilizira-nega cvetja, misojevskih vi-jug in variacij na temo pied-de-poule, so bili spretno vgrajeni v sicer gladko obleko ali pa so nastopali samostojno. Sijoče modne barve: pomarančasta, jajčno rumena, rdeča, bcatniško zelena, vijoličasta so korakale skupaj z dobro staro in umirjeno modro, sivo in beige, katerih izbira je vselej veljala za znamenje dobrega okusa. Te obleke so bile krojene ravno s podaljšanim životom, največkrat poudarjenim s kontrastnim pasom. Cene zanje so se gibale od 110 do 140 N din. Videli smo tudi čedno obleko v žakardnem vzorcu za 161 N din. (Vendar so vse to tovarniške cene, veselo se lahko nadejamo, da bomo plačale v trgovini samo kakih 40% več.) Tiste, ki so rade oblečene po zadnji modi, bo gotovo nadomestil Raši-čin pleten kostim z zadrgo, ukrojen tako moderno, da se Obleke za bodoče mamice Vročina je v teh dneh pričakovanja neznosna. Olajšajte si jo s primerno obleko. Ne mislite, da se v nosečnosti lahko kar zanemarite, ravno obratno, le še bolj pazite na svoj videz. Nikar ne mislimo, da je v tem stanju ne- Crle in cvetlice za bodočo mamico. Obleka jc nad prsmi cabrarta, rok.ua dolga z madšetanti, spredaj dva velika žepa, okrogel visoko zaprt evratni izre7. zadaj zape ta z avZibt mogoče biti eleganten. K^j še, moda letošnjega poletja je vsa ustvarjena kot nalašč za bodoče mamice: prostorni šo-torski stil, nobenega poudarjanja pasu in vitkih bokov — vse je plahutajoče in udobno. Čevlji imajo nizke in široke pete, da so še stabilnejši se lahko zapenjajo z jermenčkom v baby-stilu. Za kroj torej vemo, nekaj a la šotor bo, k temu lahko dodamo še dolge ali pa 8/9 rokave, za počitnice pa si lahko privoščimo tudi obleko z modnim poševnim rame raz-krivajočim rokavnim izrezom. Ob vratu naj bo precej visoko zaprta in malce nabrana, tako da spominja na zavezano vrečo. Drug model je lahko priljubljeno empirski s čisto kratkim životcem. Ustvarimo ga lahko tako, da zavežemo dva stranska rokava pod prsmi v pentljo. Dober star nasvet je, da za ta čas ne izbiramo kričečih barv in vsiljivih vzorcev — vendar le pogumno sezimo po oblekah čim svetlejših barv — v njih se nam bo zdela vročina manj zadušljiva. Od vzorcem so mod najpriklad-nejšimi črte — ali pa črte z drobnim cvetličnim motivom — vselej seveda vertikalno postavljene. Za hladnejše ure bo prišel prav plašč. Imenitno bo zakril spremenjeno postavo, Če bo krojen kot široka pelerina. Primeren je prav tako plašč šotorskega stila. Se nekaj: pazite na to, da nosite v tem času obleke iz boljšega materiala — m; 3 6e zadovoljite z manj oblekami; vendar naj bodo caret izb: me. ga ne bi bilo potrebno sramovati niti kakšnemu pariškemu modnemu salonu (tovarniška cena 186 N din). Tiste pa, ki raje oblečejo umirjene in »večno moderne« modele klasičnega kroja, si bodo najbrž želele pleten, kostim, kombiniran s tankim usnjem v elegantni beige barvi (tovarniška cena 365 N din). Zal ne morem pokazati nobenega posebnega navdušenja za jopice, te skorajda nepogrešljive kose vsake garderobe. Baje so takšne, kot si jih žele po-trošnice. Sem ter tja se resda zabliska tudi kakšna modna barva, vendar niti modna barva ne more rešiti zastarelega kroja in nedomisolnih detajlov (cene: 107, 98, 95. 88, 76 N din in 40 % seveda). Veliko bolj v stilu nove mode so bili prikazani puloverji in bluzice iz potiskanega jerseva. Na gladkih puloverjih so se priljubile dvobarvne kontrastne obrobe in visoki patenti v pasu (ti so večinoma modnih barv, iz lahko pralne in poceni sintelikc- — ne bo nam več treba hoditi ponje v Trbiž ali v Trst. (cena od 35 do 71 N din). Ničesar posebno novega niso izumili za moške: videli smo standardne puloverje z V in okroglim izrezom, jope v umirjeno temno sivi, sivi, drap, olivni ter tobačno rjavi barvi. Pač, nova je tako-imenovana avto jopa v karo vzorcu, katero bodo moški lahko nosili namesto suknjiča na svojih vožnjah z avtomobilom (tovarniška cena 175 N din). Vse pa je navdušil zadnji model: bel smučarski pulover z narodnim motivom prevladujoče cinobrasto rjave barve. Najbrž navdušenja ni izzvala le naša zaljubljenost v folklorne vzorce. Bezgova pijača 10 1 vode, l limono zreza-no na kolobarje, 10 krezulj bezgovega cvetja, 1/4 1 vinskega kisa, 1 kg sladkorja. Vse to deni v veliko posodo in pusti stati 3 dni. Vsak dan trikrat premešaj. Po treh dneh precedi, natoči v steklenice in jih postavi na hladno. Pijača je zelo osvežujoča in to ni njena edina prijetna lastnost — tudi nenavadno poceni je (približno 40 par liter). Podbradek Se kaj bojite podbradka, dvojne bradice in podobnih lepotnih napak, ki sicer ne motijo vsakogar enako, vendarle redko nudijo kakšen estetski užitek. Baje se lahko ubranimo prekomernega nabiranja te nečedne tolšče na tako neprimernem kraju s pravilno masažo in pa s tem, da so odpove:vto mehkim blazinam. Vitkost je zdrava in sodobna Nevarno huj Namesto običajne predjedi vam priporočamo naslednja »mašila«: — Že pri predjedi lahko dobite občutek sitosti, če na primer pojeste dve trdo kuhani jajci (160 kalorij) ali dva do štiri krompirje (100 do 209 kalorij). — O začimbah bomo govorili pozneje. Primerna predjed je tudi solata. Med predjedi, ki pomagajo uspešno hujšati, sodijo tudi paradižniki, kumarice, razna zelenjava, melona in podobno pa tudi trdi in hrustavi sadeži, kot nastrgano korenje, na kocke narezana zelena, Sladki janež in jabolka. Tek si morete ublažiti tudi tako, da pred jedjo hekaj popijete. Najbolje je popiti kozarec mineralne vode, ker zračni mehurčki napolnijo želodec, ali pa skodelico tople ali hladne goveje juhe. Posneta mesna juha (bouil-lon) vsebuje malo kalorij in daje občutek sitosti. Zvečer pojejte krožnik zelenjavne juhe. Nikar pa ne segajte po sadnih sokovih, ker niso tako nedolžni, kot mislite. Kozarec sadnega soka je prav tako redilen kot kozarec vina. Raje pojejte cel sadež; ta je manj redilen, želodec pa napolni manj kot sadna tekočina. Vsak grižljaj temotjito prežvečite. Tako so delali vojni sanje ujetniki, da so prevarali svoj lastni želodec. Važna so tudi nadomestila. Svetujemo vam tole: raje kakor z maslom polijte zelenjavo z mesnim ekstraktom. Solate ne zabelite z navadnim oljem, ampak uporabljajte raje parafinsko olje, ki je nevtralno in brez vonja. Za spremembo začinite solato z eno žlico navadnega olja, z žlico parafinskega olja in s sokom polovice limone. Dodajte za pol skodelice sesekljanih zelišč. Pecite meso brez maščob. Tako je preprosto, hitro in gospodarno; meso pa ostane sočno in okusno. Potrosite ga z zelišči in zavijte v sta-niol. Tako okusno spečete belo meso, perutnino in ribe. Zapomnite si, da je priprava jedil prav tako pomembna, kot so živila sama. Primerjajte kalorije: mehko kuhano jajce ima 80 kalorij, ocvrto 240 kalorij; solata, ki smo jo zabelili s parafinskim oljem, 50 kalorij; 200 gramov kuhanega krompirja ima 200 kalorij, enaka količina ocvrtega krompirja ima pa 500 kalorij; beefsteak na žaru (dodajte mu nekaj timijana) ima 200 kalorij, navadno pečen 280 kalorij. Dipl. kozmetik Cveta Vrhovnikova Make-up za vsak tip Črnolaska Crni lasje z modrikastim leskom, temno rjave oči in motna koža. Vaš make-up: osnovni ton in puder naj bosta za spoznanje bolj rjavkasta, kot je naravni ton vaše kože, vendar prosojna, da je skoznju videti kožo. Na lica si nanesite nežno rdečkasto barvo. Obrvi začrtajte s temno sivim črtalom, trepalnice in črta na veki naj bodo črne. Ce hočete poudariti izraz oči, si osenčite veke podnevi rjavo, zvečer pa vijoličasto ali zeleno. Ustnice naj bodo rožnato rdeče. VASE BARVE: privoščite si vse rdeče in kočljive barve, ki si jih druge ženske ne morejo privoščiti. To so vse barve geranij, svetla oranžna, rumena, siva, svetlo zelena, slonokoščena, bela in črna. Prav tako dobro boste nosile beige, rjavo in sivo zeleno. Ne priporočamo vsem, ki imajo modrikasto črne lase, trdih in mrzlih barv (npr. jekleno sive, strupeno zelene, zelene ali modrikasto sive. Svetlolaska Snežno beli lasje, svetlo modre oči in zelo svetla ko-, ža. Make-up: vzemite podla- go za puder (tudi puder) v rjavkasto beige odtenku. Obrvi si rahlo začrtajte z rjavo in sivo barvo, trepalnice naj bodo rjave. Na vekah ni treba nobene črte, namesto tega si jih raje osenčite z modro kot sivkasto. Crtalo za ustnice naj bo nežno roza. VASE BARVE: vsi pastelni odtenki, kot so bledo modra, pudrasto rožnata, jezersko zelena, srebrno siva, barva španskega bezga in vijolic. Crna le, če se svetlika ali če je mehka kot žamet. Izogibajte se neizraziti temno sivi in vsem ostrim tonom. Svetlolaske s temnimi očmi Najbolj jim pristoja rjavkasto zlat make-up, ki naj poglobi barvo kože, rožnato rdeče črtalo za ustnice, sivo barvo okrog oči in zelenkasto na veke. VASE BARVE: prilega s« vam živahna črna (satin)# poleg tega rožnato rdeča* modra kot noč, siva in sveti« beige ter jesenski odtenki. Nikar pa si ne izberite kar-minsko rdeče, kraljevsko modre in trde zelene. Dipl. kozmetik Cveta Vrhovnikov« IH^tvi ne lažejo V gozdovih je plavala tiha in velika skrb o dogodkih, ki so razmajali vso okolico. Vrtala je 6krb, kako se bo vse to odvijalo dalje. Sem in tja so tekali kurirji, hodili obveščevalci, se premeščale čete in terenci... Filip bi moral umreti stokrat, toliko grdobij so mu našteli. Vendar so ugotovili, da ga bodo še zasliševali in potem, takoj naslednji dan odpeljali dalje. Tam, kjer so zbirali podatke iz vse pokrajine, bodo prek njega morda o njem in o Gorskem, o tem tako znanem terencu, odkrili še kaj zanimivega. 2e dolgo so imeli naročeno: Ce iztaknete izdajalca, ki je storil že toliko škode, ga ne ubijte takoj, temveč ga pošljite še k nam. Dobro ga zaslišite, vse preverite in pazite, da vam ne pobegne! Kaže, da ni sam! To je torej pomenilo, da so gestapovci skušali svoje tipalke stegovati in razširiti vse do srca pokrajinskega vodstva upora. Tega Jesen ni pozabljal. Zato so bili vsi od dolgega zasliševanja, kakršnega tod še niso doživeli, močno utrujeni in začudeni. Kazalo je že, da Filip zdaj nima povedati ničesar pomembnega več. Med njimi je nekako vdano in še vedno čakal, da bodo Nemci pridrli še enkrat. To pot v večjem številu. Da jih bo za cel gozd, ki ga bodo obkolili, prečesali in v njem napravili dokončen red. Vendar pa je bil obenem tudi ves mehak. Rad bi vse skupaj zavlekel in potem jim je spet začel ponujati denar ter jim na drobno dokazovati, da bi izdajal pač nekdo drug, če že ne bi on. On pa, da je lahko pred Nemci veliko prikril in pokazal drugače, kot je bilo. Zdaj ni bilo mogoče nekaterih stvari jemati resno. Potem je prosil, če ga spuste na potrebo. Po tolikem času to ni bilo nič čudnega. »Pojdi, a dva gresta s teboj!« Jesen je odredil dva močna fanta in jima naročil: »Peljite ga, a previdno! Odgovarjata z glavama! Za vsak napačen korak kar streljajta!« To je rekel vpričo Filipa, a njemu se je že mudilo in je mencaje priganjal ter se delal, kot ne bi slišal jasne grožnje. Skozi vejevje so silili bledi lunini žarki, ko bo se ustavili pri stranišču. Stražarja sta proti njemu namerila puški, on pa se je mučil s hlačami. Tresoče je poprosil: »Ne morem. Odvežita me vsaj toliko, da si bom lahko pomagal!« Ivan Jan - (Odlomek) Prvi stražar ni bil nikakor za to in mu je kar sam hotel držati hlače rekoč: »Nič ne poskušaj! Boš že nekako!« Vanj sta štrleli grozeči puškini cevi, v katerih so tičali naboji. Videl in slišal je, kako sta jih stražarja potisnila v cevi! Ni hotel več prosjačiti, da bi ga odvezala, vendar je drugega slra-' zarja večkrat proseče pogledal in z gestami dokazoval, da tako ne bo šlo. »Veš kaj! Pa ga razveživa toliko, da bo po človeško. Ce ne, bova prala hlače!« Tako je drugi stražar svetoval prvemu, ki je bil videti odločnejši, trši. Vendar je tudi on spoznal, da ne bo šlo drugače. Oba sta se mu še bolj približala s cevmi in eden mu je resnično osvobodil eno roko, druga pa je še tičala v zanki, ki se je podaljševala z vrvico. To je drugi še vedno držal v roki. Nerodno opravilo. Filip je s svojim obnašanjem prepričal, da ni nameraval prav nič. Ko je bilo že vse mimo in si je spet zapenjal hlače, je tisti, ki ga je držal na vrvici, rahlo popustil, da mu je drugi spet mogel zavezati obe roki. Takrat se je Filip zaletel v prvega tako, da sta se oba stražarja z glavama zaletela drug drugemu v prsi — in skočil po bregu. V naslednjem hipu je že počilo. Enkrat, dvakrat in še enkrat. Filip se je zvalil po tleh, se zaprašil med smrečje in se oddaljeval od stražarjev, ki sta upala, da je ubežnik zadet. Pohitela sta tja, kjer je padel, toda tam sta lahko pobrala samo njegov prestreljeni klobuk. Spustila sta se za njim, vendar Filipa ni bilo nikjer več. Kot bi se vdrl v zemljo! Kako bi ga dobila, ko je bila tema, smrečje pa gosto in strmina velika. Jesen je bil takoj po strelih že pri stranišču in jima pomagal iskati ubežnika. Zaradi neuspeha je hotel stražarjema takoj soditi in narediti tako, kot jima je obetal. Vendar tega ni storil, kajti s tem Filip še ne bi bil ujet. Zdaj so bili tudi obveščevalci prisiljeni, da so se naglo pripravili na odhod in na spremembo taborišča, kajti Filip bi Nemce zlahka pripeljal v dosedanji bunker. Spet je ljudi prevzel preplah, ki ga je povzročil Filipov pobeg! Jesen in tovariši so bili zaradi tega klicani na odgovornost. Trdo so jih prijemali, kajti morda je tisti stražar namenoma odvezal Filipa. Kmalu pa se je pokazalo, da je bil le preveč popustljiv in neizkušen. Najprej pa so na vse strani odhitele patrulje, da bi poiskale nevarnega begunca. Ta sicer v resnici ni bil več tako nevaren kakor dotlej, kajti zdaj so zanj že vedeli, in poglavitni ljudje so se tudi že umaknili. Vendar je bilo še vedno veliko tveganja in nevarnosti, če bi ostal živ. In tudi sramotno je bilo za partizane. Ljudje so preklinjali, ko so zvedeli za to nerodnost in marsikdo je rekel: »Morda pa tudi to ni naključje!« Ko je Filip po strelih, ki so počili za njim, padel po tleh, je to storil preračunljivo. Hotel je stražarja speljali na misli, da je zadet, kajti o tem, da bosta streljala za njim. je bil prepričan. »Bila je zadnja in edina priložnost! Tvegal nisem nič, saj bi me tako in tako ubili!« se je noro veselil medlem ko se je valil navzdol in potem stekel po bregu . . . Najprej je zavil v desno, kmalu pa se je obrnil na drugo stran. Poznal je ta kraj in vedel* da je blizu potok, v katerega bo treba skočiti s skalnatega brega, če bo hotel, da mu bo beg uspel. »Saj ni visoko! Tri, štiri metre! Tam bom v mrtvem kolu. Ce bodo še streljali, bo to v prazno. Tudi slišali me ne bodo!« Sam sebi se je čudil, ko se je tako naglo in spretno prebil na rob struge ter skočil vanjo brez premišljevanja. Zavalil se je sicer v vodo in se potem po njej valil še nekaj metrov, toda polomil se ni nič. Bil je samo moker in hitel je navzdol, kar so mu dale moči. Ovirala ga je vrvica na desnici, vendar si ni dovolil toliko zastanka, da bi jo odmotal in odvrgel. Kar med begom jo je navil okoli zapestja in potem še hitreje čofotal po potoku navzdol. Cez čas je začutil, da ga je začelo nekaj slabiti. Pred očmi so se mu prikazovali višnjevi kolobarji. Bila je temna noč, taka, kakršno redči samo pol meseca, zato se je čudil svetlikanju pred očmi in mlahavosti, ki ga je prevzemala vse bolj. Ko se mu je zdelo, da je že dosti daleč po potoku, se je hotel skobacati iz struge. In ko se je vzpel iz nje, ga je slabost popadla tako, da se je sesedel nazaj v vodo. To ga je spet osvežilo. Ves slaboten in majavih nog se je počasi, kakor pijanec, splazil iz potoka ter legel na rob med smrečje. Moral se je malo oddahniti.' »To je od naporov in strahu!« se je tolažil.' (Nadaljevanje prihodnjič) GLAS * 18. STRAN OD VSEPOVSOD SOBOTA — 15. julija 1957 Kaj je dosegel Človek na svoji poti na mesec? »Glej ga med zvezdami« (Nadaljevanje) Prva ženska, ki je poletela v vsemirje, je bila Valentina Terješkova, ki je v treh dneh 48-krat obletela zemljo. Ogromna čigra na Mesecu Tretjega februarja preteklega leta se je spustila na mesečeva tla sovjetska avtomatska postaja »Luna 9«. »Mehko« spuščanje te postaje je nova perioda v osvajanju Meseca. — Blizu je dan — je tiste dni dejal akademik Sjedov — ko bo na površino Meseca stopil prvi poslanec z Zemlje. Uspeh »Lune 9« ni le v'tem, da je mehko pristala na Mesecu, temveč tudi v tem, ker je poslala z lune prve fotografije, ki jasno kažejo površino Zemljinega satelita. Ti posnetki so — tako pravijo strokovnjaki — odkrili vso tajinstvenost Meseca. »Luna 9« je začela navpično pikirati proti Mesecu, ko je bila oddaljena od njegove površine 8300 km. Samo 48 sekund prej, preden je mehko pristala, je začel delovati sistem motornih zavor. Hitrost 2600 km na uro se je zmanjšala na 2,5 m v sekundi. Po spustu so z Zemlje vzpostavili radio zvezo z »Luno 9« in nekaj kasneje je že začela oddajati fotografije na Zemljo. Uradnik iz province — oče raketne tehnika Že davno je znano, da igra raketna tehnika najpomembnejšo vlogo pri poskusih človeka, da bi se povzpel v kozmične višine. Po drugi svetovni vojni se je mnogo govorilo o sovjetski in ameriški raketni tehniki. Ko so v Sovjetski zvezi lansirali prvi satelit, je vzkliknil ameriški oficir: »Vseeno nismo ujeli pravih Nemcev!« Kasneje se je lahko prepričal, da je bila njegova trditev neosnovana. Prvi pravi osnovatelj znanstvene astronavtike in raketne tehnike v Sovjetski zvezi, pa tudi izven njenih meja, je profesor matematike v Kalugi Konstantin Edvardović Ciolkovski, ki je živel in deloval od leta 1857 do leta 1935. Temelj znanstvene astronavtike je položil Ciolkovski tistega dne leta 1903, ko je zastavil vprašanje: ali imamo instrument, ki bi vsaj deloma mogel računsko rešiti problem kozmonavtike — kako bi premagali silo Zemljine teže. Tiste dni je Ciolkovski, ki ga po pravici imenujejo očeta raketne tehnike, objavil dvoje važnih in pomembnih del »Raketa v kozrničnem prostoru« in »Raziskovanje vsemirja s pomočjo zračnih ladij z raketnim pogonom«. V tem drugem svojem spisu razpravlja veliki entuzijast o osnovnih astronavtičnih principih in dokazuje njihovo pravilnost: raketa lahko razvije mnogo večjo hitrost kot kak drug motor. To hitrost razvija sukcesivno in se lahko giblje v brez-zračnem prostoru. Prav ti principi so omogočili kozmonavtom polet okrog Zemlje. Raketna ladja, kakor jo je narisal in opisal Ciolkovski, se v celoti skoro ne razlikuje od današnjih vsemirskih ladij. Velika dela Ciolkovskega so ostala neznana zunanjemu svetu izven njegove domovine do leta 1923, ko je sovjetski tisk seznanil svet z genijalnimi deli profesorja v Kalugi. (Nadaljevanje naslednji Četrtek) Nova c:sta na Jesenicah Na Poljani med Splošno bolnišnico Jesenice in Savo je več zgradb različnih podjetij, do katerih je do sedaj peljala ozka makadamska pot. Na tem prostoru je upravna zgradba Komunalne- " ga podjetja Jesenice, Vodovoda Jesenice, Univerzal ima skladišča, Mesarsko podjetje klavnico itn. Razen tega SGP Sava gradi na tem prostoru stavbo za skladišče in servisno delavnico, Komunalno podjetje pa obrat za izdelavo finih žičnih tkanin za industrijo tesnil in izdelavo avtomatsko varjenih mrežastih armatur. Številna gradbena dela in skladišča na tem prostoru so pripeljala različne interesente do skupne akcije za gradnjo nove ceste. Nova cesta, ki bo od odcepa z glavne ceste pri bolnišnici peljala do uprave Komunalnega podjetja, bo dolga 400 m, široka 6 m in bo Tudi med počitnicami Aktivni šolarji v Zireh Čeprav so že nastopile težko pričakovane počitnice, pa žirovski šolarji nikakor niso pozabili, da jim je šola drugi dom. To nam dokazuje množičnost pri izvenšolski dejavnosti v času počitnic. Njihova aktivnost je prišla najbolj do izraza 4. julija, ko so bile Ziri prizorišče srečanja med nekdanjimi Muzej talcev v Begunjah Manjši obisk V muzeju talcev v Begu- \ njah je število obiskovalcev letos v primerjavi z lanskim letom precej upadlo. Lani maja je bilo 8098, letos pa le 4746 obiskovalcev. Prav tako je bil obisk v juniju v primerjavi s prejšnjim letom manjši za 3211 obiskovalcev. Upada število domačih obiskovalcev, predvsem šolske mladine. Medtem ko ugotavljajo, da število domačih obiskovalcev upada, pa je število tujih obiskovalcev letos večje. Tako muzej obišče poprečno 20 tujcev na dan. Med njimi prevladujejo Nizozemci, Angleži in Nemci. Prav za tuje obiskovalce so v muzeju letos uvedli novost. Na vidno mesto so obesili dve kratki razlagi o tem, kaj je v muzeju, napisani v nemščini in italijanščini. V kratkem bodo obesili še podobne napise v francoščini, angleščini in slovenščini. J. Cadež Bela pri Preddvoru Novo gostišče Bela je dobila svoje drugo gostišče. Odprli so ga pretekli mesec. Gostilna pri BA-RONCKU, tako se imenuje, leži na Zgornji Beli ob poti, ki vodi na sosednjo Srednjo Belo. Je lično in sodobno urejena. Poleg prijetne notranjosti ima tudi teraso. Prvi njeni gostje so bili s postrežbo zadovoljni. J. K. interniranci — Žirovci in njihovimi gostitelji v pregnanstvu v Srbiji. Tu je šolska mladina na svečani akademiji pokazala vso svojo aktivnost in prizadevnost. , V času počitnic pa bo vsekakor najbolj delavno SSD Tabor, ki je pod vodstvom mentorjev bratov Erznožnik. Za glavno nalogo so si postavili izgradnjo nove 70-me-trske skakalnice v bližini Zi-rov. Priredili bodo tudi dva plavalna tečaja. 15. avgusta pa bodo spet začeli z rednimi košarkarskimi treningi, saj nočejo izgubiti že nekajletnega naslova najboljših košarka-jev Notranjske, ki ga imajo že nekaj let. J. Cadož asfaltirana. Stroški razširitv« sedanje ceste od tri na šest metrov z asfaltiranjem bodo znašali okrog 20 milijonov 9 din. To vsoto bodo podjetja krila v tehle odstotkih: Univerzal 30, Komunalno podjetje, Občinska skupščina, SGP Sava po 20 in Vodovod ter Mesarsko podjetje po pet odstotkov od dvajsetih milijonov dinarjev. Cesto gradi Komunalno podjetje; v kratkem bo sposobna za promet. Jože Vidic. Jesenice Odlikovanih 17 članov AMD Avto-moto zveza Slovenije, ki je letos odlikovala za požrtvovalno delo na področju avtomobilizma in tehničnega napredka najzaslužnejše člane po vsej Sloveniji, je odlikovala s častno značko tudi 17 članov AMD Jesenice. Od-likovanci se zavedajo dodeljenega priznanja, zato bodo v bodoče še bolj sodelovali pri vzgajanju voznikov motornih vozil in vseh ostalih koristnikov cest pri skrbi za varnost prometa in pri nuđenju servisnih uslug. -pu- V Planici, dolini skakalnic, so približno sto metrov od osemdeset meterske skakalnice začeli delati planlško velikanko, ki bo menda največja v EvropL Prav sedaj sekajo les, potem pa bodo nadaljevali z ostalimi deli. — Foto: Franc Perdan •OBOTA - 15. julija 1967 KRONIKA GLAS * 19. STRAN Zaradi spolzke ceste trčil v ograjo V vasi Potoki na cesti I7la •e J« 9. julija ob 12.15 zaletel voznik osebnega avtomobila OA 67-66 Beerlig Pieter, 22 Iz Amsterdama. Voznik je volil z Jesenic proti Žirovnici. Na ovinku v soteski ga je zaradi mokre ceste začelo zanašati. Ko je poskusil zavreti, je trčil v ograjo. Pri nesreči je trčil v obcestno ograjo. Ranjeni sta sopotnici Carnelia Kraan in Detje Schaaf. Na vozilu je za 6000 N din škode. -m- Spet nesreča s prinzem Na Godešiču se je 8. julija ponesrečil 19-letni voznik osebnega avtomobila NSU-prinz KR 112-71 Jože Gaber. Vozil je s preveliko hitrostjo, zato ga je zaneslo s ceste v drevo. Pri nesreči se je voznik huje ranil, gmotne škode pa je bilo 2000 N din. -m- Izsiljevanje prednosti Na Polici pri Naklem je 10. julija mopedist Jakob Boncelj izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom B 165-A, ki ga je upravljal Resetarits Herman iz Dunaja. Pri tem je trčil v avtomobil in se hudo ranil, škode je za 2000 N din. — m — Motorist hudo ranjen Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je 11. julija ob 16.20 motorist Mirko Lakota trčil v tovorni avtomobil — last Ludvika Zidarja. Zidar je s tovornjakom LJ 441-75 pripeljal do križišča s cesto Cirila Tavčarja in hotel zaviti na levo. Tedaj pa je 27-letni Lakota, ki je hotel prehiteti z motornim kolesom KR 12-844, trčil vanj in se pri tem hudo ranil. Gmotne Škode je za 150 N din. -m- Tatvina na Šmarjetni gori Upravnik hotela na Šmarjetni gori Roman Herlec je 12. julija ob 21. uri sporočil postaji milice Kranj, da je neznanec, ki je prišel v notranjost prostorov verjetno skozi okno ,ukradel iz predala 160 N din. Upravnik je natančno opisal sumljivega gosta. Po dveh urah so storilca Jožeta Koširja v Kranju tudi prijeli. Košir je prišel iz zapora 29. junija in je trenutno brez stalnega bivališča in zaposlitve. Po krajšem zaslišanju je tatvino priznal. -m- Neprevidno prehiteval Na cesti II. reda Bled—Bohinj je 11. julija ob 9.30 za-vozil pod cesto osebni avtomobil MZDV-318 D, voznik Scherzinger Herman izMainz Veisenau ZR Nemčija. Sche-ringer je neprevidno prehiteval osebni avtomobil FE 86-45 NL voznika Berthouta Jacobsa iz Amsterdama, ga pri tem oplazil in zavozil pod cesto. Škode je za 9200 N din. Dvanajstega avgusta bo v Kranju »mednarodna« poroka Požar v jeseniški železarni V transformatorski postaji 2elezarne na Jesenicah je 13. julija okoli 15. ure prišlo do eksplozije in požara. Zaradi prevelike obremenitve v obratih in prenizke napetosti električnega toka je eksplodiral tokovni transformator 110 KV, v katerem je bilo 100 litrov transformatorskega olja. Olje se je razlilo po transformatorski postaji in izbruhnil je požar. Materialne škode je za 30.000 N dinarjev, -m- Utonil v Savi V Mostah pri Žirovnici (v kraju Kavčke) je 13. julija ob 17.45 v Savi utonil Ludvik Kozmičik, star 21 let, delavec jeseniške železarne. Kozmičik se je s sorodnikom Jakobom Drožbek in njegovo ženo odpravil v Kavčke. da si ogleda kraj, kjer Drožbek dela. Kasneje sta se tudi kopala v plitki vodi Save. Nihče od njiju ni znal plavati. Kozmiček je hodil po vodi in stopil v 3 metre globoko vodo, kjer je utonil. Ker Drož-be kni znal plavati, ga ni mogel reševati, kopalcev pa tudi ni bilo v bližini, tako da so utopljenca šele čez eno uro izvlekli iz vode jeseniški gasilci, -m- Padla iz avtobusa V Kranju v Savski loki se je 13 .julija ob 12.50 hudo ponesrečila Terezija Pernar. Pernarjeva se je peljala z avtobusom LJ 282-03, ki ga je vozil Anton Vintar, proti Kranju. Pri cestnem podvozu pri restavraciji Iskra je potnica odprla vrata in padla iz avtobusa ter se pri tem huje ranila. -m- Vlom v osebni avtomobil V noči iz 9. na 10. julij je neznanec vlomil v osebni avto, ki je bil parkiran pred hotelom Pošta na Jesenicah, last francoskega državljana Arturja Waenerja. Iz avtomobila je ukradel fotografsko kamero kodak v vrednoti 4000 M din. Tatu še niso izsledili, -m- Zaročenca sta 24-letni Martin Smith iz pobratenega mesta Oldham in 23-letna Rozman Jurica iz Kranja Spoznala sta se lani, ko Je bila v Oldhamu, v okviru tradicionalne izmenjave, kranjska mladinska skupina. Zaročenec Martin Smith je po poklicu fotoreporter old-hamskega časopisa Oldham Cronicle; zaročenka Rozman Jurica, doma iz Stražišča pri Kranju, pa je tekstilni teh- Izleti v naravo za mladino Planinsko društvo Kranj prireja enodnevne izlete za otroke iz kranjske okolice. Izleti so ob sredah, ko je zaradi dodeljenega delovnega časa v družbenih službah brez primernega varstva največ otrok. Izlete vodijo po trije vodiči: pedagog, starejši planinec in mladinec ter vodnik pri planinskem društvu. Za šolsko mladino bo mladinska sekcija PD Kranj priredila taborjenja in eno ali dvodnevne izlete za zaposleno mladino. Podrobnejša pojasnila o teh taborjenjih oz. izletih dajejo sindikalne in mladinske organizacije v delovnih organizacijah in planinsko društvo Kranj. V. M. Delovna skupnost Stanovanjskega podjetja Tržič razpisuje v skladu s statutom podjetja prosto delovno mesto hišnika — kurjača Kandidat mora imeti naslednje pogoje: — opraviti mora izpit za kurjača centralne kurjave, — imeti mora odslužen vojaški rok, — začeti mora z delom na tem delovnem mestu najkasneje 20. avgusta 1967. Razen kurjenja centralne kurjave bo hišnik opravljal še enostavna vzdrževalna dela na inštalacijah in ostalih napravah, pobiral stanarino itd. Kandidati naj v vlogah navedejo še ostalo znanje, ki je potrebno za razpisano delovno mesto. Zagotovljeno je enoinpol-sobno stanovanje. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Pismene vloge pošljite na Stanovanjsko podjetje — Tržič do 25. 7. 1967. nik in je bila zaposlena v kranjski tovarni IBI. Nevesta je že odpotovala v Anglijo, kjer bo 5. avgusta tradicionalna poroka na angleški način, zakonsko zvezo pa bosta »utrdila« še v Kranju, in sicer 12. avgusta. Na novo pečeni poročni par je nov dokaz, da se vezi med pobratenima mestoma res utrjujejo in poglabljajo. J. Košnjck Praznovanje gasilcev Gasilsko društvo na Koroški Beli bo v nedeljo praznovalo 70-letnico obstoja. V ta namen bodo imeli več prireditev. Na sporedu imajo parado, gasilske vaje ter slavnostni govor. Zvečer ;">a bo zabava s plesom. i> t Kmetijska zadruga Jelovica Radovljica prireja v soboto, 22. julija 1967, ob 9. uri na Lancovem pri zadružnem domu prikaz lahke kmetijske mehanizacije, ki pride v pošte v za zasebne kmetije. Vljudno vabljeni. Komisija za delovna razmerja pri podjetju Avtopromet Gorenjska Kranj razglaša prosti delovni mesti za: 1. MOJSTRA MEHANSKE STROKE 2. MOJSTRA ELEKTRO STROKE Pogoji pod točko 1.: a) srednja tehniška šola in 5 let prakse v remontnih delavnicah osebnih vozil b) VK delavec avtomehanske stroke in 7 let prakse v remontnih delavnicah osebnih vozil c) delovodska šola in 7 let prakse v remontnih delavnicah osebnih vozil Pogoji pod točko 2.: a) srednja tehniška šola in 5 let prakse v remontnih delavnicah b) VK delavec avtoelektro stroke in 7 let prakse v remontnih delavnicah c) delovodska šola in 7 let prakse v remontnih delavnicah Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena Kandidata sprejmemo v delovno razmerje za nedoločen čas. Pogoj je poskusno delo. Prednost imajo kandidati iz Kranj;-, in bližnje okolice. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema tajništvo podjetja, Trg revolucije št. 4, do zasedbe delovnega mesta G! AS * 20 STR.AN MALI OGLASI SOBOTA - 15. julija 1967 Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Apno - prvovrstno žgano — po industrijski ceni dobavlja takoj na dom in sprejema naročila za vse količine KžK Kranj — kooperacija. Skladišče, Cesta JLA (pri Kernu), telefon 22-143 3321 Prodam kravo, brejo 8 mesecev ali telico, brejo 7 mesecev ali zamenjam za vola, težkega 450 kg. Zg. Lip niča 14, p. Kamna Gorica 3437 Prodam avstrijsko motorno kosilnico. Janhar, Brezje 1 3450 Prodam polavtomatični pralni stroj KOMBIMATIC. Ženi Janez, Sp. Besnica 47 3454 Prodam 2 ženski kolesi, plug obračalnik in 5 zvitkov krovne lepenke. Aljančič, Hudo, Križe 3455 Prodam prašičke, 5 tednov stare. Češnjevek 3, Cerklje 3456 Prodam motorno kosilnico z žetveno napjavo. Bodešče 17. Bled 3457 Prodam motor javva, 175 ccm. Zg. Bela 18, Preddvor 3458 Prodam 6 tednov stare pujske. Vodice 117 3459 Pralni stroj, polavtomatični RIBER s centrifugo, ugodno prodam. Debeljak, Pod-brezje 54 3460 Prodam skoraj nov moped na 3 prestave. Pestotnik, Zg. Kokra 66 3461 Prodam brzoparilnlk, 70 litrski, dve krilni črpalki — (fligel pumpo) št. 4 in 5, diatonično harmoniko, 3-vrstno, 3-krat uglašeno, dobro ohranjeno. Zg. Bitnje 132 pri Puškami 3462 Prodam prvovrstno semensko repo. Češnjevek 31, Cerklje 3463 Tridelno sobno kredenco, mizico ter 2 stola prodam za 65.000 S din. Nežmah, Kranj, Kidričeva 32/11 3464 Prodam dobre ohranjeno spalnico iz hrastovega lesa. Ogled vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku 3465 Prodam večjo količino rdeče semenske repe. Vasca 10, Cerklje 3466 Prodam kravo s teletom ali brez. Predoslje 5 3467 Prodam 800 kosov strešne opeke dvojni folc Kikinda. Milene Korbarjeve 6, Prim-skovo 3468 Prodam levi vzidljivi štedilnik in svinčeno cev 40. Srednja vas 56, Šenčur 3469 Prodam kravo, dobro mle-karico, 9 mesecev brejo. Ba-šelj 20 3470 Prodam primo 175 ccm v voznem stanju za 70.000 S din. Strahinj 69, Naklo 3471 Ugodno prodam 2 sobi s pritiklinami v Kovorju. Ba-šar, Stražiška 3, Kranj 3472 Prodam dve kompletni okni 90 x 100 cm. Naslov v ogl. oddelku 3473 Ugodno prodam pralni stroj ALBA LUX. Dolinšek, Planina 27, Kranj 3474 Prodam 700 kosov zidne opeke — žlindra. Pavlin, Križe 15, Senično 3475 Prodam 30 m 4-žilnega kabla za elektromotor. Strahinj 60, Naklo 3476 Prodam pujske. Žirovnica 11 3477 Prodam motor NSU pretiš 175 ccm, malo rabljen in slamoreznico. Vrhunc Peter, Topolje 6, p. Selca 3478 Zaradi gradnje prodam VW v odličnem stanju, letnik 64. Repe Ivanka, Zg. Gorje 73 3479 Prodam stroj za izdelavo strešne opeke »folc« in 200 modelov. Žibert Vinko, Volčji potok 10, Kamnik 3480 Ugodno prodam motorno žago »štill« 07. Naslov v ogl. oddelku 3481 Prodam mlado kravo, 6 mesecev brejo in konja, starega 8 let. Predoslje 1 3482 Prodam 10 let staro ostrešje z opeko. Močnik, Bukovica 20, p. Vodice 3483 Prodam konja v tretjem letu starosti. Jama 11, Mavčiče 3484 Prodam štiri dobro ohranjena okna za nizko ceno. Zg. Besnica 28 3485 PRODAM: jabolka »belič-nike«, letošnja 500 kg, slive za žganjebuho 1000 kg. Javite se do 12. 8. Oblak, Zadobije 18, Gorenja vas, pozneje Inglič Franc, sosed 3486 .Prodam manjšo kmetijo, v račun vzamem staro hišo. Roblek, Žlebe 47, p. Medvode 3487 Prodam kuhinjsko kredenco. Pajič, Moša Pijade 11 3488 Prodam moped. Sp. Besnica 65 3489 Prodam dobro ohranjeno spalnico po nizki ceni. Kle-menčič, Mrakova 2 3490 Prodam nov avto po izbiri. Naslov v ogl. oddelku 3366 Prodam dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1964. Ogled vsak dan od 15.—17. ure. Vodice 101 3512 Prodam prašiča, 100 kg težkega. Pšata 12, Cerklje 3513 Prodam sem« sončnic. Zalog 16, Cerklj« 3514 Prodam seme rdeče detelje. Erzar, Poženk 17, Cerklje 3515 Prodam moped T 12, prevoženih 400 km z nizkim krmilom. Pšenična polica 9, Cerklje 3516 Prodam malo rabljeno mla-tilnico s čistili in borove plohe. Sp. Brnik 56 3517 Prodam 30 kg prvovrstne nove bele žime. Ponudbe pod »7000« 3518 Prodam 6 m3 suhih smrekovih plohov, 5 cm. Naslov v ogl. oddelku 3519 Prodam zazidljivo parcelo z lokacijo v bližini Kranja. Verbič, Šenčur 331 3520 Poceni prodam novo cementno strešno opeko — 2000 kosov. Miklavčič, Nemi-lje 2, Besnica 3521 Dobro ohranjen levi zazidljivi štedilnik ugodno prodam. Luznarjeva 20, Kranj, Primskovo 3522 Ugodno prodam kombiniran otroški voziček in električni lonec za kuhanje perila. Naslov v ogl. oddelku 3523 Prodam kozo. Cegelnica 19, Naklo 3524 FRIZERJI! Prodam nove sušilne kape VISEČE. Frizerski salon »Mojstrana« 3525 Prodam nov šotor za 4 osebe — češki. Rozman, Begunjska 2 3526 Prodam žrebeta, starega 15 mesecev. Bohinc, Verje 44, Medvode 3527 Prodam garažna vrata in več let suhe hrastove plohe. Informacije: Predoslje 21, Kranj 3528 Novo prikolico za osebni avto prodam. Hafnar, škofjeloška 24, Kranj 3529 Prodam žagan les za ostrešje. Moše 24, Smlednik 3529 Prodam rabljeno posteljo z mrežo in omaro. Mavčiče 22 3530 Prodam 2 elektromotorja 5,5 in 2 KS — 1400 obratov. Zg. Bnnik 81 3531 Prodam nekaj uvoženih nožev za kosilnico. Naslov v ogl. oddelku 3532 Prodam delavnega vola, 500 kg in bikca 10 mesecev starega. Zg. Bnik 45 3533 Zadnji model nemškega šotora za 4 osebe prodam. Zg. Brnik 79 3534 , Prodam kravo, ki bo čez 5 ! dni tretjič teletila. Sp. Du- i pije 37 3535 j Prodam 20 m2 hrastovega \ (klasičnega) parketa. Voklo 8 3536 Prodam 6 novih dvodelnih oken zidarske mere 140x135 in 4 kom 160x135. Hočevar, Val-burga 32, Smlednik 3537 Prodam težko kobilo. Pra-protna polica 24, Cerklje 3538 Enosedežni moped Kolibri na dve prestavi v dobrem stanju poceni prodam. Mali-mutovič Francka, Bled, Kolodvorska 58 Rabljen gradbeni material, v Mojstrani ugodno prodam. Kosmač, Jesenice, C. m. Tita 94 Kupim 'ilindrino opeko — 500 kosov. Naslov v ogl. oddelku 3491 Kupim konja, srednje težkega do 300 kg- Lešnik, Mojstrana 124 3492 Vzamem v najem ali kupim manjšo gostilno na Gorenjskem. Ponudbe pod AVGUST 3493 Kupim enodružinsko hišo ali gospodarsko poslopje za preureditev. Ponudbe pod LESCE RADOVLJICA 3494 Kupim enodružinsko hišo Kranj — Naklo. Ponudbe pod OBRTNIK 3495 Kupim garažna vrata, 3 kletna okna široka, dvoje vrat za klet in dobro ohranjeno kombinirano sobo. Naslov v ogl. oddelku. 3496 Kupim hišo v okolici Kranja. Šumrada, Planina 24, Kranj 3539 Kupim DU — Javornik, Otmarjeva 7 kupi dobro ohranjeno diatonično harmoniko. Najraje znamke — Hohner = A-D-G ali B, S, AS. Ponudbe pošljite na naslov: DU — Javornik, Otmarjeva 7 z navedbo cene. 3497 Kupim rabljena vrata — vhodna ali sobna. Šenčur 219 3498 Deske colarice ln 50 mm kupim. Ponudbe na pošto Podnart U51 Ostalo V pralnici Huje, C. 1. maja, št. 5, Kranj Vam operemo 5 kg perila za 1150 S din. Izkoristite priložnost 3309 Izdelujem nov format cementne strešne opeke »valoviti folc« velikost 42 x 33. Li-kozar Marjan, cementni iz- delki, Kranj, Benedikova 18 — Stražišče 3398 Enosobno komfortno stanovanje v Kranju zamenjam za trosobno. Naslov v ogl. oddelku 3339 Službo dobi gospod, pomočnica, lahko tudi začetnica. Praprotnik dr. Emil, Smledniška c. 11/b, Kranj 3499 Mlada zakonca s petletno hčerkico iščeta sobo in kuhinjo (ali samo večjo sobo) v Kranju. Mesečno plačava 15.000 S din in še nagrado 100.000 S din. Ponudbe poslati pod šifro SE SPLAČA 3500 Oddam enosobno stanovanje na Gorenjskem upokojenki ali zakoncema brez otrok. Poizve se Vidmar, Cir-če, Kranj, Smledniška 93 3501 Iščem starejšo žensko za pomoč na kmetiji. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v ogl. oddelku 3502 Obveščam, da sem odprl novo slaščičarno na Vodo-pivčevi 17. Nudim vam prvovrstne slaščice, sladoled, baklavo, kavo in druge specia-litete. Se priporočam 3505 Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem., ki so ob tragični nesreči naših dragih Pagon Franca Pagon Majde Ošabnik Irene sočustvovali z nami, jih spremili na zadnji poti v njih prerani grob, zasuli z venci in cvetjem, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo skupščini občine Kranj, občinskemu komiteju ZKS Kranj, občinski konferenci SZDL Kranj, občinskemu odboru ZZB NOV Kranj, občinskemu sindikalnemu svetu Kranj, občinskemu komiteju ZMS Kranj, družbenopolitičnim organizacijam terena Stražišče, krajevni organizaciji ZB NOV Cerkno, kolektivu in sindikalni podružnici Iskra PSO Ljubljana, kolektivu in sindikalni podružnici IBI Kranj, kolektivu poslovne enote DZ9 Kranj, delavskemu svetu in sindikalni podružnici DZS Ljubljana, učencem in učiteljskemu zboru ESS v Kranju, dijaški skupnosti, mladinski organizaciji^ profesorskemu zboru in ravnateljstvu gimnazije v Kranju. Se posebej se zahvaljujemo članom odbora za pogreb, govornikom za poslovilne besede, pevcem DPD Svoboda Stražišče, pevskemu zboru ESS v Kranju, pihalnemu orkestru iz Kranja, častni četi. JLA in Številnim družinam ter posameznikom, ki so nam v najtežjih dneh na kakršenkoli način stali ob strani. Zena — mama Francka, sla — brat Franci Pagon in mama Stanka, oče Edvard, brata Borut in Zdenko Ošabnik ter »stalo sorodstvo. Najamem klet aH pritlični prostor v starem delu Kranja. Naslov v ogl. oddelku 3503 Hat prstan — perla — izgubljen v nedeljo popoldan vrnite, prosim, proti nagradi Bubnov, knjižnica Kranj 3504 Jarčke, rjave, Stajerke, stare 3 mesece in sveža domača jajca dobite v Križah 81 pri Bajdu 3506 Instruiram nemščino in angleščino. Naslov v ogl. Oddelku 3507 IZGUBIL SEM CRNO AKTOVKO z delovno obleko v ponedeljek nekaj po 14. uri od pošte v Stražišcu do Je-geta. Jurjevec Marjan, Sr. Bitnje 28 3508. lepo sončno sobo oddam dvema gospodoma ali študentoma. Vprašati: Kranj, Cesta 1. maja 51 3540 Ištruiram matematiko in fiziko za 8-letko in gimnazijo Naslov v ogl. oddelku 3541 Našel sem moško kolo. Bu- kovšek, Kokrški log 4 a 3542 ROLETE lesene, plastične ln platnene lahko naročite pri zastopniku ŠPILAR Alojzu Radovljica, Gradnikova 9, telef. 70-046 3543 Stranke obveščam, da bo CANDY servis od 17.-24. t. m zaprt zaradi dopusta. 3544 Prireditve Gasilsko društvo SORA pri Medvodah priredi v nedeljo, 16. julija, veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom. Igra HENCKOV TRIO. Vljudno vabijo gasilci 3509 Gostilna ZARJA v Trbojah priredi v soboto zvečer, dne 15. 7. ob 21. uri zabavo s plesom. Igral bo trio GORENJSKI SLAVCEK. Pridite na zabavo in dobre čevapčiče^ Gasilska enota Zg. Brnik priredi v nedeljo, 16. 7. 67., ob priliki 60-letnice obstoja veliko vrtno veselico. Za ples in razvedrilo igrajo veseli TRSTENICANI. Vljudno vabijo gasilci 3511 V nedeljo, 16. 7. VRTNA ZABAVA s plesom na Bregu. Za obisk se priporoča gostilna ALEŠ 3545 Gostilna pri MILHARJU v Šmartnem prireja v soboto zvečer, 15. julija, zabavo na prostem. Tokrat pečenje odojka. Za ples bodo poskrbeli VESELI TRSTENICANI — Vabljeni 3546 Orodno kovaštvo Poljane nad škofjo Loko proda rabljeno vzmetno kladivo in rabljen elektromotor. Ogled in prodaja bo 20. 7. 1967. Modna razstava Festivalna dvorana Bled od 17. do 30. julija 1967 Razstavljajo: ALMIRA Radovljica • KROJ Škofja Loka * VEZENINE Bled • TEK-STINA Ajdovščina • IBI Kranj • ROŽNIK Ljubljana @ ŠEŠIR Škofja Lola # SUKNO Zapuže • KONUS Slov. Konjice 6 POLZELA Polzela • OBRTNIK Ljubljana 0 BPT Tržič • TOKO Domžale Proizvajalec - trgovina - potrošnik Razpisna komisija pri Upravi javne varnosti v Kranju razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNEGA OBDELOVALCA PROMETNIH NESREČ na postaji prometne milice v Kranju Razpisa se lahko udeležijo jugoslovanski državljani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo končano srednjo ali njej ustrezno šolo, — da obvladajo*tehnično risanje Osebni dohodek je določen po pravilniku. Za delovno mesto je predvideno poskusno delo do dveh mesecev; kandidati pa bodo pred sprejemom testirani v tehničnem risanju. Sprejeti kandidat bo moral kasneje obvladati tudi delo v fotolaboratori ju. V kraju službovanja ni na voljo stanovanja. Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo prijavo, kolkovano z 0,50 N din, razpisni komisiji pri Upravi javne varnosti Kranj. Rok za prijavo je 15 dni po objavi v časopisu. Kandidati bodo v roku 30 dni pismeno obveščeni o sprejemu. Morebitna pojasnila dobijo kandidati v pisarni UJV. Trg revolucije 4 v Kranju, soba 172/11 ali na telefonski številki 22-171, interna 21. Uprava javne varnosti Kranj TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER razpisuje vpis učencev v Poklicno gumarsko šolo za šol. leto 1967/68 Sprejeti učenci (samo fantje) se bodo izobraževali dve leti v Poklicni gumarski šoli. Vsak učenec prejema v času šolanja štipendijo, ki je odvisna od doseženega uspeha, dobi povrnjene potne stroške nad 24,00 ND za vožnjo do šole in nazaj (učenci iz okolice Kranja) ter delovno obleko. Za vpis veljajo naslednji pogoji: 1. uspešno zaključena osnovna šola, 2. zadovoljivo zdravstveno stanje, 3. starost 15 do 17 let, 4. uspešno opravljen psihološki test. Vsi kandidati bodo morali v Kranju opraviti zdravniški pregled in . psihološki test, kamor bo vsak kandidat pismeno povabljen. Kandidati naj najkasneje do 15. avgusta letos predlože Gumarskemu izobraževalnemu centru v Kranju, Gregorčičeva 8 naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo za sprejem, kolkovano s 50 S dinarskim kole-kom, 2. zaključno spričevalo 8. razreda, 3. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja po končani šoli s Tovarno SAVA v Kranju za dve leti, kolikor časa prejema učenec štipendijo, ki jo morajo podpisati tudi starši (skrbniki). Učenci iz oddaljenejših krajev lahko vložijo prošnjo za sprejem v Dijaški dom v Kranju, Del vzdržc-valnine v Dijaškem domu krije tovarna. Vse informacije lahko interesenti dobijo v pisarni Gumarskega izobraževalnega centra v Kranju, Gregorčičeva ulica 8 (Tovarna SAVA, obrat I) ali po telefonu štev. 210-71, interna 242. V Kranju, dne 24. maja 1967 Loterija POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega avtomobila citroen CV—2 — kamionet, leto izdelave 1961 Začetna cena 2000 N din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 7. do 14. ure pri AVTOKOVI-NARJU ŠKOFJA LOKA. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 19. 7. 1967. do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 10 8 50 6 90 6 0009480 8.000 0782130 8.000 1 4 15241 604 62891 404 80761 1.004 94681 604 2 4 58332 604 63732 404 69902 604 04843 600 11583 1.000 23463 400 91073 600 0825753 8.000 04 8 94 6 32244 600 60904 408 0098224 10.000 0490144 8.000 15 20 573 80 44455 400 50055 400 53445 1.000 06 6 886 100 28386 600 56276 2.000 59386 600 07 8 47 10 77 6 457 40 9297 200 53707 1.008 0437807 8.008 0751577 30.006 48 6 58 10 42103 400 49688 600 59 8 68189 400 97139 400 98789 400 0031559 8.008 0088669 8.000 0294049 100.000 0764669 8.000 0874039 10.000 0891969 50.000 Tržni preglgđ Solata 1,20 do 1,60 N din, špinača 2 do 2,50 N din, fižol v stročju 2 do 2,50 N din, koruza 2 do 3 N din, korenček 2,50 do 3 N din, čebula 3 do 3,50 N din, rdeča pesa 1,80 do 2 N din, breskve 3 do 4 N din, marelice 3 do 3,50 N din, hruške 3 do 4 N din. sli-ve3 do 3.50 N din, paradižnik 2,50 do 3 N din, med li N din, surovo maslo 14 do 1^ M din, skuta 4 do 5 N din, živa perutnina 7 do 8Ndin, krompir 0.90 do 1 N din za kg; je-šprenj 1,60 do 1,80 N din, kaša 4 do 4,50 N din, ajdova moka 3 do 4 N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din, proso 2.50 do 2,80 N din, pšenica 1 do 1.20 N din, oves 0,60 do 0,80 N din, borovnice 3,50 do 4 N din, lisičke 2 N din, suho sadie 1,50 do 2 N din za liter; jajca 0,45 do 0,50 N din GLAS * 22. STRAN SPOREDI SOBOTA — 15. julija 1967 SOBOTA — 15. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Revija majhnih zabavnih ansamblov — 10.15 Od uverture do sherza — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Po planinah in dolinah — 12.10 Malo Chopina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz opere »Lucia Lammer-moor« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z godci in pevci po naši deželi — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Izbrali smo vam — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Glasba ne Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. pozna meja — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 16. julija 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Ob 50-letnici slovenskega dirigenta Sama Hubada — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Godala v noči PONEDELJEK — 17. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 »Dobra volja je najbolja« — 9.30 V svetu operetnih melodij —■ 10.15 Novosti iz arhiva Slovenske filharmonije — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1120 Kaleidoskop zabavnih zvokov —12.10 Lepe melodije igra violinist Rok Klopčič — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Delavski oktet iz Kranja—-13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert orkestralne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mariborski komorni zbor poje skladbe Emila Adamiča — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbiramo zabavne melodije — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 21.00 Koncert Komornega orkestra Palače Pitti iz Firenc — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz skladbe Jožeta Privšika in Atija Sossa igra Plesni orkester RTV Ljubljana TOREK — 18. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Iz oper slovenskih skladateljev — 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 »Barčica po morju plava« — 12.10 Pisana paleta melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 V torek na svidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana in mojstri našega stoletja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Iz studia 13 — 20.30 Radijska igra — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Jazz v noči SREDA — 19. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic ln zgodb — 9.15 Deset let Otroškega zbora RTV Ljubljana — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.13 Majhen recital harfistke Pavle Uršič - Petričeve — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Popevk« in plesni zvoki — 12.10 Po cestah in poteh... — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Polke in valčki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Niirnr berški harmonikarskl orkester v našem studiu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ii» pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Drobni odlomki iz opere »Podeželski filozof« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 »Legenda o drugu Titu« — kanitata — 21.10 Melodije v poletni noči — 22.10 Za Ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Lahko noč z vokalnim ansamblom The Four Freshman SOBOTA — 15. julija 17.55 Poročila, 18.10 Vsako soboto (RTV Ljubljana) — 18.15 Lutkovna predstava gledališča Zadar (RTV Zagreb) — 19.05 Medigra, 19.10 Zaplenite z nami, 19.40 T V obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Zabavno glasbena oddaja, 21.40 Nekaj novega, nekaj Starega (RTV Zagreb) —21.55 Golo mesto, 22.45 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Mladinska igra, 19.05 Risanka (RTV Zagreb) — 19.15 V besedi in sliki (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17,40 Narodna glasba (RTV Skopje) — 20.30 Propagandna oddaja, 21.55 Serijski fiLm, 22.45 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 16. julija 9.25 Poročila, 9.30 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Tisočkrat zakaj (RtV Beograd) — 11.30 Serijski film za otroke (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca .. . Nedeljsko popoldne — 18.50 Poročila (RTV Ljubljana) — 18.55 Perry Mason, 19.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.45 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.48 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.53 Sončna karavana, 21.50 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 18.00 in 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 17. julija 18.45 Kuharski nasveti — Na taborjenju (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RJV Beograd) — 19.40 T V obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.43 T V drama (RTV Zagreb) — 21.40 Iz operetnega sveta (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Oddaja narodne glasbe (RTV Zagreb) — 18.45 Znanost, 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV TOREK — 18. julija 18.40 Drejček in trije mar-sovčki, 19.00 Popotovanje po Afriki, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik, 20.00 Bertrand Levjesrčni, 21.30 Iz del Ive Andriča, 21.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila (RTV Beograd) — 18.10 Torkov večer (RTV Zagreb) — 18.30 Te-lesport (RTV Zagreb) — 19.10 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.40 Propagandna oddaja, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV SREDA — 19. julija 18.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 18.15 Mornar na triciklu (RTV Zagreb) — 19.00 Reportaža (RTV Skopje) — 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Cik cak, 20.41 S kamero na Rdeče morje, 21.20 Mednarodni jazz festival v Ljubljani, 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.30 TV pošta, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 15. julija zah. nem. jug. barv CS film ŠUT ob 16., 18. in 20. uri, premiera zah. nem. barv. filma PESEM PRERIJE ob 22. uri 16. juljia zah. nem. jug. barv. ČS film ŠUT ob 15., 17. in 19. uri, premiera zah. nem. filma SKRIVNOST BARA »LOLITA« ob 21. uri 17. julija zah. nem. film SKRIVNOST BARA »LOLITA« ob 16., 18. in 20. uri 18. julija zah. nem. film SKRIVNOST BARA »LOLITA« ob 16., 18. in 20. uri 19. julija amer. barv. film UPORNIK BREZ RAZLOGA ob 16. uri, zah. nem. film SKRIVNOST BARA »LOLITA« ob 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 15. julija angl. film KAKO POSTATI MIKAVEN ob 17. uri, franc. barv. CS film VIKEND V DUNKEROUEU ob 19. uri, amer. barv. film TRIJE NAREDNIKI ob 21. uri 16. julija amer. barv. film TRIJE NAREDNIKI ob 14. in 18. uri, franc. barv. CS film VIKEND V DUNKEROUEU ob 16. uri, angl. film KAKO POSTATI MIKAVEN ob 20. uri 17. julija amer. barv. film TRIJE NAREDNIKI ob 18. in 20. uri 18. julija zah. nem. film ČAROVNIKOV OBRAČUN ob 18. in 20. uri 19. julija amer. barv. film UPORNIK BREZ RAZLOGA ob 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 15. julija angl. film KAKO POSTATI MIKAVEN ob 20. uri 16. julija amer. barv. film TRIJE NAREDNIKI ob 16. uri, premiera franc. filma ZVEZDA BREZ IMENA ob 18. in 20. uri 19. julija zah. nem. barv. film PESEM PRERIJE ob 20. uri CERKLJE KRVAVEC 15. julija amer. barv. CS film VZEMI JO — MOJA JE ob 20. uri 16. julija amer. barv. CS film VZEMI JO — MOJA JB ob 17. in 20. uri Naklo 16. julija zah. nem. film SKRIVNOST BARA »LOLITA« ob 16. uri, franc. barv. CS film VIKEND V DUNKEROUEU ob 20. uri Kropa 15. ju'ija franc. barv. CS film FANTOM ob 20. uri 16. julija franc. barv. CS film FANTOM ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 15. julija amer. barv CS film NA SVIDENJE CHAR-LIE Naziv stroja Cena v N din Plačljivo takoj Do 1.4.1968 Do 1.4.1969 Traktor ZETOR Super 50 34.150.— 12.500.- 12.000.- 9.650.— Traktor ZETOR 2011 23.130.— 11.565.- 5.782,50 5.782,50 Jermenica 555.— 277,50 138,75 138,75 Plug dvobrazdni 2 PN 3 OM 1.900.- 950.— 475.— 475.— Kosilnica bočna, 1,50 cm 2.900.— 1.450.— 725.- 725.— Obrestna mera 8 %. Zasebniki plačajo na te cene predpisani prometni davek! Traktorji ZETOR na kredit Agrotehnika Export Import LJUBLJANA obvešča vse kmetijske kombinate in zadruge, da nudi za takojšnjo dobavo svetovno znane traktorje ZETOR po najugodnejših kreditnih pogojih: Kmetovalci! Za nakup traktorjev ZETOR na kredit se nemudoma obrnite na vašo področno kmetijsko zadrugo ali kombinat. CE SI HOČETE OLAJŠATI DELO IN POCENI PRIDELOVATI - IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST IN KUPITE TRAKTOR ZETOR! Vsa pojasnila in informacije dajejo naše poslovalnice: AGROTEHNIKA, Ljubljana, Titova 38, tel. 310-598 AGROTEHNIKA, poslovalnica CELJE, Aškerčeva 19, tel. 2808 AGROTEHNIKA, poslovalnica MARIBOR, Meljska 5, tel. 22 553 AGROTEHNIKA, prodajalna MURSKA SOBOTA, Koroška 46, tel. 21 321 AGROTEHNIKA LJUBLJANA "1 16. julija amer. barv. CS film NA SVIDENJE CHAR-LIE Jesenice PLAVŽ 15. do 16. julija franc. barv. CS film VIVA MARIA 17. do 18. julija amer. ban'. CS film NA SVIDENJE CHARLIE Dovje - Mojstrana 15. julija italij. film OBISK 16. julija angl. barv. CS t:.:ti DR. NO Koroška Bela 15. julija jugosl. film PRITI IN OSTATI 16. julija amer. barv. film NAJVEČJA TEKMA OKOLI SVETA 17. julija franc. barv. CS film VIVA MARIA Kranjska gora 15. julija amer. barv. film NAJVEČJA TEKMA OKOLI SVETA 16. julija jug. film PRITI IN OSTATI Kamnik DOM 15. julija amer. barv. film ZAJTRK PRI TIFANIJU ob 20. uri 16. julija amer. barv. film ZAJTRK PRI TIFANIJU ob 17. in 20. uri 17. julija amer. barv. film ZAJTRK PRI TIFANIJU ob 20. uri 19. julija amer. barv. CS film JUPITROVA UUBICA ob 20. uri Registracija mopedov • Predpisana registracija mopedov mora biti opravljena do konca letošnjega leta. • Registrirani bodo le tisti mopedi, ki bodo tehnično brezhibni, opremljeni bodo morali biti tudi z lučjo za osvetlitev registrske tablice. • Za tehnično brezhibnost vozila bo pravočasno poskrbela mehanična delavnica AMD Kranj, Tomšičeva — bivši gasilski dom • Po 31.12.1967 neregistriranih mopedov ne bo mogoče več uporabljati v prometu po cestah. Točen čas registracije bo naknadno določen in bodo lastniki mopedov o tem obveščeni. Prosimo vse lastnike mopedov, da do 20. julija 1967 sporočijo svoj naslov in število vozil (mopedov), in sicer: — prebivalci Kranja pri avto moto društvu Kranj, Koroška cesta 17 — stalni prebivalci naselij izven Kranja pa na pristojnih krajevnih uradih. Avto-moto društvo Kranj Splošno gradbeno podjetje GORENJC Radovljica zaposli v svoji delavski menzi samostojno kuharico. Nastop službe takoj. Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja v Radovljici. Raznašalko za dostavo jutranjika Dela naročnikom na dom za središče mesta sprejmemo takoj! Prednost imajo osebe, ki stanujejo v centru ali okolici. Pismene ponudbe sprejema CP DELO podružnica Kranj. * RASTA, PAVLINA, SAŠA, INES, MANON IN RIVA so letne tkanine z modnimi vzorci in kvalitetno apreturo. TEKSTIL INDUS KRANJ POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANEGA osebnega avtomobila škoda 1000 MB, leto izdelave 1967, prevoženih 1400 km. Začetna cena 15.000 N din Ogled vozila je možen pri Zavarovalnici Kranj vsak dan od 17. do 19. 7. 1967 od 10. do 12. ure. Pismene ponudbe spreje-mo od 19. 7. 1967 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ ZAVAROVALNICA KRANJ posreduje javno prodajo najboljšemu ponudniku karambolirani osebni avto Zastava 750, letnik 1964 in s prevoženimi 12.368 km, v sredo dne 19. 7. 1967 ob 12. uri na kraju garažiranja vozila pri avto - moto društvu Škofja Loka. Ogled je možen vsak dan od 6. — 20. ure zvečer. Začetna izklicna cena je 4.000,00 N din (štiri tisoč novih din). GLAS Izdaja iu tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. SPORT SOBOTA - 13. julija 1967 Slovenska plavalna liga Prvi nastop s prvo zmago Nogomet Srečanje v Železni Kapli Preddvorski TVD Partizan bo v nedeljo, 16. julija, priredil množični izlet v Železno Kaplo, ki bo združen z ogledom prijateljske nogometne tekme med domačim moštvom in gostujočim moštvom iz Preddvora. Za izlet je med Preddvorčani veliko zanimanje, saj jih bo v Železno Kaplo odšlo kar 60, precej navijačev preddvonskih nogometašev pa se bo tja popeljalo s svojimi avtomobili. Srečanje bodo prisotni zaključili s piknikom. Preteklo nedeljo so nogometaši iz Kaple odigrali prijateljsko tekmo v Šenčurju, katero so odločili v svojo korist, in sicer s 4:3. Košnjek Triglav premagal Rudarja (Trbovlje) 14.426 : 10.144 V četrtek sta se na kopališču v Kranju v tekmi slovenske plavalne lige pomerila Triglav in Rudar. Visoka zmaga domačinov (14.426:10.144) zgovorno govori o velikanski premoči Kranjčanov, pa čeprav so nastopili brez svoje najboljše plavalke Lidije švarc, ki te dni zastopa barve državne reprezentance v inozemstvu. Na tekmovanju sicer niso dosegli izrednih rezultatov, vendar je zanimivo, da je uspelo Rudarju v dvanajstih točkah sporeda osvojiti le eno prvo in dve drugi mesti pri moških ter samo ena drugo mesto pri dekletih. REZULTATI — Moški — 400 prosto: 1. J. Nadižar 4:59.8, 2. Klemenčič (oba T) 5:02.8; 200 prsno: 1. Kuhar (R) 2:59.0, 2. Sajn 3:02,6, 3. Zupane (oba T) 3:04.6; 100 delfin: 1. Slavec (T) 1:09,5, 2. Kostanjšek (R) 1:11.4, 3. Sorli (T) 1:15.0; 100 hrbtno: 1. Levičnik (T) 1:11,8. 2. Flis (R) 1:17,0, 3. Velikanje (T) 1:19,9; 100 prosto: 1. F. Nadižar 1:01,8, 2. Balderman (oba T) 1:05.7; 4 x 100 mešano: 1. Triglav 4:47,0, 2. Rudar 4:58.0. Ženske — 400 prosto: 1. Virnik 5:47.0. 2. Mihelič (obe T) 6:03,4; 200 prsno: 1. Jelen Trgovina Šipad Kranj obvešča cenjene kupce, da od 1. junija 1967 prodaja blago na kredit Radnik, Bosanska Gradiška, in sicer dnevne sobe, spalnice in ostali kosovni material. Kredit odobrimo takoj. Vsa pojasnila daje trgovina v nebotičniku, telefon 21-118. (T) 3:34,4, 2. Hudarin (R) 3:39,5, 4. Verbič (T) 3:42,4; 100 delfin: 1. Smid 1:27,8, 2. Mihelič (obe T) 1:30,2; 100 hrbtno: 1. Pečjak 1:18,8, 2. Kraljic (obe T) 1:25,8; 100 prosto: 1 .Virnik 1:15,2, 2. Smid (obe T) 1:15,9; 4x100 prosto: 1. Triglav 5:07,0, 2. Rudar 5:28,0. V vmesnih točkah in izven konkurence je nastopilo precej članov domače ekipe. Nekateri izmed njih so dosegli lepe rezultate .vendar so na žalost njihovi nastopi precej molili potek tekmovanja. -pc HORTIKULTURNO DRUŠTVO KRANJ razpisuje tekmovanje v okrasitvi oken s cvetjem in ureditvi vrtov na področju kranjske občine I. nagrada 200,00 N din II. nagrada 100,00 N din 3 nagrade po 50,00 N din Prijave za tekmovanje sprejemamo vsak ponedeljek in petek od 14. — 18. ure in sredo od 8. — 12. ure v društveni pisarni na Gregorčičevi cesti št 18 (poleg Prešernovega gaja) do konca meseca avgusta 1967. Finale ekipnega prvenstva Slovenije v tenisu Triglav : Branik 0 : 5 Ekipa Branika, ki je v torek premagala tenisače Triglava, je nastopila na dvoboju kot absolutni favorit. Kljub temu pomeni že sam nastop igralcev Triglava v finalu največji uspeh domačih igralcev. Žnidar : Grmovšek 2:6, 0:6 — Prepričljiva zmaga rutini-ranega Grmovška. Z odličnimi smeči in zelo učinkovitimi bekendi je Mariborčan popolnoma razbil Znidarjevo obrambo. Anzelc : Vodeb 1:6, 0:6 — Čeprav ni v lanskoletni formi, je Vodeb z lahkoto premagal neizkušenega Anzelca. Furlan, Mulcj : Grmovšek, Vodeb 3:6, 3:6 — Dvakratna mladinska slovenska prvaka sta prožila precejšen odpor Atletika, šola in zopet atletika Polde Milek, državni rekorder o svoji atletski karieri Sobotni začetek revije slovenske atletike — finalnega tekmovanja za Atletski pokal Slovenije za člane in članice, je prireditelj AK Triglav izkoristil tudi zato, da je svojemu najboljšemu članu, dvakratnemu državnemu rekorderju Pol-detu Mileku izročil za njegove uspehe praktično darilo, električni brivski aparat. Polde pa je razen svojih uspehov na športnem področju dodal še enega, za njegovo življenje še bolj pomembnega. Pred 14 dnevi je uspešno opravil zaključni izpit zar strojnega tehnika na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Ta teden je Polde prihajal na stadion v »civilu«. Na sobotnem tekmovanju si je namreč močno poškodoval gleženj leve noge in je moral zato prekiniti s treningom. Tako je imel več časa, da sva se pogovorila o njegovih uspehih, željah ... — Najprej — kdaj si se prvič pojavil na atletski stezi? »Moj prvi nastop sega v leto 1963, ko sem na pionirskem prvenstvu Slovenije v Novi Goriei preskočil 158 cm.« — Kakšen je bil napredek v rezultatih? »Naslednje leto sen: izboljšal rezultat na 185 cm, leta 1965 sem zabeležil 194 cm ln lani 203 cm.« — Tvoj največji uspeh? »Glede na uvrstitev na 6. mesto na lanskem evropskem prvenstvu za mladince v Odesi (SZ), kjer sem z 203 cm dosegel isti rezultat kot drugouvrščeni tekmovalec; po rezultatu pa nedavno tekmovanje na Češkoslovaškem, kjer sem dosegel osebni rekord z 210 cm.« — In rekordi? »Trenutno sem solastnik republiškega rekorda pri skoku v višino za člane in rekorder Slovenije in Jugoslavije v isti disciplini za starejše mladince ter v troskoku rekorder Slovenije za člane ln starejše mladince in Jugoslavije za starejše mladince.« — Kdo ima razen tebe največ zaslug za vse uspehe? »Nedvomno moj trener profesor Peter Kukovica.« -m Lahko bi rekli, da si eden izmed tistih univerzalnih atletov, ki dosegajo odlične rezultate tudi izven svoje »specialnosti«. »Razen višine se ukvarjam še s teki na kratke proge in ostalimi skoki, seveda vse le kot dopolnilo k skoku v višino.« — Kaj pa troskok, ki sicer nima z višino dosti skupnega? »O troskoku ne govorim rad. Res je, da sem prav v tej disciplini državni rekorder, vendar sem po sobotni poškodbi prepričan, da ga dolgo časa ne bo več na seznamu mojih disciplin.« — Torej ostane tvoja glavna disciplina še vedno skok v višino. In razen nje? »Razen višine Imam trenutno še eno disciplino, v kateri želim doseči kar najboljši rezultat — skok v daljino. Ce bi izboljšal zalet in bi na pomembnejšem tekmovanju skakal samo v daljino, upam in želim, da bi premagal mejo 7 metrov.« — Jeseni začneš s študijem na strojni fakulteti v Ljubljani. Ali misliš, da bo s tem trening zelo trpel? »Že sedaj sem se vozil v šolo v Ljubljano, vendar se zavedam novih težav, ki bodo nastale s študijem na fakulteti. Upam. da bom uspel študij in šport čim bolj uspešno združilo. V naslednji sezoni pa bom nastopal že kot član in bo manjše število tekmovanj ravno v času izpitov samo dobrodošlo.« Govorila sva še o velikih tekmovanjih, na katerih je Polde zbran kot malokdo (vse najboljše rezultate je dosegel prav na velikih tekmah), o odnosih v klubu, o opremi, ki jo je zaradi pomanjkanja denarja vedno premalo... Se nisva končala, ko je izvlekel svoj potni list. ki ga je bilo treba poslati v potrditev v Zagreb; Polde namreč že 19. tega meseca potuje v Zahodno Nemčijo, kjer bo nastopil v reprezentanci Jugoslavije na tskmovanju za Atletski pokal Evrope v Duisburgu. renomiranima gostoma. Vseeno smo menili, da bi lahko gosta prikazala še boljšo igro. Žnidar : Vodeb 1:6, 2:6 — Večkratni kranjski prvak Znidar je igral zelo negotovo, tako, da se ni nikoli postavilo vprašanje zmage boljšega Vodeba. Anzelc : Grmovšek 1:6, 1:6 — Anzelc je igral v mejah svojih sposobnosti, kar pa je zadostovalo le za dva častna gema. P. Diđić Preberite mimogrede Srečno pot in mnogo uspeha! Matjaž Kuralt % V soboto in nedeljo (15. in 16. julija) bo na kranjskem kopališču tekmovanje za pionirski vaterpolo pokal Slovenije. Na tekmovanju bodo nastopili: Koper, Ljubljana, Neptun (Celje) in Triglav. % Na mladinskem prvenstvu Jugoslavije v veslanju (nastopilo je 22 klubov), ki je bilo v Bakru, so mladinci Bleda osvojili tretje mesto za Jadranom (Reka) in Mornarjem (Split). Blejci so zmagali v četvercu s krmarjem* in skifu (Boškovski). % Na III. poletnih športnih igrah Iskre — tekmovali so v malem nogometu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu in streljanju — je v skupnem seštevku zmagala Elektromehanika iz Kranja. Kranjčani niso zmagali le v odbojki. 0 Kranjski smučarski skakalec ln državni reprezentani Peter Stefančič je bil te dni operiran na ljubljanski polikliniki, ker je dobil v prometni nesreči hude opeklina po nogah. Zdravniki menije* da bo Stefančič 15. avgusta že lahko nadaljeval s treningom.