Poštnina plačana v gotovini.
62.	V Ljubljani, dne 7. julija 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov
URADNI
in Slovencev.
pokrajinske nprave za Slovenijo.
V s ©teiiiss.:
229. Naredba, s katero se ureja način in obveznost, opravijati izpit za administrativno in tehnično državno šumarsko službo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Razglasi vojaških oblastev.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
229.
Sklicevaje se na naredbo št. 15.462 z dne 22. ok-! členu 2., točki a) te naredbe.
Naknadne prijave po tem roku se ne jemljejo v j poštev.
Prijavi mora vsak kandidat priložiti:
1.	) Izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu.
2.	) Diplomo o opravljenem strokovnem izpitu po
tobra 1919. tega ministrstva o opravljanju državnega izpita za samostalno vodstvo šumskega gospodarstva, na podstavi pooblastila člena 39. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o ustroju ministrstva za šume in rudnike z dne 25. marca 1919. in o organizaciji šumarske stroke v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 27. junija 1921. in zaradi čim hitrejše izenačitve državne šumarske službe v vsej kraljevini izdajam nastopno
Naredbo ministrstva za šume in rudnike,
s katero se ureja način in obveznost, opravljati izpit za administrativno in tehnično državno šumarsko službo v kraljevini Srbov, Hrvatov in
Slovencev.*
Namen izpita.
Člen 1.
V ministrstvu za šume in rudnike se ustanavlja izpit za administrativno in tehnično državno šumarsko službo, zlasti iz znanja vseh zakonov in predpisov o stroki ministrstva za šume hi praktičnega sestavljanja strokovnih projektov ali strokovnih del.
Pravica do opravljanja izpita.
člen 2.
3.	) Potrdilo nadrejenega oblastva, da je prebil praktično državno službo iz člena 2., točke b).
Za kandidate v nedržavni šumarski službi mora potrdilo, da so prebili praktično šumarsko službo, poveriti tudi šumarski strokovnjak nadzorstvenega šumarskega oblastva.
4.	) Kratek popis življenja in delovanja.
5.	) Nravstveno izpričevalo, ki ga izda politično j oblastvo.
6.	) Potrdilo o državljanstvu.
7.	) Popis prakse, odnosno strokovno delo ali projekt, po členu 8. te naredbe.
Odločba o sprejemu kandidatov.
člen 5.
Tekom mesecev decembra, januarja iji februarja pošlje tajnik izpraševalne komisije popise prakse, odnosno strokovna dela ali projekte posameznih kandidatov članom izpraševalne komisije v oceno.
Koncem meseca februarja se sestane komisija ter odloči z večino glasov, kdo naj se pripusti k izpitu.
To odločbo priobči tajnik kandidatom po njih nadrejenih oblastvih ter obenem označi kraj in čas izpita.
Izpraševalna komisija.
člen 6.
Domača naloga je ali popis prakse ali strokovno delo, odnosno projekt.
Popis prakse je domača naloga, v kateri mora kandidat obdelati vse svoje strokovne posle ob času svojega službovanja v zaokroženem popisu, v katerem naj navede lastna opazovanja in kritiko.
Neposrednji strokovni šefi morajo potrditi, ali je izdelal kandidat popis prakse samostalno in ali se ujema s stvarnostjo.
Kandidat, ki bi hotel izvršiti strokovno delo ali projekt, prejme nalogo v zapečatenem zavitku od načelnika administrativnega oddelka generalne direkcije šum, in sicer do dne 1. junija. Koncept naloge se shrani pri generalni, direkciji šum.
člen 9.
Predmet izpita tvorijo te-le skupine:
1.	skupina: Gojitev šum v zvezi z naukom o tleh.
Šumska botanika.
Čuvanje šum.
Uporaba šum.
Šumska industrija in trgovina z lesom in način, kako se ukoriščajo šume.
2.	skupina: Cenitev šum.
Računanje vrednosti šum.
Urejanje šum.
Izmera šum.
3.	skupina: Šumsko graditeljstvo (gradnja šumskih prevoznih naprav, vodne in mostne gradnje, visoke gradnje).
Zagradba hudournikov.
K izpitu za administrativno in tehnično državno šumarsko službo se pripušča samo oni, a) k' K P0 opravljenem zrelostnem izpitu na gimnaziji, realki ali realni gimnaziji dovršil kot jeden slušatelj pri nas ali v inozemstvu šumarsko fakulteto na univerzi, visoko šumarsko šolo ali šumarsko akademijo enakovredno s šumarsko fakulteto v državi ter dobil diplomo.
Ena izmed šumarskih fakultet v državi edino preizkuša in ocenja, ali je diploma inozemske šumarske fakultete enakovredna diplomi naše fakultete;
h) ki je bil od dne dovršenih naukov do dne izpita vsaj dve leti v praktični državni šumarski službi, odnosno v nedržavni šumarski službi, po obsegu in raznovrstnosti strokovnih del enaki državni šumarski službi. Enakovrednost prakse ocenja za vsak primer posebe izpraševalna komisija.
ruji državljani nimajo pravice, opravljati tega izpita.
Čas za opravljanje izpita.
Člen 3.
izpiti se opravljajo meseca maja vsakega leta
Prijave za opravljanje izpita, člen 4.
L-..	Za 0.pravljaa)je tega izpita predlagaj«
. m idati po svojem nadrejenem oblastvu generalu
d!-!'6 CI * SUm za *zPTaseva]no komisijo najkesneje ,!o dne 15. decembra.	J
Razglašena v «Službenih Novinah k . bf’ Hrvata i Slovenaca» št. 142, izdanih d junija 1923. (Prilog Vm. — 1923.)
Izpiti se opravljajo v Beogradu pred izpraše-valno komisijo, ki jo postavlja minister za šume na tri leta.
Komisijo tvorijo predsednik in štirje člani izpra-ševatelji.
Predsednik je šef šumarstva, odnosno njegov namestnik pri ministrstvu za šume in rudnike.
Članom komisije se odrejajo namestniki.
Člani komisije m njih namestniki morajo imeti popolno visokošolsko izobrazbo.
Komisija voli izmed sebe izpraševatelje za posamezne skupine. Njih dolžnost le, pripraviti pismene naloge (teze), jih pregledati in kandidate izpraševati.
Ministrstvo za šume in rudnike imenuje izmed svojih strokovnih šumarskih uradnikov tajnika izpraševalne komisije za vodstvo administrativnih poslov.
Člen 7.
4.	skupina: Organizacija šumarske stroke v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zakon o šumah.
Zakon o lovu in ribji lovi.
Najvažnejše odredbe zakonov, naredb in predpisov, kolikor se tičejo šumarstva.
Vodstvo izpita.
Člen 10.
Izpit vodi predsednik komisije, ki ima pravico, izpraševati iz vseh predmetov. Ostali člani izprašujejo samo iz one skupine, za katero so odrejeni.
Izpraševalna) komisija mora vprašanja v prvi vrsti prilagoditi obsegu kandidatove prakse.
Pismeni izpit.
Člen 11.
Imenovane osebe morajo v enem mesecu po pre-iemu imenovanja izjaviti pismeno ministrstvu za kime in rudnike, ali sprejmejo izvolitev.
Če je član zadržan priti k izpitu, mora o tem jravočasno obvestiti predsednika, ki pokliče na-nestnika, če pa bi bil tudi namestnik zadržan, mora iredsednik naprositi ministrstvo za šume in rudnike, laj imenuje drugega namestnika; pri tej priliki tudi ahko predlaga kandidata.
Obseg izpita, člen 8.
Izpit je sestavljen iz domače naloge večjega ob-ega (teze); kandidat jo mora kot izdelan elaborat iriložiti prijavi k izpitu samemu, ki je pismen, ustim 11 terenski.
Pismeni izpit traja dva dni, in sicer vsak dan najdalje štiri ure dopoldne in štiri ure popoldne.
Izpraševalna komisija predloži, ko ocenja popis prakse, meseca februarja 12 strokovnih vprašanj za pismeni izpit, brez ozira na porazdelitev na skupine, ministrstvu za šume in rudnike, ki izbere štiri vprašanja ter jih vsako posebe zapečateno o pra-j vem času vroči izpraševalni komisiji, j Ta vprašanja otvori predsednik posamezno ne-! posredno pred začetkom dotične pismene naloge, j Za pomagalo pri pismenih nalogah se dovolju-I jejo šumarski koledarji.
Ves cas pismenega izpita vodi nadzorstvo po en i PO vrsti, ki jo odredi predsednik, j Cim kandidat dovrši delo o enem vprašanju, ga mora izročiti prisotnemu članu. Po poteku časa, odrejenega za delo, morajo kandidati oddati svoje
izdelke, tudi če niso še izvršeni. — Kandidati, ki dovrše pismene naloge pred potekom odrejenega časa. morajo oditi iz izpraševalnih prostorov.
Ustni izpit.
Člen 12.
Ustni izpit je javen. Izprašuje se po vrsti po skupinah. Izpit enega kandidata ne sme trajati nad dve uri in ne manj nego poldrugo uro.
Vrstni red, po katerem kandidati opravljajo izpit, se odreja s kocko.
Dnevno se morajo izprašati vsaj trije kandidati, i
Terenski izpit.
Člen IB.
Za terenski izpit izbere predsednik sporazumno s člani po možnosti urejeno in napredno šumsko gospodarstvo, v katerem je mogoče najti čim več objektov za izpit.
V sak izmed članov opravlja, izpit za svojo skupino izmenoma s posameznimi skupinami kandidatov, v katerih dobiva vsak kandidat v reševanje praktične naloge, ki jih mora izvesti samostalno.
Predsednik izpraševalne komisije mora o pravem času poskrbeti za eventualno potrebne delavce in stroje.
Ocena uspeha in izdaja diplome.
Člen 14.
Pismene naloge in odgovori pri ustnem izpitu se ocen ja jo komisionalno, sposobnost kandidatovo na terenu pa ocenja vsak član zase iz svoje skupine. Za celokupno oceno kandidatov so odločilne vse tri ocene.
Oceni sta: «zadovoljava», «ne zadovoljava» (v, številkah izraženo: 1 in 2).
Člani odločajo z večino glasov; ob enakosti glasov pa odloča predsednik.
Člen 15.
Kandidatom, ki opravijo izpit, se izda diploma j z oceno «enoglasno sposoben» ali samo «sposoben».!
Besedilo diplome je to-le:
Diplom a.
Potpisana komisija ispita za administrativnu i tehničku državnu šumarsku službu Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca ispitala je po propisima Naredbe Ministarstva Šuma i Rudnika Br.......... 1923 Gospodina N. N. rođjenog..................godine u...
(mesto) ...... (srez)............(okrug — županija) ...........................koji je kao redovan slušalac tačno
po nastavnom planu završio stručne šumarske nauke na (šum.-poljoprivrednom fakultetu)............
u (Zagrebu — Beogradu) pa je (jednoglasno) našla, da je sposoban za administrativnu i tehničnu državnu šumarsku službu.
U potvrdu ovoga daje mu ovu Diplomu.
U.......................
Predsednik ispitne komisije:	Članovi komisije:
sebno nagrado, ki jo odredi minister za šume in] stalno vodstvo šumskega gospodarstva v državi ali
v inozemstvu, ki se tičejo oseb z izobrazbo iz člena 2. te naredbe, samo da se odslej ne bodo priznavali
rudnike v breme državnega proračuna.
Dopust za opravljanje izpita.
Člen 19.
če je kandidat v državni službi, dobi za izdelavo ^ Ta narecIba dobi mo&) ko jo podpiše minister za
šume in rudnike, ter stopi v veljavo z dnem, ko se
nikakršni praktični državni izpiti, opravljeni v inozemstvu.
Člen 27.
domače naloge in opravljanje ustnega izpita kakor tudi za potovanje od stanovališča do Beograda in nazaj dopust največ dveh mesecev.
Diplomo podpišejo predsednik in člani komisije.
Ponavljalni izpit.
Člen 16.
Izpit se sme ponavljati enkrat.
Izpraševalna komisija odredi, ali se mora za ponavljalni izpit predložiti popis prakse ali ne.
Zapisnik o izpitu.
Člen 17.
O poteku izpita se vodi zapisnik, v katerega se morajo vpisati vsa posvetovanja in vsi sklepi komisije. Ta zapisnik podpiše vsa izpraševalna komisija, predsednik izpita pa ga predloži ministrstvu za šume in rudnike s posebnim poročilom.
V tem poročilu je treba navesti, za katero gra.no šumskega gospodarstva ima posamezni kandidat posebno izobrazbo in nagnjenost.
Zapisnik vodi tajnik izpraševalne komisije.
Nagrada članom komisije.
Člen 18.
Člani komisije imajo za: svoj trud ob izpraševanju kandidatov in ob pripravi in oceni teze po-
Predhodna praksa.
Člen 20.
Da utegne kandidat zadostiti svrbi tega izpita, se mora v začetku svojega službovanja pri državni šumarski upravi redno zaposliti za leto dni pri aktivnem taksacijskem odseku in za leto dni v iz vrša i in gospodarski šumarski službi.
Obveznost, opravljati izpit.
Člen 21.
Kandidati za državno šumarsko službo z izobrazbo, predpišimo v členu 2. te naredbe, ki nimajo omenjenega izpita, se morajo po priznani dvoletni praksi prijaviti za prvi prihodnji izpit.
Kandidat, ki »se ne pripusti k izpitu ali ne opravi izpita, se mora ponovno javiti k prvemu prihodnje mu izpitu.
V opravičenih primerih za odložitev izpita odloča ministrstvo za šume in rudnike.
Kandidati brez tega izpita se ne morejo v državni šumarski službi postaviti v višji razred nego v X.; istotako se ne morejo pomekniti v višji činovni ■ razred ali v večjo plačo, dokler ne opravijo tega izpita.
Člen 22.
Vsi državni šumarski uradniki z izobrazbo, predpisano v členu 2. te naredbe, ki so bili po osvoboditvi postavljeni v državni šumarski službi v kateremkoli kraju naše države, kakor tudi oni, ki so bili v državni šumarski službi v kraju, kjer je bil ta izpit predpisan, a ga niso opravili ali pa so ga bili morda oproščeni, se morajo najkesneje v dveh j letih od dne, ko se razglasi ta naredba, zglasiti k izpitu za administrativno in tehnično državno šumarsko službo po predpisih te naredbe.
Zaradi hitrejše in lažje regulacije službenih razmerij je določiti izredne izpite po predloženih prijavah v letih 1923., 1924. in 1925.. in sicer samo za kandidate iz tega, člena.
Ti kandidati ne sinejo napredovati, dokler ne opravijo tega izpita.
Oprostitev od izpita.
Člen 23.
Opravljanja izpita v pokrajinah, kjer ta izpit ni bil predpisan, so oproščeni oni uradniki, ki so diplomirali pred osvoboditvijo, v pokrajinah, kjer je bil obvezen, pa oni, ki so diplomirali pred osvoboditvijo, a so bili, preden so pridobili pravico, opravljati izpit, pozvani v vojaško službo ter so ostali v njej najmanj leto dni.
Prevod v stalež računskih uradnikov.
Člen 24.
Državni šumarski uradnik z izobrazbo iz člena ž., ki mora po predpisih te naredbe opraviti ta izpit, a ga ne opravi, se uvrsti v stalež šmnarsko-računskih uradnikov.
To velja tudi za šumarske uradnike, omenjene v členu 22. te naredbe.
Prehodne odredbe.
Člen 25.
Izjemoma dovoli minister za šume po zaslišanju šumarskega odbora, opravljati ta izpit tudi onim, ki so do sedaj dovršili šumarsko šolo v inozemstvu, katera nima veljave šumarske fakultete, če so opravili zrelostni izpit.
To pravico smejo ukoriščati dotični kandidati; do leta 1925.
Člen 26.
S' to naredbo se ukinjajo vsi predpisi, ki so veljali do sedaj v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev za opravljanje državnega izpita, za samostalno vodstvo šumskega gospodarstva, kakor tudi vse od-ločbe, ki so bile izdane o opravljanju tega, izpita in j se tičejo oseb iz člena 2. te naredbe.
S to naredbo ostanejo v popolni enakomerni ve-; Ijavi vsi do te naredbe opravljeni izpiti za samo
razglasi.
V Beogradu, dne 17. junija, 1923.
Minister za šume in rudnike:
dr. M. Srškič’ s. r.
Razglasi pokrajinske oprave za Slovenijo.
št. 4768.
Razglas o prenosu agend tujskega prometa
v Sloveniji na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
V zmislu odloka ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 5. junija 1923.. P. S. No 323, se odreja:
1.	) Vse administrativno - pravne posle tujskega prometa v Sloveniji opravlja oddelek ministrstva zn trgovino in industrijo v Ljubljani.
2.	) Ta oddelek ima pravico nadzorstva nad vsemi organizacijami za tujski promet in turistiko v Sloveniji tako glede notranje uprave kakor tudi glede porabe državnih subvencij in nastavljanja osebja.
S tem so prešle agende tujskega prometa v Sloveniji v področje oddelka ministrstva za trgovino in industrijo; zato se razglas predsedništva pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 20. aprila 1922., št. 4028, priobčen v «Uradnem listu» 41 z dne 25. aprila 1922., razveljavlja.
I7 L j u b 1 j a n i, dne 2. julija 1923. Predsedrdštvo pokrajinske uprave ca Slovenijo.
Zastopa pokrajinskega namestnika veliki župan: dr. Lukan s. r.
Št. 19.315.
Razglas.
Po naročilu ministrstva za notranje posle št. Sl. 4968 dne 20. junija 1923. se daje na znanje:
Na podstavi uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe kakor tudi člena 95. finančnega zakona za leto 1922./1923. je bila ustanovljena generalna direkcija državnih železnic.
Naloga generalne direkcije je. izvrševati pod nadzorstvom ministrstva za promet in na podstavi veljavnih zakonov, uredb in predpisov enotno eksploatacijo vseh državnih in pogodbeno v najem vzetih železniških naprav, ter nadzirati eksploatacijo privatnih in koncesioniranih železniških naprav.
Generalna direkcija ima svoj sedež v Beogradu, Frankopanova ulica št. 11.
V Ljubljani, dne 27. junija 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Za pokrajinsko upravo načelnik oddelka: Kremenšek s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo,
St. 10.160.
Tedenski izkaz o prenosaih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 10. do dne 16. junija 1923.)
Okraj	Ostalih	Na novo obolelih Ozdravljenih	Umrlih 1	■j Ostalih v na- j daljnji oskrbi ij
Brežice	 Celje, okolica. . . Krško	 Konjice		Mal 1 2 1 2	aria. 1 1 i . 1 2	•	2
Okraj	Ostalih	Na novo obolelih 1	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v na-daljni oskrbi
Ošf Brežice		ice ( 1	M o r b 2	i i 1 i). 1		2
: Celje, okolica. . .	9	188	4		193
Celje, mesto . . .		13			13
Črnomelj ....		9			9
Kočevje		16	11	12		15
Konjice		11	13	5		19
Maribor, okolica. .	53		53		
Maribor, mesto . .	.	i			i
Ptuj, okolica . . .	6	5	2		9
Ptuj, mesto. . . .	2	2	1		3
Prevalje		34	32	20		46
Siovenjgradec. . .	4				4
Brežice ....	Pert 8	u s s i s			8
Celje, okolica. . .	1	23	.		24
Kranj		7	2	1		8
Ljubljana, mesto .		1			1
Logatec		14	18			32
Litija		4		•		4
Ptuj, okolica . . .	33	26	15		44
Ptuj, mesto. . . .	9	6	4		11
Radovljica ....	13	29	1		41
Parotitis		epidemica.			
Ptuj, okolica . . .		5		•	5
Ptuj, mesto. . . .	i	i		•	2
m Trebušni tifus (Typhus			abdominalis).		
i Brežice		1	.	.		1
Celje, okolica. . .	5	1	2		4
Ljubljana, mesto .	2	.			2
! Logatec		1	-		•	1
Griža (Dy Celje, okolica ... 1	1		s e n t e r i a), 4	!	.			5
Kranj ......	3				3
Ljutomer.....	1	*		-	1
Škrlatinka		(S c a r 1 a t i		n a).	
Brežice		9	3	2	2	8
Celje, okolica . . .	45	15	15	1	44
Celje, mesto . . .	1	1			2
Kranj		5	,	i		4
Krško		2		i	i	
Konjice		2				2
Ljubljana, okolica .	1				1
Ljubljana, mesto .	13	2	i		14
Litija			1			1
Ljutomer		2	•			2
Maribor, okolica .	15	1	3		13
i Maribor, mesto . .	7	1		i	7
Murska Sobota . .	1	.	1		
Novo mesto . . .	1		. I		i
Slovenjgradec. . .	4	1 1	1 1		4
Davi c a (Diphteria et croup).
Celje, okolica. .
Črnomelj....
Kranj.........
Ljubljana, mesto Maribor, okolica.
Maribor, mesto .
Radovljica . .
Slovenjgradec. .
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani
dne 26. junija 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičić s. r.
	2		i		i
		2			2
	i		i		
	1	i			2
	3		3		. !
	2	,			2
	1		i		!
	1	i	i		i 1
Razglasi vojaških oblastev.
LateČaj za sprejem gojencev v konjiško podčastniško šolo v Subotici.*
Na podstavi odločbe gospoda ministra za vojno lil mornarnico F. Dj. št. 6850 z dne 1. marca 1923. 'e sprejme letos v konjiško podčastniško šolo v Su-_’°tici do 120 mladeničev iz civilnega prebivalstva lu iz vojske za gojence.
. Kandidat iz civilnega, prebivalstva mora za sprejem v to šolo izpolnjevati te pogoje:
/j) Biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrva-1 ';n 111 Slovencev, kar dokaže z domovnico — občinskim potrdilom.
2.)^ Ne sme biti mlajši nego 17 in ne starejši nego 20 let, kar dokaže s krstnim listom ali potr-'11 °m dveh državljanov, potrjenim po političnem 'Policijskem) oblastvu.
^ * Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine brha. Hrvata i Slovenaca» št. 147, izdanih dne 2. julija 1923.
3.	) Dovršiti je moral dva ali več gimnazijskih ali realčnih razredov ali pa vsaj štiri razrede osnovne šole, kar dokaže s šolskim izpričevalom.
4.	) Biti mora dobrega vedenja in nekaznovan, kar dokaže z občinskim potrdilom.
5.	) Za vstop v šolo mora imeti roditeljsko ali varuško dovolilo, ki ga je potrdilo občinsko ali politično oblastvo.
6.	) Biti mora neoženjen, kar dokaže s potrdilom cerkvenega ali občinskega oblastva.
Kandidat iz kadra katerekoli vrste orožja mora za sprejem v to šolo dokazati:
1.	) da je dovršil najmanj štiri razrede osnovne šole;
2.	) da je dovršil rekrutno šolo v komandi;
3.	) da je neoženjen;
4.	) da še ni bil kaznovan;
5.	) da ga komanda priporoča kot dobrega vojaka;
6.	) da ima za vstop v šoio roditeljsko ali varuško dovolilo.
Kandidati iz civilnega prebivalstva se morajo prijaviti s svojeročno spisano prošnjo, ki jo izroče osebno ali po pošti v priporočenem pismu komandantu konjiške podčastniške šole v Subotici. V prošnji morajo navesti, da pristajajo na vse obveznosti. predpisane z «Uredbo o podoficirskim školama u stalnom kadru». Prošnji je treba priložiti vse dokumente, navedene zgoraj pod točkami 1. do 6. Prošnja in dokumenti morajo biti kolkovani po zakonu.
Kandidati iz vojske naj se javijo po redni poti na raport; njih zaslišanja s priloženimi dokumenti, navedenimi pod točkami 1. do 6., pa pošljejo njih predstojniki s svojo izjavo in s seznamkom podatkov komandantu konjiške podčastniške šole v Subotici.
Prijave vseli kandidatov iz civilnega prebivalstva in iz vojske morajo dospeti h komandi konjiško podčastniško šole najkesneje do dne 2 0. julija 1 92 3.
Na prošnji mora označiti kandidat pod podpisom stanovališče, okraj, okrožje in vojno okrožje; to poizve v svoji občini.
Vsi prijavljeni kandidati iz civilnega prebivalstva in iz vojske se morajo osebno javiti komandantu konjiške podčastniške šole v Subotici dne
1.	avgusta t. 1. ob sedmih, da se zdravniško pregledajo in da se rešijo njih prošnje.
Kandidate iz vojske preskrbe komande z objavo, hrano in brezplačno vozovnico za vožnjo in prihod v šoio.
Kandidat iz civilnega prebivalstva, čigar prošnja ? dokumenti se spozna za pravilno in ki se uvrsti med kandidate, dobi po naredbi gospoda ministra za vojno in momarnico F. Dj. br. 9223 z dne 4. junija 1920. brezplačno vozovnico za vožnjo po železnici ali ladji od najbližje postaje svojega stanovali-šča do Subotice v pisarni svojega vojnega okrožja, Ako se kandidat ne sprejme za gojenca, se mu da v šoli brezplačna vozovnica za povratek do njegovega stanovaiišča.
Sprejemnega izpita ni. Šolski tečaj traja dve leti. Po dovršeni šoli se porazvrste gojenci kot pod-naredniki v konjiške polke, kjer služijo za nadaljnje napredovanje.
Oni gojenci, ki dovrše šolo z odliko ali s prav dobrim uspehom, imajo pravico do častniškega izpita.
Iz pisarne konjiške podčastniške šole v Subotici, št, 2581 leta 1923.
Prošnje naj se vlože do dne
5.	a v g u sta 1 92 3. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 60.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 27. junija 1923.
Sa 7/23—1.
1010
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini firme: Weissbacher, lesna industrijska družba z o. z. v Ljubljani, registrirane pod firmo: Weissbacher, lesna industrijska.družba z o. z. v Ljubljani.
Poravnalni komisar: Anton Lajovic, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Josip Capuder, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 140 dne 8. avgusta 1 923. ob’ devetih. Rok za oglasitev do dne 1. avgusta 1 9 2 3.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 3. julija 1923.
Freds. 112—26/23—4.
973 3—2
Razglasi drugih uradov in oblastev.
-i.
3—3
Preds. 532—4/23
Razpis.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani se razpisuje mesto podpredsednika v VI. činovnem razredu.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje po službeni poti najkesneje do dne 5. avgusta 1923. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 25. junija 1923.
Kazglas.
Pri podpisanem deželnem sodišču se hranijo iz kazenskih sodnih preiskav iz let 1920. do 1922. in deloma iz prejšnjih let različne ukradene stvari, katerih lastniki niso znani, namreč: gotovina, raznovrstna moška obleka in perilo, hlače, suknjiči, telovniki, površniki, pelerine, klobuki, čevlji, gamaše, rokavice, nogavice, spodnje hlače, srajce, ovratnice, ovratniki, slamniki in copate, raznovrstna ženska obleka in perilo, kakor zgornja krila, navadne in svilene bluze, jopiči, predpasniki, navadne in svilnate naglavne rute, šerpa, zimska ruta, čepice, rokavice, pas, nogavice, spodnja krila, srajce in spodnje hlače, posteljna oprava, odeja, platno, rjuhe, ko-tenina, namizni prti, prtiči, brisače, žepni robci, zagrinjala, različna manj vredna zlatnina in ’ srebrnina, srebrne žlice in vilice, double in zlati prstani in verižice, nikljaste in srebrne žepne ure, ovratne verižice, zlati uhani, obeski za verižice, srebrn denar, cigaretna doza, svetinjice, stekleni kozarci, steklenice, pile, binokel, sukanec, ščetke za obleko, ključi, manšetni gumbi, žepna svetiljka, kuhinjski in žepni noži, naočniki, britve, pipe iz medenine, kovčegi, usnje, inženjersko merilo, žarnice, pisarniške potrebščine, sekire, dleta, zgornji deli za moške čevlje, konjska odeja, ročna železna blagajna, krožniki, skodelice, bodalo, plahta, brivski aparat, klej, gumaste cevi in plašči za kolo, dežniki, gramofonske plošče, vreče, kolajne, gonilni jermen, potrebščine za električno razsvetljavo.
Podrobnejši podatki so razvidni iz tabelarnega edikta, ki je nabit na tusodni uradni deski v justični palači.
Nekateri izmed omenjenih predmetov so se že prodali na javni dražbi, ker jih ni bilo mogoče hraniti; izkupiček se hrani pri deželnem sodišču.
Lastniki teh stvari se pozivljejo, naj se javijo pri tem sodišču do dne
10. julija 1 924. in dokažejo svoje lastninske pravice.
Po brezuspešnem poteku navedenega roka se označene stvari prodado, izkupiio in shranjeni denarni zneski pa se izroče državni blagajni. Proti tej bi se morali potem morebitni zahtevki uveljavljati s civilno pravdo.
Deželno sodišče v Ljubljani,
dne 25. junija 1923.
Preds. 724—4/23—1.	3—3
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto višjega deželnosodnega svetnika v VI. činovnem razredu.
L 4/23—2.
1012
Oklic.
Tusodni sklep z dne 3. aprila 1912., L 8/11—15, s katerim je bil Janez Peršin, posestničin sin v Rakitni št, 21, zaradi slaboumnosti preklican, sc je s tusodnim sklepom z dne 22. junija 1923., L 4/23—2, razveljavil.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek [.,
dne 27. junija 1923.
Št, 4233.	1006
Razglas.
Inž, Leon de Majo v Ljubljani je dne 18. ju nija 1923. prisegel kot oblastveno poverjen civilni inženjer v zmislu § 12. ministrske naredbe z dne 11. decembra 1860., št. 36.413; izza tega dne je
upravičen, izvrševati civilno inženjersko prakso gradbene stroke. — Njegov sedež je v Ljubljani.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 28. junija 1923.
Za zastopnika gradbene direkcije: inž. Krajc s. r.
Št. 4476.	1009
Razglas o prevzemu dovršitvemh del pri gradnji anatomičnega instituta v Ljubljani,
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih iz-prememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., s skrajšanim rokom pismeno ofertno licitacijo za prevzem dovršitvenih del pri gradnji anatomičnega instituta v Ljubljani.
Ponudbe se lahko glase na vsa dela ali pa na posamezna profesionistovska dela, in sicer:
1.	) na težaška, zidarska in kanalizacijska dela in
dobave v proračunjenem znesku . 112.000 Din,
2.	) na teracerska in kamenoseška dela
in dobave v proračunjenem znesku 91.000 »
3.	) na tesarska dela in dobave v pro-
računjenem	znesku............... 12.000	»
4.	) na kovaška dela in dobave v pro-
računjenem	znesku............... 20.800	»
5.	) na kleparska	dela in	dobave v
,> proračunjenem	znesku	....	6.100	»
6.	) 'na dobavo železnih peči v prora-
čunjenem znesku................. 26.300 »
7.	) na mizarska dela in dobave v pro-
računjenem	znesku............... 42.700	»
8.	) na slikarska dela in dobave v pro-
računjenem	znesku................ 9.200	»
9.	) na pleskarska	dela in	dobave v
proračunjenem	znesku	....	123.000	»
10.	) na parketska	dela in	dobave v
proračunjenem	znesku	....	9.000	»
11.	) na tapetniška	dela in	dobave v
proračunjenem	znesku	....	16.400	»
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 1 7. j u-1 i j a t. 1. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za prevzem dovršitvenih del pri gradnji anatomičnega instituta v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku draž-bene komisije med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 2 odseka IV. podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti sprejme stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 5% (odnosno 10%, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri finančni deželni blagajni v Ljubljani najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B».0 položeni kavciji prejme blagajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Obenem s ponudbo 'je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 1 Din, da so plačani vsi davki, in isto-tako kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del.
Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na višino ponujene vsote.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30 dni po dražbi.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 25. junija 1923.
Inž. Krajc s. r.
Št. 7215.
Razglas.
Višji šolski svet je prejel naknadne kredite za nagrade dušnih pastirjev-veroučiteljev, učiteljev na eksknrendnih šolah, oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljenih učiteljic ženskih ročnih del začas od dne 1. avgusta 1922. do dne 30. junija 1923.
Da se bodo mogle nagrade čim prej nakazati, se pozivljejo prizadete učne osebe, naj pošljejo prijave p o vzorcih v zmislu razglasa višjega šolskega sveta z (jng 16. januarja 1923., št. 467, Ur. 1. 8, s to razliko, da se namesto tamkaj navedenih treh dob loči čas'o d dne 1. avgusta 1922. do dne 28.
februarja 1 923. in od dne 1. marca 1 9 2 3. do dne 30. junija 1 923.
Vsa druga določila omenjenega razpisa ostanejo v veljavi. Poseben razpis se ne bo razpošiljal; zato naj sprejmejo prizadeti uradi in prizadete učne osebe razpis takoj na znanje ter predlože prijave vsaj tekom meseca julija.
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 3. julija 1923.
Za predsednika: Poljanec s. r.
Št. 34 ex 1923.	995 3—2
Razglas.
Preizkušnje iz državnega računoslovja se začno v poletnem terminu v soboto dne 11. avgusta 1923.
Prosilci naj vlože pravilno opremljene in kolko-vane prošnje do vštetega dne 2 8. julija 1923. pri predsedniku podpisane komisije, računovodstvo delegacije ministrstva financ, odsek za pokrajinsko upravo, v Ljubljani.
Prošnjam je priložiti krstni list, izkaz o poklicu (dekret o imenovanju), eventualno tudi zrelostno izpričevalo in, če je bil prosilec slušatelj dveh semestrov predavanja iz državnega računoslovja, tudi dotično potrdilo univerze.
V	prošnji bodi nadalje navedeno, kateri pripomočki so prosilcu služili pri učenju.
V	Ljubljani, dne 1. julija 1923.
Izpraševalna komisija za državno računoslovje.
Št. 378.	1005 2—2
Razpis.
Podpisani okrajni zastop razpisuje službo cestnega mojstra. Plača in pogoji za sprejem v službo so isti kakor pri državnih cestnih mojstrih.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pri podpisanem okrajnem zastopu do dne 2 5. julija 1923.
Okrajni zastop v Ormožu, dne 2. julija 1923.
Opr. št. 402/23.	1013 3—1
Razpis.
Z dovolitvijo zdravstvenega odseka za Slove-
ni j o v Ljubljani (odlok št. 10.020 z dne 27. junija t. 1.) se razpisujejo v zakupno oddajo nastopni restavracijski, trgovski in obrtni1 prostori zdravilišča:
1.	) Glavna restavracija t zdraviliškem domu.
2.	) Glavna kavarna v zdraviliškem domu.
3.	) Restavracija v Aleksandrovem domu z dietetično in navadno kuhinjo.
4.	) Hotel «Pošta» z vseletnim obratom.
5.	) Hotel «Solnce» z vseletnim obratom.
Gd navedenih restavracij se odda: a d 1.) z delnim inventarjem, ad 2.) brez inventarja, ad 3.) z delnim inventarjem, ad 4.) brez inventarja in ad 5.) z delnim inventarjem.
6.	) Zdraviliška švicarija v hiši št. 42 z delnim inventarjem. K švicariji spada pristava na Kobuli za rejo približno 10 molznih krav.
7.	) Sladčičarna s kuhinjo brez inventarja.
8.	) Delikatesna trgovina z zajtrkovalnico brez inventarja.
9.	) Pet trgovskih lokalov brez inventarja v pokritem šetališču, prikladnih v prvi vrsti za krojaški in šiviljski obrt, galanterijo, urarski in zlatarski obrt.
10.	) Večji paviljon za modno trgovino brez inventarja.
11.	) Paviljon v parku za parfumerijo ali drug obrt brez inventarja.
12.	) Frizerski salon v parku brez inventarja.
13.	) Frizerski salon v Tržaški hiši z delnim inventarjem z vseletnim obratom.
14.	) Trgovski prostor poleg pošte, prikladen za
ojaški ali drug obrt.
15.	) Paviljon ob dvorišču hotela «Poste», priklani za prodajo sadja.
16.	) Prostor za mesarski obrt.
Vsi ti trgovski in obrtni prostori se oddado v na-m za dobo treh let ob pogoju, da se podaljša iljavnost najemne pogodbe vsakokrat za nadaljnje to če se ni odpovedala do dne 1. novembra vsa-.o-ä leta. Glede eventualnih investicij, ki jih vrši najemnik, se sklepajo posebne pogodbe.
Ponuditi je temeljno najemnino poleg primerne Iškodnine, odnosno obrabnine, za inventar, koli-
kor je last zdravilišča. Pri obratih brez zdraviliškega inventarja ga mora najemnik nabaviti sam, odnosno ga mora odkupiti od lastnikov.
Ponujeni skupni znesek velja samo za leto 1924. ter se določi za vsako nadaljnje leto iznova. Če se do dne 1. novembra z najemnikom ni mogoče pogoditi o višini nadaljnje najemnine, ima to dejstvo isti učinek kakor pravočasna odpoved najemne pogodbe, ki se sklene z vsakim najemnikom.
Zakupnik, odnosno najemnik, ni upravičen, dajati prostorov drugim osebam v podzakup ali podnajem razen stanovanskih sob v hotelih. V takem primeru se smatra pogodba za odpovedano.
Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika; prav tako je pridržana pravica, da se lokali sploh ne oddado ali pa da se razpišejo na novo.
Vsaki ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o poloiženem vadiju v višini 10 % vsote, ponujene za leto 1924. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končnoveljavne rešitve svoje ponudbe. Vadij ponudnikov, katerim se dodele obrati, se pridrži kot kavcija za izpolnjevanje najemne pogodbe, ostalim pa se vrne.
Ponudbam je končno priložiti dokazilo o strokovni usposobljenosti, državljanstvu, odnosno do-movinstvu, in o zadostni višini obratne glavnice.
Pismene ponudbe, opremljene po pričujočih pogojih in pravilno koikovane, naj se vlože do dne
1.	septembra 1923.
pri podpisanem ravnateljstvu, ki daje na zahtev, tudi vsa podrobna pojasnila.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini, dne 3. julija 1923.
Razne objave.
1016 Vabilo na redni občni zbor
Nakupovalne zadruge,
ki bo v nedeljo dne 15. julija 1923. ob petnajstih v prostorih Nakupovalne zadruge («Balkan») v Ljubljani, Dunajska cesta.
Dnevni red:
1.	) Poročilo načelništva.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Poročilo o računskem zaključku za poslovno leto 1922. in njega odobritev.
4.	) Poročilo o stanju zadruge.
5.	) Volitev načelništva.
6.	) Volitev nadzorništva.
7.	) Slučajnosti.
*
Termin za občni zbor se prelaga od dne 8. na dan 15. julija po sklepu skupne seje načelništva in nadzorništva z dne 3. julija 1923.
Za načelništvo:
Filip Uratnik s.r.	Šime Jurčič s. r.
1011 Vabilo na XV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Narodna hranilnica in posojilnica pri Sv. Boifenku pri Središča
dne 1 5. j u 1 i j a 1 9 2 3. po rani maši v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1.	) čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	) Čitanje revizijskega poročila za leto 1922.
3.	) Izprememba, pravil.
4.	) Volitev načelništva in nadzorništva.
5.	) Pregled računov.
6.	) Slučajnosti.	Načelništvo.
14	Objava.
Podpisano podjetje naznanja, da se je firma; roslav Breuer in Rudolf Ročak, mestna stavbenika Trbovljah, z dnem 1. aprila 1923. razšla. Zato -e zivljejo vsi oni obrtniki, ki imajo pri navedeni ažbi terjatve, naj jih priglase najkesneje do e 15. julija 1923. Poznejše reklamacije m hteve se ne bodo vpoštevale.
Jaroslav Breuer s. r., mestni stavbnik v Ljubljani.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.