se ~ Danes zvečer sestal aktiv ko-delajo v kulturnih bodo feS razmer ° domačih ~ ^d torka dalje ^ cene za meso. Jtram /'. p?pr®^"e cene za kUo-^ teletme so 28,40 din, go- «9»govonh se bodo o poteku f- «4:s» i leto^jega dneva OF V »Krki« Obisku v Jugokavin ^^a^o zdrava ^ predstavniki vseh 8 kitajska! ^jetrgovinskih koiporac« ki izmenjavo ve^jjOb^a drfavama. Kot smo iz-H- ul® ^ Kitajske prejel ' UČINKOVITA AKCIJA: Cepljenje: mirno in normalno Tudi na Dolenjskem široka zaščitno akcija, ki noj bi preprečila vdor črnih koz - Uradni podatki: v Sloveniji še nobenega primera POZDRAVNO PISMO TOVARlSU TITU - Kurirček Slavko Hribp ^re pozdravno pismo pionimv ljubljenemu tovarišu Titu na pionirskem zborovanju na Vinici. (Foto: S. Dokl) Ponedeljkovi podatki o cepljenju proti črnim kozam na Dolenjskem so potrjevali besede vodij cepljenja: v torek naj bi na Dolenjskem praktično končali z zaščitnim cepljenjem. Dr. Albin Pečaver, predstojnik Zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu: „Na območju obeh belokranjskih, novomeške, trebanjske in krške občine je 42 ekip vsak dan cepilo od 7. do 19. ure. V poprečju TREBNJE: NEPOPOLNA POPOLNA ŠOLA V trebanjski občini je vse hujša kadrovska zagata v osnovnih šolah. Pomanjkanje učiteljev že ogroža pouk. V trebanjski osnovni šoli, za katero bi pričakovali, da ima dovo^ prosvetnih delavcev, je pouk že tako okrnjen, da po ugotovitvah Franca Kežuna, vršilca dolžnosti ravnate^a te šole, Trebnje že nima več popolne osnovne šole v vsem pomenu besede. Šola namerava razpisati devet prostih delovnih mest, po-trebov^ pa bi tudi stanovanja zanje, kijih zdaj nima. Niso bile Icoze! V kočevski občini so se konec marca razširile govorice, da so pti Osilnici, vendar na hrvatski strani Kolpe, odkrili primere črnih koz. Te govorice je potrjevalo še dejstvo, da se je vrnil neki šofer, ki je peljal proti Gerovu, ker ga zaradi zapore niso pustih naprej. ZvedeU smo, da sta v Gerovu res zboleU dve ženski za neko boleznijo, ki ima podobne zunanje znake kot črne koze. ZaracU tega je veljala nekaj časa za Gerovo sanitarna zapora, vendar so jo kmalu ukinili, ker so ugotovili, da ženski nista res zboleli za črnimi kozami. cepijo po 30 ljudi na uro, do ponedeljka zjutraj pa je bilo cepljenih 70.000 občanov. V novomeški občini so aktivirali tudi štab civilne zaščite, zdravstvena služba pa je uvedla kontrolo cepljenja na avtomobilski cesti. Predsednik občinske skupščine Franci Kuhar je za novomeško občino izdal odredbo o prepovedi priseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj." V brežiški občini je šest ekip s 30 člani do ponedeljka zjutraj cepilo 13.551 ljudi. V sevniški občini je delalo pet ekip: v nedeljo in ponedeljek so cepili še občane v bolj oddaljenih krajevnih skupnosti, tako da je bila akcija pravzaprav končana že v ponedeljek. V kočevski in ribniški občini so do ponedeljka čepih 15.570 ljudi, računajo pa, da jih bodo vsega 24.000. Tudi v teh dveh občinah so zatrdili, da bo cepljenje do torka že 'končano. Ce je bilo zaščitno cepljenje res končano do torka, kot so n^ovedo-vali, potem lahko pričakujemo, da bo prav tako brez zastojev potekala tudi kontrola in ponovno cepljenje pri tistih, ki se jih ,,koze niso pri-jele“. Povqsod poudaijajo, da je šlo cepljenje normahio, brez zastojev in brez zmede ter preplaha. No pilotov pogreb Delegacija občinske organizacije Zveze združenj borcev Kočevje se je udeležila pogreba ponesrečenega pilota Srečka G^vode, ki je izgubil življenje v nesreči pri Adenu. Srečko Gazvoda se je rodil na Rudniku pri Kočevju, kjer še vedno živi njegova mama. Njegov pokojni oče je delal pri rudniku kot strojnik. Izhajal je iz partizanske družine. Njegov brat Stanko je med vojno padel. p. qbh POMESTI ''^V/AŠA BANKA "1 »Kurirčkova torba« srečno pot! v ponedeljek zjutraj je z Vinice pri šmarjeti krenila na pot pionirska kurirčkova pošta TV 15, ki bo v aprilu prehodila skoraj vso Dolenjsko - Torbico je izročil pionirju Hribarju Lado Jurančič v ponedeljek dopoldne so z Vinice pri Smaijeti pospremili na letošnjo pot „Kurirčkovo pošto“, ki jo bo v aprilu in maju na Dolenjskem nosilo več tisoč pioniijev. Kurirčkovo torbo je iz rok enega od oig^izatorjev pionirskega zborovanja pod Mddmšo, Lada Jurančiča, sprejel pionir Slavko Hribar. Na slovesnosti, ki so jo pripravili pioniiji na gričku nad šmaiješko šolo, je govoril o pionirskem zboro- vanju pred 30 leti Lado Jurančič. Obudil je spomin na prvo večje pionirsko zborovanje na Dolenjskem, ki je imelo velik odmev, saj je bila prireditev na osvobojenem ozemlju, katerega so večkrat vznemiijaH okupatorji. Na proslavijo pel tudi pevski zbor škocjanske in šmaiješke šole, slišali pa smo tudi nekaj recitacij. Pioniiji iz Smarjete so potem skozi gozd mimo zased nesli torbo do Otočca, kjer so jo izročili pioniijem z otoške šole. S. D. srn®:®!: ^Jsj^ica: odprli kar tri podjetja P®9oriš(u opekarne rastejo nova, sodobna podjetja, kate- ——__JJ_^®|avnwt je usmerjena pretežno na izvoz na Zahod Posl? je Toiv Ij^pg^ega ..J 9^^« Predstavnil V sredini naši kraji v tedna so bili območju viso- kega zračnega priti^a. Hladen atlantski zrak bo v drugi polovici tedna zajel alpsko območje in s tem* tudi Slovenijo, Prihodnje dni pričakujemo ponovno ustalitev vremena. MEJA PRED KOZAMI NA OTOCCU — Prometni miličnik Jože Meglič iz Novega mesta se je prelevil v ,4)omožnega zdravnika** saj na Otočcu pregleduje cepljene potnike, ki potujejo v Slovenijo. (Foto: S. Dokl) PREBERITE - NIHČE NE VE VSEGA! Obvarujmo y>. '^T. .v v v k" 'A‘4 0^6 sli;Si zrini4» ■’ P^^dstavnik tehno- ^ ^ investitor sklenjeno Pa ima ° poslov- p^PredstavUi bralcem"t° *kii ° le, da pa naj >«0 okou ^^tvarili .J 500. P°s^opno porastlo Tchno- ''“‘evskmiTAcV''? drugim ribnifk?TelC obraL, Z otvo- ^^®dnik ob^^ zaključena *^^ahamsbero^® ^ skupščine nagli dostavil, da. Sit! ^bnišico Vh “‘•ovenske srednje tudi ampak jakov na tujem. J. PRIMC Otwiitve ribniških pc^jetij EUROTRANS, SITOPLET in IDEALSTANDARD, ki je bila 31. marca, so se udeležiU predstavniki TEHNOIMPEXA Ljubljana, občine Ribnica in delovnih oi^anizacij iz Ribnice, Ljubljane in Kočevja (Foto: MOHAR) Nevama bolezen še ni premagana -vsi moramo v boj proti črnim kozam! Rada bi pojasnila nekatere pojme, s katerimi se pogosto srečujemo ob sedanjem cepljenju proti črnim kozam. Pri številnih nalezljivih boleznih razpolagamo z različnimi možnostmi, s katerimi bodisi povsem preprečimo njihov pojav, ali pa vsaj omilimo potek’ •bolezni. Za najbolj u^ešno obrambo proti črnim kozam velja cepljenje z živim virusom (živo cepivo), po katerem nastanejo v organizmu protitelesa, ki obvarujejo cepljenega pred boleznijo ob morebitnem stiku z bolnikom. To je aktivna imunizacija. Takšen način zaščite uporabljamo tudi pri sedanjem obveznem cepljenju zaradi nevarnosti epidemije črnih koz. Prvo cepljenje z živim cepivom (primovakcinacija) naj se opravi le pri msljhnih otrocih, praviloma do treh let. 2ivo cepivo uporabimo tudi pri že pred leti cepljenih otrocih in starejših osebah. Po prvem cepljenju v poznejših letih lahko (Nadaljevanje na 5. strani) tedenski mozaik Abaja Manso iz mesta Agona Sadra v bližini ganske prestolnice Gane je umrla in časniki so temu posvetili precej pozornosti Čudno ali ne? Da in ne - kajti umrla je bila najstarejša Ganka, imela je kar 135 let in tudi ustrezno potomstvo: 12 sinov in hčera ter nič manj kot 98 vnukov in pravnukov .. . številno (žalujoče) sorodstvo. Umrl je tudi nekdo drug, vsekakor oseba, ki jo bodo imeli mnogi v manj svetlem spominu: star 87 let je namreč preminil nemški general Franz Haider, ki je bil od leta 1939 do 1942 načelnik Hitlerjevega generalštaba. Bil je idejni oče bliskovitih prodorov v Poljsko in Fran-prvih uspešnih Hitlerjevih napadalnih akcij. Kasneje je sicer prišel v nemilost in ga je njegov veliki gospodar ukazal leta 1944 celo aretirati... toda dokler je bil uspešen, so ga častili (premaganci pa preklinjali) na vsa usta... Ce pa vas bo pot te dni zanesla v Nigerijo, boste morali skozi precejšnjo prometno zmedo: po 52 letih razprav so se namreč v tej afriški deželi odločili za vožnjo po desni strani Tako sedaj v Afriki vozijo po levi samo še v Gani Ampak Nigerijci so se sicer res odločili za vožnjo po desni, pri tem pa so pozabili ponekod sneti prometne znake, ki so še vedno prirejeni za vožnjo po levi... saj se tudi počasi (peš) daleč pride. .. V Moskvi je prišlo do spora ne zaradi levih ali desnih, temveč zaradi južnih in severnih: približno 150 jeznih študentov iz obeh Jemenov, Severnega in južnega, se je namreč odločilo, da zavzame veleposlaništvo Severnega Jemena in tako protestira zoper čedalje večjo napetost med obema deželama. Sovjetskim varnostnim organom je uspelo pregnati napadalce - demonstrante šele po dveh urah. Poročajo, da so bili pred in v poslopju zelo živahni prizori, ki pa jih je lahko opazovalo bolj mah gledalcev: policija je namreč zastražila ves okoliš... in oropala Moskovčane zastonj (in zelo nenavadne) predstave... Meso in živinoreja Vzpon govedoreje in pomanjkanje mesa - Odkupne cene določa izvoz! - Zaradi trenutnega zadovoljstva ne smemo pozabiti na lanske in prejšnje težave Pomanjkanje govejega mesa v naših mesnicah so nekateri poskušali povezovati s krizo v živinoreji. V resnici pa naši živinorejci ne čutijo krize. Nasprotno, povpraševanje po govedih ni bilo nikoli tako veUko in odkupne cene ne tako visoke kot v minulih tednih. To je vzpon naše govedereje, kar potrjujejo tudi statistični podatki: 15. januarja je bilo v Jugoslaviji za 1 % več goved kot pred letom dni, krav in junic pa celo za 2 % več, a v Sloveniji vzlic lanski suši in pomanjkanju krme za 1,6 % več krav m junic. Krizo v naši govedoreji so si izmislili zato, da bi pomagali mesarjem do višjih cen mesa. Preskrbo z mesom je treba urediti, pri razmišljanju o živinoreji pa pustimo take trditve na stran. Sicer pa je znano, da je živinoreja bila v najhujši krizi vedno takrat, ko so bile mesnice prenapolnjene z mesom. Odkupna cena goved je začela pred meseci rasti hitreje kot cene mesa. Prišla je še zamrznitev. Cene mesa so zamrznjene, cene živine pa ne. Ni pa mere na tujih trgih ne bodo spremenile. Pred petimi leti so naši strokovnjaki še zatrjevaH, da bodo zahodnoevropske države vedno potrebovale naše V Združenih državah Amerflce se nadaljujejo predvolilni boji, mc^d katerimi dokazujejo demokratke stranke volivcem in strankinemu vodstvu svojo moč, popularnost in možnosti za • u vzrok, da je v mes- nastop na zaključnih volitvah za predsednika, ki bodo novembra letOs. Značilnost je dej ko prej mcah začelo zmanjkovati mesa. izenačenost saj tudi po včeraj?”**^ cn#mo#iiii v Wincorinc niške volitve novemb*® Možno je eno, drugo y še najbolj verjetno nekaj. Toda osnovni brž želja potolči saig ^o-vojsko in tako nedvoun^ y(r povedati vladi v Saigonn« jaška rešitev nikakor m i( in da je prišel — aB g zelo blizu — čas za tič ne razgovore. Toda \.ugci\ vori ne bi bili v stilu ye majhnim (pri čemer b» gj i - Saigon), marveč enakim. Za enakost v pa je očitno ^ vrednost v sili ali v Ni veijetno, da bi 40- , , vsem in dokončno P^. , nsko-j^^ kot milijonsko saigoi do, toda možno je. . lahko resno pretreslo visoki planoti. Nobenega dvoma čalo njene voditelje o ' ni, da gre za zelo obsežno, nosti nadaljevanja skrbno pripravljeno in dobro mivo je, da je tiskovii* P d' vodeno akcijo. Medtem se v nik obrambnega m>niS‘ i^f VVashingtonu predsednik =-• j-»--j - A^«ričan«. i,; iii* jal, da bodo Američa j Richard Nixon vsakih nekaj ur vali z umikom svojiH ■ posvetuje s svojimi najožjimi so- bo konec prihodnje^ delavci, sklical pa je tudi sesta- ostalo v Vietnamu . nek posebne akcijske skupine, 69.000. Ampak hkraj* ki se sestaja vselej le v izrednih dn * bosta dveie_^. primerih. Vsa poročila, ki pri- ki približali bajajo onstran Atlantika, se stri- ročju in pomagan ^ njajo v tem, obrambno in da so Bela hiša, prodor zunanje ministr- njka. napredujoče^^ 2e prejšnji teden so po Črnomlju cvetele magnolije. Pomlad je tu vsaj za 14 dni prej kot na dragi strani Gorjancev. Nasploh pravijo Belokranjci, da zanje vremenske napovedi ne držgo, ker je tu dosti milejše podnebje kot dragje v notranjosti Slovenije. (Foto: R. Bačer) Samo Ribničan in še nekaj prodajalcev se je zbra- lo na velikonočnem sejmu v Brestanici, medtem ko so morali tisti, ki so nameravali kupiti prašičke, oditi domov praznih rok. Najbolj privlačna je bfla poleg suhe robe stojnica z obleko. (Foto: Jožica Teppey) CEPLJENJE V TOVARNAH - Da bi bil zastoj v proizvodnji čim manjši so zdravstvene ekipe prejšnji teden prišle cepit delavce proti črnim kozam kar na delovna mesta, k strojem. Na sliki: delavec v proizvodnem obratu novomeškega IMV opazuje delo zdravnika. (Foto: S. Dokl) Za prvi maj bodo v Trebnjem odprli povsem obnovljeno mizarsko delavnico, ki se z^j imenuje „Treles“ in zaposluje že 42 ljudi. V obnovo je bilo vloženo precej nad 2 miUjona din, od tega več kot pol svojega denarja. (Foto: Legan) Doma ne bi šlo Pravijo, da bodo letos Amerikanci in Rusi sodelovali na slovenski kmečki ohceti in da bosta para drug drugemu za pričo. Laže bo doseči to, kot da bi k takemu sodelovanju nagovorili „vrhove“ iz črnomaljske in metliške občine... Koliko časa še drobtinice sodelovanja? Medobčinsko sodelovanje zasluži v prihodnje več pozornosti, smo slišali na zadnji seji občinske konference ZK v Brežicah. Razdvojeno Posavje ne more uspešno naprej, zato si Sejmišča BREŽICE: Sobotni sejem v Brežicah je bil zaradi velikonočnfli praznikov slabo obiskan. Pripeljali so 754 prašičev, mlajših od 3 mesecev, in Ž4 starejšDi. Vsega so prodali 490 živali. Za mlajše so zahtevali od 14 do 14,50 dinarjev za kg žive teže, za starejše pa do 9 dinarjev za kg žive teže. •• NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil poprečen, cene pa so bie v javnem ne^remenjene, le goveda so bfla precej dražja. Prašičev so pripeljali 407, prodali so jih 358. Za mlajše prašiče so zahtevali od 250 do 300 dinarjev, za starejše pa od 310 do 440 dinarjev. Za vole na vago so zahtevali za kg žive teže od 8.50 do 12 din, za krave na vago od 7.50 do 9 din, za junce in telice pa od 8,50 do 12,20 din za kg žive teže. Sodelovanje — edina pot svet ZK za te tri občine prizadeva, da bi s politično enot-nos^o dosegel enotnost na drugih področjih: pri gospodarskem načrtovanju, urbanizaciji, kulturi, šolstvu, zdravstvu, turizmu in trgovini. Nič lažjega kot načelno podpreti pobude za enotno akcijo, toda šele v dejanjih se vidi, kolikšna je resnična pripravljenost za sodelovanje in koliko je njenih pravih pristašev. V isti razpravi je sekretar Franc Bukovinsky povedal, da je marsikateri organ v Posavju Kmetijski nasveti Ne pozabite na rudnine! Brez rudninskih snovi, kot so kalcij, fosfor, kalij, natrij, magnezij in druge, bi bilo živalsko telo podobno trhli zgradbi brez betona in železa. Pravzaprav ne bi moglo niti obstajati, zakaj rudnine so tako važne sestavine organizma, da brez njih ni živHenja. Tega se je treba bolj kot običajno zavedati zdaj; ko prihaja pomladanski čas in z njim drugačen način prehrane — krmljenje z mlado sočno krmo, ki ima obilo beljakovin in ogljikovih hidratov, manj pa rudninskih snovi, ki jih je zaradi tega treba dodatno pokladati. Poskrbeti je treba pravzaprav za tri važnejše radninske snovi: natrij, fosfor in kalcij. Natrij je sestavina želodčne kisline, pa tudi dragih življenjskih sokov, nahaja pa se, kot je znano, v kuhinjski soli skupaj s klorom. Govedo potrebuje več natrija spomladi, zato je takrat priporočljivo dodajanje živinske soli, ki pospešuje tek in spodbuja prebavo. To je priporočljivo predvsem za tiste živali, ki ne dobivajo močnih krmil. Kalcij in fosfor sta najvažnejša gradbena elementa kosti in zob, Ce ju primanjkuje nastopi rahitis ali pa kostolomnica, kije značilna bolezen živali, ki dosti dajejo ali ki so rodile. Ob pomanjkanju teh dveh sestavin nastopijo tudi druge motnje, med njimi jalovost, za katero si včasih ne morejo razložiti vzroka; Najbolj naravno oskibo s fosforjem in kalcijem daje dobro seno, ki pa tudi vedno ne zadošča. Predvsem za fosfor pri nas raziskovalci že dolgo ugotavljajo, da ga hudo primanjkuje, med drugim tudi zato, ker z njim travnike in pašnike premalo gnojimo. Da bi živali obvarovali posledic pomanjkanja rudninskih snovi, jim pokladamo rudninska krmila. Zadnje čase se je ob doslej znanih rudninskih krmilih, kot so klajno apno,precipitat ali apnenec, ki so enostranska rudninska krmila, uveljavil pri nas izdelek bovisal, ki vsebuje fosfor, kalcij, natrij in še nekatere odnji poljudni sestavek. Grem po cesti in me ustavljajo mamice. Delam za pisalno mizo ali pregledujem pri preiskovalni mizi, pa me kliče telefon, vedno znova. Ponavljajo se enaka, vedno ista vprašanja: Moj otrok ima 4 mesece, še ni bil cepljen proti kozam, ali se sme cepiti? Moja punčka ima 3 leta, bila je cepljena pred dvema letoma, di jo moram peljati k cepljenju? Moj sin ima pet let, ni bil cepljen, ker je bil bolan, kaj naj storim? In tako vedno znova ista vprašanja, ki kažejo za^rbljenost mater. Ali lahko odgovorim vsaki tako, da bo vedela kaj ukreniti in da bo njena skrb vsaj malo manjša? Prav gotovo ji bom lahko svetovala, kaj naj ukrene, da bo njen otrok varen. Če mi bo uspelo pomiriti jo, ne vem. Vedno znova pa to poskušam. Tudi s temi vrsticami želim dati zaskrbljenim materam nekaj napotkov za njihove otroke. Najzanesljivejša zaščita: cepljenje Po toliko desetletjih, ko smo od časa do časa le čitali, da so se pojavile koze v tej ali oni azijski ali afriški državi, pa tu in tam kak primer tudi v nekaterih evropskih državah, smo se znašli pred dejstvom, da so se pojavile koze tudi v Jugoslaviji. Res, da dovolj daleč od nas, pa vendar dovolj blizu, da je potrebno izvesti nekaj ukrepov, da se jih ubranimo. Koze so kužna bolezen, ki so nekaj stoletij zahtevale veliko žrtev povsod, kjer so se pojavile. Zato so že zelo zgodaj iska- li načine in sredstva, da bi se jih ubranili. Konec 18. stoletja je angleški zdravnik Jenner uspešno zaščitil ljudi pred kozami s tem, da jih je okužil (cepil) s kravjimi kozami, ki so bUe za človeka veliko blažje. Na tem njegovem odkritju doni cepljenje proti kozam, ki je v osnovi še vedno isto, kot je bilo takrat, čeprav se je spremenil in izpopolnil način izdelovanja cepiva, pa tudi tdinika cepljenja je doživela nekatere spremembe. Prav tako je vloga cepljenja v obrambi pred kozami ista — cepljenje je še vedno najbolj zanesljiva zaščita pred okužbo in boleznijo. Cepljenje proti kozam je pri nas ves čas obvezno. Nekoliko so se občasno spreminjali predpisi, ki določajo skupine prebivalcev, ki se morajo cepiti, ter način cepljenja. Sedaj veljavni predpisi zahtevajo pri otrocih prvo cepljenje proti kozam v starosti 6 mesecev do 3 let, ponovno cepljenje pa ob vstopu v šolo in ob koncu obveznega šolanja. Kako bomo torej cepili otroke? Zaščita, ki jo cepljenje daje, z leti slabi, zato je potrebno ponovno cepljenje, če se koze pojavijo. Ker je bilo v Jugoslaviji KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE registriranih nekaj obolenj na Kosmetu, se je izvršni svet naše republike odločil za obvezno zaščitno cepljenje prebivalstva, republiški sekretariat za zdravstvo pa je izdal uredbo o obveznem cepljenju prebivalstva zoper koze. Po tej odredbi morajo biti cepljene vse osebe, ki so stare nad eno leto in v zadnjih dvanajstih mesecih niso bile cepljene. Cepljene ne bodo tiste osebe, ki še niso bile cepljene, pa so starejše od treh let, in tiste, pri katerih gre za kako bo-lezen^o stanje, ki cepljenja ne dopušča, ali z drugo besedo, pri katerem je cepljenje kontraindi-cirano. Zato taka bolezenska stanja z enotnim nazivom imenujemo tudi kontraindikacije. Kako bomo torej cepili naše otroke? Opravljali bomo vsa cepljenja (DitePer, Polio, ošpice) kot doslej s tem, da bomo pri otrocih, starejših od 6 mesecev, dali v zaporedju cepljenj prednost cepljenju zoper koze. Ko hočemo zaščititi otroke pred kozami, namreč ne smemo pozabiti, da prav tako potrebujejo tudi zaščito pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, paralizo in ošpicami. Zoi koze bomo cepiU še vse otroi stare eno do tri leta, ki doslej še niso bili uspešno cepljeni. Razen teh bomo cepili vse tiste otroke, ki niso bili cepljeni zadnjih dvanajst mesecev, pa je bilo prvo cepljenje pri njih že uspešno opravljeno. Brazgotina na mestu prvega cepljenja pokaže, da je bUo prej opravljeno cepljenje uspešno. Ne bomo cepili otrok, ki so starejši od treh let, pa do sedaj še niso bili uspešno cepljeni. Katerih otrok še ne bodo cepili? Od vsakega cepljenja izključimo vedno vse otroke, pri katerih obstojajo kontraindikacije za cepljenje, to je otroke, pri katerih bolezensko stanje cepljenja ne dopušča. Tudi pri cepljenju zoper koze upoštevamo take kontraindikacije. Naj jih naštejem, vsaj tiste, ki so bolj pogoste. Bolezni, ki jih spremlja zvišana telesna temperatura: to so najbolj pogosto bolezni^ihal in največkrat vzrok, da moramo cepljenje odložiti za določen čas. Kožni izpuščaji, ki so razširjeni po koži, zlasti če so alergične narave, če so prisotni v času cepljenja. Akutne nalezljive bolezni ves čas trajanja bolezni in rekonva-lescence. Akutne bolezni ledvic in ledvičnih čašic. Akutne bolezni možgan in možganskih open in njih posledice. Kontraindikacije za cepljenje ugotavlja vedno zdravnik, ki razen navedenih upošteva še nekatere, ki pa so redke in jih zato tu na navajam. Zato je treba na cepljenje pripeljati vse otroke, ki morajo biti cepljeni. Ce bo zdravnik ugotovil, da obstoji kontraindikacija za kratek čas, bo predpisal zdravljenje in določil datum cepljenja. V nasprotnem primeru bo zabeležil vzrok, zakaj otrok ni bil cepljen. Kaj se zgodi z otrokom po cepljenju? Reakcijo na prvo cepljenje poznajo skoro vse naše matere. Nekaj dni po cepljenju, običajno 4. do 5. dan, se na mestu cepljenja pokaže droben rdeč mozolj, ki se kaj hitro spremeni v mehurček. Osmi dan je ta že obkrožen z drobnim rdečim obročkom, takoj nato se začne delati krasta, v okolici pa se raz-vge manjša ali večja krožna oteklina. V tem času, tj. 8 do 11 dan, se otrok slabo počuti. Nemirno spi, je močno žejen, odklanja hrano in je tudi čez dan nemiren, hna temperaturo, ki je lahko zelo visoka. Po enajstem dnevu — pri nekaterih že malo prq — ti znaki popuščajo. Otroka držimo v času t^e splošne reakcije doma, v postelji. Dajemo mu-zadosti piti — blag čaj — in pri vi^i temperaturi kako sredstvo, ki jo ublaži (aminopirin, aspirin). Z jedjo ga ne silimo. Cepna mesta držimo suha in čista, s tem da jih ne močimo in otroku pogosto preoblačimo srajco z dolgimi rokavi. Zdravil na cepna mesta ne dajemo, otroka ne kopamo, temveč ga le umivamo. Reakcija na ponovno cepljenje je mnogo blažja kot reakcija na prvo cepljenje. Nastopi prej, večinoma že tretji do četrti dan, lahko pa že dmgi dan. Tudi sedaj ^n|^t;^yj';mozolj-ček, ki se spremeni V rhehurč ek in nato v krasto. Tudi ta razvoj poteka hitreje in je lahko končan že v enem tednu po cepljenju. Splošni znaki so običajno neznatni, malo zvišana temperatura, slabše počutje. S cepnim mestom postopamo enako kot pri prvem cepljenju: ga ne močimo, ne mažemo, se ga ne dotikamo in skušamo preprečiti praskanje, sq pogosto otroka močno srbi. In zaščita tistih, ki jih ne bodo smeli cepiti? Kako bomo zaščitili tiste otroke, ki jih po teh navodilih nismo mogli cepiti? Če bi nastopila zanje neposredna nevarnost okužbe, jih bomo cepili pod zaščito posebnih sredstev oziroma jim bomo dali zaščitna sredstva, ki preprečijo okužbo za določen čas. Vsa cepljenja bodo po razporedu opravili zdravstveni delavci, ki opravljajo redna cepljenja dojenčkov in predšolskih otrok. Tudi otroci, ki so v var-stveno-vzgojnih zavodih, bodo cepljeni v otroških dispanzerjih in posvetovalnicah. SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRSNI SVET Na podlagi 13. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS št. 26-146/70) izdaja Izvršni svet skupščine SR Slovenije Odlok o mobilizaciji zdravstvenih delavcev na območju SR Slovenije Da bi se odvrnila nevarnost morebitne epidemije koz, se odredi mobiliracija vseh zdravstvenih delavcev, ki so v rednem delovnem razmerju na območju SR Slovenije. IL Zdravstveni delavci iz L točke tega odloka se morajo takoj po objavi tega odloka zglasiti na svojih delovnih mestih. III. Vsak zdravstveni delavec se mora ravnati po navodilih in ukrepih, ki jih izda pristojni štab’za borbo proti karantenskim boleznim. IV. Za delo v borbi proti tej nalezljivi bolezni imajo zdravstveni delavci pravico do povračila stroškov po veljavnih predpisih. V. Kdor se brez upravičenega razloga ne odzove mobilizaciji ali kdor se ne ravna po navodilih pristojnega štaba za borbo proti karantenskim boleznim, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 500 dinarjev. VI. Ta odlok začne veljati takoj. St. 512-2/65 Ljubljana, 30. marca 1972. Predsednik: Stane Kavčič, 1. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 0 4 4 4 5 4 4 4 4 4 i 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 \ 5 Ž 4 4 4 % 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 OBVESTILO KMEČKIM ZAVAROVANCEM SKUPNOSTI ZDRAV- X STVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV NOVO MESTO Komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto bo v skladu z 52. členom statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 43/70) ter 10. členom sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega za- Kraj potrjevanja OBČINA ČRNOMEU 1. Zavarovanci iz območja KU Alešiči 2. Zavarovanci iz območja KU Griblje 3. Zavarovanci iz območja KU Dragatuš 4. Zavarovanci iz območja KU Semič 5. Zavarovanci iz območja KU Stari trg 6. Zavarovanci iz območja KU Vinica 7. Zavarovanci iz območja Črnomlja OBČINA KRŠKO 1. Zavarovanci iz območja KU Krško 2. Zavarovanci iz območja KU Brestanica 3. Zavarovanci iz območja KU Senovo 4. Zavarovanci iz območja KU Veliki Trn 5. Zavarovanci iz območja KU Raka 6. Zavarovanci iz območja KU Podbočje 17. 7. Zavarovanci iz območja KU Kostanjevica 19. 8. Zavarovanci iz območja KU Leskovec 21. OBČINA METLIKA 1. Zavarovanci iz območja KU Gradac 2. Zavarovanci iz območja Metlike 3. Zavarovanci iz območja KU Suhor OBČINA NOVO MESTO 1. Zavarovanci iz območja KU Težka voda 2. Zavarovanci iz območja KU Brusnice 3. Zavarovanci iz območja KU Otočec 4. Zavarovanci iz območja KU Šentjernej 5. Zavarovanci iz območja KU Šentjernej 6. Zavarovanci iz območja KU Hinje 7. Zavarovanci iz območja KU Dolenjske Toplice 8. Zavarovanci iz območja KU Straža 9. Zavarovanci iz območja KU Žužemberk 10. Zavarovanci iz območja KU Mirna peč 11. Zavarovanci iz območja KU Žužemberk 12. Zavarovanci iz območja KU Smarjeta 13. Zavarovanci iz območja KU Škocjan 14. Zavarovanci iz območja Novega mesta OBČINA TREBNJE 1. Zavarovanci iz območja KU Dobrnič 2. Zavarovanci iz območja KU Mima 3. Zavarovanci iz območja KU Šentrupert 4. Zavarovanci iz območja KU Mokronog 5. Zavarovanci iz območja KU Trebelno 6. Zavarovanci iz območja KU Veliki Gaber 7. Zavarovanci iz območja KU Velika Loka 8. Zavarovanci iz območja Trebnje Kmečke zavarovance opozaijamo, da letos ne bo individualnih vabil, in jih prosimo, da se ravnajo po tem razporedu. S seboj naj prinesejo vse zdravstvene izkaznice, ki jih imajo ter za dijake in študente od 15. do 26. leta starosti tudi dokazilo o rednem šolanju za šolsko leto 1971/72. varovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Ur. list SRS, 51/71) potrjeval kmečkim zavarovancem s svojega območja zdravstvene izkaznice po naslednjem razporedu; datum in ura Prostor potrjevanja 10.4. 1972 od 7.-12. ure KU Adlšiči 10.4. 1972 od 12.—16. ure Gasilski dom Griblje 11.4. 1972 od 7.-16. ure KU Dragatuš 12.4. 1972 od 7.-15. ure KU Semič 13.4. 1972 od 7.—15. ure KU Stari trg 14.4. 1972 od 7.-15. ure KU Vinica 20. 4. 1972 od 7.-15. ure KZSZ — podružnica Črnomelj 10. 4. 1972 od 7.-15. ure KZSZ — podružnica Krško 11.4. 1972 od 7.-15. ure KU Brestanica 12.4. 1972 od 7.—15. ure KU Senovo 13.4. 1972 od 7.-15. ure KU Veliki Trn 14.4. 1972 od 7.-15. ure KU Raka 18.4. 1972 od 7.-15. ure Bivši KU Podbočje 20.4. 1972 od 7.-15. ure KU Kostanjevica 24.4. 1972 od 7.-15. ure KU Leskovec 17.4. 1972 od 7.-15. ure KU Gradac 18.4. 1972 od 7.—15. ure Sejna dvorana občinske . skupščine Metlika 19.4. 1972 od 7.-15. ure Gostilna Ana Jelenič 10.4. 1972 od 7.-15. ure KU Težka voda 11.4. 1972 od 7. -10.30 ure KU Brusnice 11.4. 1972 od 11 .30-15. ure KU Otočec 12.4. 1972 od 7.-17. ure KU Šentjernej 13.4. 1972 ' od 7.-15. ure KU Šentjernej 14. 4. 1972 od 7.-15. ure KU Hinje 17.4. 1972 od 7.—11. ure KU Dolenjske Toplice 17.4. 1972 od 12.—15. ure KU Straža 18.4. 1972 od 7.-15. ure KU Žužemberk 18.4. 1972- od 7.-15. ure KU Mirna peč 19.4. 1972 od 7.—17. ure KU Žužemberk 19.4. 1972 od. 7.-17. ure KU Smarjeta 20. 4. 1972 od 7.—15. ure KU Škocjan 20. 4. 1972 od 7.—15. ure KZSZ Novo mesto 10.4. 1972 od 7.-15. ure KU Dobrnič 11.4. 1972 od 7.-10. ure KU Mirna 11.4. 1972 od 11 .-15. ure KU Šentrupert 12.4. 1972 od 7.-11. ure KU Mokronog 12.4. 1972 od 12.-17. ure KU Trebelno 13.4. 1972 od 7.-15. ure Gostilna Jerlah 14.4. 1972 od 7.-I5.ure Zadružni dom 17.4. 1972 od 7.—15. ure Dvorana občinske skupščine T rebnje SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV NOVO MESTO To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Obvarujmo (Nadaljevanje s 1. strani) namreč nastanejo hujše cepilne reakcije. Zato si ob nevarnosti epidemije pomagamo pri prvič cepljenih starejših z mrtvim cepivom (vak-cinga antigen), ki sicer le v manjši meri poveča odpornost telesa proti infekcijski bolezni, vendar pa omogoča poznejše cepljenje z žwim cepivom. Šele to drugo cepljenje bolj zanesljivo zavaruje človeka pred črnimi kozami. Ker razpolagamo le z neznatno količino tega vakcinija antigena, ga bomo uporabili le v najnujnejših primerih za ogroženo zdravstveno osebje na infekcijskih oddelkih, v karantenskih bolnišnicah ipd. Nenadni izbruh epidemije črnih koz lahko prehiti možnost pravočasne organizirane obrambe in doleti nezaščiteno osebje, kije bilo v stiku z bolnikom. To smo doživeli ob sedanji epidemiji na Kosovem in v Beogradu. Obolelo je več zdravstve-,nlh delavcev, ki so oskrbovali bolnika. Ali smo v takih primerih povsem brez moči? Sedaj že imamo posebna sredstva, ki vsebujejo večjo množino protiteles (imunoglobulini). Z njimi lahko vsaj začasno zaščitimo ogrožene osebe. Uporabimo jii pri ljudeh, ki jih ne moremo ali pa za-*radi bolezni, nosečnosti in podobnega ne snemo cepiti na običajen način (torej z živim cepivom). Imunoglobuline damo tudi osebam, pri katerih je od kontakta s kužnim bolnikom preteklo več kot 6 dni. Zaščita imunoglobulini je le kratkotrajna, največ do 6 tednov. Ce je človek še naprej izpostavljen nevarnosti okužbe, je potrebna ponovitev infekcije. Od navedenih sredstev uporabljamo švicarski preparat (^ecifični • antivakcinijski ^obulin) tudi za preprečevanje in zdravljenje morebitnih komplikacij, ki nastanejo pri cepljenju proti kozam. V profilaktične namene (za obrambo pred komplikacijami) dajemo manjše količine (0,5-1 ml) intramuskularno. Opozarjam pa, da razpolagamo le z majhno količino imuno^obulinov, ki so rezervirani za skrajni primer resnične ogroženosti prebivalstva! As. dr. NEVENKA VARGAZON Žametovka je odločilna „VELIKA NAPRAVA — Stroj za čiščenje lesa v krSd tovarni Ceiuloze'je začela obratovati. Ko bodo dokončani vsi transportni elementi, bo njena zmogljivost preko 1000 prostominskih metrov lesa na dan. Enako delo bi opravilo 400 delavcev. (Foto; T. Zaloka^ V marcu je bila na Sremiču po-izkušnja cvička, ki jo je organiziral krški Agrokombinat v sodelovanju s sodelavci Kmetijskega inštituta iz Ljubljane. Inštitut opravlja že več let poskuse, v katerih ugotavlja najboljše kombinacije sort za pridelovanje cvička. Ločeno predelajo čiste sorte: žametno črnino, modro frankinjo, kraljevino, šentlovrenko in por-tugaiko. Te sorte potem ,,režcjo“ v različnih kombinacijali, kijih potem ocenjuje komisija priznanih degustatorjev, ki jo Agrokombinat imenuje iz vrst svojih članov, pridelovalcev cvička. Letos je spet pokazala najboljše organoleptične lastnosti kombinacija sort, sestavljena iz: 70 odst. žametne črnine, 20. odst. kraljevine in 10 odst. modre frankinje, ki jo lahko nadomesti šen.tlovrcnka. Po ocenjevanju se je na Sremiču razvila zanimiva razprava o raznih tipih cvička, razmerju posameznili sort, o kakovosti, alkoholni stopnji, količini kislin in drugem. Razpravljavci so obravnavali sortiment podlage, pridelovanje trsnih cepljenk. TUDI VAS BO TE DNI ZANIMAL ODGOVOR: Ali lahko cepimo tudi starejše ljudi? Ni zgornje starostne meje, da bi načelno odstopali od cepljenja! To vprašanje te dni pogosto zastavljajo starejši prebivalci posameznim zdravstvenim delavcem. Odgovoriti moramo, da ni zgornje starostne meje, ob kateri bi morali načelno odstopiti od cepljenja. Obramba pred črnimi kozami teija, da cepimo čim več ljudi. Tako kot lahko dobe črne koze otroci in prebivalci srednjih let, so ogroženi tudi starejši ljudje. Kaplje pelina iz Podgorja Težka in skoparita je podgorska gruda. Kljub temu pa je Podgorec z vsem srcem navezan nanjo. Izseljevanje, dokončno zapuščanje domačij, ki je onstran Gorjancev dokaj pogostno, je podgorskemu človeku neljubo, tuje. Toda živeti je treba, živeti v koraku z novim časom, z novim načinom življenja. Nič več ni en par čevljev dovolj z« petero otrok in ilovnata tla v sajasti kuhinji so za gospodarja črno spričevalo. Potrebe in nuje so vedno večje, zato so se tudi podgorski ljudje zaposlili. Skoraj pri vsaki hiši je eden, ki služi v mestu denar. Torej je tudi v Podgorju steklo življenje po novem tiru. Revščina je skorajda iz-inila iz vasi pod Gorjanci, e pa le še kje ždi, potuhnjena, skrita, so zanjo običajno vzrok ostarelost in ob-nemoglost ter alkoholizem. Pa vendar so kmetje in delavci iz Vrhov, Sel, Zajčjega vrha, Dolža, Iglenika, Cerovca kljub očitnemu koraku naprej, iz dneva v dan bolj nezadovoljni. Povprašali smo jih, kje tičijo vzroki negodovanja. „Trgovina in stokrat trgovina! Saj ste že pisali o tem problemu, da prehodimo do osem kilometrov, če si hočemo oskrbeti najnujnejše, pa ni bilo nobenega odmeva. Nihče ni še ničesar ukrenil,“ je razočarano zaključil Franc Avsec z Dolža. „Kmečke gospodinje smo zlasti v poletnih mesecih preobremenjene z delom. Tudi takih ni malo, ki so si oprtale poleg poljskega in domačega dela še službo v tovarni. Res je žalostno, da moramo po vsako malenkost dol, v Stopiče, po kos mesa pa celo v mesto. Koliko dragocenega časa gre v ničje potožila Ana Martičeva iz Sel pri Zajčjem vrhu. Anica Bartolj iz Cerovca je načela boleče vprašanje delavcev iz podgorskih vasi. „Kdo je kriv, da moramo tisti, ki delamo popoldne, utrujeni pešačiti domov, ob vsakem vremenu, po slabo oskrbovanih podgorskih poteh? Saj potrpimo, toda kar je preveč, je preveč! To zimo smo delavci, ki smo delali v popoldanski izmeni, ob enih ponoči, vsi premočeni, prihajali s šihta.“ , ^a bi se dalo to urediti, bi. Ko bi speljali cesto od Dolža do asfaltne gorjanske ceste, nekaj kilometrov samo, bi bilo Podgorcem še kako pomagano. Ne samo to, da bi ne bilo treba peš na delo, tudi pridelke bi laže spravili v denar,“ je pomodroval Hrovatičev Ivan. .JK^oliko sadja propade, ko nam je trg predaleč, in pre-nekateri dinar bi prišel k hiši, če bi se splačalo ob tržnih dnevih v mesto. Pa se ne, ker je gospodinja ob celo dopoldne, ker nima avtobusa na razpolago. Težko je, prikrajšani smo ...“ O tem ni prepričana le Vrhovčanka Pepca Kobe, temveč vsi Podgorski kmetje, ki z njo delijo neprijetno usodo. Kako bi sklenili ta naša razmišljanja? Eno je vključiti kmečkega človeka v proizvodnjo, drugo pa je skrb, da mu bomo nudili vsaj malo več kot kuverto s težko prisluženimi dinarji. Ko govorimo in pišemo o odpravljanju pretiranih socialnih razlik, radi zatisnemo oko pred bolečimi razlikami med meščanom in kmetom. Od otroškega varstva, trgovin za vsakim vogalom dcr nezdrave resnice - povsod le z avtomobilom! - za vse poskrbimo-v mestih! Naš ubogi kmet, posebno žene, pa so žal tolikokrat prepuščeni samim sebi. Se mar kdaj vprašamo, kaj bi brez kmečkega življa, ki v znoju in z žulji skrbi za naš vsakdanji kruh? ! JANJA KASTELIC Res pa je, da je med starimi več onih, katerih ne smemo cepiti zaradi kroničnih bolezni, ki pomenijo kontraindikacijo za cepljenje. Vse one bolezni, za katere menimo, da so kontraindikacija za cepljenje bolnikov srednje življenjske dobe, so tudi kontraindikacije za cepljenje starejših prebivalcev. Najpogostnejše bolezni v starosti, ki ne dopuščajo cepljenja, so: bolezni srca, ki so v takem številu, da zahtevajo trajno, kontrolirano uživanje kardio-tonikov (npr. cedilanida in drugih preparatov digitalisa). Kontraindikacije za cepljenje so tudi vsa ona težja kronična obolenja jeter in ledvic, ki jih v starosti češče srečujemo in se kažejo znaki popuščanja teh organov. Prav tako ne priporočamo Pojasnilo V 10. številki Dolenjskega lista smo 9. marca 1972 objavili prispevek Rezke Prijatelj iz Dol. Laz pri Ribnici „Praznovale smo dan žena“, v katerem pravi „Zadnji praznik žena 8. marec smo nadvse lepo praznovale .. itd. V 12. številki DL, 23. marca, se je oglasila Lojzka Černe z Br^a, ki pravi, da so letošnji dan žena proslavile 5. marca - toda čisto drugače. Rezka Prijatelj nam je potem sporočila, da njeno opisovanje ni veljalo za letošnji praznik, pač pa za praznik pred nelcaj leti. Nesporazum je bil torej v besedici „zadnji", ki sta si jo tovarišici Rezka in Lojzka vsaka po svoje tolmačili. UREDNIŠTVO DL cepiti proti kozam vse one starejše, ki so bili pred kratkim zdravljeni zaradi možganske kapi (pred tremi ali štirimi meseci). Vse one starejše bolnike, ki pa so že prej preboleli možgansko kap in je njihovo bolezensko stanje konsolidirano, lahko cepimo proti kozam. Zdravniki upoštevajo pri starejših še dve bolezni, ki so kontraindikacije za cepljenje proti kozam pri vseh starostih. Arterioskleroza sama po sebi' ne predstavlja kontraindikacije za cepljenje, če ni hkrati bolezenskih sprememb na srcu ali ledvicah, ki se kažejo s popuščanjem delovanja omenjenih dveh organov. ' Po vsem tem lahko prav vsakega starejšega prebivalca cepimo proti črnim kozam z izjemo onih, ki imajo zgoraj naštete in še druga obolenja, ki predstavljajo tako v srednji življenjski dobi kakor tudi v starostnem obdobju kontraindikacijo za cepljenje. Priporočamo vsem starejšim, ki iz kakršnegakoli razloga niso bili cepljeni proti kozam, da se Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! vsaj v bližnjem obdobju izogibajo kontakta z večjim številom ljudi, še posebno z onimi, ki niso bili cepljeni proti kozam. Če pa bi nastopila neposredna nevarnost okužbe, pa bodo ob ponovni presoji epidemiološke situacije cepljeni še drugi starejši bolni ljudje s posebnimi dodatnimi z^čitnimi ukrepi. Dr. BOJAN ACCETTO gnojenje, vzgoje in rezi. V nevezanem pogovoru so vinogradniki -kmetje in strokovnjaki - povedali svoje izkušnje o vinogradništvu na Dolenjskem. Skupna ugotovitev je bila, daje žametovka (žametna črnina) osnovna in bi te sorte moralo biti v vsakem vinogradu vsaj 50 do 60 odstotkov. Njeni selekciji in nadaljnjemu razmnoževanju bi morali posvetiti kar največ pozornosti. Zd^- vinogradniki ugotavljajo, da ima nemalo trsov na grozdih polovico jagod nedozorelih ali celo zelenih, kar daje slabšo kakovost vina. Z načrtno in večletno izbiro je mogoče odbrati trse, ki dajejo enakomerno dozorele jagode z intenzivno barvo. Ker je žametovka pozna sorta, bi morali poskrbeti za take podlage, ki zorenje pospešujejo. S tem bi izboljšali kakovost cvička, predvsem v slabših deževnih letinali. Treba bo še ugotoviti, katere podlage bi bile naj-bdj ustrezne za posamezne tipe zemlje. Vso skrb je treba posvetiti tudi rezi. Žametovka zahteva krajšo rez, saj na dolgih šparonih g rozdje še slabše dozoreva. Gnojenje s hlevskim gnojem skoraj ne bi smelo izostati vsaj vsako tretje ali četrto leto, ker sicer trsi prehitro opešajo. Ob koncu razprave so udeleženci ugotovili, da je tako ocenjevanje cvička koristno za boljše kletarje, hkrati pa koristno napotilo vinogradnikom pri obnovi vinogradov. Inž. DUŠAN TERCELJ, Inž. TONE ZAFOŠNIK, Kmetijski inštitut Slovenije Izšle so »Informacije« Ta teden je izšla že tretja številka „Informacij", gasila občinske konference ZMS Novo mesto. V tej številki so zanimivi prispevki o akciji mladih delavcev, programu dela pionirskega odreda na OŠ Katje Ru-pene, aktivu „Mladih novinarjev'', razpravi o „Stezicah", sestenku maturantov srednjili šol s predstavniki novomeškega študentskega kluba in drugo. V spomin inž. Iga Krauta 25. marca je v Ljubljani umrl dipl. gozdarski inženir Igo Kraut. Na Žalah se je od njega poslovilo razen drugih tudi veliko gozdarjev, saj je bil med njimi nadvse priljubljen zaradi svojega plemenitega značaja in kot odličen gozdarski strokovnjak. Skoraj 30 let svojega življenja je posvetil napredku dolenjskih gozdov in sadovi tega dela bodo še dolgo častili njegov spomin. Rodil se je 1888 v slovenski kmečki družini v Bistrici pri Pliberku na Koroškem. Diplomo inženirja si je pridobil z najboljšimi occ-nami leta 1912 na gozdarski fakulteti visoke poljedelske šole na Dunaju. Prvo službo je nastopil v Trbižu. Prekinila jo je prva svetovna vojna, po njej pa je bil zaposlen dol ga leta na Bledu in v Kranju. Na Dolenjsko je prišel kot zrel mož in izkušen strokovnjak leta 1937. Postal je okrajni gozdarski referent za novomeško in črnomaljsko območje. Druga svetovna vojna mu ni prizanesla s trpljenjem. Doletela ga je na Grabnu v bližini Novega mesta, kjer si je s soprogo Tinco in hčerkama ustvaril svoj dom. Kot pošten na- PRAV JE, DA V LETU KVALITETE VEMO TUDI O TEM KAJ VEČ Še O kakovost! mlečnih izdelkov Smetana je vse bolj iskan mlečni izdelek z visoko kalorično in biološko vrednostjo. V prometu imamo pasterizirano sladko smetano, ki je je v prometu največ, sladko smetano in kislo smetano. Smetano dobimo s posnemanjem mleka. Sladka smetana v prometu mora imeti najmanj 30 % mlečne masti, kisla smetana pa najmanj 10%. Smetana te vrste se lahko prodaja le v originalnem pakiranju. Na originalnem pakiranju mora biti deklaracija s podatkK naslov oz. firma proizvajalca, vrsta' smetane, datum proizvodnje ter odstotek nilečne masti. , Najpogostejše napake pri smetani so, da vsebuje premalo mlečne masti, da je prekisla, da je mrvičaste konsistence ter da je žarka. Ce ugotovimo take napake, smetano vrnemo prodajalni. Smetana, ki jo kupimo na tržnicah od zasebnih proizvajalcev, pa ima Se naslednje napake: zaradi zgostitve so pogosto dodani smetani pšenična moka, želatina in kalcijev saharat. Dokaz o prisotnosti moke v smetani je zelo preprost. Vzamemo malo smetane, za katero sumimo, da vsebuje moko, ji dodamo toliko vode, jo dobro premešiimo, in segrejemo. Po ohladitvi dodamo nekaj kapljic Lugolove raztopine. Ce smetana poplavi, pomeni, da ji je dodana moka. O KVALITETI SIRA Zaradi izredne kalorične in biološke vrednosti je sir v človeški prehrani zelo pomembno živilo. Kalorična vrednost 100 g mastnega sira (ementalca) je sedemkrat večja od mleka, trikrat večja od svinjskega mesa in štirikrat večja od govejega mesa. Sire razvrščamo po vsebnosti mlečne masti na: ekstra mastne (z najmanj 55 % mlečne masti), mastne (z najmanj 45 % mlečne masti), tri četrt mastne (z najmanj 35 % mlečne masti), polmastne (s 25 %), četrt mastne U 15%) in nemastne z vsebnostjo pod 15% mlečne masti. Druga delitev sira pa je po načinu proizvodnje in tehnološkega postopka. Tu razlikujemo: trdi sir (kačka-valj, ementalec, grojer, trapist, gauda, parmezan itd.), mehki sir z močnim vonjem (ramadur, hmvur-ški, kvargelj), mehki sir s plesnijo (rokfor, gorgonzola), mehki sir (bel paeze, imperial, šarplaninski in skuta). Topljeni sir pa mora imeli oznako sira, iz katerega je izdelan, npr.: topljeni trapist, topljeni emen-talec in*pod. V Sloveniji že proizvajajo sir z notranjo plesnij« pod imenom gorgonzola. To je eden najbolj cenjenih sirov v Italiji. Po vsebini je v gostih razpokah zelenkasta plesen, kar mu dajo pikanten okus in vonj, ki spo- mmja na gobe. Tak sir z notranjo plesnijo je v prometu tudi pod imenom rokfor in sodi med najbolj znane specialitete v svetu; domovina mu je Francija. Kvargelj je sir z izredno močnim vonjem, s prijetnim okusom po kislem mleku, domovina mu je Češkoslovaška. Pri nas so pogosto v prometu; gauda, katerega domovina je Holandija; trapist, domovina mu je I rancija; ementalec, katerega domovina je Švica. Najpogostejše napake teh trdih sirov so, da so napihnjeni, z razpokami v sredini ter neprijetnega vonja in okusa. Pogosto najdemo v prometu topljene sire, ki so pod folijo napihnjeni, kar pomeni, da so biološko oporečni oziroma higiensko neprimerni. Siri s takimi napakami, kot je napihnjenost in razpokanost, ne smejo biti v prometu, ker so lahko zdravju zelo škodljivi. Sir naj bi hranili v prodajalnah pri temperaturi okrog 10 stopinj Celzija. Ce najdemo v prodajalni sir, hranjen pri vigi temperaturi od 15 stopinj Celzija, moramo biti pri nakupu jKJsebno pozorni glede njegove higienske oporečnosti. V pokvarjenih sirih so najpogosteje taki mikrobi, ki so človeškemu organizmu izredno Škodljivi. Inž. JOŽE ŠKOl- rodnjak je pomagal narodnoosvobodilnemu gibanju, partizanom in aktivistom nudil zatočišče ter jih podpiral z živežem in na druge načine. Pri tem sta mu pomagali hčerki Jelka in Ivica, obe umrli med vojno, Jelka kot partizanka ob bombardiranju taborišča v Oranienburgu. Zaradi svoje aktivnosti je bil odpuščen iz službe. Do decembra 1944 je kmetoval na posestvu, takrat pa je bil prisilno mobiliziran in je do osvoboditve delal kot drvar. Po osvoboditvi je celih 20 let neutrudno in požrtvovalno delal pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto na različnih, vedno najbolj odgovornih delovnih mestih. Velika so bila bremena, ki so bila takrat'naložena gozdovom in gozdarskim strokovnjakom, saj je bilo treba obnoviti domovino. Takrat se je izkazala njegova prava ljubezen do gozdov. Vse svoje strokovno znanje je usmeril v to, da so sekali tam in tako, da je tHla škoda kar najmanjša. Ko je po 10 do 15 letih pogledoval sestoje, ki so bili zastavljeni takrat, je z veseljem ugotavljal, da se lepo razvijajo. Z njihovo rastjo je dobil najlepše priznanje, ki si ga lahko zaželi gozdarski strokovnjak. Dolenjski gozdovi nosijo neizbrisen pečat njegovega strokovnega znanja. Neutrudno je snoval in razdajal svoje bogate strokovne izkušnje mlajšim sodelavcem. Za svoje delo je bil odlikovan z redom dela. V 20 letih, ki jih je preživel na Dolenjskem, je vzljubil naše kraje, posebej pa še Novo mesto. Bil je navdušen ljubitelj narave in je dolga leta sodeloval z nekdanjim Olepševalnim društvom in bil pobornik za osnovanje zelenic v mestu. Ob smrti zaslužnega moža, ki je naredil v življenju več, kot mu je bila dolžnost, se ga s hvaležnostjo sponunjamo kot odličnega gozdarskega strokovnjaka, kot podpornika narodnoosvobodilnega gibanja in kot zaslužnega meščana. Inž. JANEZ PENCA DOLENJSKI LiSl Gre za življenje Ustanavljajo skupnost za varstvo okolja V Ribnici so dokazali, da se zavedajo, kakšnega pomena je zdravo okolje, in so se vključili v prizadevanja za varstvo okolja, ki jih je vedno bolj čutiti ne le v republiki in državi, ampak po vsem svetu. Na zadnji seji občinske skupščine, kije bila 10. marca, so ustanovili odbor, ki bo pripravil ustanovitev interesne skupnosti za varstvo okolja. Najprej so si prizadevali, da bi ustanovili skupni odbor za vso zahodno Dolenjsko, ki bi nato ustanovil tudi enotno zahodnodolenjsko skupnost za varstvo okolja. Ker ta prizadevanja niso rodila pravih sadov - morda jih še bodo - so ustanovili svoj odbor. Pri imenovanju članov odbora so dokazali, da se zavedajo, da brez zdravega okolja ne bo zdravih ljudi, oziroma da zaradi pretiranega onesnaževanja narave lahko človeštvo celo izumre. V iniciativni odbor so bili imenovani: Bogo Abrahamsberg, Rudi Brinšek, Alojz Češarek, Franc Grivec, Franc Ilc, Vinko Kersnič, dr. Ciril Kumelj, Dušan Lavrič, Vesna Lavrič, inž. Alojz Marolt, Stane Škrabec, Vinko Šparovec in dr. Božidar Voljč, kije tudi pobudnik ustanovitve te skupnosti. J. P. Štirinajst razpisov Na ponedeljkovem posvetu predsednikov krajevnih skupnosti v Novem mestu so se dokončno odločili, da bodo referendume o uvedbi krajevnega samoprispevka za šole razpisali v štirinajstfli krajevnih skupnostih: v Dolenjskih Toplicah, Brusnicah, Šentjerneju, Orehovici, Novem mestu, Birčni vasi, na Malem Slatniku, v Bučni vasi. Prečni, Straži, Žužemberku, Otočcu, Stopičah in Gabrju. Referendume bodo sveti krajevnOi skupnosti razpisali prihodnji teden. V Novem mestu naj bi odprli volišča za to glasovanje 15. maja, povsod drugod pa v nedeljo, 14. maja. Borff n^opus^^anjole Celodnevna oskrba od 30 do 42 din Tudi za zdomce so odgovorne politične organizacije v občini, je poudaril predsednik Janez Vipotnik na razgovoru v Ribnici. (Foto: Primc) Delati manj, zato pa bolje V Ribnici ne tarnajo, ampal( delajo Predsednik republiške konference SZDL Janez V^otnik in član te konference Miro Gošnik sta v četrtek, 30. marca, obiskala ribniško občino, se pogova^ala s člani političnega aktiva občine in gospodarstva ter obiskala podjeli INLES in RIKO. Na razgovoru so tovariši iz ribniške občine vprašali gosta predvsem o izobraževanju, štipendiranju, izenačevanju pravk; delavskega in kmečkega zavarovanja, financiranju krajevnih skupnosti, delitvi dohodka in drugem. Direktor INLES Vinko Šparovec je med drugim opozoril, kako poravnavanje dolgov s kompenzacijami lahko prizadene tiste, ki so v redu prijavljali dolgove, se pravi slovensko gospodarstvo. Menil pa je tudi, da si je vsa jugoslovanska družba zadala v tem obdobju veliko dela (stabilizacija go^odarstva, ^rememba ustave itd.) in da dvomi, če bo vse to delo možno izpeljati. Predsednik Vipotnik je o tem menil, da bo morala biti pač vsa jugoslovanska družba pri delu bolj učinkovita, da bo treba omejiti nekoristno sestankarstvo in da bo treba, delati manj, toda bolje. Ob zaključku je predsednik opozoril še na politično odgovornost občine -do zdomcev in izrazil zadovoljstvo, ker se v Ribnici pri razvoju gospodarstva opirajo na lastne sile, Kot bi metali skozi okno Se izplača vzdrževati 4 stare stavbe in plačevati učitelje za 52 otrok? Vini-§ki primer izredno dragega šolanja ni edini, zato se bo treba prej ali slej lotiti reorganizacije šol Počitniška skupnost ZZB Ljublja-na-Banjole pri Pulju združuje 19 občin, med njimi tudi 7 doleniskili: Grosuplje, Ribnico, Kočevje, Črnomelj, Metliko, Trebnje in Novo mesto. Organizacije Zveze borcev teh občin imajo v počitniških domovih v Banjolah določene prostore, kamor pošiljajo na letovanje svoje člane. Cena penziona bo tudi letos razmetoma nizka. Člani ZB, ki bodo prišli v Banjole z napotnico svojega občinskega odbora ZZB, bodo plačali dnevni penzion v vikend hišicah le 30, v montažnih hišicah 32, v zidanih objektih pa 36 oziroma 42 din. Občine-ustanoviteljice počitniške skupnosti Banjole plačujejo vsako leto del anuitet za objekte v Banjolah. Dopustniki z napotnico imajo še regres, kar vpliva na zmanjšanje cen penziona. Za regres prispevajo obč ine-u stanovitelj ice. Na nedavni letni skupščini počitniške skupnosti so razpravljali tudi o gradnji novega počitniškega objekta z okrog 80 posteljami. Gradnja bi stala okoli 4 milijone din. Nova stavba bi nadomestila lesene vikend hišice, ki bodo kmalu dotrajale. Del sredstev za gradnjo naj bi pričevale občine-ustanoviteljice, za ostalo pa bi najeli posojilo. Osnovna šola Vinica ima štiri podružnične šole. Povsod so stavbe stare, strehe puščajo, peči se podirajo, okna se slabo zapirajo, tla so vegasta in trhla, električna napeljava dotrajana, sanitarni prostori pa neustrezni. V vseh štirih stavbah se šola skupno 52 otrok. Njihovo šolanje je strašansko drago, obenem pa slabše. Postopamo tako, kot bi bili skregani z ekonomiko, pa vendar drugače ne gre. Starih šolskih stavb, ki kar požirajo denar za popravila, pri tem pa so še vedno stare in neustrezne današnjemu času, ni mogoče tebi nič meni nič zapreti. Ce bi to storili, bi KMALU KRIŽ NAD IZGUBO Ce se bo tako nadaljevalo, bo Kmetijska zadruga Trebnje že prihodnje leto. lahko dokončno ^-plačala izgubo iz leta 1964 in 1969, pravi posebno poročilo komisije za spremljanje izvajanja sanacijskega načrta, ki ga je na zadnji seji sprejela tudi občinska skupščina. V minulem letu je bil dosežen dober finančni učinek, saj je imela zadruga 772.000 dinarjev dobička, od Česar je izločila v poslovni sklad 562.000 dinarjev. Za dokončno odpravo izgube mora zadruga dati še 619.000 dinarjev, toliko prebitka pa utegne ustvariti letos, četudi količinski promet zadruge delno zaostaja, kot ugotavlja komisija. morali otrokom zagotoviti prevoz v osrednjo osemletko. Tega pa po tako slabih cestah ni mogoče organizirati, poleg tega pa ni mogoče malih otrok ves dan odtrgati domu, saj je do Vinice daleč, tudi osrednja osemletka sploh ne bi mogla sprejeti dodatnih otrok, ker ni prostora. NOVI ŠOLI? Delavska univerza Ribnica je 21. marca sklicala posvet o ustanovitvi oddelka kovinarske šole za žične tkalce. Učenci kovinarske stroke iz ribniške občine obiskujejo sedaj kovinarsko šolo pri Delavski univerzi v Kočevju. Toliko jih je, da imajo poseben oddelek. Da bi šolo približali učencem in da bi zmanjšali stroške učenja, plačevanja internata in vožnje učencev, se je Delavska univerza začela prizadevati, da bi ustanovila oddelek te šole v Ribnici. Udeleženci posveta, predvsem predstavniki delovnih organizacij, so podprli misel o ustanovitvi oddelka kovinarske šole. Potrebno pa bo urediti še več stvari v zvezi z ustanovitvijo: finančna vprašanja, določiti matično šolo, kamor bo spadal oddelek ribniške šole, itd. To bodo uredili do letošnje jeseni. Imenovali so tudi posebno komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za ustanovitev šole za žične tkalce v okviru Delavske univerze Ribnica. Težav glede podružničnih šol je še več. Ker ima na primer Vinica 5 učnih enot, mora razpolo^ivi denar za učila deliti na 5 šol. Ce bi bila šola samo ena, bi lahko kupovala sodobnejše in boljše učne pripomočke. Vrhu vsega pa kljub razlogom, ki govorijo za nadaljnji obstoj oddaljenih štirirazrednic, grozi ukinitev iz povsem enostavnega razloga: ni učiteljev. Sc v večjih krajih čutijo pomanjkanje učnih moči, na take šole, kot so Sinji vrh, Preloka in druge, pa je toliko manj možnosti koga privabiti. Ob viniškem primeru lahko le ugotavljamo, da imajo povsem enake ali podobne težave na vseh belokranjskih šolah. In kaj še bo, ker je otrok na oddaljenih šolah vedno manj? Se bo čez 3 leta izplačalo vzdrževati šolsko stavbo in plačevali učitelja za 10 otrok, kolikor jih bo tedaj ostalo? Slej ko prej bo treba ugrizniti v kislo jabolko, pregledati dejstva in poiskati rešitev. Solniki menijo, da je ta samo v reorganizaciji šolske nueže. Na osrednjih osemletkah bodo morali ustvariti pogoje za pre-šolanje otrok, obenem pa za podaljšano bivanje v šolah. Medtem ko bodo otroci čakali prevoz do doma, jim bo treba dati kosilo, organizirati zanje pouk in pisanje nalog. Prvo in osnovno pa je: popraviti ceste, da bo prevoz s šolskimi kombiji varen. Ta “ šole i sami iščejo možnosti za razvoj in ne tarnajo oziroma zahtevajo le republiško pomoč. J PRIMC Še enkrat: do res ne bi bilo škode! O zamenjavi avstrijskih bankovcev Tiskarski škrat nam jo je 23. marca na I. strani v vesti „DA NE BO ŠKODE!" grdo zagodel: izpustil je vrstico iz rokopisa, kar je spremenilo smisel obvestila. Zato vest ponavljamo v celoti: 1. aprila letos je avstrijska banka začela pobirati iz obtoka bankovce za 1.000 šilingov, ki jih je izdala 2. januarja 1961 z likom Viktorja Kaplana, in bankovce za 100 šilingov, ki so bili izdani 1. julija 1960 in na katerih je Johann Strauss. Od 1. aprila zato tudi pri nas ne bodo več odkupovali t'eh bankovcev - zato opozarjamo vse tiste, ki jih še imajo, naj jih zamenjajo v poslovnih bankah. To ni posnetek z javnega smetišča ali , J)inos“, ampak s parkirišča sredi Ribnice pri največjem in najsodobnejšem ribniškem gostišču „Ribničan“ (Foto; J. Primc) Ofenziva Z K ne sme stati Politični aktiv Dolenjske ugotavlja: vznemirjenost zaradi prepočasnega uresničevanja ustavnih določil - Ekonomsko-politično izobraževanje komunistov je zdaj še posebno potrebno - Oživitev DU? Prepočasno uresničevanje ustavnih določil o samoupravnih pravicah proizvajalcev in včasih tudi hoteno ali malomarno zanemarjanje tega je v sedanjem obdobju zgolj prilivanje olja na vznemirjenost v delovnih organizacijah — bolj tam, kjer imajo obrate nanjih“ podjetij. naloga pa zlasti presega možnosti e in občine. R. B. Na posvetu političnega aktiva z območja dolenjskega medobčinskega sveta Zveze komunistov prejšnji teden v Novem mestu - udeležili so se ga tudi sekretar CK ZKS Andrej Marinc, član slovenskega CK Lojze Briški in član CK ZKJ Bodgan Osolnik - so ugotavljali, da spopadi niso blagi. Avtokratski tip odnosov je na tem Qbmočju še močno branjen, delavci pa so še močno odrinjeni od resničnega samoupravljanja. Informiranje v kolektivih še ni njegov sestavni del, ampak bolj trenutna uteha. Tovarištvo v partijskih vrstah je oslabelo, kritika je postala sovražnik Š1. 1. Od tod vzrok za razklanost v ljudeh. Ofenziva Zveze komunistov proti stanju se je začela, a je niso povsod sprejeli s ploskanjem. Na komiteju so letele in še lete grožnje: Kaj se vtikate, zavedajte se, da boste vi krivi, če kaj ne bo prav. Politična moč (npr. v novomeški občini) seje hočeš nočeš morala umakniti na nižjo stopnico. V Metliki, nadalje, ugotavljajo, da se jim pri izvajanju politike maščujejo stare, nerazčiščene in neuresničljive stvari. Samo v trebanjski občini, kot smo slišali, ni idejne in akcijske neenotnosti komunistov. Kdor reče A, mora nadaljevati z B. Andrej Marinc je dejal, da je treba vztrajati pri sedanjem zagonu, in pripomnil, da je najnujnejše nenehno delovanje in krepitev Zveze komunistov. Obdržati je treba zagon, s katerim je ZK začela razčiščevati stvari, je poudaril. Naloga komunistov v sedanjem obdobju nikakor ni lahka. Da pa bodo v delovanju uspešni, da bodo lahko delovali, kakor sta jim naložili zlasti 21. seja predsedstva in 2. konferenca ZKJ, morajo ,,snov“ obvladati. Na novomeškem posvetu so poudarili, kako potrebno se je nenehno družbenoekonomsko in poH-tično izobraževati. Delavske univerze, ki so svojčas to nalogo zadovoljivo opravljale, so na Dolenjskem malone povsod zanule. Oživiti jih m usposobiti za tako izobraževanje -to bodi ena prvih in neodložljivih nalog, so dejali. j. ZORAN FRANCI ŠALI: Odnos med družbo in posamezm-kom močno zanima ljudi, še posebno tiste, ki se s to problematiko tako ali drugače srečujejo glede na naravo dela, ki ga opravyajo. Tako se temu razmišljanju ne morejo odt^-niti organizatoiji dela, vodje raznih skupin v procesu dela, upravljanja, dalje politični predstavniki, skratka vsi tisti, ki imajo tako ali drugače opraviti z ljudmi. O teh odnosih med družbo in posameznikom obstajajo različne teorije kot produkt filozofskega, sociološkega, psiholo-Scega, politološkega in podobnega razmišljanja in ustrezne družbene prakse. Nekatere teorije dajejo poudarek zgolj družbi in ne vidijo po>-sameznikov v njej, druge zopet prisegajo samo na posameznika in absolutizirajo njegov vpliv na družbo, tretje pa skušajo dokazovati, da obstaja obojestranska odvisnost. Pri tem je marksizem mnenja, da posamezniki, čim močnejši so kot osebnosti, lahko pospešijo, zavro, nikakor pa ne morejo preprečiti osnovnega toka družbenega razvoja. To osnovno izhodišče nam mora biti tudi vodilo pri razmišljanju, kako lahko osebnost predsednika delavskega sveta vpliva na vsebino samoupravnih odnosov v delovni organizaciji. Trdim celo, da nam je Vloga osebnosti v procesih samoupravljanja prav izbor predsednika delavskega sveta lahko kazalec odgovornosti in samoupravne socialistične usmerjenosti kolektiva. Kolikor bolj socialistična je kadrovska politika v kolektivu o tem, kdo naj bo predsednik delavskega sveta, toliko večja je verjetnost, da samoupravni odnosi ne bodo samo deklarirana, ampak tudi stvarna družbena praksa. Naj navedem nekatere posebnosti, ki nam lahko služijo za indikatorje vsebine kadrovske politike in v zvezi s tem tudi samoupravljanja, ne morejo biti že dovolj za ugotovitev stvarnega stanja, so nam pa lahko v pomoč ob uporabi tudi dru-^h, bolj natančnih postopkov pri iskanju resnice o socialistični usmeijenosti samoupravljanja. Kot prvega izmed indikatorjev bomo navedli samoupravni staž osebe, ki jo kandklirajo za predsednika delavskega sveta. Samoupravni staž lahko opazujemo glede na to, kolikokrat je bil kdo voOen v organe upravljanja, kakor tudi glede na to, kakšne funkcije je v njih opravljal. Cim večkrat je bil voljen v samo- upravne organe, čim večkrat je v njih tudi opravljal ustrezne funkcije, tem stvarnejša je bila njegova samoupravna udeležba, tem večja je njegova izkušenost. In obratno: nekdo, ki ni bil še nikoli član kakega samoupravnega otgana, bo delo predsednika delavskega sveta zelo težko opravljal Zato so lahko primeri, ko izvoluo v kolektivu za predsednika delavskega sveta človeka brez samoupravne prakse oziroma s pomanjkljivim samoupravnim znanjem, zelo nevarni za razvoj .socialistične vse- bine samoupravljanja. Podobno tudi oženje kroga tistih, ki nenehno prihajajo v izbor za to funkcijo, ni vedno odsev socialističnili interesov v kolektivu. Obe skrajnosti imata lahko svoje vzroke v povsem nedemokratičnih, nesamoupravnih ali pa celo nesocialističnili interesih. Navedel bom naslednje podatke, ki se nanašajo na samoupravni staž predsednika D). Ce si pozorno ogledamo predsednike delavskih svetov glede na to. Kolikokrat ste bili voljeni v oigane upravljanja? 1 - prvič 2 - prvič 3 - drugič 4 - drugič 5 - drugič 7 - tretjič 8 - več kot petkrat 9 - več kot petkrat 10 več kot petkrat 11 - več kot petkrat Kolikokrat ste opravljali funkcnjo predsednika delavnega sveta? enkrat enkrat enkrat dvakrat dvakrat trikrat trikrat štirikrat petkrat petkrat Koliko časa ste že zaposleni? manj kot eno leto manj kot eno leto do pt't let do pet let do pet let več kol pet let več kot 10 let več kot 10 let več kot 10 let več kot 10 let kolikokrat so bili voljeni v organe upravljanja in kolikokrat so že opravljali funkcijo ter koliko časa so že zaposleni, zapazimo tendenci, o katerili sem prej govoril. So primeri, ko so morale prevzeti vodenje delavskega sveta osebe z majhnim delovnim in samoupravnim stažem, kakor tudi takšni, ki kažejo na to, da si ponekod sploh ne zamišljajo samoupravljanja brez ustreznili oseb. V čem je slabost obeh skrajnosti kadrovske politike? V prvem primeru, ko volijo v kolektivu za predsednika osebo z majhnim delovnim in samoupravnim stažem, se lahko zgodi, da le-ta ne bo zmogla izkušeno, modro, samostojno, neodvisno, socialistično voditi delavski svet in celokupne samoupravne odnose v kolektivu. Takšni osebnosti namreč ne manjka samo samoupravne izkušenosti, ampak tudi temeljnega znanja o podjetju in kolektivu. Ni se že vživela v delovno okolje, ljudi, kar ji onemogoča resnejši in samostojnejši pristop k zaupani ji nalom. Vzroki za to, da volijo včasih ponekod za predsednika delavskega sveta osebo, ki ima pomanjkljivo samoupravno prakso, so lahko posledica nesamoupravnih interesov nekaterih vodilnih skupin v delovni organizaciji ali pa povsem neresnega pristopa k tako pomembnim stvarem, kot je kadrov.ska politika na področju samoupravljanja. Menim, da je to ena izmed možnih metod, ki omogoča tistim, ki jo uporabijo, da še naprej zadrže v svojih rokah oblast nad celotnim dogajanjem v kolektivu. Druga metoda, ki lahko prav tako vodi k obnavljanju elitizma, tehno-kratizma in podobnih stanj v delovni organizaciji, je kadrovska politika, ki omogoča samo ,,izbrancem" opravljati tako pomembno vlogo, kot je predsedništvo delavskega sveta. Tako se upravljanje omeji na ozek krog ljudi, ki so preko formalnih in neformalnih stikov tesno povezani, in to lahko tudi na škodo samoupravne socialistične demokracije v kolektivu. Samoupravni staž nekoga se nam torej laliko kaže tudi kot pojavna oblika globljih procesov in odnosov v kolektivu, tudi takš-nili, ki skušajo ohranjati pod plaščem demokracije lastne položaje in interese, često na škodo temeljnih interesov ostalih zajioslenih. (Dalje prihodnjič) Dober dan, Oastarbeiter..." (6. nadaljevanje) Sklenili so, tako Socialistična zveza kot sindikati, kot pobudniki političnega dogovaijanja in usklajevanja dejavnosti na področju zaposlovanja v tujini, da bodo skupaj z vsemi drugimi zainteresiranimi dejavniki stalno ^remljali celoten razvoj tega območja, po svojih možnostih pa tudi naredili vse, da bi uresničili skupno dogovorjeno politiko. Številke so neusmiljene V teh naših sprehodih in obiskih pri dolenjskih ter ^odnjeposavskih delavcih v ZR Nemčiji ne morem brez številk. Naši delavci in delavke, pa naj gre za one iz ribniškega ali brežiškega konca, iz Bele krajine ali s trebeljanskih hribov, so sestavni del statistik in poročil, tako domačih kot nemških, ki z vso znano natančnostjo beleiUjo vse, kar se dogaja v govedarsko in politično razgibani nem&i diiavi. . K dosedanjim podatkom pri-štejmo še naslednje; - po lanskem popisu prebivalstva v SFRJ Je bilo 31. marca 1971 na tujem zaposlenih 672.000 naših v 10 stanovanjih te hiSe v Muencfanu (Gewuetzmudhl-strasse 17) je uredil Franz Hart-mann, trgovec s pohištvom, 170 ležišč za tuje delavce. V vsaki sobi, tudi v kuhinjah, je po 4 do 6 postelj. Za ležišče morajo plačati „Gastarbeiteiji“ gospodu Hartmannu po ISO mark na mesec. Skrcmina postelja stane našega delavca v takem „za-kupu“ torej, preračunano v naš denar, 78.450 din na mesec, seveda. Za 170 ležišč dobi oderuh na mesec nekaj nad 13 milijonov in 330 tisočakov starih dinaijev. (Foto: revija ŠTERN, 5. 3.1972) državljanov. Kar 58 odst. med njimi je bilo takšnih, ki v Jugoslaviji niso bili še nikoli v delovnem razmerju. Največ je med njimi nekdanjih kmetov, kar precej pa tudi takšnih, ki imajo kakšno strokovno ali celo vi^o in visoko šolo, pa so si kljub temu svoje prvo delovno mesto izbrali v tujini. Delavcev, ki so že bili zaposleni v Jugoslaviji, a so zdaj na ^ tujem, je 42 odstotkov. Bolj nas zaskrbljuje podatek, da je zunaj pribl. 7000 naših strokovnjakov z visoko in 3000 strokovnjakov z vi^o izobrazbo. K njim je treba prišteti še 123.000 kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Podatek, ki nas morda boli ali pa tudi ne (glede na to, ali smo v vrsti tistih, ki s praznim moralizuanjem obsojajo „odhajanje na delo v tujino'*, ali pa gledamo na to trezno, z očmi sodobnih gospodarskih in drugih tokov ter dogajanj v Evropi in na * s^etu!), je tale; v tujini delajo naši ljudje v svojih najboljših letih: poprečno so stari le malo nad 30 let (30,8). Da je to za tujce idealna življenjska doba, smo pred tedni že zapisali, ko smo našteli nemške vire o podobni trditvi. Morda še zanimivost; na tujem dela dve trećini moških in le slaba trećina žensk. Najraje se Jugoslovani zapodujejo v evropskih državah, med katerimi vodi ZR Nemčija. Tam Je ddalo lani po uradnih podatkih 411.400 Jugoslovanov. Na drugem mestu Je Avstrija, kjer je bilo zaposlenih 83.000 naših ljudi. V tujini je 60.000 Slovencev Ko trdimo, da „teče reka delavcev iz revnega evropskega juga na bogati sever,“ pri tem ne bi smeli pozabiti dostaviti: ,J^ismo izjema! Po nepopolnih podatkih dda danes skoraj že 120.000 delavcev iz drugih jugoslo- vanskih republik v slovenskih podjetjih!*! Samo lani se je zaposlenost v Sloveniji povečala za 4,9 odst., kar je znatno več kot so predvidevali. Govedarski razcvet se nadaljuje, pri čemer nosijo precejšen delež zaslug tudi številna podjetja v naših občinah! Letos kažejo podatki prvih mesecev, da razveseljivega dviganja še ni konec; zapodovanje narašča hitro in zanesljivo, kar potrjuje, da smo na dobri poti. Toda pri tem manjka v Sloveniji že nekaj nad 20.000 delavcev, pri čemer velja podčrtati; zlasti v kovinski, gradbeni in lesni stroki nam manjka stalno najmanj 11.000 delavcev! Službe, ki skrbe našim podjetjem za dotok novih delavcev, komaj zmagujejo delo in že vrsto let je „uvoz 'delovne sile v Slovengo“ kar precejšen. Nič manj kot 120.000 delavcev iz drugih naših republik je našlo svoj „delovni dom“ v Sloveniji. Bomo z njimi nadomestili te, ki so odSi ali še kanijo oditi iz slovenskih podjetij v tujino? Podatki govore, da dda v evropskih državah med pribl. 670.000 delavci vsaj 60.000 Slovencev. To je aa majhen narod, kakršen smo Slovenci, znaten krvni kadrovski davek, ki se nam občutno pozna. Lahko bi mirno trdili, da dela na tujem znatno preveč Slovencev, zlasti naših kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev ter strokovnjakov. Zaduga zavodov za zapodovanje je, da u vešno pomagajo tistim, ki bi raje ostdi doma kot odšli za kruhom na tuje. Pred tremi leti je & odšlo organizirano na ddo v tujino nekaj nad 13.500 Slovencev, leta 1970 še 9000 in lani samo še 5000 Slovencev. Kaj pa 15.000 domačih brezposelnih? Decembra lani so v Nemčiji razpisali vsega 300 prostih ddovnih mest za naše kvalificirane delavce. Delavci s tako ali vi^o kvalifikacijo ter delavci s srednjimi, višjimi ali visokimi šolami ne dobivajo več dovoljenj zavodov za zapodovanje za organiziran odhod na delo v tujino. Nekvalificiranim delavcem, če so doma na spisku brezposelnih, seveda ne branijo oditi. Malo čudno se morda čuje, da imamo v Slovenci kljub temu, da dela 60.000 Slovencev v tujini in da nam stalno primanjkuje 11.000 kvalificiranih delavcev, še pribl. 15.000 brezposelnih delavcev. To je 2,5 odst. glede na število vseh zaposlenih in baje ni pretirano. Gre predvsem za mlajše delavce brez posebnih kvalifikacy. Pri tem vse sloven- ske pokrajine niso enako ,,bogate z brezposelnimi": na Dolenjskem vozijo delavce že zdaj ponekod tudi do 40 in več kilometrov na delo (avtomobilska industrija v južni Nemčgi je že pred 15 leti vozila z delavskimi avtobusi svoje_ zaposlene vsak dan 100 km od tovarniškega središča!). Med našimi brezposelnimi je razen tega največ ženske mladine, ki nima dokončane niti osnovne šole. Tu bo treba še več premikov, še več ugodnosti za vožnje na delo. Seveda pa bo potrebna pomoč v obliki novih delovnih mest v nekaterih odročnih krajih, ki v naši pokrajini še niso dobili kaj prida od osvoboditve do danes. Cemu to naštevanje? Ali sodi pod naslov strani, ki jo že nekaj tednov nadaljujemo? Pač - tudi naš delavec na tujem naj ve kar največ o razmerah v domačih krajih in občinah, saj je v mislih še vedno med nami. Dragocena pomoč V vseh večjih krajih v ZR Nemčiji delujejo posvetovalnice organizacije „Arbeiterwohlf^ahrt“ - ki bi ji lahko tudi rekli socialna služba, organizirana v začetku na zasebni pobudi Nemcev. Posvetovalnice nudijo našim delavcem pomoč v vseh primerih, ko gre za pravna, socialna, delovna ali podobna vprašanja. „Prav tu je med Slovenci najmanj odprtih zadev; najbolje so se znašli, večina jih obvlada nemški jezik, že od prej imajo različne delovne kvalifikacije, sorazmerno blizu so doma, zaradi česar lahko pogosteje potujejo domov in pod.“, so povedali na taki izpostavi v Muenchenu. V čakalnici podobne poslovalnice Arbeitenvohlfahrta v Mannheimu sem v desetih minutah zvedel precej tega, zaradi česar se naši ljudje oglašajo na teh „zatočiščih**. Ko sem čakal, da je socialni delavec Pavel Rostohar, sin pokojnega profesorja psihologije dr. Rostoharja z Goleka nad Leskovcem pri Krškem, sprejel eno izmed strank, me je v čakalnici neki Makedonec naprosil, naj mu „za, božjo voljo vendarle napišem prošnjo za ločitev zakonske zveze, ker da on tako ne more več shajati .. .** Komaj sem mu dopovedal, da sem prišel k našim delavcem na tujem po drugih opravkih. Zidar iz Požarevca mi je povedal svojo zgodbo: doma ima pet otrok, za štiri izmed njih pa dobi na mesec po 500 mark otroškega dodatka. „Ce bi jih imel deset, bi jih devet dobivalo dodatek .. .“ me je poučeval in povedal, da zasluži na mesec, zdaj ko dela že dve leti v Nemčiji, od 1.000 do 1.150 mark, da pa že od oktobra 1971 dalje ne dela. Padel je z odra skoraj 9 metrov globoko in si precej pokvaril roko. Zdaj 'povrSina lim^prebivaicev ^ pq*r5inan prebivalcev IIALIJA 301,224'53, 670 000 CSSR 127 869 ) 14",470 000 FRANCIJA 551.602'50, 780 000 mGARIJA 110 8421 8,490 000 BELGIJA . 30 507 1 9,600 000 jzSSR 22.273 700' 242.770 000 ZR NEMČIJA 2U. 971 59,5501)00 [ROMUNIJA 23750GI 20,250 000 NIZOZEMSKA ! '33. 612 i 13,020.000 POLJSKA 311.730 ' 32.810.000 LUKSEMBURG ' 2. 586. 3i0000 DR NEMČIJA 107 834. 16.180 000 va.BRlIANIJA i 2U 030 55 , 290 000 MADŽARSKA: 93.030 1 11310 000 NORVEŠKA 324. 219 3, 880 000 DANSKA 42 932 (,.920 000 IRSKA 68.800 2,940.000 DANSKA S S l :: TURČIJA AL2IRIJA dobiva po 30 mark na teden, kar potroši za hrano. „Svi kažu, da dobijaju velike pare - a ne žele kazati, da i trošijo velike pare ... je pripovedoval. Pred tremi leti je zaslužil doma kot zidar 50 din na dan in hrano; nato je začel iz Nemčije pošiljati domov po 800 mark, 200 pa jih je porabil zase. So tudi naši ljudje, ki v Nemčiji niti s tako plačo ne shajajo ... Medtem me je sprejel tovariš Rostohar in me hitro popeljal skozi številne socialne in drugeprobleme, ki mu prihajajo vsak dan v roke. „Slovenci me bolj malo obiskujejo, jim nisem .tako potreben kot drugim našim jugoslovanskim rojakom .. .** je začel. Brez socialnega, pravnega in drugega dela poslovalnic Arbeitenvohlfahrta pa bi se marsikomu izmed naših delavcev v Nemčiji prav slabo godilo. »Stric spi z mamo...« „Poglejte primer, na katerega ste naleteli v čakalnici: gospodar s kmetije je v Nemčiji, žena dela doma; mož je tu že dve ali tri leta, družina le Se formalno obstaja. Spet drug primer: prišel je človek z juga in mi dejal: ,Tujec sem tu, tujec sem tudi doma. Ko pridem, mi pravijo otroci; ata, stric spi z mamo ... Samo denar jim pošiljam... kaj naj naredim? * Poglejte, pa pravimo dostikrat in slišimo, da je v Nemčiji lepo, da na§ ljudje zaslužijo, marsikaj tega beremo v časopisju in čujemo v radiu. Lepo in prav — toda vse, kar je slabega, pa vidim jaz tu. Žal je že moje delo tako, da vidim samo slabe strani življenja. Moral bi nadzorovati, kakšne so razmere v barakah podjetij, kjer stanujejo naši. Marsikaj gre tudi tu počasi. Ce pride zdravniška komisija in bi izdala odločbo glede preslabih stanovanjskih razmer, se kaj lahko zgodi, da bi podjetje ostalo brez delovne sile, naši ljudje pa bi morali na cesto. Birokratski stroj teče počasi, vse gre prek sodišča. Za pouk slovenskih otrok smo dobili v Mannheimu le pet prijav, moralo pa bi jih biti za en razred vsaj 20. Zdaj obiskuje dopolnilni šolski pouk 56 otrok, ki se uče v. hrvaškem jeziku .. .** Tako teče nehvaležno delo socialnega delavca Pavla Rostoharja. Do 60 ljudi ga obišče na teden. Opraviti ima z delovnim pravom, socialnim in zdravstvenim zavarovanjem, odhaja na sestanke v podjetja in vedno znova ugotavlja, da je vzrok vseh nesporazumov največkrat neznanje nemškega jezika. Tu so drugačni zakoni, pa tudi druge delovne navade; doma je delal naš človek ponekod tudi po 14 do 16 ur na dan, vendar tako, kot je sam hotel. Cigareto je prižgal, kadar mu je to ugajalo; tu Črno označene države so članice EGS (Evropske gospodarske ^upnosti); po posebnih sporazumi imajo zato italijanski „gastarbeiteiji“ v ZR Nemčiji dodatne pravice. Zanje ne velja potrebno dovoljenje za delo, lahko se preseljujejo po svobodnih odločitvah, k sebi lahko jemljejo tudi najožje sorodnike, do babic, dedkov in vnukov. Ob morebitnem „zlomu“ nemškega gospodarstva bi bili zadnji (puščeni Italijani. V slednje acer nihče ne veijame, zanimivo pa je, da ima izmed sedanjih 10 članic EGS samo Italija pomembno število svojih delavcev v ZR Nemčqi. dela 8 ur skupaj, potrebna je delovna disciplina, pa naj gre za delo ob tekočem traku ali pa tudi ne. Delavec iz Bosne, Makedonije ali s Kosovega tega ne more razumeti. Zdaj ni več gospodar svojega delovnega časa. Ljudje z juga tega niso vajeni, ne morejo vsega razumeti. Pri sebi tiščijo zasluženi denar, mnogi si skoraj ničesar ne kupijo in mislijo samo na dom. Seveda so znani kot marljivi in pridni delavci. »Opel -to su kola!!« Varčevanje marsikoga izmed naših delavcev zaradi pretiravanja privede celo v skopuštvo. Za mnoge med njimi postane edini cilj dela v tujini nakup avtomobila na kredit, katerega naj bi „občudovala vsa vas“ ... Kupovanje starih avtomobilov je v Nemčiji dostikrat nehvaležno in nevarno delo, saj zahteva zavarovalnica precej denarja; marsikdo si pri tem opeče prste. Zlasti ljudje iz južnih republik imajo pri nakupu strojev in avtomot^ov dostikrat veliko težav, še več pa načrtov. Med našimi delavci na tujem je tudi nekaj brezposelnih. Se pred dvemi leti so nemški luadi za delo naravnost „skočili** za vsakim našim delavcem, neglede na njegovo kvalifikacijo. Danes so povsod kartoteke z vpisanimi poklici in niti zidar, na primer, ne dobi takoj povsod ustrezne službe. Nemec ne trpi na občinske stroške nobenega tujca; če postane naš delavec socialni problem, če je bolan ali če sicer pride v osebne težave - ni vzroka, da bi bil še naprej delavec v Nemčiji! Takega najprej odpustijo. Delovno tovarištvo? Da, dokler sta naš in nemški delavec skupaj za strojem ali na zidarskem odru, sta tovariša. Ko pa se preoblečeta in gre vsak na svojo stran domov, ju loči jezik, druge navade in tovarištva je hitro konec. Ohladi se. Uradno ni razlik med ljudmi, v'zasebnem živ-Uenju pa jiii je precej. Premalo je tudi stanovanj in včasih tudi zaposlitev za naše ljudi... Tako je našteval socialni delavec Pavel Rostohar v Mannheimu, take primere pa sem srečaval seveda tudi v pogovorih z našimi ljudmi. „TU Štrajkamo - ovdje se Strajkuje ..- Napisa v dovendcem in hrvačem jeziku sta se lani decembra pridružila nem-3dm, italijanskim, španskim in drugim geslom nemši^ kovinarskih delavcev, ki so šli v trd boj s kapitalisti in po nekaj tednih tudi dosegli zadovoljive uspehe. — „Med štrajkom smo bili veseli zadr- žanja jugoslovanskih in vseh dnrgih tujih delavcev. Stavkokazov skorajda nismo imeli. Zaradi tega cenimo aktivno sodelovanje jugoslovanskih delavcev v vrstah zveze nemških sindikatov,** trdi Willi Bleicher, znani okrožni vodja sindikata kovinaijev v Stuttgartu, najmočnejše sindikalne organizacije v ZRN. (Foto: revija ŠTERN, 5. 12.1971) DOLENJSKI LIST KAJ DELA PARTIJA ? Več kot štiri mesece je minilo, odkar je bila v Ljubljani za naš razvoj zelo pomembna tretja seja konference Zveze komunistov Slovenije o socialnem razslojevanju. Torej je že čas za prve obračune. Ne zanimajo nas toliko načrti ali ugotovitve, kaj bi bilo treba narediti, marveč predvsem, kaj so v kateri izmed naših občin že naredili ali vsaj zastavili. Vprašali smo vseh 9 sekretarjev občinskih komitejev ZK in jih zaprosili za kratke, konkretne odgovore na naslednja vprašanja: Kaj ste iz občinskega akcijskega programa že uresničili in na kak način prihaja do izraza v pomembnih družbenih odločitvah, pri oblikovanju občinske politike? Obsojanja vredne so socialne razlike med ljudmi, ki niso rezultat dela, marveč različnih privilegijev in prisvajanja mimo dela. Slišati je o utajah, goljufijah, okoriščanju in podobnem. »Spoprijeti se je treba s konkretnimi pojavi, ne pa se izgubljati v filo-zofiranju.u je dejal tov. Kardelj na konferenci ZKS. Kaj ste glede tega doslej že naredili? Izvor neenakosti je tudi v objektivno zelo različnem položaju posameznih slojev ljudi, v različnih startnih možnostih, kot temu pravimo. Kakšni so konkretni ukrepi v vaši občini glede šolstva, otroškega varstva, socialne politike, kjer je po sklepih republiške konference potrebno povečati družbeno solidarnost? Zveza komunistov mora biti sposobna uveljavljati interese delavcev, mora se povrniti k razredu. V naši družbi imata temeljna sloja, delavec in kmet, pravzaprav malo družbenega vpliva. Delež delavcev med člani Zveze komunistov Slovenije se je zmanjšal že na 30 odstotkov. Kaj ste pri vas spremenili, da bi interes neposrednih proizvajalcev lahko prišel bolj do izraza? Na januarski seji CK ZKS je bilo v referatu poudarjeno, da je v nedejavnosti članov ZK ter njihovi nekritičnosti do pojavov in razvoja največja nevarnost, da bi Zveza komunistov prišla na stranski tir. Kako ste doslej prilagodili delovne oblike organizacije ZK v vaši občini? * FRANCI SKINDER, sekretar komiteja občinske konference ZK Brežice. 1, Premik smo dosegli pri osebnih do-hodkili. Že lani smo začeli akcijo za najnižjo mejo 1.000 din, še preden se je za to zavzel republiški svet sindikatov. In tako se je do septembra odstotek delavcev s prejemki izpod 1.000 din precej zmanjšal. Zdaj nas moti to, da samoupravni sporazum postavlja najnižjo mejo 900 din. Na peti seji občinske konference junija 1971 smo tudi zahtevali, da razponi med najmanjšim in največjim osebnim dohodkom v delovnih organizacijah ne smejo biti večji od razmerja 1:4 oz. 1:5. Korak naprej smo napravili v skrbi za ostarele. Po vseh krajevnih skupnostih so popisali ljudi, ki so potrebni družbene pomoči, odpravili večtirnost njenega dodeljevanja in poskrbeli za koordinirano delo v vsaki vasi. Pri naši organizacgi smo ustanovili tudi komisijo za zbiranje gradiva o socialnih razlikah. Konec maja bo o tem razpravljala občinska konferenca ZK. V naši občini smo glasno povedali, da nas moti, ko ljudje z večjimi dohodki nalagajo denar v vikende, drage avtomobile ipd., hkrati pa žive v družbenih stanovanjih za sorazmerno majhno najemnino. Mnenje komisije, ki ugotavlja izvore socialnih razlik, je, da bi podeljevali stanovanja predvsem ljudem z majhnimi osebnimi dohodki, W si nakupa ali gradnje stanovanjske hiše ne morejo privoščiti. Pri regresih za dopuste smo prav tako že lani zahtevah nova merila, ki jih v delovnih kolektivih letos že začenjajo uresničevati. 2. Našo davčno službo smo junija lani opozorih, naj ugotavlja sumljive dohodke, inšpekcija pa naj kršilce preganja in prijavlja. Nekaj primerov je v postopku. 3. Sklep aktiva prosvetnih delavcev, da ne sme noben nadarjen otrok ostati brez štipendije ali socialne pomoči, se v naši občini uresničuje. Isti aktiv je tudi zahteval začasno ustavitev vpisa v brežiško glasbeno šolo, dokler ne bodo dobili oddelkov za glasbeno vzgojo tudi v okoliških šolah. Tako otroci na podeželju ne bodo več prikrajšani za glasbeno izobraževanje. Dogovor komunistov-prosvetnih delavcev je, da se morajo za nadarjene učence osebno zavzemati in jim odpreti pot do štipendije. Mladinska organizacija bo od skupščine zahtevala odlok o zvečanju vajenskih nagrad, od delodajalcev pa redno izplačevanje. Prav zdaj smo poskušali pritegniti v partijske forume več delavcev, še vedno pa bodo ostali v manjšini, ker je med njimi sorazmerno malo članov ZK. V zadnjih dveh letih smo sprejeli na novo 62 članov, večinoma proizvajalcev. 5. Težili smo za tem, da ustanovimo aktive in organizacije povsod, kjer je to možno, imamo aktiv direktorjev in aktiv prosvetnih delavcev. S sekretarji sn\o se dogovorili za dosledno uresničevanje partijske discipline in že lani smo začeli izključevati nedelavne člane. Sekretarji zahtevajo na vseh sestankih dosledno poročanje o uresničevanju sklepov. JOŽE VAJS, sekretar občinskega komiteja ZKS v Črnomlju: 1. V našem akcijskem programu zavzema prvo mesto utrditev discipline in odgovornosti, prav tako pa naloga: doseči enotnost v ZK pri izvajanju sprejetih nalog, stališč in sklepov. V ospredje ponovno postavljamo lik komunista in v vsakdanjo prakso uvajamo objektivno in dobronamerno kritiko. Vse to v praksi že čutimo. Konkretno smo z zaostritvijo odgovornosti med komunisti že začeU med prosvetnimi delavci, v občinski upravi in v gospodarstvu. • 2. Imamo svoj akcijski program o odpravi socialnih razlik, ki je sicer dolgoročen, toda postopoma ga uresničujemo. Pri odkrivanju čezmerne bogatitve smo zadolžili zlasti člane ZK v upravi javne varnosti, v davčni upravi občine, v službi družbenega knjigovodstva in v vseh inšpekcijskih službah, seveda poleg tega, da morajo vsi člarii ZK in družbeno-politične organizacije sodelovati v tej akciji v svojem okolju. V postopku imamo en primer odkrivanja bogatenja, en primer večje utaje davka in 3 primere grabeža na račun družbenega premoženja. 3. Ker sodi naša občina med manj razvita območja v Sloveniji, zaostajamo na vseh področjih, posebno pa pri programiranju šolstva, v otroškem varstvu in v možnostih za učinkovitejšo družbeno pomoč socialno ogroženim občanom. S pomočjo republiške dotacije rešujemo ta vprašanja, toda še vedno moramo sami primakniti veliko lastnih sredstev. Izrazito prihaja do izraza neenaka startna osnova naših otrok pri vstopu v življenje. V domačih šolah jim ne moremo nuditi tistega, kar drugje zlahka pridobijo. Posledica tega je, daje tako malo belokranjskih študentov med visokošolci in da v vsej Beli krajini močno primanjkuje strokovnih kadrov. 4. Od 362 komunistov v družbenem sektorju je pri nas 128 delavcev, poleg tega imamo včlanjenih v ZK 39 zasebnih kmetijskih proizvajalcev in 3 obrtnike. S to strukturo še nismo zadovoljni, zato jo skušamo spremeniti. Osnovne organizacije ZK se že pospešeno ukvarjajo s sprejemom novih članov iz vrst neposrednih proizvajalcev. Primer: v Iskri je 7 delavcev tik pred sprejemom v Članstvo. Podobno je tudi druge v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. 5. Interes delavcev je, da prek Zveze komunistov postavljajo svoje zahteve in opozarjajo na nepravilnosti v današnji družbi. S tem že konkretno uresničujemo sklepe 21. seje pr*edsedstva ZKJ, obenem pa dosegamo kritičnost do slabosti, bodisi v delovnih organizacijah ali drugje. Po mojem oblike organiziranosti za komuniste niso pomembne in naj ne bi bile prvotnega pomena, temveč se je treba osredotočiti na kpnkretno delo. Pri nas oblik organizacij nismo spreminjali, pač pa smo v njih utrjevali delo. ALOJZ PETEK, namestnik sekretarja občinske konference ZK Kočevje; 1. V Zvezi komunistov kočevske občine je trenutno nekoliko nenormalno stanje, ker še niso rešena vsa kadrovska vprašanja. Čeprav delovni program še ni dokončno sprejet, pa že uresničujemo nekatere točke iz osnutka tega programa. Tako bo letos več denarja za štipendiranje tistih, ki sicer ne bi mogli nadaljevati študija, več denarja bo tudi za sociabie podpore itd. Tudi osnovne organizacije ZK so sprejele v svojih programih nekatere točke, ki se nanašajo na zmanjševanje socialnih razlik. V TEKSTILANI so na primer komunisti sklenili, da se bodo zavzemali, da bo najmanjši osebni dohodek za redno delo ne 800 din, ampak 1.000 din. 2. Sodišče je doslej obravnavalo že 9 primerov davčnih utaj, razen tega pa prav zdaj poteka postopek proti več občanom, obdolženih goljufije ah zlorabe položaja iz koristoljubja. Precej kritik je bilo izrečenih na račun pridobivanja neupravičenega dohodka od kilometrin, dnevnic, provizij itd. Zaradi kritik je teh pojavov vedno manj. 3. Sklenili smo — in komite bo vztrajal, da se ta sklep uresniči — naj otroci na zunanjih, običajno enorazrednih šolah obiskujejo pouk največ do 4. razreda, potem pa se morajo prešolati v popolno osemletko. Nekateri starši temu sklepu sicer nasprotujejo, kar pa je v škodo njihovih otrok. Pri otroškem varstvu je že uvedeno plačevanje varstva z ozirom na dohodek na družinskega člana posameznega varovanca. Vsi otroci, ki bodo šli jeseni v l. razred, morajo obiskovati malo šolo. Delavci ne kažejo posebnega nagnjenja za vstopanje v ZK zaradi njene neučinkovitosti. Posledica tega je, da je v ZK malo delavcev in da imajo zato delavci malo vpliva na odločanje kjerkoli. Doseči je treba, da bo ZK bolje delala, da bo imela večji vpliv in veljavo. Potem se bo povečal interes delavcev za vstop v ZK. 5. Da ne bi ZK končala na slepem tiru, smo sprejeli te ukrepe: a) Politično oceno in usmeritev vsega delovanja daje občinska konferenca ZK, ne pa njeni posamezni organi ali celo posamezniki. b) Komite bo svoje delo organiziral tako, da bo vsak član komiteja odgovoren za določena področja dela in določene'osnovne organizacije. c) Osnovne organr/acije ZK smo ustanovili v vseh delovnih organizacijah, ki imajo vsaj 5 komunistov. č)Vse družbeno-politične organizacije morajo sprejeti svoje delovne programe, ki morajo biti usmerjeni tako, da bodo uresničevali tudi program ZK, razen tega morajo biti med seboj usklajeni. d) Oživiti je treba različne oblike odpoklica, odstavitve itd. e) Obvezno morajo vse organizacije ali organi obravnavati primere kritike posameznika ali organa in dati odgovor na vsako kritiko. MILAN RAVBAR, sekretar komiteja občinske konference ZK Krško. 1. Za našo občino je značilno, da občutijo socialne razlike v posameznih gospodarskih panogah in po posameznih območjih (hriboviti predeli), zato smo nanj opozorili že pred 3. sejo konference ZKS in se lotili urenjanja teh stvari kot ene temeljnih nalog. Naj ob tem pojasnim, da so najbolj prizadeti zaposleni v konfekcijski industriji obratov Laboda in Lisce in v družbenem sektorju kmetptva — v Agrokombinatu. Delovne organizacije so upoštevale naša opozorila z dopolnitvami pravilnikov o nagrajevanju in ugodile najbolj prizadetim. Za večjo socialno varnost smo največ dosegh lani z referendumom za izenačitev zdravstvenih pravic delavcev in kmetov. To je bil najgloblji izvor socialne neenakosti in je prizadel naj večje število ljudi v občini. 2 jOpozorili smo davčno upravo, da mora biti pri odmeri bolj učinkovita in dajo je treba številčno in strokovno okrepiti, sicer svoji nalogi ne bo kos. V nekaj primerih so organi za notranje zadeve preverjali potovanje obrtnikov, vendar bistvenih kršitev in neupravičenega bogatenja niso odkrili. Menim, da užaljenost obrtnikov ni upravičena, če jim te stvari preverjajo. 3. Za postopno ureditev otroškega varstva so se družbeno-politične organizacije veliko prizadevale, občinska skupščina pa je program razvoja otroškega varstva finančno podprla. Prav zdaj razmišljamo to upiestnosti referenduma za podaljšanje šolskega samoprispevka za te namene. Komite se je že pred 3. sejo konference ZKS zavzel za večje možnosti štipendiranja nadarjenih otrok iz kmečkih in delavskih družin. Predlagal je, naj bi gospodarske organizacije prispevale v sklad za njihovo štipendiranje, podobno kot ima TIS sklad za potrebe šolstva. 4. Pomemben izraz naših prizadevanj na tem področju je družbeno-politič-na šola, skozi katero gredo mladi proizvajalci. Lani smo imeli 66 slušateljev, letos jih je 75. Interes za šolo je izreden in nimam9 težav ne za denar ne za obisk. Stroške šolanja nosijo delovne organizacije. ZK pomlajujejo iz vrst njenih slušateljev. 5. Lani in letos smo ustanovili več organizacij v podjetjih. Imamo še aktiv direktorjev in aktiv prosvetnih delavcev, gojimo oblike posvetovanj po panogah in druge oblike, ki vse skupaj zagotavljajo pomemben vpliv ZK na dogajanja v občini. 8 DOLENJSKI LIST Spraševah so: R. Bačer, M. Legan, J. Primc, J. Teppv in L Zoran št. 14 (1149 IVAN ŠKOF, sekretar občinskega komiteja ZKS Metlika: 1. Po kadrovski analizi o sestavi zaposlenih, ki jo je izdelala kadrovska komisija, vidimo, daje stanje kadrov v naši občini zaskrbljujoče. V akcgski program smo dali na prvo mesto to vprašanje. Ugotavljamo namreč, da manjka kar 50 odst., ponekod celo več, strokovnih kadrov ali pa so mesta nestrokovno zasedena. Poleg tega je nujno spremeniti odnos do štipendijske politike, predvsem pa izdelati program družbenega dogovora o štipendiranju. 2. Primere nenormalnega bogatenja opažamo tudi na območju naše občine. Odgovorne službe v občini so že začele raziskovati in so nekaj primerov že odkrile ter jih prijavile v postopek. Posamezniki razpolagajo z več sredstvi za pridobivanje dobrin (avtomobili in podobno), vendar imajo prijavljene pod različnimi imeni 3. Ker na podružničnih šolah število otrok močno pada, razen tega imajo kombiniran pouk, ki ne more biti tako kvaliteten, kot je v normalnih šolah, smo se odločili za reorganizacijo šolske mreže. Verjetno bo začela delati že jeseni. Gre za prešolanje otrok na osrednjo osemletko in organizacijo prevozov. Otroško varstvo imamo v mestu zelo dobro organizirano, saj imamo v Metliki otroški vrtec in jasli za dojenčke. Obe za enkrat zadoščata po zmogljivostih. Tudi varstvo otrok in prehrana sta v okviru osnovne šole Metlika dokaj dobro rešena, odprto pa ostaja varstvo otrok po vaseh. Socialna problematika je pri nas zelo pereča, predvsem gre za borce. Imamo 158 borcev kmetov, za katere bi morali namenjati več družbene pomoči. Vedno prihaja na površje misel, da smo prikrajšani, ker imamo toliko borcev. Zdaj namreč slabo živijo. Borili so se za jugoslovansko svobodo, ne pa za osvoboditev svojih občin, od katerih so zdaj odvisni 4. Tudi pri nas delavski razred ni dovolj zastopan med članstvom Zveze komunistov, čeprav se struktura zadnje čase popravka. V našem akcijskem programu je tudi tej točki posvečen večji del pozornosti in prvi u^ehi se že kažejo. V nekaterih podjetjih smo se z delavci, ki so pripravljeni postati člani ZK, že pogovarjali. Sprejem bo v kratkem. 5 Da ni bila ZK doslej dovolj učinkovita in delavna, je pripomoglo to, da organiziranost ni bila prilagojena potrebam, Na to pomanjkljivost je opozorila tudi konferenca komunistov v januaiju. Tu je bil sprejet sklep, da ustanovimo osnovne organizacije ZK povsod tam, kjer so za to možnosti. Mišljena so predvsem podjetja Me-tlikatrans. Komunalno podjetje, Mercator, osnovna šola in morda še teren. Prav tako bo ustanovljen aktiv komunistov v občinski upravi, če bo potrebno, pa bomo tako obliko dela organizirali še drugje. FRANCI ŠALI, sekretar občinskega komiteja ZKS v Novem mestu: 1. Socialno razlikovanje je ljudi od nekdaj povezovalo in hkrati ločevalo. Kadar v ZK govorimo o tem, mislimo na razlike, nastale zaradi zlorabljanja družbenega bogastva. Naš program je tik pred sprejetjem, to pa ne pomeni, da smo do zdaj mirovali. Ne mislimo tudi, da bo kdaj boj tako izbojevan, da bi se počutili kot „v nebesih“. Trenutno razpravljamo o izvoru tistih neustreznih razlik, ki enim omogočajo, da se šolajo, n^redujejo, hitreje in lažje prihajajo do gmotnih dobrin, drugim pa ne. Korak naprej je nujen v davčnem sistemu; manj naj bi „obre-menjeval“ družine in posameznike z manjšimi osebnimi dohodki. 2. Komunisti kajpak ne pozabljamo boja proti tistim, ki poskušajo s privilegiji, utajami, goljufijami in najrazličnejšimi oblikami izkoriščanja pridobiti si več, kot jim po delu pripada. Proti takšnim nenehno ukrepamo; za to pa ni nujno potrebno biti komunist, saj imamo zakone. Naša posebna naloga je ne dovoliti, da bi se družba v teh funkcijah pomehkužila. 3. Različnih startnih možnosti je pri nas na vseh področjih še veliko: eni živijo socialno varneje kot drugi. Pri tem boju ne gre za to, ali jih hočemo zmanjševati ali ne, ampak za to, kaj moremo napraviti glede na gmotne možnosti in davčni sistem. Mislim, da o konkretnih ukrepih na področju šolstva, otroškega varstva in sociale ni potrebno posebej govoriti. Uspehi so že tu in občani jih vidijo in čutijo. Pri teh prizadevanjih ne bi smeli popustiti, vendar kaj prida uspeha brez dejanske pomoči delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ne bo. 4. Ne samo da se mora Zveza komunistov vmiti k delavskemu razredu, zgoditi bi se moralo tudi obratno, pri čemer bi morali postati delavci razredno in socialno jasneje usmeijeni. Zato tudi ne gre valiti krivde za to, da je v ZK premalo delavcev, samo na Zvezo komunistov. Nadalje bi rekel, da kakšna posebna sprememba le ni potrebna. Izostriti moramo le še razredno-socialno usmeritev v vsakdanji praksi. Po 21. seji in 2. konferenci ŽKJ ter naši občinski konferenci to že dosledno delamo. Ker nekaterim to ni všeč (žal so med takimi tudi komunisti!), neredko napadajo zlasti občinsko partijsko vodstvo. 5. Kritičnost vsake organizacije je odvisna od kritičnosti članstva, ta pa od enotnosti - v teoriji in akciji. Zato problem ni v oblikah, ampak je v vsebini. Pri nas smo naredili korak naprej, saj pri idejno političnem delu vsako akcijo izpeljemo v luči socialno razredne opredelitve. Gre nam za to, da bomo kot politična avantgarda delavskega razreda skupaj z njim utrjevali njegov položaj v samoupravni socialistični družbi. DANILO MOHAR, sekretar občinske konference ZK Ribnica: VIKTOR AUER, sekretar občinskega komiteja ZK Sevnica: 1. Iz akcijskega programa občinske konference ZK, ki smo ga sprejeli že decembra lani, smo doslej uresničili to, da je ZK razpravljala in dala svoje pripombe na osnutek predpisov za obdavčevanje in tudi na predlog občinskega proračuna za letos. T^o smo predlagali tudi spremembo nekaterin prispevnih in davčnih stopenj. Prav zato je bil sprejem nekaterih odlokov in občinskega proračuna za letos odložen. Za dve podjetji smo zahtevali, naj jih obišče kontrola SDK in komisija za družbeni nadzor. Seveda gre za podjetji, za kateri obstaja sum, da so se v njih dogajale nepravilnosti. Razen tega smo imeli seminar z vodstvi ZK v delovnih organizacgah in na terenu. 2. Od inšpekcij, kontrol in služb javnega pregona smo zahtevali, da ukrepajo povsod, kjer obstaja sum, da si kdo prisvaja nekaj, do česar ni upravičen. Zahtevali smo tudi, naj se v občini uveljavi taka davčna politika, da ne bo prihajalo do neupravičenih socialnih razlik. Vendar se ne izgubljamo v filozofiranju, ampak rešujemo konkretne zadeve. Tako smo na primer prav včeraj (t.j. 21. marca - op. pis.) štirje predstavniki družbenopolitičnih organizacij obiskali nekega občana v Sodražici in ugotovili, da je njegova pritožba upravičena, in zdaj se bomo zavzeli, da mu bodo v delovni organizaciji, kjer je zaposlen, le odobrili posojilo za gradnjo, ki so mu ga najprej odbih. 3. Neenakost poizkušamo odpravljati na različne načine. Pravičnejše obdavčevanje sem že omenil. Prizadevamo si za boljši sistem štipendiranja in omo-gočitev študija vsem nadarjenim. Za šolstvo in socialno varstvo bo letos v proračunu na razpolago precej več denarja. Sodobnejše šolske stavbe bodo dobila vsa večja središča v občini, za kar prispevajo v obliki samoprispevka vsi občani. Proizvodnih obratov ne odpiramo le v občinskem središču, ampak tudi izven njega. Posamezna podjetja prevzemajo tudi patronate nad društvi, vrtci itd. Za oskrbo v vrtcih uvajamo različne prispevke, ki so odvisni od dohodka na družinskega člana. Podobno bo urejeno tudi plačevanje stanarin. Zaradi takega našega dela je že čutiti večje zanimanje delavcev za sprejem v ZK. Naš način dela je namreč zelo konkreten, uspehi vidni, zato je tudi zanimanje za sprejem v ZK iz vrst delavcev večje. 5 Tudi pri nas smo čutili, da bi nekateri sloji želeli ZK izriniti na stranski tir. Vendar jim to ni uspelo prav zaradi konkretnega razreševanja posameznih zadev, posebno v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Tako delo komunistov, ko je posamezni komunist zadolžen za izvršitev posamezne naloge, je bolj privlaki no, kot so načelne razprave, hkrati pa je garancija, da ZK ne bo potisnjena na stranski tir. 1. Po trelji seji republiške konference ZKS nismo sestavili posebnega akcijskega programa, marveč smo delovali na podlagi akcijskega programa, narejenega na podlagi stališč 17. seje predsedstva ZKJ in 20. seje CK ZKS. Le-ta je že vseboval nekatera stališča, ki jih je pozneje sprejela republiška konferenca glede socialnega razslojevanja, potrebno pa ga bo delno še dopolniti Ni naključje, da so komunisti v sevni-ški občini tvorno posegli v razprave o „delavskih amandmajih" in minulem delu, ki bi, kot je bilo konkretno zamišljeno, poglobilo socialne razlike. V razpravah smo se utrjevali za akcije in se tudi idejno diferencirali, se „pre šteli“, ker je le tako mogoče do večje akcijske enotnosti. Da bi organi pregona ostreje in do sledneje preganjali družbeno škodljive pojave, kot so utaje, goljufije, podkupovanje in podobno, smo organizirali poseben sestanek z njihovimi predstavniki, se o tem pogovarjali in jirn dali politično podporo. Tudi na seji naše konference smo o tem razpravljal ter ugotavljali, da so nekateri škodljivi pojavi zunaj naše moči, ker so slabe sistemske rešitve okoriščanje omogočale. V mislih imam naš kreditni sistem. Soglašam: posamezni deli delovnih ljudi imajo različne možnosti. Organizacija ZK v občini se je že v preteklosti, še bolj pa se bo prihodnje prizadevala, da bi spoštovali solidarnost pri otroškem varstvu, za kar pripravljamo poseben družbeni dogovor, za tem glede štipendiranja, kjer mora občinski sklad Dušana Kvedra pomagati sociaho šibkejšim dijakom in študentom. Sprejeli smo tudi poseben sklep, v katerem občinska konferenca naroča osnovnim organizacijam oz. aktivom, za kakšno štipendijsko politiko naj se zavzemajo v delovnih organizacijah. V na novo izvoljeni konferenci ZK je nad 30 odstotkov neposrednih proizvajalcev, kar bo omogočalo, da bo pri oblikovanju političnih stališč in sklepov njihov interes prišel do veljave. Zal pa je še vedno premajhna udeležba ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Kar zadeva vključevanje novih članov v Zvezo komunistov, je naša usmeritev jasna: v vrste članov ZK mora priti več neposrednih proizvajalcev, razen tega pa jih mora več priti tudi v samoupravne in oblastne organe, kjer se kroji politika. Le tako bodo odločitve odraz hotenj baze. 5. Da bi odpravih nedejavnost in nekritičnost, vztrajata občinski komite ZK in konferenca, da se vodstva osnovnih organizacij oziroma krajevnih organizacij zavzemajo za tak način delovanja, v katerem bo prišla do izraza diferenciacija, opredeljevanje za določeno politiko in stališča. Brez tega ni mogoče spraviti v življenje ciljev Zveze komunistov. Menim, daje v tem bistvena sprememba in da se je s takim delovanjem mogoče postaviti po robu silam, ki hočejo, kot je rečeno v vprašanju, spraviti Zvezo komunistov na stranski tir. TONE ŽIBERT, sekretar občinskega komiteja ZK Trebnje: 1 Akcijski program so obravnavale vse osnovne organizacije in aktivi, občinska skupščina, samoupravne skupnosti in delovne organizacije pa so temu prilagodile svoje delo in programe. To se čuti v spremenjeni davčni politiki, v večji ^rbi za socialno šibke in ostarele ljudi, v združitvi skladov zdravstvenega zavarovanja, v ekonomski pomoči kmetom, predvsem pa v velikih prizadevanjih, da bi se trebanjska občina čimprej rešila oznake „manj razvita“ in s pospešenim razvojem zmanjšala tudi socialne razlike v občini in v odnosu do drugih delov Slovenije. 2. Menim, da v naši občini družbeno škodljivi pojavi iz več razlogov nimajo takega obsega, kot ga lahko imajo tam, kjer so večje možnosti. To seveda ne pomeni, daje vse prav in da ni pojavov, o katerih sprašujete. Občinska organizacija ZK zahteva poostreno kontrolo in inšpekcijo, zavzema se za to, da se taka služba v občini okrepi. V postopku je nekaj primerov davčriih utaj oziroma goljufij. Delovne organizacije smo opozorili, naj svoje akte in pravilnike uskladijo s predpisi in dogovori, tako da ne bodo več mogoče nepravilnosti, ki smo jih doslej zavestno trpeli, boječ se očitkov, da se vtikamo v samoupravne pravice in dušimo samoupravo. PogovarjaH smo se tudi s predstavniki UJV ter jim dali politično podporo. Da bi v občini mladini omogočili vsaj približno enake startne možnosti za življenje, je občinska konferenca ZK že pred sejo konference ZKS posebej obravnavala štipendiranje in sklenila, da je' treba štipendije uskladiti z družbenim dogovorom in okrepiti občinski sklad Jožeta Slaka-Silva. Štališče, po katerem naj bi manjše delovne organizacije, ki same ne štipendirajo, prispevale v občin^i sklad, še ni uresničeno. V šolstvu imamo program in že peto leto zbiramo krajevni samoprispevek. Gradimo že drugo šolo na zaostalem Trebelskem, izboljšali smo prevoze v šolo. Na tem področju pa bo treba še veliko narediti. 4. Sestav občinske konference kaže sestav celotne občinske organizacije, s katerim pa seveda ne moremo biti zadovoljni, ker je v njej še premalo delavcev in kmetov. Pričakujem, da se bo z ustanavljanjem organizacij ZK v delovnih organizacijah povečalo zanimanje za delo ZK, zlasti še, če bo imela pred očmi delavca in kmeta, ustavna do{K)lnila, ki zadevajo njegov položaj ter samoupravne pravice, ki jih je predvsem v obratih s sedeži v drugih občinah še zelo malo. 5. Občinska organizacija ZK Trebnje je že pred januarskim plenarnim zasedanjem CK ZKS vodila skrb o aktivnosti članstva. Naj omenim posebno anketo, ki je bila narejena in na podlagi katere smo se pogovarjali z manj delavnimi ali nedelavnimi člani. Lahko celo trdim, da v naši organizaciji ni šlo toliko za nepripravljenost za delo, marveč bolj za negotovost in nejasnost, kakšna je v novih razmerah vloga Zveze komunistov. kultura in izobra- ževanje Peto srečanje prosvetnih delavcev Tradicionalni zbor prosvetnih delavcev novomeške občine bo letos 15. aprila v restavraciji na Otočcu za učitelje osnovnih in srednjih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov. V otoškem gradu se bodo ta dan sestali na delovni dogovor računovodje in tajnice, v Šmarjeških Toplicah pa tehnično osebje iz šol. To bo že peto zaporedno srečanje prosvetnih delavcev. Dr. Boris Majer, nekdanji profesor ljubljanskega učiteljišča in sedanji predavatelj na filozofski fakulteti v Ljubljani, bo prosvetnim delavcem govoril o idejnosti pouka in patriotski vzgoji v šolah, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v družbenih dejavnostih Vinko Kastelic pa bo predaval o samoupravnem dogovarjanju v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vsa delovna srečanja bodo poživili s kulturnim sporedom pevci DPD Dušan Jereb, Dolenjskega in Sentjemejskega okteta. SOVRETOVI NAGRAJENCI Sovretovo nagrado za prevode so prejšnji teden prejeli; pesnik Ka^-tan Kovič, ki je presadil v slovenščino poezijo avstrijskega pesnika Georga Trakla, pesnik Ivan Minatti za prevode pesniških del Makedonca Koa Racina in Bosanca Isaka Saraj-lića ter za izbor prevedene literature iz albanščine, medtem ko je Radoj-ka Vrančič prejela nagrado za vzoren prevod Proustovega romana >,V Swannovem svetu“. v KRANJU OD JUTRI »Prazgodovina« Novega mesta Predavanje in razstava v Prešernovi hiši Zaradi velikega zanimanja za imenitne novomeške izkopanine zadnjih let, bo na pobudo Gorenjskep muzeja jutri, 7. aprila ob 18. uri v Prešernovi hiši v Kranju odprta foto razstava „Prazgodovina Novega mesta“, ki jo je gorenjski metropoli pripravil in posredoval Dolenjski muzej. V Kranju zaradi tehničnih iti finančnih razlogov niso mogle biti predstavljene le izbrane fotografije, ki ponazarjajo bogato prazgodovinsko dediščino Novega mesta. Razstavo v Kranju je strokovno pripravil Tone Knez, arheolog Dolenjskega muzeja, ki bo o novomeški prazgodovini jutri dopoldne predaval tudi dijakom kranjske gimnazije. Predavanje o novomeški davnini bodo popestrili številni barvni diapozitivi. Razstava v Kranju bo odprta 14 dni. Po četrtkovi otvoritvi Cussighove razstave v Dolenjski galeriji — od leve proti desni; prof. Janko Jarc, slikar Arturo Cussi^ (v sredini z očali), kritik dr. Mirko Jutršek in Vittore Querel, direktor rimske galerija La Feluca. (Foto: Sandi Mikulan) »Premor« se izteka — kocka stoji Stane Kavčič v Novem mestu: »»Do jeseni dogovor, kalco bomo v Sloveniji urejali srednje šolstvo« - Leto 1985 - rok za eno največjih dosedanjih nalog na področju srednjega šolstva - Ni vsak predlog rešitev_ ,J^a vzgojno-izobraževalnem področju bo dobUa socialna dife-renciacga najhujši udarec tedaj, ko bomo sposobni omogočiti slehernemu mlademu fantu in dekletu vsaj srednjo izobrazbo,“ je poudaril predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič,ko je 28. marca v pogovoru s političnim aktivom v Novem mestu odgovaijal podpredsedniku občine Avgustu Avbaiju na vprašanje: „Kako bomo v Sloveniji razreševali razvoj srednjega šolstva in dgaških domov, zlasti še, ker je na novomeškem območju v srednjih šolah komaj 20 odstotkov mladine? “ Tov. Kavčič je dejal, daje to vprašanje pereče tudi za republiški izvršni svet in da bi se morali vsaj do jeseni dogovoriti, komu naprtiti to zadevo. Ponuja se več rešitev, še nobena pa ni obsedela. Po enem izmed predlogov naj bi v to kislo jabolko ugriznUa republika. Ni pa verjeti, da bo tako, saj bi se morala republika v tem primeru odreči lokalnim virom; Predsednik Kavčič je menil, da prav tako ni sprejemljivo, da bi razvoj srednjega šolstva pre-pustiliobčinam. Takim težnjam nasprotujejo zlasti razvite občine, češ: k nam prihajajo iz nerazvitih območg in bi morali Brežice: danes gostujejo Belgijci Danes ob 18. uri bo v brežiškem prosvetnem domu gostoval kvartet Rondo iz Belgije. Za nastop znanega ansambla je veliko zanimanje. Tudi prejšnji četrtek je občinstvo v velikem številu obiskalo uprizoritev Vebrove komedija „Pogodba“, s katero je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Med obiskovalci kulturnih prireditev v Brežicah jih ima 250 abonma. zanje v glavnem spet mi plače-vati. Po tretjem predlogu naj bi upoštevali načelo tako imeno- GOSTOVANJE V NOVEM MESTU - V ponedeljek, 10. aprila, bo na novomeškem odru gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Georgesa Feydeauja „Dama iz Maxima“. Predstava bo ob 20. uri. aSkerCeva razstava - Ob 60-letnici smrti pesnika Antona Aškerca so priredili v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu prejšnji teden spominsko knjižno razstavo. Na policah v knjiž- Čestitka Za 150-letnico je Narodnemu muzeju v Ljubljani čestital Smithsonian inštitut v Washingtonu. Pismo direktorja tega inštituta Silvia Be-dinia je direktorju Narodnega muzeja dr. Petru Pe-truju in kustosu dr. Stanetu Gabrovcu izročila ameriška delegacija, ki so jo sestavljale znane osebnosti ameriškega javnega življenja. Američani so Narodnemu in Etnografskemu muzeju ob tej priložnosti podarili zbirko fotografij z lanske razstave slovenske kulture v Smithso-y^nian inštitutu.______ nični avli je Aškerc predstavljen kot pesnik, prevajalec in urednik ter kot eden najbolj prevajanih slovenskih epskih pesnikov v tuje jezike. Razstava obsega samostojne izdaje Aškerčevih poezij, liste in revije, v katerih je sodeloval in se podpisoval še s psevdonimi, najrazličnejše publikacije, ki so izhajale pod Aškerčevim urednikovanjem, literaturo o njem in drugo. Obiskovalci lahko vidijo tudi Aškerčev rokopis, njegovo korespondenco in nekaj foto- TEKMOVANJE V FRANCOŠČINI - Gimnazijci iz Brežic, Kočevja in Novega mesta so se nedavno udeležili republiškega tekmovanja v francoskem jeziku. Nagrada za tekmujoče je spodbudna: pet najboljših Jugoslovanov bo šlo za deset dni brezplačno v Francijo. SPORAZUM - Nemška akademija znanosti iz NDR in naša SAZU sta sklenili sporazum o umetnostnem in znanstvenem sodelovanju. Dogovor za SAZU je podpisal akademik Josip Vidmar. NASA BESEDA 72 - V organizaciji ZKPO Ptuja in Maribora je letošnje srečanje pionirskih in mladinskih dramskih skupin Naša beseda 72. DANJA BAJC TAJNICA ZKPO - ZKPO v Novem mestu je dobila profesionalno tajnico. To je Novo-meščunka Danja Bajc, žena avtorja „Klopotcev" Vladimira Bajca. Delo je prevzela v ponedeljek dopoldne od dosedanjega tajnika Lx)jzeta Kastelca. Tajništvo ZKPO bo imelo prostore v Domu kulture. Dolenjski hrami umetnosti so se odprli za nove likovne „do-godke“: v Novem mestu razstavlja olja Arturo Cussigh, v Trebnjem najnovejša dela Greta Pečnik, v Kostanjevici so z razstavo počastili 400-letnico Albrechta Duererja, v Krškem se bo jutri predstavil France Peršin. Štiri razstave v dobrem tednu -to je za naše območje, kjer so v zadnjih letih zrasle galerije „kot gobe po dežju“, razveseljivo. To so podatki, ki dokazujejo, da Dolenjska za umetnost nima Sezona jalovih tal. Ce pa človek stopi v ta ali oni hram, dobi na dlan še nekaj več: skoraj dokaz, da se gremo pri nas umetnost zaradi umetnosti? Zakaj? Z nestrpnostjo smo v Novem mestu pričakovali otvoritev Cussighove razstave. Mož je v Dolenjski galeriji pokazal dela, ki jih je ustvaril pri nas pred tremi desetletji in imajo danes ne samo umetniško, ampak tudi dokumentarno vrednost. Pretiravali bi, če bi rekli, da smo priča kovali, da se bo na otvoritvi ljudi trlo. V Novem mestu to ni navada. Kljub temu pa se noče zapisati kaj drugega kot beseda: razočaranje. Tako malo nas je bilo .navzočih ... Ali v galerije res ne bomo dobili ljudi drugače kot z volovsko vprego? Ali pa vse to, kar se v umetnosti dogaja, ni dostopno k našim ljudem? vane krajevne pobude. Če bi obveljalo to, bi bila republika dolžna prispevati samo delež. Kavčič je rekel, da v izvršnem svetu še ni končnega stališča o tem, da pa se jim zdi zadnji predlog sprejemljiv. Z razreševanjem vprašanj s tega področja ne kaže odlašati, ampak je treba stvar takoj vzeti v roke, saj bomo le tako zagotovili, da bo do 1985 v srednjih šolah 70 odstotkov mladine. Po Kavčičevem mnenju je treba ta vprašanja razreševati prav tako skrbno in odgovorno kot razvoj energetike, saj je „vlaganje v izobraževanje najrentabilnejša naložba.“ i. ZORAN KULTURNO DELUJOČI FARMACEVTI: Vsi »sloji« Krke Dipl. ekonomistka Joža Miklič kot predsednica KUD: »Skrbimo za kulturo v podjetju« „Smo samostojno društvo, katerega ustanovitelji in pokrovitelji so: generalni direktor, delavski svet, izvršni odbor sindikata, osnovna organizacija ZK, predsedstvo mladinskega aktiva in komisija za družbeni standard. Mislim, da sem vse naštela. Njihova naloga je: ovrednotiti vsebino društvenega delovanja in preskrbeti denar. Do zdaj so vsi naše delo resno obravnavali, to dolžnost pa jim nalagajo tiidi določila v statutu podjetja." Smo torej v tovarni zdravil Krka in predsednica tamkajšnjega lani ustanovljenega kultur-no-umetniškega društva, dipl. ekonomistka in direktorica Joža Miklič, išče besede, s katerimi bi nam največ povedala o kulturno delujočih novomeških farmacevtih. „Naše društvo skrbi m vse kulturne prireditve v podjetju; na leto naj bi jih bilo vsaj deset. Samostojno razvijamo dejavnosti, ki imajo zanje možnosti, lastno delovanje pa bomo še nadalje bogatili s kakovostnimi nastopi gostujočih skupin. Ena posebnih dolžnosti društva je: pomagati talentom, ki nimajo drugje možnosti, da se uveljavijo v okviru Krkine kulturne dejavnosti." Novomeško občinstvo je imelo priložnost že nekajkrat pozdraviti nastop Krkinega pevskega zbora, ki ga sestavljajo pevci in pevke vseh „slojv“ zaposlenih: od navadnih delavcev do magistrov, doktorjev in direktorjev. Zbor se je kvalitetno predstavil v Šentvidu pri Stični, vabijo ga v Metliko pa spet v Šentvid, obeta se mu tudi gostovanje v Trbovljah pri,,Slavčku", s katerim je v zadnjem času navezal stike. Zbora bi si gostovanja izmenjavala. Dramska sekcija prireja ob sobotah ure pravljic, za maj pa podobno prireditev, kot je radijski oziroma televizijski „Veseli tobogan". V Krki so odkrili tudi sedem shkarjev in društvo je obljubilo, da jim bo omogočilo dela razstaviti’ Razmišljajo tudi, da bi ali osnovali lastno slikarsko kolonijo ali pa ,Jijudi palete" vključili v kolonijo, ki bo letos spet „zasedala" v dolini Krke. Kajpak bi se Krkini slikarji od znanih umetnikov lahko marsičesa naučilK ,.Odkritje za nas je deseterica ljudi, ki pišejo pesmi in prozne poizkuse," pove s poudarkom predsednica Krkinega 'KUD. Dramska sekcija bo njihova dela, kajpak najboljša, porabila v recitacijah. Izjemoma je društvo pripravljeno založiti prozno ah pesniško zbirko ali kakšno drugo podobno delo, ki bi ga predložil kdo iz tega literarnega kroga. ,,Za dan mladosti naj bi izšla tudi prva številka literarnega glasila, ki se poraja v Krki. V njej bodo poleg pesmi in drugih po- dobnih zapi.sov tudi članki o delu društva in njegovih sekqj." To pa ni vse, kar se v Krki kulturnega dogaja. Tu so še muzikanti pa bodoči folkloristi pa ... Društvo združuje 370 članov. Glede na zanimanje in voljo do dela („ko doseže delavec minimalne življenjske pogoje, začne segati po področjih izven službe") kaže, da se bo to število povečalo. Kakšne možnosti ima torej Krkino društvo? To je vprašanje, ki presega okvir tega pogovora in zapisa. I. ZORAN Italijanski spev naši zemlji Slikar Arturo Cussigh iz Karnije razstavlja v Dolenjski galeriji tudi dela, nastala na Dolenjskem v prvih letih okupacije - četrtkove otvoritve se je slikar udeležil skupaj s kritikom Vittorom Ouerelom_ Presenetljiva so pota umetniško čuteče duše: koje prišel Arturo Cussigh v štiridesetih letih na Dolenjsko kot mobiliziranec italijanskih okupacijskih sil in se „bojeval“ s čopičem in pdeto v roki, si najbrž ni mislil, da bo mogel kdaj plodove tega „bojevanja“ pokazati v kraju, kjer jih je ustvaril. Po tridesetih letih pa je kot 61-letni gospod z očali vendarle dočakal. V sodelovanju s proučevalcem umetnosti, kritikom in direktorjem znane rimske galerije La Feluca Vittorom Ouerelom je razstavo Cussig-hovih „novomeških" in drugih del priredil Dolenjski muzej in shkarju tako omogočil, da nadaljuje „tedaj začeti umetniški pogovor z našo zemljo", kot je zapisal tudi umetnikov spremljevalec v Novo mesto, Vittore Querel. Cussighova razstava v Dolenjski galeriji obsega 50 del, 20 iz njegovega novomeškega oziroma dolenjskega obdobja. Za obiskovalca je zanimiv predvsem ,,naš" del razstave, v katerem sreča, nekdanjo podobo Novega mesta s Krko, z železniškim mostom, bujnim rastjem na obrežju, s Trško goro pa spet s kapitljem, jakčevskim pogledom na to metropolo z ragovske strani in na drugi strani krajino, tihožitje in pejsaže s Kočevske ter ne nazadnje nekdanjo podobo Kočevja. V nekem smislu ima ta del razstave tudi dokumentarno vrednost, saj bi imel Cussigh, čigar realistični slog je vseskozi očiten, če bi se danes slikarsko sprehodil po tej zemlji, neprimerno več videti. Na otvoritvi razstave minuli četrtek je ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc pozdravil oba, slikarja Cussigha in njegovega „spremljevalca" Ouerela, ki sta se na slav; OB PRVI LETOŠNJI SAMOSTOJNI RAZSTAVI V TREBNJEM V sanjskem svetu Gretinega slikanja Središče slovenskega likovnega samorastništva: »»Hram s svojim procesom odkrivanja in združevanja*«, ki omogoča osamosvajanje, spodbujanje in dviganje zavesti likovnih samorastnikov___________________________________^ v Trebnjem je bila 1. aprila popoldne 3. seja upravnega odbora in umetniškega sveta Tabora slovenskih likovnih samorastnikov, na kateri so potrdili poročilo o uresničenem lanskem programu in sklepni račun za 1971, nato pa sprejeli delovni program za 1. 1972, o čemer bomo obširneje porocah v prihodnji številki Dolenjskih razgledov. Ob 17. uri so v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli tudi letošnjo prvo razstavo, ob 1^ un pa so hvaležni obiskovalci trebanjskih prireditev toplo pozdravili nastdp violinista Roka Klopčiča, pianistke Nade Oman in gledališke igralke Mile KaCi-čeve, ki so v osnovni šoli nudili dragocen umetniški užitek. kovič: zakaj nam slike Grctc Pečnik Prva samostojna razstava slikarke GRETE PEČNIK v Trebnjem je prijetno presenečenje za vse, ki že vrsto let spremljajo nenavadno plodno tvornost ene izmed redkih slo-venskili likovnih samorastnic. Od njenega prvega nastopa na taboru do sedanje samostojne razstave je moč opaziti mejnike rasti, predvsem pa zvestobo poti, na katero je stopila. O slikarki in njenem delu je govoril prof. Andrej Pavlovec, ki je hkrati odgovarjal na vprašanja, ki ga je v uvodu razstavnega kataloga med drugim zastavil prof. Vladimir Male- zbujajo večje zanimanje kot delo drugih slikarjev. Andrej Pavlovec sluti odgovor na to vsekakor zanimivo vprašanje v vsebini slikarkinih del, ki so blizu ekspresionističnemu pojmovanju slikarstva, hkrati pa vidi novo kvaliteto v tem, da se je primaknila k sanjskemu, prividnemu ali celo že k nadrealističnemu pojmovanju slikarstva. Greta Pečnik nam tokrat predstavlja 41 slik - olj na lesonitu, platnu in steklu. Dela zajemajo obdobje zadnjih devetih let (1964 1972), v katerih se je nekdaj tako značilni rdeče poudarjeni ,,Gretini barvi" v zadnjem času pridružila paleta svetlejših barv, iz katerih nam slikarka tke že kar mitološko folkloro. Razstava je pravzaprav dokaz svojevrstne nevsakdanje eksplozije bogate do mišljije, ki vodi slikarko in obiskovalca v „čudežni, izvenzgodo-vinski čas mita in ljudske tradicije", kot med drupm pravi prof. Male-kovič v uvodni besedi kataloga. Svet Grete Pečnik je prepoln številnih blaženosti; slikarka nam podaja s strastno čustvenostjo, ki je polna burnih, če že ne kar viharnih pretresov v njeni notranjosti. NeiK'hno nam oživlja spomine na dogodke iz življenja, in čeprav postaja njeno slikarstvo prav zavoljo tega še nekam bliže, razumljivo in zaradi nenavadne izvirnosti tudi prikupno. Razstava v Trebnjem bo odprta do 16. aprila (vsak dan od 10. do 12. ure ter od 15. do 18. uiv). TONi;(iOŠNlK nostni trenutek pripeljala iz same italijanske prestolnice. Slikarja in njegovo delo je zatem udeležencem predstavil kritik dr. Mirko Jutršek. Na voljo je bil tudi katalog, ki ^ je nalašč za to razstavo sicer v italijanščini napisal Vittore Querel. Dr. Jutršek je Artura Cussigha predstavil kot slikica starejše generacije, ki ima najraje portret, pejsaž in krajino in ki olje „spretno nanaša" tako na platno kot na les in lepenko. Za nas je slikar zanimiv zategadelj, ker prihaja iz neposredno italijanske soseščine, iz Tolmezza v Karniji in čigar poslovenjeni priimek Kusič daje slutiti, da je po prednikih naše gore list. R^vzstava bo odprta do 20. aprila. 1. ZORAN RAZSTAVA ARHITEKTURE Do 7. maja bo v ljubljanski Mali galeriji razstavljal svoja dela inž. arh. Savin Sever. Zanimivo razstavo del znanega arhitekta so odprH predvčerajšnjim. JUTRI: PERŠIN V KRŠKEM Novo likovno sezono začenja galerija v Krškem z razstavo del akademskega slikarja Franceta PerSna. profesorja na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Občinstvu se bo predstavil s 15 gvaši in 4 olji. Razstavo bodo odprli jutri, 7. aprila, ob 18. uri, odprta pa bo do 21. aprila. LUTROVSKA KLET OHRANJENA S arijskega Zavoda za spomeniško varstvo je prišla razveseljiva novica: znano Lutrovsko klet v Sevnici bodo letos dokončno obnovili in odprli za obiskovalce. Obnovitvena dela bo opravilo trboveljsko grad-lx;no podjetje. NAČRTI V APRILU Pod vodstvom predsednika Branka Liparja je novi občinski svet ZKPO v Brežicali te dni izvolil Vlada Podgorška za podpredsednika, . hkrati pa tudi ljudi v strokovne odbore za pevsko, dramsko, knjižničarsko, folklorno in likovno dejavnost. Delovne načrte morajo predložiti do sredine aprila. IZ VSEH STRANI NOVO MESTO - Pisali smo, da bo letošnja Titova štafeta tekla sko-,zi krško občino, pred dnevi pa smo zvedeli, da bo šla tudi skozi druge dolenjske občine. Večji sprejem bodo pripravili nosilcem štafete v Novem mestu. (K. L.) Črnomelj - v črnomaljskem radioklubu dela 15 mladili, ki tukaj najdejo prijetno in koristno razvedrilo. Nekateri člani kluba delajo tudi v jamarskem klubu in tako izkušnje s področja radijske tehnike prenašajo tudi med tiste, ki odkrivajo skrivnosti našega podzemlja. Kajti v jamarstvu si danes ne moremo več predstavljati uspešnih raziskav brez radijskih zvez (K. T.) NOVO MESTO - Občinska konferenca ZMS Novo mesto bo v počastitev rojstnega dne tovariša Tita priredila v Novem mestu sprejem za pionirje iz vse občine v mladinsko organizacijo. Prireditev bo za vse v Novem mestu, po sprejemu bodo pripravili za mladino športna srečanja, popoldne pa tudi plesno zabavo (C. V.) ^^ „VESELA ŠOLA“: 281 TEKMOVALCEV Tudi na osnovni šoli „Martin Kotar“ v Šentjerneju je veliko zanimanja za „Veselo šolo“, ki jo organizira uredništvo Pionirskega lista iz Ljubljane. Tekmovalo je 281 učencev, prišli pa so že do razrednih prv^ov; ti so: Majda Božič, Denis Strbenc, Jože Saje, Tončka Rupar, Branko Penca in Jože Halas. KRŠKO - Udeleženci mladinske politične šole v Krškem, ki so zaključili tečaj prejšnji teden, so se javno zahvalili občinski konferenci ZKS Krško in vsem predavateljem, ki so mladim posredovali znanje. V izjavi so poudarili, da jim bo pridobljeno znanje veliko pomagalo pri opravljanju samoupravnih nalog (I. S.)^ BRSLIN - Tudi vojaki v vojašnici Milana Majcna v Bršlinu se pripravljajo na proslavo 80-letnice rojstva tovariša Tita. Med najbolj prizadevnimi je likovna sekcija, ki pripravlja večje presenečenje, ki bo imelo trajno vrednost. V tem krožku delajo tudi naši znani akademski kiparji, ki služijo kadrovski rok v BršUnu (S. K.) NOVO MESTO - V ponedeljek dopoldne je iz Vinice pri Smarjeti stekla kurirčkova pošta (TV 15), ki bo v glavnem tekla po Dolenjski; kajti kurirčkova pošta ima še štiri druge izhodiščne točke. V novomeški občini jo bodo pionirji nosih skoraj 20 dni in jo potem izročili vrstnikom iz metliške občine na po sebni slovesnosti na Novi Gori pri spomeniku padle l)orke Majde Sile (K. K.) nasi znanci Pesem košček doma... Pevec Rafko Irgolič, ki se je posebno uveljavil s kavbojskimi popevkami, se pripravlja na izdajo plošče, na kateri bosta dve popevki z mehiško-kavbojskim napevom. Snemal bo v založbi RTB že v aprilu in bo verjetno sredi letošnjega leta plošča že v prodaji. Čeprav sc Rafko posveča predvsem poklicu, vendarle še najde čas, da poje in snema. Posebno se spominja zadnjega nastopa v Švici, kjer je pel za naše izseljence. Takega sprejema ni pričakoval, saj so na koncert prišli rojaki iz krajev, oddaljenih tudi več sto kilometrov. Domača pesem jih spominja na rodni kraj in pričara košček domačnosti, ki jo tako pogrešajo. Rat-ko bo pel letos tudi na izseljencem pikniku v Škofji Loki. y MLADI IN SVET Meni ni nikoli dolgčas Vinko Kukman: »Mo| svet je lep, takšen je, kot sl ga želim!« - Mladenič Ima štiri »konjičke« Crnomaljčan Vinko Kukman, 17-letni učenec 11. letnika kovinarske šole v Novem mestu, kljub prizadevnemu delu v šoli najde še dovolj časa, da goji svoje štiri „konjičke". Vinko posveti ves svoj prosti čas jamarstvu, planinstvu ter delu v radioklubu in tofoklubu. Nekateri pravijo, da je fant malce vase zaprt, vendar Vinko že ve, kaj dela. Gotovo je le eno, da bo iz tega mladega Belokranjca še kaj, sa je na najlepši poti, da se razvije v človeka, kakršnega si samo želimo. - Kako ti ^re v šoli? „V osnovni šoli me je kar nekam dušilo, ni šlo tako, kot sem si želel, bile so težave. Ko sem prišel v Novo mesto, sem se precej zresnil in z lahkoto opravljam vse šolske obveznosti. Imam veselje do poklica, zato ne mislim ostati samo pri tem; če bom imel še možnosti, bom študiral naprej.“ - Ali imaš težave, ker se voziš z vlakom v Novo mesto? „Navadil sem se. Res da večkrat izgubim tudi ves dan, vendar ker znam čas pravilno razdeliti, me čakanje ne utruja preveč.“ - Kaj pa tvoji sošolci? „Nekaterim je res hudo. Od doma odhajajo zgodaj zjutraj, domov pa se vračajo z mrakom. V takih pogojih je zelo težko delati. Seveda se to vidi tudi pri uspehih v šoli.“ - Kako slabijo v črnomaljski Beti za vajence? „Vodilni se zanimajo za nas. Imam občutek, da jim nismo odveč! Zlasti imajo takšen občutek tisti, ki so v matičnem podjetju, to je v Metli ki.“ - Kakšno mnenje imaš o šoli? „Prepričan sem, da nam dosti nudijo. Veliko lahko zveš, če se zanimaš. Pogrešam več praktičnega dela in pouk jezikov, Sam se učim angleščino, predlagal bi uvedbo neobveznega poučevanja tujih jezi-kov.“ - Kaj pa tvoji konjički? „Moj svet je lep in pester; prosti čas znam koristno uporabiti. Ne ra- zumem pa tistih, ki tožijo, da bodo umrli od dolgočasja. Možnosti so, vendar je veliko takih, ki se jim res nič ne ljubi!“ — Ce bi bile možnosti, ali bi se preselil v Novo mesto? ,,Ne! Preveč sem navezan na dom in na Belo krajino." Vinko je samo eden od tistih naših mladeničev, ki so si sami poiskali koristno in zanimivo razvedrilo, Ti ‘o ne boste slišali iz njegovih ust tako pogostega vzdiha mladih: „Joj, kako se dolgo- časimo ...!“ SLAVKO DOKL Odslej boljša povezanost Vodstvo občinske konference ZMS bo Izdajalo svoje glasilo - Letos pohod po poteh Cankarjeve brigade - Povezava borcev In mladine o tem, kakšne so nove naloge OK ZMS Črnomelj po občinski konferenci, smo se pogovarjali s predsednikom Martinom Skubetom. „Na konferenci se je izkazalo, da se mladi zanimajo za delo, vendar je slaba povezava med aktivi in OK ZMS. Da bi bila povezava boljša, bodo aktivi poslej redno obveščeni o svojem delu, mi pa bomo izdajali informator, tako da bodo vsi aktivi Disko klub spet odprt Plesne in glasbene prireditve v novomeškem disko klubu so spet v polnem teku. Vodstvo kluba je nabavilo novo opremo, tudi tisto, včasih prisotno ,,pijansko“ vzdušje je izginilo; sedaj mladina prihaja v klub samo zaradi zabave ob plesu in glasbi. Klub je odprt vsak petek, soboto in nedeljo od 18. ure dalje. Ta petek bo na sporedu „Večer glasbe Boba Dylana in skupine The Byrds“. D. V. IMAJO ŽE RAZREDNE PRVAKE Na novomeški osnovni šoli Grm se je že končalo razredno tekmovanje v okviru „Vesele šole“, ki ga uspešno že več let vodi prizadevna prosvetna delavka Francka Dular. Skupno je v tekmovanju sodelovalo 235 učencev, razredni prvaki pa so postali: 3. razred - Darko Andol-šek; 4. razred - Robert Rodič; 5 razred. - Branko Dolinar; 6. raz. -Damjan Gazvoda; 7. raz. - Miha Hadl in 8. raz. - Tamar Cefarin. P. V. vedeli za delovanje na občini. Aktivom bomo tudi pomagali pri reševanju težav, na katere naletijo pri svojem delu.“ - Kakšne naloge ste sprejeli na področju usposabljanja in izobraževanja mladine? ,,Predvsem smo poudarili seminarje in predavanje. Mlad človek, ki zasede delovno mesto v^cdoat ne ve ničesar o samoupravljanju, zdaj pa je postavljen za samoupravljalca. V delovnih organizacijah ni bilo čutiti interesa, da bi bilo treba mladino poučiti vsaj o osnovah samoupravljanja. Zato smo sklenili, da bomo v vseh delovnih organizacijah preko tamkajšnjih mladinskih aktivov izvedli predavanja in seminarje o mladini in samoupravijanju.“ Poleg tega moramo mladino jt-znaniti s pomenom, nalogami in vlogo ZK. Ker smatramo, da je usposabljanje za sprejem v Z K zelo važno, smo si to zadali kot eno poglavitnih nalog.“ - V splošnem ljudskem odporu ima mladina svoje mesto in pomen. Kaj nameravate storiti na tem področju? ,,Znano je, da se je belokranjska mladina med lanskimi manevri dobro odrezala. Vendar pri tem ne smemo ostati, pač pa je treba na področju SLO storiti mnogo več. V ta namen bomo skušali organizirati srečanja mladine z borci - revolucionarji in pripadniki JLA, pohode, formiranje brigade in pohod po poteh Cankarjeve brigade ter sodelovanje na centralni proslavi ob 30-letni-ci slovenske vojske. Vse to bomo izvedli v sodelovanju z JLA.“ TONILATERNER POGOVOR Z MLADIM PEVCEM Z Otom med štirimi očmi Oto Pestner bo sicer pel na festivalu »Slovenska popevka 72«, vendar če mu lahko verjamemo, ne želi, do bi bil spet najboljši! Pred kratkim je v Novem mestu gostoval mladi slovenski pevec Oto Pestner iz Celja, ki ga je v valove pevske popularnosti pognal lanski festival „Slovenska popevka". Razumljivo, da mladi pevec ni nastopal sam, pel je v .sestavu kvarteta, ki že precej časa prepeva črnske duhovne pesmi. - Vemo, da ste na krožni turneji po Sloveniji, povejte kakšne vtise ste si ustvarili? „Povsod smo bili izredno lepo sprejeti, dvorane so bile polne, aplavzov pa tudi ni manjkalo. Zdi se mi, da so nas najlepše sprejeh v Murski Soboti in v Slovenj Gradcu." - Ali raje nastopate kot solist ali v kvartetu? „V takšnem sestavu, kot pojem zdaj, mi petje s prijatelji pomeni več, kot če nastopam sam.“ - Kako to, da ste spLvali v vode črnske duhovne pesmi in nam manj poznanega melosa? „Poiskah smo področje, kjer ni tolikšne konkurence, poleg vsega pa smo lahko precej izvirni." - Kaj pa nastopi? „Imeli smo nastope skoraj v vseh slovenskih mestih, poleg tega pa smo peli tudi v več kot 50 cerkvah." - Boste peli na letošnjem festivalu „Slovenska popevka"? ,.Dolžan sem nastopiti po lanskem velikem uspehu!" - Kaj pa uvrstitev? „Lanskega uspeha ne bom ponovil, ker si tega tudi ne želim! - Kaj res tudi sami komponirate? ,,Izdal bom svojo skladbo z naslovom Vse je lepše, ker te ljubim." KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO OD NAŠIH TEKMOVALCEV? Športniki čakajo na zeleno luč! Odkar so se pogoji za delo čez zimo za športnike no Dolenjskem Izboljšali, se to tudi pozno no letošnjih zimskih pripravah za bližnjo tekmovalno sezono - Rokometaši in košarkarji v ospredju pričakovanj Pred vrati je začetek spomladanske tekmovalne športne sezone. Čeprav so rokometaši že startali, je še vrsta športov, ki čakajo, da se jim prižge zelena lučka. Res, da je cepljenje proti črnim kozam nekoliko spremenilo utečen umik, vendar to ne bo bistveno vplivalo na tako težko pričakovani začetek, ki si ga želijo športniki in obiskovalci športnih prireditev. Poglejmo, kako so se naši športniki pripravili na začetek novega kroga. Košarkarski ekipi NOVOTEKSA in BETI, ki igrata v L oziroma 11. republiški ligi, sta se prek zime marljivo pripravljali in smo prepričani, da nas ne bosta razočarah. Novo-meščani se bodo potegovah za zlato sredino v najkvaUtetnejši slovenski ligi, Methčanom pa lahko napovemo prvo mesto v ligi, kjer so veliki favoriti. Vse štiri rokometne ekipe, ki igrajo v republiški ligi, so zimski odmor preživele v načrtnih pripravah, ki ne morejo ostati brez odmeva. Ribničani so odlično igrali že na zimskem turnirju v Ljubljani; prepričani smo, da niso preveč izčrpali svojih moči. Enako »elja tudi za Sevničane, ki so igrali v manj kakovostni skupini, vendar tudi zelo uspešno. Brežičani ' so malce počivali, da bi se pred sezono z vso vnemo vrgli v ogenj in pokazali, da so jim tudi teoretične priprave veliko koristile. Prepričani smo, da bodo upravičili zaupanje, borijo se namreč za prvo mesto v Sloveniji. Brežičanke, ki so proti pričakovanju odlično igrale na zimski reviji v Ljubljani, ždijo pod vrhom v ligi in imajo vse možnosti, da tam tudi ostanejo. Pridno so se pripravljali tudi dolenjski rokometaši, ki igrajo v nižjih ligah, zlasti naj opozorimo na Novomeščane, Crno-maljčane in Leskovčane. Odbojkarji bodo pričeli tekmovati konec aprila. Najvestnejše priprave so imele odbojkarice Novega mesta in odbojkarji Trebnjega. No-vomeščanke so na številnih turnirjih dokazale, da sodijo med tri najboljše ekipe v republiki. Trebanjcem dajemo večje možnosti v boju za obstanek v ligi kot Novomeščanom. Atleti Novega mesta, ki so letos gostitelji velike prireditve na Dolenjskem, so zimski odmor izkoristili kot še nikoli do zdaj. Pripravljali so se v telovadnicah in nestrpno čakajo, da se sezona odpre. Ob takem Na tesnem smo! Lojze Babnik je nedvomno najboljši odbojkar na Dolenjskem, poleg tega je cenjen tudi zaradi svojih velikih športnih vrlin. Z dušo in srcem se predaja tej lepi športni igri, ki pa nima na Dolenjskem več tistega zaledja, kot gaje imela včasih. Lojze dobro ve, da odbojka ni lahka igra, zato je mlade težko navdušiti zanjo. - Obe dolenjski odbojkarski ekipi. Novo mesto in Trebnje, sta na repu republiške lestvice. Kaj menite, se bosta rešili? „Tisti, kdor bo zmagal v Trebnjem, bo verjetno rešen, poražencu pa bo šlo za nohte." - Kaj pa pogoji dela? „V Trebnjem imamo veliko naraščaja, odkar je prišel trener Jože Bulc, pa je tudi več načrtnega dela. V Novem mestu so sicer večje možnosti, vendar jih ne znajo izkoristiti, prepričan sem, da se da veliko več naredili!" - Kako je s slovensko odbojko? „Menim, da nazadujemo! Saj se naprej od 11. zvezne lige ne moremo prebiti. Najbolj žalostno stanje je pri ženskah, ki so daleč za razvojem moške odbojke v naši republiki." - Kaj menite o novomeških odbojkaricah, saj ste jih nekaj časa celo trenirah? „Prepričan sem, da se z njimi da veliko narediti. Navdušiti je treba še nekaj višjih deklet (vsaj 170 cm višine). Dekleta pa bodo morala upoštevati tudi navodila trenerjev." - Kaj pa vaše želje? „Rad bi vadil pionirje, ker je to način, da spet pridemo do dobre odbojkarske ekipe, ki bo povrnila slavo dolenjski odbojivi." P. janCar načrtnem in resnem delu rezultati ne bodo izostali. Čeprav igrajo dolenjski nogometaši v tretjerazrednih ligah, so se vestno pripravljali na prvi sodnikov žvižg. Menda lahko še največ pričakujemo od Brežičanov, ki so uredili svoje vrste. Žal takšen nogomet, kot ga gledamo zdaj na Dolenjskem, ni deležen skoraj nobene podpore gledalcev. Pred vrati je rošada, zimski športi gredo „spat," prebujajo pa se letni, ki bodo na igrišča pritegnih na tisoče ljubiteljev zdravega športa. SLAVKO DOKL Štiri zmage Kočevja Na občinskem ekipnem pionirskem šahovskem prvenstvu, ki je bilo 1. aprila v Kočevju, so bUi doseženi nadednji rezultati: starejši pionirji: 1. Kočevje 11 točk, 2. Pod-preska, 3. Trava, 4. Koprivnik; mlajši pionirji: 1. Kočevje 7 točk, 2. in 3. Trava in Podpreska; starejše pionirke: 1. Kočevje 7 točk, 2. Trava, 3. Podpreska; mlajše pionirke: 1. Kočevje 3 točke, 2. Trava. POKAL ŠE NI PODELJEN Zaradi cepljenja proti črnim kozam je odpadla vrsta športnih prireditev pri nas. Tako tudi ni bilo srečanj v republiški moški rokometni ligi, kjer bi se morale sestati ekipe Brežic in Sevnice. Zato pokal Radia Brežice_še vedno ni podeljen. EKIPNO PRVENSTVO BO V SOBOTO Dolenjskega pionirskega šahovskega ekipnega prvenstva, ki bi moralo biti v nedeljo v Kočevju, ni bilo, zato so sc organizatorji dogovorili, da ga priredijo v soboto, 8. aprila. START SINDIKALNIH EKIP Zadnje dni v marcu se je začel prvi del delavskih športnih iger v brežiški občini. Za tekmovanje v odbojki, namiznem tenisu, kegljanju in š^u se je prijavilo skupno 38 ekip. V prvi odbojkarski tekmi je vojna pošta premagala gimnazijo, v šahu pa so bili doseženi naslednji rezultati: Gimnazija - Prevoz 4:0, Agraria - Slovenija vino 1:3 in Vojna pošta - IMV 3:1. Ta teden se bodo pričela tekmovanja v namiznem tenisu. V. P. ODBOJKARJI TUDI ZAČNEJO Prvenstvo v republiški odbojkarski ligi se začne že 16. aprila, ko startajo moške ekipe v L in II. republiški ligi. 2e v prvem kolu bosta prekrižali kopji dolenjski ekipi Trebnjega in Novega mesta, ki jima gori pod nogami. Odbojkarji Kočevja igrajo v IL ligi in bodo v I. koju imeli v gosteh ljubljanski Lek. Odbojkarice Novega mesta, ki ravno tako igrajo v republiški ligi, pa bodo imele prvo srečanje teden kasneje v Novem mestu z republiškimi prvakinjami, ravenskim Fužinatjem. Krko še vedno vodi v občinski kegljaški ligi so odigrali tretje kolo. V vodstvu je še vedno novomeška Krka, ki je dobila vsa tri srečanja. Rezultati tretjega kola: Krka : Luknja 811:722, Vseh devet : Železničar 660:696, Stari devet: Iskra 621:667. Med posamezniki je prevzel vodstvo Jarc (Krka) 284 podrtih kegljev; sledita še dva Krkina ke^jača: Eržen (276) in Krušič (274) itd. Lestvica po tretjem kolu: Krka Železničar Luknja Iskra Novoteks Vseh devet Stari devet 3 0 0 2341:2188 6 2 O 1 2156:2069 4 1 2082:2103 4 1330:1310 2 1313:1333 2 1399:1499 O 1961:2090 O 2 O l O l 1 O 1 O D 2 0 0 3 Novo mesto na prvem mestu v dolenjski kegljaški ligi so odigrali drugo kolo. Večjih presenečenj ni bilo. V vodstvu je ekipa Novega mesta, kije poleg krškega Celu-lozarja še vedno neporažena ekipa. Rezultati drugega kola: Novo mesto : Krško 834:801, Sevnica : Trebnje 619:623 inCelulozar : Brežice. Med posamezniki je v vodstvu Brežičan Sekulovič, ki je podrl 197 kegljev; sledita; Rovan 194, Vanič 186 (oba Krško) itd. Lestvica po drugem kolu: N. mesto 2 2 0 0 1604:1517 4 Krško 2 1 0 1 1584:1525 2 Brežice 2 1 0 1 1462:1387 2 Cdulozar 1 1 0 0 736:715 2 Trebnje 2 1 0 11339:1389 2 Rudar 100 1 691:783 O Partizan Sev. 2 0 0 2 1270:1370 0 m "M i M I i I 1 1 BREŽICE - V pripravah na občinsko prvenstvo *v košarki sta se srečah ekipi A in B osnovne šole bratov Ribarjev. V obeh srečanjih je bila boljša prva ekipa, kije zmagala pri dekletih 24:12, fantje iz prve postave pa so bili ravno tako boljši, zmagali so z 41:27 (P. R.) KRANJ - V četrtfinalu jugoslovanskega namiznoteniškega pokala sta sc srečali ekipi Triglava in Šentjerneja. Tokrat mlade Sentjemej-čanke niso presenetile Kranjčank, ki igrajo v zvezni ligi. Srečanje so gladko izgubile s 5:0 (J. K.) BOŽICE - Na osnovni šoli bratov Ribarjev so priredih športni dan v gimnastiki. Zmagovalci pri pionirjih so bili: Mlakar, Zorko, Verstovšek in Piltaver; pri dekletih pa Ogo-relc, Lalović, Fettich in Oberč (P. R.) LESKOVEC - V zaostalem srečanju zasavske rokometne lige so domači rokometaši brez težav porazili goste iz Semiča z 29:11. Leskov-čani so na igrišču počeli vse, kar so hoteli pri tem pa so jim pomagah tudi slabi igralci iz Semiča. Pri domačinih so se odlikovali vsi, j>ri gostih pa Lipar. Največ zadetkov je dosegel Leskovčan Mlakar: nasprotnikovo mrežo je potresel enajstkrat (L. S.) IVANČNA GORICA - V tekmovanju za „Zlato puščico" v grosupeljski občini je zmagal Tone Erjavec (500 krogov); sledijo: Polde Justinek (489), Albin Spendal (479) itd. V konkurenci ekip pa je bil vrstni red naslednji: 1. SD Sleme-nica (Muljava); 2. SD „Sonja Vesel" (Ivančna gorica); 3. SD Bukovec (Dobropolje) (S. O.) ANHOVO - Namiznoteniški igralci Sodražice so v okviru jugoslovanskega namiznoteniškega pokala gostovali na Primorskem in porazili ekipo Salonita s 5:3. S to zmago so se uvrstili v naslednje kolo, ki je bilo precej okrnjeno zaradi cepljenja proti kozam. (N. N.) BREŽICE - Na občinskem prvenstvu v gimnastiki za pionirje in pionirke je sodelovalo 9 moških in 7 ženskih ekip. Veliki program -pionirji: 1. Piltaver, 2. Kuzmin, 3. Verstovšek (vsi Brežice); ekipno: 1. Brežice l; Globoko; 3. Artiče itd. Pionirke: 1. Lalović; 2. Oberč; 3.-4. Avšič in Zobarič (vse Brežice) itd. Ekipno: 1. Brežice l; 2. Brežice II; 3. Globoko. Mali program -pionirji: l. Zlobko (Cerldje); pionirke: 1. Bobnar (Brežice); ekipno (pionirji in pionirke): l. Cerklje (P. R.) NOVO MESTO - 1. aprila bi moralo biti v Ljubljani republiško šolsko gimnastično prvenstvo, na katerem bi lahko nastopili ekipi OS Grm (pionirke) in OS Krško (pionirji) ter Gimnazija Novo mesto (srednješolke) in Gimnazija Brežice (srednješolke). Zaradi cepljenja je prireditev odpadla, prav tako gimnastično tekmovanje za Šalamunov memorial v Mariboru, ki bi moralo biti dan kasneje (M. H.) LJUBLJANA - Namednarodnem tekmovanju za pokal „Zlati zmaj" je v zahtevni konkurenci sodelovala tudi reprezentanca Novega mesta in se kar dobro uveljavila: mladi Novo-meščani so zasedli osmo mesto, kar je nedvomno vehk uspeh. (F. D.) — Brežice so znano športno mesto; v ospredju je rokomet, ki je v samem republiškem vrhu, sledi pa dejavnost, ki teče skozi razgibano življenje šolskih tortnih dmštev. Ta so se zadnja leta izredno uveljavila z dobrimi dosežki, vedno bolj pa tudi s svojo organizacijo. V Brežicah smo bili že večkrat priče, da so mladi bili pod strokovnim vodstvom orga-nizatoiji večjih in zahtevnejših prireditev. V njihovih rokah je bil ves potek in tudi prireditve, kot je bilo področno košarkarsko in gimnastično prvenstvo za pionirje in mladince. Mladi Brežičani so prireditvi vzorno pripravili, tako da tekmujoči niso imeli nikoli nobenih pripomb. Ob vsem tem, kako so v Brežicah začrtali kadrovsko politiko, športnih delavcev, kot kaže, ne bo manjkalo. ••••••••••••••••••••• ■f — če takoj ne prendiate razbijati, vas vržem ven, ste razumeli!? — Da, kadi, to že — toda vedno brez filtra! i BREZ BESED ••••••••••••••••••< V Šunka - pa mleko?! Med občani, ki so bili prejšnji teden v Metliki cepljeni proti črnim kozam, je bil tudi eden izmed članov „gadje zalege", znani Kopaševič. Zdravnik mu je po cepljenju svetoval: „Zdaj pa 4 dni nobenega alkohola!" Kopaševič pa nadenj: „Kaj, mar bom šunko z mlekom zalival?!“ Kolikor ga poznamo, smo prepričani, da mu brez črnine ni teknila. Volk sit In koza cela Sevniških razprav o tem, kje naj bi stal novi most čez Savo, še ni konec. Vsakdo bi želel, da bi imel prehod čezenj čimbolj pri roki. Vaščani Loga, Studenca in okolice želijo, naj bi bil primaknjen k njim, prebivalci Boštanja pa se seveda bolj navdušujejo, da bi ga gradili pri železniškem mostu. Jože Jenčič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV, je zadnjič predlagal naslednjo kompm-misno rešitev: pol mostu naj bi stalo v Sevnici, pol pa v Šmarju. PETA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Brežiški foto^ino klub je razpisal pogoje za sodelovanje na peti razstavi fotografij, ki bo v domu JLA od 22. do 29. maja. Razstava bo posvečena 80. rojstnemu dnevu predsednika republike in počastitvi dneva mladosti. Vsebinske omejitve ni, razen članov pa na razstavi lahko sodelujejo učenci osnovnih šol v brežiški občini. Za najboljše fotografije bodo podelili šest nagrad in štiri pismene pohvale. Razen tega bodo za zbirko najmanj treh fotografij razdelili še tri nagrade in tri za fotograme učencev. Foto^afye za razstavo bo organizacijski odbor sprejemal do 30. aprila. M. J. BOHOR VABI Koča na Bohoqu je spet odprta. Ljubitelji planin in zasneženih pobočij lahko obiščejo priljubljeni planinski dom, kjer bodo toplo sprejeti in dobro postreženi. Vabljivo je zlasti za smučarje, saj je še vedno dovolj snega za športne užitke na smučeh. F. e. domaCi junak Miličniki iz Dolenjskih Toplic so v ponedeljek pridržali do iztreznitve Jožeta Finka s Suhorja, ker se je opil, potem pa doma razgrajal, pretepal družino in motil okolico. (Moravskemu) deželnemu zboru je predložila vlada postavo zoper razkosavanje zemljišč. (Kar se tiče) vpeljave zlate veljave v Avstriji, se še ni sklenilo kaj gotovega. Mnogi se je boje, ker bi se potem državni dolg jako pomnožil, in ker je‘vprašanje, bi-li mogli dobiti dovolj zlata; Avstrija ga doma nima dovolj. Slabo znamenje je vže to, ker jo priporočajo in se je najbolj vesele bogati ljudje. (Bolgarska) se sicer hitro krepi: ali ima mnogo nezadovoljnežev, kakor se kaže, zlorabi te Ruska, da dela nerede in zločinstva. Ni dolgo, kar so umorili ministra Belčeva, sedaj pa v Carigradu bolgarskega agenta Vulkoviča. Nameraval pa so baje umoriti še več odličnih Bolgarov. Zavetje dobivajo ti nepokojneži v sosednej Srbiji in Turčiji; nasprotno pa jim je Rumunija poklala zobe — in glej bežali so iz dežele. (Občine). Ne samo naši bližnji Stopičani in Podgrajci, ampak še mnogo druzih sosesk je prosilo, da se vstanove manje občine. Videti je, da se jim bode večinoma ustreglo. Dolga razprava se je vnela v deželnem zboru radi mostu čez Savo v Krškem. Tu se mora plačevati velika mostovina. Ker je lansko leto most prešel v lastnino naše dežele, so prosili Krčani, naj se mo-stovin? odpravi, ali saj zniža. Gg. poslanca Pfeifer in Šuklje sta reč toplo priporočala, ali za letos vendar nista zmagala. Večina je sklenila. da ostane pri starem — da dežela ne zgubi nekaj tisočakov prihodkov! (Občni zbor) delniškega društva I. ,J'Ia-rodni dom“ v Novem Mestu bode dne 10. aprila 1892 ob 11. uri dopoludne v notarski pisarni v Novem mestu. — Spored: 1. Poročilo odbora. 2. Račun za leto 1891 za bilanco. 3. Določitev dividende. (V Podzemlji) se je obhajala pretečeni teden od nedelje lepa slavnost — nekak „mi-sijon“. V veseli dogodek, da ni bilo v preteklem letu nobenega nez^onskega otroka v celej fari, ki ima čez 3.000 duš, so si omislila dekleta lepo zastavo. Gospod župnik pa je preskrbel, da so prišli sosednji gospodje; od nedelje do petka so pridno spovedovali ter imeli vsaki dan cerkvene govore. (Javna zahvala) Veleslavni deželni odbor je blagovolil z vrta deželne sadjarske šole na Grmu, pogorelcem na Radoviči pokloniti 85 visokih češenj, 246 visokih in 513 nizkih jablan. V imenu obdarovanih izrekam veleslavnemu deželnemu odboru najtoplejšo zahvalo. Ivan Kra-maršič. (Glasovir) naprodaj. Pri podpisanem se dobi glasovir in izučen ptiček kos, ki poje pesem „Naprej zastava Slave“ in še več druzega. Mihael Lavrič, učitelj v Šmihelu pri Žužemberku. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1892) SOCIALNO RAZSLOJEVANJE, KMET IN POKOJNINA Krompir in fižol imava, hvala bogu Moriji in Jožefi Kordon od sv. Helene pri Mirni: »Koko živite?« Prijazna smrt, predolgo se ne mudi. Ne, ni izrekla „Kordančka^ tdi besed, tega povabila odrešenici, dejala pa je dobesedno: „Čakam le še smrti, saj ni vredno živeti na tem svetu.“ Stala je, presenečena zaradi nenadejenega obiska, pred vegasto bajto, na lipo prido-njeno, živim nasprotjem cvetoče Mirne onkraj železniške proge, kjer so se v pomladnem soncu belila pročelja novih stavb. „Saj ni vredno, ne pišite o meni! Nič lažje mi ne bo. Ljudje se bodo smejali in porekli, da sem si sama kriva svoje revščine. Zakaj pa je odprodala del zemlje, kam pa je dala denar od zemlje, ki so jo odkupili za tovarno? Ne bodo mislili na to, da sva s sestro Jožefo, ki je že več mesecev v bolnišnici in ki se morda ne bo od tam nikoli vrnila, sami, brez svojcev, ki nama naj bi pomagali. Stari sva, sedem križev štejem, na koga naj se obrneva, če nama bo še huje? “ Pri Kordanovih je bila nekdaj kar lepa domačija, s precej zemlje in živine. Lesena bajta, v kateri zdaj živi Marija, je bila pravzaprav pomožna stavba pri kmetiji namenjena hlapcu. Med vojsko so hišo požgali. „Za to nisem nič dobila, pa sem pomagala partizanom. Vprašajte Roliha iz Novega mesta, kateremu sem rešila življenje, ker bi ga sicer ujeli Nemci. Vsaj pri davkih naj bi mi kaj upoštevali, če mi že pomoči ne morejo dati,“ pripoveduje Marija, ki se en^o kot njena sestra Jožefa ni nikoli omožila in ki je za to na svoj večer, življenja obsojena na vse večjo samoto. Pri starkah zdaj še živi posvojeni 36-letni Stanko Berk, ki so ga kot 8-letnega fantiča vzeli k hiši za hlapčka, toda nekega dne se on lahko odpravi drugam, čeprav je težko reči, da se bo kdaj postavil na lastne noge in začel svoje življenje. „Ne hodite v hišo, rev- Lesena kajža, njen dom. Če ob njem ne bi bflo Upe, bi se morda že podri ščina je, pomanjkanje, reva sem, izučena sem bila za šiviljo, pa sem morala ostati na kmetiji. Vam rečem, ni slabšega kot ženski na kmetiji. Bolje bi bilo vzeti Cigana kot pa kmeta, če je kmetija taka, kot je naša. Saj ne rečem, imamo krompir, imamo fižol. Tudi to je dobro, tudi od tega se živi.“ Njena koliba s prostorom, ki naj bi bil kuhinja in veža obenem, pa je zakajena luknja s šijami in zbito zemljo na tleh, s prostorom, ki n^ bi bil dnevna soba, spalnica in jedilnica hkrati, pa je le nekaj kvadratnih metrov velika čumnata s posteljo in pečjo, to je pribeždišče Kordanove Marge pred dežjem, snegom in mrazom. „Vesela sem, da je bila letos tako mila zima, daje bila tako prizanesljiva z menoj. Ni pustila, da bi zmrznila v svoji koči...“ Se je govorila in govorila ženica z bistro pametjo. Toda nisem ji več sledil ob «iil|oiišljanju o tistih nitih, ki so popustile in omogočile, da sta se bogastvo in revščina tako daleč razšla vsaksebi. Če zdaj naša družba, vznemirjena zaradi prepada, ki je nastal, skuša popraviti krivice in pomagati tistim, ki jih življenje, okolnosti, usoda, lastna nemoč pehajo proti dnu, je na pravi poti. Samo pohiteti mora. Priletni, osamljeni ljudje po naših krajih potrebujejo pomoč danes, ne jutri. M. LEGAN m M Čeprav smo bili pred kratkim prvega aprila, je resnica, ne šala: Jagod ne bom več pisal Tako ali tako bodo začeli prodajati zdaj vrtne, ki so slajše... ... F zadnjem letu in pol so me imeli mnogi čez glavo, ker sem se jim vzpel na glavo. Obljubljam, da se bom poboljšal -vsaj po Jagodah ne bom nikomur več plezal na glavo! ... Pravijo, da so jih vsi radi brali Mnogi že v četrtek do pol 8. ure zjutraj, kar pod uradnimi papirji! Razen tistega, ki je gostoval Ta jih je z veseljem prebral samo šest... ... Žal mi je, ker nisem prej povedal, da bo Jagod konec. Tako sem presenetil tiste, ki mi že leto dni grozijo, da me bodo pretepli ali ubili ali tožili Po vsej neumnosti bom zdaj ostal živ! ... Naj za Prešernom ponovim še jaz misel starega modreca: „Samo na visoki vrh Ičte iz neba strele!" Kdor ni bil nikoli v Jagodah - pač ni visoki vrh... ... Vsem političnim funkcionarjem sporočam: odslej bom mnogo bolj na liniji. Vsem drugim pa: postal bom resen in priden! jqZEF VINICAR PRIPIS: Tu uradno se naznanja milim bralcem in prijateljem domačega časnika, đa se zavoljo preostrega spomladanskega kropljenja-našega vinograda proti peronospori, kot tudi zaradi varstvenega cep^enja vinogradnikov zoper črne koze do nadaljnjega ustavi prodaja naših žlahtnih in manj žlahtnih jagod. Živela šmarnica! ODGOVORNI VINIČAR KraSevčev Mik čaka na »nevesto« Kraševčev Mik Iz Komarne vasi v Kočevskem Rogu je postal napadalen -Zaprli so ga v obaro, kjer pričakuje »nevesto« s Hrvaške - Na glavi so mu pognali rožički, ki mu služijo za orožje Dveletni Kraševčev jelen Mik iz Komarne vasi v Kočevskem Rogu, ki ga ima v oskrbi go^odinja Anica Kraševec in o katerem smo pisali pred kakšnim letom, je postal že odrasel. Nič več ne sedi na pragu edine hiše v tej vasi, ne žveči več tobaka, pa tudi bombonov je vedno manj, saj je zdaj zaprt v obari, ki mu je nekoliko omejila svobodo. Jelenje namreč postal napadalen, nič ni bfl več tako prijazen, saj se je začel zavedati svoje moči. Čeprav obara meri več kot 1 hektar, nimata Kraševčev Darko in go^odinja Anica težav, da ga prikličeta k okenčku, skozi katerega dobiva dodatno hrano. Ko je Mik zavohal sladki krompir, je pritekel kot pohleven kužek, š slastjo se je lotil „sla$čic“, ko pa je bila košara prazna, se je nejevoljen dvignfl na zadnje ZMAGALI ŠENTJERNEJČANI Nogometaši Šentjerneja in Brezovice so se srečali dvakrat. V obeh srečanjih so bHi boljši Šentjemej-Sani, saj so zmagali s 4:3 in 7:5. Pri Sen^ernejčanih so bili najboljši Tratar, Jankovič in Selak, pri Brezovčanih pa M. Bratkovič. Največ zadetkov sta dosegla Bratkovič in Tratar, ki sta ukanfla vratarja kar petkrat. noge in z rogovi dokazoval, da si še želi dobrot. Mik je že odrasel, tehta več kot 100 kilogramov, na glavi ima že dva rožička, ki jih bo v kratkem snel. Ker mu želijo pripraviti prijetno bivanje v obari, so Miku kupili na Hrvaškem košuto, ki jo pričakujejo vsak dan. Kraševčeva, ki je Mika negovala od malih nog, pravi, da jo še vedno uboga vse, kar mu naroči, vendar da je postal tudi malo samosvoj. Zaveda sc, da so mu zrasli rožički, zato jih bo kmalu začd tudi uporabljati. Vsakemu nepovabljenemu gosto v ogradi bi veijetno pokazal svoje posebnosti. Zato si obiskovalci, ki jih še vedno v Komarni vasi ne manjka, veliko žival ogledujejo r^e od daleč. Ce stojite ob žični ograji, imate občutek, da bi jo vitki fai dolgi Mik utegnil „prestopiti” in zaplesati neprijeten ples. Mik je torej na poti, da postane prava divjad prostranih roških gozdov. DEVETI POTNIK: JOŽEKUHEU Televizijska napovedovalka Metka Centrih je izžrepala v „Olimpijski tomboli ljubljanskega Dela Novo-meščana Jožeta Kuhlja z Mestnih ho 'y ^o°rgŠikac^? ttir?stič nS l^o?- KraSevčev Mik je že dorasel, zaveda se svoje moči, nič več ni tako jetja Centroturist udeležfl letnih^^rijazen, kot je bil, postal je celo napadalen, zato je moral v lovski olimpijskih iger v Muenchnu. rezervat. (Foto: S. Dokl) KRPANOV KOTIČEK Učiteljev ne bo Pomlad je priklicala sonce. Na drevju so se napeli popki. Po vrtovih in gmajnah je vse polno cvetja. Koračil sem po potih in mehki travi, vendar v Migem dolu ni bilo žive duše. Vse se je skrilo, le za šolo sta v zatiku stala dva učitelja in se pomenkovala. „Kaj pa vidva? Se ne bojita črnih koz, ka-li? “ ju vprašam. ,J, kaj bi se bala! Učitelji nismo nikdar dobro živeli in obilo hudega smo vajeni. Enkrat se pehamo za novci, da bi jih dobili vsaj toliko kot drugi z ehakimi šolami, drugič pa gledamo naše šolage. Komaj jih damo iz rok, pa imajo boljši kruh od nas.“ „Potolažita se,“ jima pravim. „Tudi to bo minilo, kot na svetu vse mine. Kaj se vendar za novce potegujete, raje se učite! Pravgo, da bodo morali vsi učitelji za šolami pogledati. Kdor jih ne bo imel toliko kot dok-toiji ali vsaj malo manj, ne bo smel učiti ali pa bo polovico manj zaslužil.“ „Nekaj se res menijo o tem, vendar nama ne bodo mogli škoditi. Teh nekaj let bomo že še vzdržali. Menda nas ne bo konec, akoravno od nas hočgo več pisanja kot učenja. Kaj bo z mladimi učitelji vendar? Nihče ne čaka boljših časov. Že zdaj jih ni kaj prida na vasi, posebno na Dolenjskem in v drugih krajih, ki so bolj od rok in se ne držijo glavnih potov. “ „I, kaj če biti? Eni bodo učeni, pa se bodo raje mest držali kot nekateri zdravniki, drugi pa ušli in vasi bodo prazne ostale.“ ,JMartin, prav imaš. Dobro me poslušaj! Ko bomo mi stari odšli, bodo kmečki otroci rasli kot jurčki za grmo\jem. Brati se bodo učili iz mašnih bukvic, pisali bodo pa kar s palci, ko drugega ne bodo poznali. Vse več bo ljudi, ki ne bodo znali pisati, in ko bodo odšli po svetu, materam še pisma ne bodo znali sestaviti." Pomencal si je oči, si predjal očala, da so mu spet jezdila na nosu, in dodal: ,J*amet res imamo, ali kaj nam pomaga, ko je v današnjem času ne znamo ceniti inje moč več vredna, zato je čas, da bi se za šole bolj zavzemali. Kaj nam bodo vse knjige in drugo, ko ne bo nikogar, da bi jih bral? Že zdaj otroci raje segajo po podobah, da jim ni treba brati. Vidiš, mnogo takih reči ves svet ve, pa vendar vsi molčijo, ko se nam reže kruh. Ali ni tako? “ Nisem mu mogel na hitro odgovoriti, zato prosim vas, br^ce, da to namesto mene opravite. MARTIN KRPAN FM-Dostc^vski ___ r Nagrada za Sandija Mikulana v tem tednu nas je ^et zasipal s fotografkami naš novomeški sodelavec Sandi Mukulan, saj je poslal kar štiri dobre posnetke. Za fotogr^go tedna pa smo izbrali „Spodbudno zagotovilo", ki je tehnično in vsebinsko najboljša slika. Dobre posnetke so nam poslali še: Tone Zalokar iz Krškega, Fotoklub na osnovni šoli Katje Rupene iz Novega mesta in mornar-gojenec vojne pomorske akademije Janez Senica, ki križari po Jadranskem moiju. V zadnjem času opažamo, da so sodelavci na Kočevskem pozabili na nas. Prepričani smo, da jim ne manjka zanimivih posnetkov, zato prihodnjič pričakujemo večjo pošiljko. Za fotografijo tedna izberemo najboljšo in najbolj zanimivo fotografijo minulega tedna, vendar pridejo v poštev tudi druge slike, ki niso ravno vezane na določen datum. Zato vas pozivamo, da nekoliko natančneje pregledate svoje filme; če se vam zdi, da bi bilo kaj za obmvo, nam pošljite; z veseljem sprejmemo vsak prispevek. Ce hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna , mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnih centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko!). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za naslednji teden. S sliko pošljite tudi primeren (kratek) opis, obvezno pa podatke: kdaj je bila posneta, kje je bila posneta in kdo ali kaj je na sliki. Za vsako fotografijo dobi avtor 50 dinariev honorarja, za fotografijo tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinarjev. Posnetke pošljite do 10. aprila 1972, zadnji rok je 12. ura. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA BREZPOSELNI V NOVEM MESTU: Njegova samopostrežba Za tranzistor, blagajno in Štirikrat klobase: 10 mesecev zapora Marjanu Povšetu Marjan Povie, 2U-letni pomočnik v obratu predelave novomeškega Mesn^ pr^rambncfa podjetja, je irojo zinoslitev pustil novembra lanskega leta. PovSe Je doma iz Urš-nih wl in je že septembra lani izkori-ftil odsotnost sovaščanke Mar^e nantan ter iz i\lene hiše, potem ko Je odprl vrata s k^uko, ki jo je našel na skritem kraju, odnesel tranzistor. Decembra je stanoval v Novem mestu. Bil je nezaposlen. Od IS. do 29. decembra je petkrat kradel iz obrata predelave v Kandži. Na zaklenjeno dvorišče le prišel vedno tako, da je preplezal tri metre visok zid, od tam pa ie šel v skladišče in ■liilnico. Prvič Je odnesel zaklenjeno ročno blagajno, vendar je bila {izacna. Pri naslednjih štirih obiskih e vzel vedno najmar\j po 18 krai>j-skih klobas, odnesel pa je tudi nekaj ■lam. Na sodišču se je zagovarjal, da je bU brez denarja; dejale Je priznal. Obsojen je bu na 10 mesecev za- pora. Sodnik je odredfl pr^r do pravnomočnosti sodbe. DVE ZMAGI NOVOMESČANOV To nedeljo je bilo v Dijaškem domu Majde Sile v Šmihelu pri Novem mestu odigrano prvenstvo dijaških domov Dolenjske v namiznem-tenisu. Nastopile so 4 ekipe, v ženski konkurcnci žal samo Novo mesto. V obeh konkurencah je tako pvo mesto osvojila reprezentanca Novega mesta. Vistni red pri moških: 1. Jslovo mesto, 2. Krško, 3. Sevnica, 4. Krško. Za zmagovalno ekipo Novega niesta sta igrala Marjan Tičar in Janez Damjan. % m ¥ 29. No, vam je zdaj jasno? Vrli konstniktoiji so -ker niso pogruntali nič b olj Sega ~ enostavno zapeljali Paradižnieov kabriolet v ladjo. >. ;er pa - oglejmo si ga pozorneje! Ali ni tak kot „Lunohod“? Tako ali drugače! BU je to edinavei), veličasten trenutek! Spet skupaj stari, neločljivi prgatelji: Para-dižnBc, Klara in kabriolet! In da je bil trenutdc še bolj edinstven, so se ravno v tem hipu spodaj pricazali znani griči in zvonflc svete Klare, zaščitnice občanov Košate lipe ... „Ustavi!“ je zavpUa Klara. Paradižnlc se je vrgel na gumbe in vzvode. Vrtel, pritiskal in premikal jih je. Pot mu je oblil čelo. Tedaj pa seje oglasil zvočnk v kotu. ,4ialo! Tu vesoljski center! Ne trudite se, mister predsednk! Nihče več ne more ^remeniti raketi začrtane poti - raketa potuje avtomatično!** „Kam, za božjo voljo? “je zatulil Paradižnlc. „Na Mars!“ je ^rtnfl zvočnlc. KONEC (DO NADAUNJEGA) Drhteči gospodje vroče stisnil mladeničevo roko. „To bi moral seveda storiti že na začetku,“je dodal, „vendar sem čisto pozabil, kaj se spodobi! “ To govoreč, se je gospod v rakunjem kožuhu živčno prestopal na mestu, nemirno pogledoval naokrog, mancal z nogami in se vsak hip oprijemal mladeniča, kakor da se utaplja. „Vidite, veste,“ je nadaljeval, „prijateljsko sem vas hotel zaprositi za pomoč .. . oprostite mi predrznost... hotel sem vas zaprositi za pomoč ... oprostite mi predrznost... hotel sem vas zaprositi, če bi hodili po drugi strani, ob stranski ulici, kjer je zadnji vhod iz tistega stanovanja, tako da bi opisovali nekakšen U, da! Jaz pa se bom sprehajal mimo glavnih vrat, tako je ne bova zgrešila. Če bi stražil sam, bi jo zgrešil, in tega se res bojim. Ko jo boste zagledali, jo ustavite in me pokličite ... Oh, saj sem nor! Šele sedaj vidim, kakšno neumnost počenjam in kako nespodobno je, kar vam predlagam. “ „Ne, zakaj? Prosim vas ...“ „Nikar me ne opravičujte! Ves sem zmešan, izgubljen kot še nikoli! Kot da stojim pred poroto! Celo to vam priznam, ker hočem biti pošten in odlarit z vami, ljubi mladi mož: celo vas sem imel za njenega ljubimca!“ „Na kratko povedano: vi bi radi vedeli, kaj iščem tukaj, ne? “ ,31agorodni mož, spoštovani gospod, še na misel mi ne pride, da ste vi — on; s takšno mislijo vas res ne bom omadeževal, toda ... toda, mi lahko daste častno besedo, da niste njen ljubimec? “ , J*rav — častno besedo vam dam, da sem ljubimec, vendar ne vaše žene. Saj drugače bi res ne pohajkoval po ulici, ampak bi bil sedaj pri nji!“ „Pri moji ženi? Kdo pa vam je omenil mojo ženo, mladi mož? Jaz sem vendar samski, jaz sem prav tako, no — ^u-bimec...“ „Prej ste rekli, da je njen mož ... Na voznesenskem mostu .. „Kajpak, seveda, zareklo se mi je; so pa še druge vezi! In priznajte, mladi mož, nekakšna sorodnost značajev, to se pravi...“ „No, dobro, je že dobro!“ „Hočem reči, da sploh nisem njen mož ...“ „Saj verjamem, jasno. Toda odkrito vam povem, da sedaj, ko sem vas prepričal, hočem pomiriti tudi sebe, zato bom z vami odkrit: razburili ste me, mi stopili na pot. Obljubim, da vas bom poklical. Sedaj pa vas lepo prosim, dajte mi prostor in se umaknite. Jaz tudi čakam.“ „Izvolite, izvolite, takoj se umaknem, saj razumem strastno nepotrpežljivost vašega srca. 0, kako razumem, mladi mož! Kako vas sedaj razumem! “ „Dobro, dobro ...“ „Na svidenje! . .. Vendar prosim, da mi oprostite, mladi mož, znova vas nadlegujem ... Ne vem, kako bi rekel... Dajte mi še enkrat častno in pošteno besedo, da niste njen ljubimec!“ „Oh, ljubi bog nebeški!" „Samo še vprašanje: ali veste, kako se piše mož vaše ... no, tiste, kije predmet vaše zaljubljenosti? “ „Seveda vem. Vaš priimek to vsekakor ni, in pika!“ „Kako pa veste, kdo sem? “ „Čujte no, pojdite vendar! Zapravljate čas, ona vam lahko tisočkrat uide ... In kaj le mislite? Vaša je v Usičjem ogrinjalu, s kapuco, moja pa nosi kariran plašč in svetlo moder žameten klobuk . .. No, vam je dovolj jasno? Kaj bi še radi? “ „Svetlo moder žameten klobuk? Tudi ona ima kariran plašč in svetlo moder klobuček,“ je kriknil vsiljivi gospod in se hipoma vrnil k mladeniču. „Ah, vrag vas vzemi! Saj taka podobnost je možna, naključje ... Sicer pa, da bo vse jasno: moja ne zahaja sem-kaj!“ „Kje pa je - tista vaša? “ „Bi radi vedeli? Zakaj? “ „Seveda, priznam! Vendar le zato ...“ „Pfuj, vraga! Nimate niti trohice sramu! No, moja ima tukaj znance, v drugem nadstropju, na ulico. Naj vam vse prebivalce tam zgoraj naštejem ali kaj? “ „Moj bog! Jaz imam tudi znance v drugem nadstropju, z okni na uHco ... (Jeneral...“ „(Jeneral? !“ „General Lahko vam tudi povem, kateri general... no: Polovicin.“ „O hudiča! Ne, to je drug! (Vrag te pocitraj!)“ „Ni Polovicin? “ „Sploh ne!“ Oba sta umolknila in se osuplo gledala. „Kaj pa tako zijate vame? “ je kriknil mladenič pa se jezno otresel otrplosti in zadrege. (jospod se je zdrznil. „Jaz, jaz, reči moram ...“ „Ne! Dovolite, prosim, sed^ bova govorila pametno. Najina skupna zadeva. Pojasnite mi... Kdo vaših je v hiši? ...“ „Mislite znance? “ „Da, znance ...“ „No, vidite, vidite! Vaše oči pričajo, da sem uganil!“ „Vrag vas vzemi! Ni res, sploh ni r^s! Vrag vas vzemi! Ste slepi, ali kaj? Saj vendar stojim pred vami, torej nisem pri nji, vam ne gre v glavo? Sicer mi je figo mar, kaj mislite ali ne misUte!^‘ Mladenič se je dvakrat besno zasukal na peti in mahnil z roko. „Nič hudega nisem mislil, prosim vas! Kot blagoroden človek vam vse povem: od začetka je žena sama zahajala semkaj, je njihova sorodnica, zato je sploh nisem sumil.' 'Včeraj pa sem srečal njihovo svetlost in povedal mije, daje že tri tedne, ko se je preselil drugam, v novo stanovanje, toda že .., ne moja žena, ampak tuja (mož je na voznesenskem mostu), ta dama torej mi je rekla, da je še pred tremi dnevi bila pri njih, namreč v tem stanovanju. Kuharica pa mije povedala, da se je v stanovanje njegove svetlosti vselil mlad mož, neld Bobinicin .. .“ . • (Nadaljevanje sledi) POTA ii\ rniif Dežurni poročajo KES PO VLOMIH - Draga Koritnika (24 let) iz Rečice pri Laškem je prejšnji torek okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo na 7 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let, ker je maja lani enkrat sam, dvakrat pa v družbi z mladoletnim M. J. vlomil v zaklenjeno skladišče podjetja Lisca v Sevnici, kjer je delal, ter odnesel za 850 dinarjev predmetov. Škodo je vrnil, kaznovan še ni bil, redno je zapoden in ustvaril si je družino - to so šteli za olajševalne okolišč ine. RAZBITA OPEKA - Alojz Lesjak iz Žabje vasi je prijavil, da so mu mladoletniki razbili strešno opeko na hiši in ga tako oškodovali za 800 dinarjev. UKRADEN DENAR - 29. marca je 60-letna Frančiška Dular iz Dol. Vrhpolja šentjemejskim miličnikom prijavila, da so ji 27. marca popoldne ukradli 1.860 dinarjev iz kuhinje, shrambe in sobe. Tat je izkoristil priložnost, koje delala na polju. Dularjeva je pustfla okno odprto, lahko pa je zmikavt našel tudi ključ, ki ga je skrila na običajno mesto. ČUDEN TOVOR - Prometni miličniki so prejšnjo soboto pri Gmajni ustavili fička ljubljanske registracije 322-66, ki ga je vozil Ljubljančan Franc Tomše. Kaznovali so ga, ker je bil nepravilno naložen. Ljubljančan je namreč privezal na avto kar pet cevi, dolgih po 6,4 metra. DO IZTREZNITVE - Novo-meščana Rudija Koparja so 2. aprila novomeški miličniki pridržali do iz-treznitve, ker je vozil avto vinjen in se nedostojno vedel do miličnikov. Prijavili so ga še sodniku za prekrše. AVTO - BAKLA V ponedeljek okoli 16. ure se je Zagrebčan Ivan Martinjak, ki je začasno na delu v Nemčiji, z avtom peljal po Cesti herojev v Novem mestu. Nenadoma je opazil, da je avto začel goreti. Požar so pogasili gasilci, močno ožgani avto pa so odpeljal v Zavod za požarno varnost, kjer bo cenilec ugotovil škodo. nesreCa zdomca Martin Rostahar iz Račje vasi pri Cerkljah, ki je začasno na delu v Nemčiji, se je v ponedeljek popoldne peljal proti Ljubljani. Pri Trebnjem je qa neprekinjeni črti prehiteval neki avto, po priključku pa je tedaj na avtomobilsko cesto pripeljal avtobus novomeške rep-str^cije, ki ga je vozil Janez Gnl. Avtomobila sta trčila, škode je za 3.000 dinarjev. Poškodovan ni bil nihče. Šele okrog 20.30 so 24. marca gasilci s pomočjo 150 občanov pogasili požar med Kočevjem in Rudnikom, ki je grozil tudi tamkajšnji smodnišnici. Požar je zajel okrog pol kvadratnega kilometra trave in grmovja. Gasilca Danila Šturma (34 let) je zadela kap inje med gašenjem umrl. (Foto: J. Primc) P02ARI DELAJO ŠKODO: Zgovorna opozorila pogorišč Veliko škode zaradi malomarnosti ~ Vžigalice v otroških rokah, slaba električna napeljava, iskre iz dimnikov lokomotiv Vsa opozorila ne pomagajo dosti, kajti tudi letošnjo pomlad pustoši ogenj vsepov^. Gospodarska poslopja in travniki ob progah, stanovanja iii gozdovi — povsod nastaja neprecenljiva ^oda. Najhuje je, da gre večinoma za požare, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, saj jim botruje malomarnost. Tako pa vsa dosedanja opozorila ostajajo le Kot obrabljena gramofonska plošča. Ne dajajte otrokom vžigalic v roke! - pa spet zaneti ogenj otrok. Električna napeljava naj bo kvalitetna, ne zaupajte tega dela tistim, ki niso pooblaščeni za to! -pa delajo domači mojstri Lokomotive naj imajo iskrolovce, da bodo prepričili požare ob progi! - pa dimniki veselo puhajo iskre. Dnevna poročila so polna vesti o požarih: 28. marca ob 19.30 je iskra lokomotive tovornega vlaka, ki je peljal od Gradca proti Metliki, zažgala gozd ob progi. Okrog 3 ha gozda je bilo v ognju, požar pa so pogasili gasilci iz Gradca in Dobravice, pomagali so tudi vaščani. 29. marca ob 20. uri je sin Jožeta Markelca opazil, da gori njihovo gospodarsko poslopje v Straži pri Šentrupertu. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta pod skupno streho, potaito z opeko. Ogenj so opazili v listniku, nato pa se je razširil NEVESTNO POSLOVANJE: na gospodarsko poslopje; zgorelo je ostrege, orodje in 100 vreč cementa. Gasilci, ki so takoj prišli na pomoč, so s polivanjem preprečili, da se ogenj ni razaril. Škode je za 20.000 dinarjev. Vzrok: slaba napeljava ali pa zažig. Zadnjega marca okrog 14. ure je začelo goreti v gozdu Strašeč pri Štirih rokah. Ogenj se je razširil iz kupa žerjavice, ki jo je pustil M. M. iz Mladice. Veter je žeijavicć razpihal in zanesel ogenj v bližnji gozd. Gorel je 1 hektar gozdne površine. 1. aprila okrog 15. ure pa je gorelo ob progi Otovec-Crnomelj. Zgorel je približno hektar gozdne površine, požar pa so pogasili črnomaljski gasilci. Bržkone je požar povzročila iskra lokomotive. Ob denar iz lesenega kovčka Tatov, ki so ukradli v Industriji motornih vozil 14.730 dinarjev, še niso dobili, tožilcu pa so prijavili Franca Zupančiča SIMPOZIJ Direktor J. (njegovega imena ne kaže imenovati, ker je preveč vpliven mož) se je onega dne nepričakovano znašel pred sodnikom. Dobil je modro kuverto -pa ne tiste, v kateri so bili tisočaki za sprejem na delo prijate Ijice prijateljeve prijateljice sestrične - in v njej je na pismu pisalo črno na belem: J., direktor podjetja Eksex, naj se kot obdolženec zglasi pri tukajšnjem sodišču dne tega in tega, sicer bomo prisiljeni poslati ponj miličnike ... Direktor, okroglega obraza in velikega trebuha, da je komaj zavezal vezalke na čevljih - zategadelj je najraje kupoval mokasine - se je zato pranje oblekel in namesto navadne bele srajce oblekel najboljšo belo z zlatimi gumbi in pa tisto črno obleko, v kateri je gostil toliko poslovnih prijateljev iz tujine in domovine. Sodnik, ta grdoba, ni imel nobenega posluha za njegov mene-žersko do potankosti odmerjeni čas in ga je dal poklicati prav takrat, ko je on s tajnico hodil na malico v bližnji bife, ki je imel tako prijetne separeje. Brez nepotrebnega okolišenja sta udarila v sredo stvari. J. je na kratko povedal, kdaj je bil rojen, kdo je oče in kdo mati in kakšna posebna znamenja ima, potem pa je moral odgovoriti na sodnikovo vprašanje; „Zakaj ste organizirali simpozij o tem, kako bi vaše podjetje se bolje gospodarilo, učinkoviteje iskalo luknje v zakonih 'n delilo še večje osebne Tatov, ki so odnesli iz prodajnega skladišča Industrije motornih vozil lesen kovček, v katerem je bilo 14.730 dinaijev, za zdaj kriminalisti še niso našli. Uprava javne varnosti pa je doslej javnemu tožilcu že sporočila eno ime: Franca Zupančiča, poslovodjo prodajnega skladišča, so kot odgovorno osebo prijavili zaradi nevestnega gospodarskega poslovanja — po členu 213 kazenskega zakonika. Neverjetno je, kako malomarno jc bilo poslovanje z denarjem v prot^aj-nem skladišču. V leseni blagajni, bolje rečeno lesenem kovčku, so imeli izkupiček enega dne in še denar. ki je ostal servisni delavnici od prejšnjega dne. Kovček, v katerem je bilo 14.730 dinarjev, so postavili pod prodajno mizo, vlomilec pa je v noči od 22. na 23. marec odnesel ves denar. UJV bo dosledno prijavljala odslej tudi vse tiste odgovorne Hudi, ki puščajo denar, čeprav imamo v Novem mestu tudi nočni trezor. Razen tega kriminalisti vedno ugotavljajo, da je v blagajnah več denarja, kot bi ga smelo biti. Na ta način je bil pred leti tudi Inis ob veliko vsoto, tatovi pa so uspešno pobirah tudi že denar po trgovinah na Dolenjskem. Zaradi slabega varstva pa imajo miličniki dosti opravka še z IMV, Novotehno, Zavodom za požarno dohodke za čim manj dela in čim več posredništva? “ Posebej ga je opozoril, da ne gre za organizacijo simpozija, pač pa za to, da so simpozij pripravili, potem pa razmetavali denar naveliko -in ničesar pametnega sklenili. „Saj ste se pogovarjali samo o ženskah, pijači in jedi ter o nogometu in potovanju v inozemstvo, kaj? Ne tajite, imamo vse dokaze!“ je končal sodnik. Direktoiju so se lisičje zasvetile oči, ko je spregovoril: „Spoštovani gospod sodnik, nič nisem kriv, prisežem. V nasprotnem me lahko zaprete! Glejte, naš delavski svet je prejel sklep o organizaciji simpozija. Pet dni, na morju, vsem gostom vse povrnemo. Vse smo tudi uresničili, bilo je lrpo.“ ,,To že, toda ničesar niste sklenili!" se ni dal sodnik. „Gospod sodnik!" je triumfi-ral direktor, „uresničili smo vse, kar beseda simpozij pomeni. Pri starih Grkih, ki so to besedo izumili, pomeni: pitje, popivanje po gostiji, vmes pa duhovite razgovore. Mar nismo pili? Mar nismo duhovičili o ženskah, dnevnicah, pijači in o nogometu? “ Sodnik je bil moder mož, pogledal je v slovar in tam našel zapisano: „iz grškega -^mposion -simpozij: pitje, popivanje po gostiji z duhovitimi razgovori." Ker so pač storili tisto, kar je delavski svet od njih zahteval, je bil tudi d ii ek tor J. kajpak oproščen . .. V. LIKAR varnost in gradbenimi podjetji, ki premalo skrbe za svoje izdeike v skladiščih na prostem. MEGLENKE SO GA ZVABILE Novomeščan Radovan Gačeša jc v ponedeljek prijavil miličnikom, da inu je neznanec ponoči ukradel z avtomobila dve luči meglenki in ga oškodoval za 400 dinarjev. Avto je stal pred blokom. UKRADEN' PONV-EKSPRES v ponedeljek je novomeškim miličnikom prijavil Franc Bartolj iz Dol. Lakovnic, da mu je dopoldne neznanec ukradel pony-ekspres modre barve, ki ga je pustil pred Mercatorjevo trgovino na novomeškem Glavnem trgu. OPLAZILA STA SE Voznica Lenče Josifov iz Novega mesta se jc v ponedeljek popoldne peljala v Bršlin. Pri zadružnem poslopju se je srečala z avtom, ki ga je vozil Tone Kraševec iz Jelš pri Otočcu. AvtomobUa sta se oplazila, škode pa je za 2.000 dinarjev. OBSOJEN PREJŠNJO SREDO: Vloma nezaposlenega Pavel Pirc je zdomcu Vajdiču odnesel denar, ker je ta v gostilni povedal, kje ga ima Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je 22-letnega Pavla Pirca iz Srednjega Arta v krški občini obsodil na leto dni zapora zaradi dveh velikih tatvin. Brezposelni Pireje dejanji priznal, obžaloval, k mili kazni pa je pripomogla tudi dosedanja nekaznovanost. Pirc jc šel 7. septembra lani mimo hiše 1'ranca Naraglava v (jor. Pijavskem. Zdelo se niu jc, da ni nikogar -doma, zato jc razbil okno in vzel električni brivnik. Na novega leta dan pa je bil v gostilni na Vel. Tmu. Zdomec Stane Vajdič je počastil družbo, vendar je prosil za den;u-, češ da je pozabil denarnico doma pod blazino v postelji. Pirc je to slišal, odšel iz gostilne pred Vajdičem in hitro našel njegov denar. Odnesel je 100 diniU"jev in 170 nemških mark. Noč jc prespal na bližnjem kozolcu, potem pa je v Trbovljah v naslednjem tednu z družbo vse zapil. Junijska odločitev V začetku septembra bodo v Vikerčah pri Ljubljani spet odprli vrata novim gojencem kadetnice. Bodoči miličniki bodo šli skozi triletno šolo, ki jih bo praktično in teoretično naučila ravnati v najrazličnejših položa- jih, v katerih se vsak dan znajdejo miličniki. Ivan Hočevar iz Krmelja bo letos zapustil kadetnico, ker hodi zdaj v tretji letnik: „To je poklic za tiste, ki si želijo stikov z ljudmi, ki ne marajo enoličnega življenja. Vsak dan prinese kaj novega,to sem videl že na obvezni praksi.“ Kadetnica v Vikerčah je za mnoge zanimiva odločitev za bodoče šolanje: „Naučimo se najrazličnejših veščin, vožnje z motorji in avtomobili, fotografira- nja in izdelovanja slik, telegrafiranja in različnih spretnosti pri radij,skili sprejemno - oddajnih zvezah. Tudi vojakov ni treba služiti, ker se s potrebnim znanjem oborožimo že v triletnem šolanju.” - Kljub temu kadetnica ni samo obvezna učilnica, je povedal vaš ravnatelj. „Zares ne, ker imamo mnogo izvenšolskih dejavnosti. Najbolj množično so obiskane športne in kuhume. Sam igram pri roko- pdrasrdfi metaših, ki .smo se že dvakrat srečali z ekipo podobne šole iz Sremske Kamenice, igramo pa tudi na različnih srednješolskih tekmovanjih. “ - Kaj pa samoupravljanje? „Naš glas je upoštevan, mladinska organizacija in aktiv Zveze komunistov pa skrbita, da bi se vsi gojenci kar najbolje počutili, naša dolžnost pa je tudi, da pomagamo tistim, ki jim učenje ne gre preveč dobro od rok.“ - In zanimivosti? „Imamo svoj bazen, tako da se vsak nauči plavati in tudi reševati utopljence. V telovadnici se učimo tudi juda. Za tiste, ki bodo prišli za nami, pa bo še bolje poskrbljeno: dobili bomo novo telovadnico! Skratka, šola nas zares pripravi za življenje." F RIBNICA; SMRT POD KOLESI - 31. marca ob 16.50 je tovornjak s prikolico iz italijanske Gorice pred vhodom v tovarno Inles na Partizanski cesti v Ribnici do smrti povozil 5-letno Patricijo Regava iz Ribnice. Otrok se je igral pod tovornjakom, in ko je ta speljeval s parkirnega prostora, je ostal pod desnim kolesom prikolice. BIZELJSKO: V KLET - 31. marca se je Ferdinand Veršec iz Ljubljane peljal z Bizeljskega proti Gradišču. Brez izpita je prehitro pripeljal v ovinek v Stari vasi in z^eljal v vinsko klet. Avtomobflist se je poškodoval, škode pa je za 10 tisočakov. DOBRAVA: ZASPAL ZA VOLANOM - 28. marca zjutraj se je zdomec Helim Rekić z osebnim avtomobilom avstrijske registracije peljal proti Zagrebu. V Dol. Dobravi pri Trebnjem je zaradi utrujenosti zaspal za volanom: avto je zapeljal na bankino in se nato prevrnil pod cesto ter s sprednjim koncem obstal v potoku. Voznik, trije otroci in dva odrasla v avtu so bili huje poškodovani. Na avtomobilu je za 10.000 dinarjev škode. BELA CERKEV: NAROBE PREHITEVAL - Ivan Bratina iz Ajdovščine je 30. marca peljal tovornjak proti Zagrebu. Pri Beli cerkvi ga je začel prehitevati tovornjak, ki ga je vozil Slavko Polovina iz Zlatar Biy strice. Polovina je prehiteval, tedaj pa je pripeljal naproti osebni avto. Polovina je naglo zavfl na desno, tako da je trčil v Bratinov tovornjak. Bratino je zaneslo s ceste, da se je prevrnil na sosednjo cesto drugega reda. Škode je za 3 tisočake. PLUSKA: POŠKODOVANA FRANCOZA - Ljubljančan Jože Dolenc se je 30. marca pdjal proti Ljubljani, ko mu je pri Plu.ski pripeljal naproti Francoz Jean Claude Jeremie. Francoz je iz neznanega razloga zapeljal na levo in čelno trčil z Dolencem. Francoz in njegov sopotnik sta se poškodovala, na avtomobilih je za 25.000 dinarjev Škode* TRNOVEC: CeZ CESTO - Janez Perušič iz Breznika pri Draga-tušu je 30. marca zvečer vozil osebni avto iz Novega mesta proti Metliki. Pri Trnovcu je v ovinku zapeljal čez rob ceste ter se prevrnil v potok. Voznik je ostal cel, na avtu pa je za 4.000 dihaijev .škode. NOVO MESTO: S STRANSKE CESTE - Janez Glavan iz Prečne je 31. marca zjutraj zavijal z mopedom s stranske ceste pri Bršlinu - proti Novemu mestu. Ko je zavijal v levo, je trčil v osebni avto, s katerim se je po prednostni cesti pripeljal Novo-mešcan Franc Černe. Glavan si je pri padcu odrgnil kožo na nogi, škode pa je za 2 tisoč dinarjev. NOVO MESTO: USODNO PREČKANJE - 75-letna Marija Lukšič iz Irče vasi je 31. marca zjutraj prečkala Cesto komandanta Staneta, ker je šla proti Kastelčevi ulici. Ko je bila že pri pločniku, je pripeljal mopedist Zdravko Jan iz Cvibelj pri Trebnjem in jo podrl. Lukšičeva je bila huje poškodovana in so JO odpeljali v bolnišnico. KRONOVO: ZAKAJ NA BANKINO? - Ljubljančan l iane Novljan JC zadnjega marca vozil tovornjak s piikolico. Pri Kronovem je iz neznanega razloga zapeljal na bankino, tako da sc- jc najprej nagnil, nato pa prevrnil na bok na travnik ob cesti. Škode je za 1.000 dinarjev. CUŽNJA VAS: S TABLICO ,,L“ - 2. aprila je Anton Grabnar iz Cuž-nje vasi brez izpita in s tablico „L“ na mopedu med srečanjem z motoristom Francetom Kresetom iz Pogorelca trčil, da sta padla. Grabnar se je laže poškodoval, škode je za 3 tisočake. KARTELJEVO: OPLAŽENJE -Madžar Sandor Nagy seje 3. aprila s tovornjakom peljal proti Ljubljani. V karteljevskem klancu je začel prehitevati drug tovornjak, ko je naproti pripeljal avtobus Unatransa iz Bihaća. Avtobus in prikolica Tna-džarskega tovornjaka sta se oplazila, čeprav je voznik avtobusa Dragan Siškin močno zaviral in z desnimi kolesi zapeljal na bankino. Na srečo so potnitci ostali nepoškodovani, na vozilih pa je odrgnjen lak. Škode je za 3.000 dinarjev. NOVO MESTO: NA PREHODU! , - 31. marca popoldne je Novomeščan Marjan Sonuak s svojim avtomobilom na prehodu za pešce podrl 7-letno Eriko Papež, kije šla čez Trdinovo cesto proti grmski šoli. Deklica se je laže poškodovala. ••••••••• KDO SO NEZNANCI? V ponedeljek zvečer so neznanci v bifeju na Otočcu napadli in poškodovali Darka Malija z Otočca, j)o-tem pa pobrali šila in kopita. Kdo so bili pogumni pretepači, ki so se spravili na enega samega človeka, za ^ zdaj še niso ugotovili. USODNO PREČKANJE v nedeljo zvečer je iz gostišča pri avtomobilski cesti na Gmajni prišel Janez Salmič in prečkal cesto. Tisti hip pa je pripeljal iz zagrebške smeri avto z avstrijsko registracijo, ki gaje vozil Grk Avramidis Kosta;i. Čeprav se je pešcu umikal, ga je zadel. Pešec je obležal hudo ranjen, na avtu pa je za 6.000 dinarjev škode. AVTO V TOVORNJAK V ponedeljek dopoldne je Janez Stefe peljal tovornjak Ljubljanskih mlekarn po cesti tretjega reda proti Škocjanu, V Stari vasi pa mu je v nepreglednem ovinku pripeljal naproti Anton Kolenc iz Kranja in trčil v tovornjak. Pri trčenju se je Kolenc huje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolni-šnico. Na vozilih je za 10 tisočakov škode. STARKIN PADEC v ponedeljek okrog poldne sc jc Anton Kolić iz Prautina pri Ozlju, začasno na delu v Nemčiji, peljal skozi Bršlin proti Karteljevemu. V Bršlinu je nenadoma stopila pred avto 80-letna Terezija Košlar z Dol. Kamene. Avto jo je zadel in zbil po tleh. Košlarjeva je bila laže poškodovana, vendar so jo /.adržali v bolnišnici na zdravljenju. NAVDUŠEN DELAVEC Bržkone je tat. ki ga še iščejo, priden Miiogiadnik. V ponedeljek je namicc' neznanec ukradel Alojzu l^ogaiju z Dol. Kamene vino- ■** gradniško orodje, vredno 350 di-njirjev. Lepo vreme veliko dela v vinoviadu! I EETRTKOV INTERVJU -S S I S j # f 5 Smo tudi za novo Stane Šmid: »Pogrešamo sodelovanje v novih sosesicah in v starem delu mesta, v obrobnih naseljih pa sodelovanje je.« v preteklem četrtkovem intervjuju je Franc Golob iz DOMINVESTA zastavil predsedniku krajevne skupnosti Novo mesto Stanetu Šmidu vprašanje, kako se namerava krajevna skupnost približati s svojo dejavnostjo občanom v nastajajočih soseskah v mestu in kako ustvarjati vlogo nosilca SLO v mestu, ki ga Krka kot naravna pregrada deli na dva dela. Stane Šmid je odgovoril: „Tudi mi v krajevni skupnosti pogrešamo tesnejšo povezavo s prebivalci glede zelenic, urejanja okolja stanovanjskih stavb, snage v naseljih itd. Res je, da so te stvari šle veliko bo^e takrat, ko je občinska skupščina pred leti še imela referenta za komunalo, s katerim smo v teh stavreh dobro sodelovali. Zdaj se mnoge stvari rešujejo neposredno med občinsko skupščino in komunalnim podjetjem s pogodbami, o katerih vemo premalo mi v krajevni skupnosti in prizadeti občani. To v nemajhni meri onemogoča kontrolo in večje sodelovanje občanov. Glede SLO lahko povem, da smo takoj spočetka pred- lagali ustanovitev dveh odborov: enega za levi breg in drugega za desni breg Krke. Na ta predlog pa nismo dobili odgovora. “ - S kritiko in pobudami občanov, ki se tičejo komunalnega reda, se torej strinjate, občani pa vidijo v krajevni skupnosti nosilko takšnih akcij in bi po njihovem mišljenju morala tvorneje poseči v dosedanje stanje. Kako gledate na to? „Še enkrat: kratek stik nastaja po našem v občini in tam je nujno potreben referent za komunalna vprašanja, ki bi povezoval delo in nam omogočal boljše stike. Z organizacijami SZDL in odborniki dobro sodelujemo v obrobnih naseljih in so nam tam v veliko pomoč. Takšnega sodelovanja pa pogrešamo v novih soseskah in v starem delu mesta. Smo za vsako novo obliko dela, tudi za usklajevalne organe, ki naj bi jih, kot predlagajo nekateri, v soseskah sestavljali člani sveta krajevne skupnosti, področni odborniki in predstavniki SZDL, pa morda tudi predsedniki hišnih svetov. Pripravljeni smo podpreti vsako pobudo, ki bi bila občanom in mestu v prid. V stanovanjskih soseskah namreč ugotavljajo občani mnogo drobnih težav, ki jih je velikokrat mogoče rešiti z majhnimi sredstvi, težko pa najdejo poti do organov, ki naj bi te stvari reševali. Pri tem izgubljajo mnogo časa, po nepotrebnem pa prihaja tudi do hude krvi.” Moje vprašanje: „Referent za komunalo pri občinski skupščini, če na občini takšen referarent obstaja, ali pa kdo drug, ki ja najbližji komunalni problematiki naj pove, kako občinska skup-, ščina rešuje to vprašanje in kakšno je njeno stališče!“ MILOŠ JAKOPEC S 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 J 4 s I 4 5 J J 4 4 4 j 4 4 4 4 5 4 4 4 5 4 4 4 4 4 J J J 4 t S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Samoprispevek za osnovne šole Proračun za 1972 sprejet brez sprememb - Skupščina je sprejela predlog SZDL o gradnji osnovnih šol in uvedbi samoprispevka - Proračunski potrošniki naj pred javnostjo razgrnejo svoje programe r Na seji skupščine so odborniki v četrtek, 30. marca, obdelali 14 točk dolg dnevni red v dobrih štirih urah. V razpravi so se za dlje časa ustavili le ob drugi točki, ki je obsegala značilnosti gospodarskih gibanj v letu 1971 in njihovo oceno za 1972, poročilo o delu uprave za 1971 in program dela uprave za 1972 ter proračun za 1972 in ob sedmi točki dnevnega reda, v kateri je bilo govora o programu gradnje šol v občini. Odlok o občinskih upravnih taksah, odlok o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje, odlok o delni nadomestitvi stanarin, odlok o povračilu OD, potnih in drugih stroškov odbornikom in članom organov skupščine in odlok o valorizaciji vrednosti družbenih stanovanj in stavb pri prodaji so sprejeli brez razprave, na enak način tudi predlagane finančne in premoženjskopravne zadeve ter volitve in imenovanja. Krajša razprava je bila o razpisu nadomestnih volitev za tri odbornike, ki so se preselili. Prisotni Suhokrajinski drobiž ŠE DVA TRAKTORJA je žužem-berška zadruga nabavila za svoje kmetovalce-kooperante. Ob določeni lastni udeležbi sta kooperanta dobila od zadruge kredit za sicer krajšo dobo, toda z ugodnimi obrestmi. S to nabavo se je povečalo^ število traktorjev v Suhi larajini na* 16. KOOPERANT ŽUŽEMBERŠKE ZADRUGE RAJKO ARKAR iz Trebče vasi pri Dvoru je v dobrem letu spital 198 telet. Ker ni imel doma primernih hlevov, je pital teleta v zadružnem hlevu na Dvoru. Sedaj je pričel graditi večji hlev pri svojem gospodarskem poslopju. Ko bo hlev dograjen, bo imel tudi že preusmerjeno rastlinsko proizvodnjo za potrebe živinske krme. Razen Arkaija sta pričela graditi hleve tudi kooperanta JANEZ BRADAČ iz Trebče vasi in FRANC HREN iz Sadinje vasi. PRVI RIBIŠKI DNEVI so po-živeU bregova reke Krke med Šmihelom pri Žužemberku in Sotesko. V prvih dneh ribiškega odlova je prišlo na ribolov nekaj ribičev iz oddaljenih krajev, nekaj pa jih jc bilo iz zamejstva. M. S. STANE KAVČIČ MED OBISKOM V NOVEM MESTU: Beg pred ukrepi ni izhod Predsednik slovenske vlade je v pogovoru z novomeškim političnim aktivom poudaril, da bo treba stabilizacijo doseči deloma s počasnejšo gospodarsko rastjo, deloma s splošnim zategovanjem pasu ,4*olitično vzeto, smo vsi za stabilizacijo, ko pa se moramo odločiti, kje se naj prikrajšamo, da jo bomo dosegli, se mnenja že križajo,"* je poudaril predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič minuli torek popoldne na pogovoru s političnim aktivom novomeške občine. (O njegovem obisku v Straškem Novolesu in novomeškem IMV smo poročali prejšnji četrtek). Kavčič je pristavil, da je tako gledanje tudi izhodišče za načelno politiko slovenske vlade v letošnjem letu gospodarskih gibanj in stabilizacije. j 2. so menili, da bi morali biti obe mandatno-imunitetni komisiji bolj pozorni na prenehanje mandatov in sproti razpisovati nadomestne volitve. K oceni gospodarskih gibanj za 1971 in 1972 ni bilo pripomb, prav tako ne k proračunu. Precej časa pa so na seji posvetili razpravi o programu občinske uprave. Menih so, daje treba zagotoviti boljšo kadrovsko zasedbo zlasti v oddelku za gospodarstvo in v ta namen zagotoviti tudi vse druge pogoje (primeme prostore, stanovanja in OD), k proračunu pa so priložili zahtevo, da morajo vsi proračunski potrošniki pred javnostjo razgrniti programe svojega dela in javno utemeljiti povečanje svoje potrošnje. TISOČAKI ZA ELEKTRIKO Letos bodo napeljali elektriko še v Cerovec in na Ljuben, s tem pa se bodo večletna elektrifikacijska dela v krajevni skupnosti Birčna vas končala. Že več let imajo uveden samoprispevek in samo za elektrifikacijo so dobili 130 tisočakov. Med večja dela štejejo zidan most v Pogancih, ki^naj bi ga letos naposled le zgradili. Dolgoletna želja po pitni vodi se je oglasila tudi na nedavni krajevni konferenci Socialistične zveze; da bi vodovod v Birčno vas napeljali kaj kmalu, pa še nič ne kaže. Nezadovoljni pa so s cesto, ki jih povezuje z Novim mestom, saj je le občasno popravljena. Prihodnje leto se bo pobiranje samoprispevka izteklo, zato razmišljajo o podaljšanju plačevanja. Referendum Občinska skupščina je na seji prejšnji četrtek po obširni razpravi osvojila predlog izvršnega odbora občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja ZK, svetov krajevnDi skupnosti in predstavnikov delovnih in drugih organizacij o programu gradnje šol v občini. Po tem predlogu bi v 7-letnem razdobju (od 1972 do 1978) zbrali s samoprispevkom občanov in prispevkom delovnih organizacij 35.000.000 din. TIS bi prispevala 7,000.000 din, občinska skupščina pa 25,100.000 din, vsega skupaj: 67,100.000 din. S tem denarjem bi v lom obdobju zgradili na novo osnovno šolo v Dol. ToplicaJi in posebno osnovno šolo (za prizadete otroke) v Novem mestu, dogradili in preuroUili pa hi šole v Brusnicah, Šentjerneju, Vavti vasi, Žužemberku, Otočcu, Bršlinu in osnovni šoli „Katja Rupena“ in „Milka $obar-Nataša“ v Šmihelu. Odborniki so ugotovili, da je predlagani način zbiranja denarja edina mogoča pot iz zagate, v kateri je šolstvo, in edina pot, da pride mladi rod do novega znanja in izobrazbe. Referendum o samoprispevku bo v maju letos, izveden bo po posameznili KS in od izida bo odvisna gradnja vseh v programu zajetih, pa tudi posameznih šol. Na najbolj demokratičen način bomo odločali o sreči in bodočnosti naših otrok. M. J. y Kavčič je dejal, da z resolucijami, naj bodo še tako dobre in prepričljive, stabilizacije pač ni možno doseči in da bi bilo jalovo vsako prizadevanje, če bi zanemarili gospodarske ukrepe. Opozoril pa je, da je tudi z ukrepi velik križ, saj se jim nekateri vztrajno izmikajo še potem, ko sc prepričajo, da ni drugega izhoda. Ni malo gospodarskih organizacij, ki se nagibajo k temu, da ZDRAVNIŠKI ZBOR Prvi zbor zdravstvenih delavcev novomeške občine bo 7. aprila v Dolenjskih Toplicah na pobudo občinskega zbora sindikata delavcev v družbenih dejavnostih. Predavala bosta dr. Božo Oblak iz novomeškega Zdravstvenega doma in Vinko Kastelic, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Zbora se l>o predvidoma udeležilo 200 ljudi iz zdravstvenega doma, ambulant, bolnišnice in Zavoda za zdravstveno varstvo. bi za ceno manjše stabilnosti zagotovili hitro rast. Po Kavčičevem mnenju taka smer ni najboljša, najbrž pa tudi ni sprejemljiva. Dejal je, da se bo treba odločiti za srednjo pot med naslednjima možnostima: med zmanjšanjem razširjene reprodukcije (s tem bi morali pristati na počasnejši razvoj z manj zaposlenimi) in zmanjšanjem standarda oziroma splošnim zategovanjem pasu (s tem bi breme stabilizacije nosili vsi). Slovensko gospodarstvo se mora slednjič pomiriti z izgubami, ki jih je povzročila devalvacija dinarja, in se sprijazniti z novo pariteto naše nacionalne valute. Kdor pri gospodarjenju tega ne bo upošteval, se bo pač zapisal propadanju. Predsednik »Dolenjski list« v vsako družino Na podlagi drugega odstavka 13. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS št. 26 70) izdaja predsednik občinske skupščine Novo mesto ODREDBO o prepovedi priseljevanja delavcev, javnih zborovanj, javnih prireditev in o omejitvi službenih potovanj 1. Da preprečimo možnost okužbe z virusom črnih koz. se do preklica prepovedo: — vsa priseljevanja delavcev. — vsa javna zborovanja. — vse Javne prireditve in omejuje v.sa službena potovanja delavcev, ki še niso bili uspešno cepljeni pioti črnim kozam. 2. Ta odredba velja takoj Številka: 512-05 6;M Datum: 1, 4. 1972 Predsednik občinske skup.ščine Novo mesto: ■ Franci Kuhar V daljši razpravi o programu gradnje šol, ki ga je predlagala SZDL, so odborniki posredovali več stališč z zborov občanov. Predlog SZDL so osvojili in menili, da je treba kot prvo zgraditi šolo v Dolenjskih Toplicah, o nadaljnjem vrstnem redu gradnje pa bo razpravljala skupščina sproti v skladu z razpoložljivimi sredstvi. NT. J. Darovalci v knjigi Za dela na žužemberškem gradu so začeh zbirati denarne prispevke prebivalstva. Nosilka akcije je krajevna skupnost. Do zdaj je dal največ Rudi Hrovat, izdelovalec cementnih izdelkov iz Ambrusa. Darovalce materiala in denarje ter vse, ki bodo s prostovoljnim delom pomagali pri obnovi gradu, bodo vpisali v posebno knjigo, ki bo skupaj s knjigo obiskov dana na ogled obiskovalcem gradu. M. S. PLAT ZVONA ZA GASILSKI STOLP Stolp starega gasilskega doma v Šmihelu pri Novem mestu se je nevarno nagnil in se boje, da bo zgrmel na sosedno hišo; avtomobil je slab, oprema za sodobno gašenje pomanjkljiva. Vse to so navedli gasilci na nedavnan občnem zboru. Plat zvona, ki so ga začeli biti, je upravičen, še bolj kot strah, da bi odpovedali pri reševanju v požarih in drugih nesrečah. Sklenili so popraviti sedanji dom s stolpom, ali vse zgraditi novo, kar bi veljalo več kot 240.000 din. Kljub izdatni pomoči prebivalstva pri teh delih ne bodo kos nalogi, če ne. bo kdo od zunaj kaj prim^nil. Društvo bo imelo izdatke zlasti za nov avtomobil, zato bo družbena pomoč pri ostalih delih neobhodno potrebna. Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! konCan teCaj v novomeški krajevni skupnosti so te dni usposobili 15 tečajnic za zdravstveno in socialno pomoč ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah. Na delu tečaja jc o negi bolnika v družini predavala višja medicinska sestra Slavica Krošelj-Naumova. S. D. ŠENTJERNEJ: »Reši nas...« Ravnatelj Anton Plut: »Komaj ušli 3. izmeni« Ljudje trdijo, da se čudno sliši, pa vendar je res: osnovna šola Martina Kotarja v Šentjerneju, sezidana komaj pred osmimi leti, je vsaj dvakrat premajhna. Dvakrat pravimo zato, ker so že letos komaj ušli tretji izmeni. Ravnatelj Anton Plut: „Letos imamo 1000 učencev, od tega 800 v matični šoii. Ti so razdeljeni v 27 oddelkov, za kar imamo na voljo 9 učilnic v novi stavbi in 3 v bivši KGŠ. Takoj naj pristavim, da je gradbena inšpekcija zahtevala nove strope v tej stari hiši; stropi v stranišču so že enkrat z^meli na tla, pa smo jih popravili. Da ne bi trije oddelki ostali pod kapjo, smo v novi šoli spremenili v učilnice kleti in prostor, kjer je bil včasih kabinet. Začasno smo se rešili tretje izmene tudi s tem, da smo v novi prvi razred vpisali le otroke, rojene še januarja ali, kot pravimo, januarčke.“ Trenutno ima šola 1600 kvadratnih metrov, potrebuje pa jih vsaj 3900. Kdaj jih bo dobila? Ravnatelj Plut pričakuje, da referendum o sedemletnem samoprispevku na šentjernejskem območju ne bo razočaral. „Ne gre nam za to, ali bo dograditev pri nas na vrsti čez dve ali tri leta, ker vemo, da je npr. posebno šolo nujno prej sezidati. V glavnem nam gre, da bi se sedanje prizadevanje za ureditev šol v občini poznalo tudi pri nas.“ I. ZORAN KONFERENCA ZKS PRELOŽENA Za torek, 4. aprila, najavljena seja občinske konference ZKS v Novem mestu je preložena za določen čas. Ponovni sklic bo po preklicu odredbe predsednika ObS o prepovedi priseljevanja delavcev, javnih zborovanj, javnih prireditev in o omejitvi službenih potovanj, ki velja od so^te, 1. aprila, za vse, ki še niso bili cepljeni proti črnim kozam. Nbvomešia kroniloa CEPLJENJE — V zdravstvenem domu in šolski polikliniki so bile v ponedeljek dolge vrste ljudi, ki so čakali na cepljenje. Verjetno tudi zato, ker je predsednik občinske skupščine Novo mesto izdal odredbo o prepovedi priseljevanja delavcev, javnih zborovanj, prireditev in o omejitvi službenih potovanj. V zdravstvenem domu bodo še naprej cepili od 7. do 19. ure. KLOBUKI — V Veli^evi prodajalni se te dni ustavi vse več strank, ki sprašujejo po najraz-hčnejših klobukih. Trenutno so prodali največ poletnih moških klobukov, pričakujejo pa novo pošiljko, v kateri bo lepa izbira tudi za ženske. MOST — Posebno okoli druge ure je promet pred mostom obupen. Koloni na obeh straneh Krke segata včasih na novomeški strani do Bršli-na, na kandijski pa do Gotne vasi. Dokler ne bo novega mo.stu, se popoldanska slika pred mostom ne bo spremenila. PONUDBA - V Novi modi imajo na zalogi spomladanske ženske in moške puloverje s kratkimi in dolgimi rokavi. Stanejo od 80 do 120 dinarjev, v kratkem pa pričakujejo še novo, pestrejšo pošiljko. GOSTOVANJE - V ponedeljek zvečer bo v Domu kulture gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z I'ey-deavo komedijo Dama iz Maxima. TRŽNICA - V'zgodnjih jutranjih urah jc bila ta teden tržnica za številne prodajalke in prodajalce pre-te.sna, tako da so imele gospodinje zelo dobro izbiro. Razen običajnih pridelkov so nekateri prodajalci ponujali tudi spomladanska in poletna otroška in ženska obuvala, ki so šla dobro v promet. Cene: krompir 1,5 do 2 din za kg, jabolka 5 do 7 din, pomaranče 6 din, čebulček 4 do 9 din za kg, zelje 3, kisla repa 4, suhe slive 8, fižol 9 do 11 din, rdeča pesa 5, jajca 0,80 do 1 dinar za kos, domači med 20 din za Uter, dateljni 10 din, banane 4 do 6 din, kumare 15 din, limone 7 do 8 din, hruške 8 do 9 din, zelena 6 din in česen 10 din za kg. ROJSTVA — Rodili sta Ana Springer iz Karlovške 17 — dečka in Olga Šinkovec s Poti na Gorjance 11 a - dečka. POGREBI - Umrla je Alojzija Hrovat, upokojenka, v 73. letu starosti, z Broda 12. - Ena gospa je rekla, da smo zdaj vendarle vsi enakopravni: vsi moramo visoko zavihati rokaveza cepljenje. Solo za poklicne voznike motornih vozfl v Kočem je obidcovalo 47 voznikov. Prva lupina (na sliki) šolaijev je že uspešno opravila zaključne izpite (le trije imajo popravni izpit), druga skupina pa bo* delala izpite konec aprila. (Foto: D. Mohar) Pošteni nimajo kaj skrivati Javnost dela je porok za odkrito in pošteno delo - Kdor slabo opravlja delo, ga je treba odpoklicati - Novi sekretar je Jože Novak Jožeta Novaka so izvolili na seji občinske konference ZK Kočevje za novega partijskega sekretarja, I>raga naCrti jamarjev Kočevski jamarji nameravajo letos nadalje raziskovati Vančevo jamo in jo zapreti. Raziskovali bodo jame pri Skortnu, Suhorju in Koprivniku ter še nekatere. Preverjali bodo tudi lege jam, urejali dokumentacijo in kataster. Izdelovali bodo lestvice, organizirali topografski tečaj in praktične vaje. Ža vse to delo potrebujejo 14.620 dinarjev, od tega 8220 za zaprtje Ven-čeve jame. Vendar jim ta denar še ni v celoti zagotovljen. Večer Cankarjeve besede 27. marca zvečer je bil v dvorani gimnazije v Kočevju večer Cankarjeve besede pod naslovom „Ob svetem grobu“. Besedila Ivana Cankarja je recitiral član Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Marjan Dolinar. Večer je priredila Ljudska knjižnica Kočevje v okviru mednarodnega leta knjige. Ni zanimanja za načrt že 14 dni visi zazidalni načrt mesta Kočevje za območji ,,Trata“ in „Za rudarskim domom" razgrnjen na hodniku občinske skupščine, pa nanj ni še nobene pripombe. Ogledat si ga pridejo le redki občani in predstavniKi delovnih organizacij, čeprav je načrt zelo pomemben za nadaljnji razvoj mesta. Po 20. aprilu nameravajo organizirati še javno tribuno oziroma razpravo o tem načrtu, na kateri bi Predstavniki urbanističnega zavoda, i je načrt izdelal, odgovarjali na vprašanja, pripombe in predloge občanov. Benčino in Slavko Sega pa za člana komiteja. Na seji so razpravljali tudi o socialnem razlikovanju in sprejeli program dela komunistov. V razpravi o socialnem razlikovanju so ugotovili, da je v občini razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom v redu, razmerje med dohodkom na družinskega člana, ki je zelo neugodno že v republiki, je še bolj neugodno v kočevski občini. Poudarjeno je bilo tudi, da o skrbi širše družbene skupnosti za to območje dovolj zgovorno govori po-. datek, da je v občini asfaltiranih le 15 km cest., V programu dela komunistov so dali poseben poudarek uspešnosti ZK, skrbi za hitrejši gospodarski napredek, izobraževanju in odgovornosti za opravljanje nalog. Poudarjeno je bilo, da morajo biti programi vseh ostalih organizacij usklajeni s partijskim, s čimer bo zagotovljena tudi enotnost v občini, ki je v zadnjih letih ni bilo. Posebno je v programu poudarjeno, da mora biti partijsko in drugo odgovorno delo javno. Javnost dela je najboljši porok za odkrito in poštenq delo. J. PRIMC Koliko za občinske ceste? Za 158 km občinskih cest preko milijon din Za vzdrževanje občinskih cest in mestnih ulic bodo letos predvidoma dobile največ denarja krajevne skupnosti, manj pa KOMUNALA. Skupno je za te namene predvidenih 1,045.912 din. Krajevna skupnost (KS) Kočevje bo dobila za 21 km cest in ulic ter za odvoz snega 177.877 din, KS Stara cerkev 58.400 din, KS Banja loka 20.100 din, KS Dolga vas 8.250 din, KS Uvold 14.250 din, KS Osilnica 41.000 din, KS Draga 51.000 din, KS Predgrad 4.500 din, KS Rudnik 27.000 din, KS Struge 50.500 din, KS Vas-Fara 17.500 din, KS Vimolj ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT Vaščani Novih Lazov in Stal-cerjev z območja osnovne organizacije RK Kočevska Reka so prispevali za Onkološki inštitut nad 70 q dinarjev. Zbiranje je organizirala članica odbora RK Ivanka Žurga. DROBNE IZ KOČEVJA SEJA TIS - Temeljna izobraževalna skupnost občine Kočevje je imela pretekli teden sejo, na kateri so razpravljali o tekočih vprašanjih šolstva, otroškega varstva in financ. VSEGA MANJKA - Delavski svet splošnega gradbenega podjetja ZIDAR je pretekli četrtek razpravlja o vsem potrebnem za začetek letošnje gradbene sezone. Kakor vsako leto’ tudi letos manjka gradbenega materiala in delavcev. O DAVKIH - Odbor za obrt občinske skupščine Kočevje je sklical sestanek vseh samostojnih obrtnikov in gostincev. Na sestanku je bil govor o izvajanju kolektivne pogodbe, ki sta jo sklenila Gospodarska zbornica SR Slovenije in Republiški odbor sindikata delavcev storitvene dejavnosti Slovenije. Na tem sestanku so dobili tudi podrobna pojasnila o davčni politiki za leto 1972. LEPSI PARKI - Krajevna skupnost Kočevje je sprejela sklep o izdelavi dolgoročnega načrta urejanja parkov, zelenic in ostaUh ureditev za lepši videz mesta. Načrt bodo izdelali strokovnjaki, ki so si pretekli petek ogledali mesto in se pogovorili o morebitni preureditvi nasadov in ureditvi novih v obdobju, za katero bo dolgoročni načrt izdelan. Poleg tega bodo izdelali tudi predloge za določitev varstva teh nasadov v občinskem odloku o javnem redu in miru. Predvidene bodo stroi^e kazni za vse, ki delajo po mestu škodo iz objestnosti ali pa iz pomanjkanja zavesti. MLADI PLANINCI - Planinsko društvo Kočevje ima nad 40 pionirjev in pionirk planincev. Zelo se je planinarstvo razvilo med mladimi, posebno pionirji. Mentoija te sekcije sta Tatjana in Peter Sobar ml. Izdelan je že načrt celotnega dela te akcije in načrt za izlete v sezoni leta 1972. Skupno bo 6 skupinskih izletov, in to 3 doma in 3 na Gorenjsko. Doma bodo imeli izlete za vaje v vzdržnosti, orientacgi in v ostalih planinskih veščinah. Vse to bodo imeU na Stojni, kjer bodo obiskah Mestni vrh (1022 m), Ledeno jamo ter ostak; bližnje vrhove. Nato bodo šli na enodnevni izlet na Vršič, dvodnevni izlet na Kamniško sedlo ter dvodnevni izlet na Komno in k Črnemu jezeru. CRNE koze - Cepljenje proti črnim kozam poteka v redu in je dobro organizirano. 2al pa je o črnih kozah toliko nesmiselnih g6voric, da se človek temu naravnost čudi. občan rr-A V/ pr ašuje X •vVv; medved odgovarja - Včasih so na tekmovanju v počasnosti zmagovali polži. - Seveda, ko še ni Cestno podjetje Novo mesto posodabljalo cest! KOČEVSKE NOUKE 17.000 din, KS Mozelj 15.000 din, KOMUNALA Kočevje 212.160 din. Gozdno gospodarstvo Kočevje 115.800 din, za prenesene ceste III. reda pa je predvidenih še 215.575 din. Seveda bodo lahko s tem denarjem krajevne skupnosti same vzdrževale ceste in ulice ali pa bodo s pogodbami lahko oddajne dela ugodnejšemu izvajalcu. j. p. VPRAŠANJA ODBORNIKOV Največ o cestah Franc Volf iz vasi Fare je na zadnji seji občinske skupščine Kočevje vprašal: Kako napreduje posodobljanje cest Livold-Brod na Kolpi? Bo ta cesta res med deli zaprta za ves promet? Mora res občinska skupščina odvajati od krajevnega samoprispevka za posodobljanje ceste davek? Kdo je dolžan vzdrževati cesto Fara-Žaga? Odgovori: Občinska skupščina bo zahtevala, da bo cesto po-sodobljal tisti, ki bo delo v redu opravljal. Cesta med posodobljenjem ne bi smela biti popolnoma zaprta. Na samoprispevek ni davka. Cesto Vas-Fara-Žaga je dolžno vzdrževati Cestno podjetje Novo mesto. Vlado Oberstar: Občinska skupščina naj vpliva na KOMUNALO, da bosta na cesti Onek-Kočevje dva cestarja, in ne le eden, da bo dovolj materiala za na cesto in da cesta ne bo tako slabo vzdrževana. Franc Artač: Kako je poskrbljeno za reševanje ljudi iz vi^ih nadstropij stolpnic v Kočevju, ko nimajo gasilci ne stegovalne lestve ne prta za reševanje? Sledrija dva odbornika bosta zelo verjetno dobila odgovor na prihodnji seji, ker jima na tej ni mogel nihče dati zadovoljivega yj)ojasnila. Letos krajevnim skupnostim Krajevne skupnosti v kočevski občini bodo letos prejele za svojo dejavnost skupno 1,061.877 din. Od tega bodo dobile iz Cestnega sklada 502.377 din, iz komunalnega sklada 35.000 din, iz sredstev krajevnega samoprispevka 220.000 din in iz proračuna 304.500 din. Največ bo dobila seveda krajevna skupnost Kočevje, in sicer 347.877 din. Ta skupnost šteje tudi daleč največ prebivalcev. Ostale krajevne skupnosti bodo prejele: Banja loka 35.600 din, Draga 80.000 din. Dolga vas 1 3.750 din, Livold 24.250 din, Osilnica 73.000 din, Predgrad 27.500 din. Rudnik 47.000 din. Sta ra cerkev 98.400 din. Struge 78.500 din, Vas-Fara 64.500 din, Polom 7.000 din, Vimolj 61.500 din, Mo zelj 69.000 din, Stari log 12.000 din, Koprivnik 1 2.000 din in ostali kiaji (Morava) 10.000 din. Govoril je general Cetinski Na pohod krenilo največ mladih Svečanosti ob letošnjem prazniku občine Ribnica so se začele 25. marca zjutraj s pohodom mladinskih brigad v Jelenov žleb, kamor je okoli 10.30 prispela tudi daljša kolona osebnih avtomobilov. Rally je organiziralo AMD Ribnica, pohod pa mladina. Na mitingu v Jelenovem žlebu je govoril general in narodni heroj Andrej Cetinski-Lev, udeleženec slavne bitke pred 29 leti; nastopili pa so tudi učenci ribniške šole. Po proslavi je bilo partizansko kosilo in zabava, na kateri je igral ansambel „Urbani“ iz Ribnice. V nedeljo, 26. marca, pa je bila v Sodražici svečana seja občinske skupščine Ribnica, ki so se je udele- .<§1 žih tudi predstavniki vseh občin in podjetij, ki imajo svoje proizvodne obrate v ribniški občini. Na seji so sprejeli sklep, naj bi predsednika Tita ponovno odlikovali z redom narodnega heroja. Po seji so si odborniki in gostje ogledah obrate INLES, DONIT in KRIM v Sodražici. j. pRiMC Mitinga v Jelenovem žlebu, ki je bU posvečen slavni zmagi partizanddh brigad 26. marca 1943 in letošnjemu prazniku občine Ribnica, se je udeležflo okoli 1000 ljudi. Med njimi je bila večina mladine. (Foto: J. Primc) Za vse ne bi bilo dovoli denarja Zato so storili nekatere ukrepe, da bo zbran denar za financiranje najnuj* nejših oziroma najpotrebnejših zadev v ribniški občini Najnujnejše potrebe na področju štipendiranja, organizacije SLO, telesne kulture, urejanja naselij in komunalnih objektov itd. so tudi letos v ribniški občini tolikšne, da jim ne bi mogli zadostiti brez nekaterih posebnih ukrepov. Prvi tak ukrep je, da bo znašal letos davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja 4,95 odstotka, kar je nekoliko več kot pri sosednjih občinah. Na predlog krajevnih skupnosti Ribnica in Sodražica bo znašal Loški potok: pred proslavo V Loškem potoku se vestno pripravljajo na proslavo 30-letnice osvoboditve tega kraja. To bo po vojni največja proslava v tem kraju. Med komisijami pri odboru za proslavo je posebno aktivna propa-^ndna. Na zadnji seji so člani sprejeli obširen delovni program, ki zajema predstavljanje Loškega potok.i v pisani besedi in fotografijah pred vojno, med njo in po njej. Organizirali bodo tudi razstavo del likovnih oblikovalcev iz ribniške občine. Komisija je tudi predlagala, naj bi na dan proslave in otvoritve nove šole, ki bo 31. julija, poimenovaU šolo po enem izmed zaslužnih rojakov. Zbirali bi lahko med Zofko Kvedrovo, znano socialno pisateljico, Ladom Vrtačnikom, prvoborcem in kulturnim delavcem in morda še katerim. OBNOVLJEN MUZEJ V ribniškem gradu so obnovili prostore etnografskega muzeja. Klet so uredili v starem slogu. V njej bo muzejska galerija, kjer bodo prirejali občasne razstave. V zgornjih prostorih pa so podrli nekatere predelne stene in uredili večjo dvorano, v kateri bo stalna razstava suhe robe. Dela, ki so veljala okoli 30.000 din, je financirala temeljna kulturna skupnost, za pomoč pri teh delih pa so zaprosi tudi republiško kulturno skupnost. Slednja naj bi Ribničanom pomagala tudi pri načrtnem zbiranju etnografskega blaga po vaseh. J. P. \ SKROMNA 0DD0L2ITEV Na svečanosti ob otvoritvi treh ribniških podjetij (EUROTRANS, SITOPLET in IDEALSTANDARD) se je predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg zahvalil ustanoviteljem in vodjem teh podjetij ter jih obdaroval s knjigami. Dobili so jih: Janez Bukovec in Tone Cuk (oba TEHN01MPEX, Ljubljana), Dušan Cuk (EUROTRANS), inž. Božo Majič (SITOPLET), inž. Janez Kavčič (IDEALSTANDARD) in Jože Tanko (SITOPLET) prispevek za uporabo mestnega zemljišč 0,20 din od kvadratnega metra. Za dokončanje osnovne šole v Loškem potoku in za gradnjo telovadnice v Dolenji vasi so prenesli izločene presežke občinskega pro-•računa od lani in predlanskim v sklad za gradnjo in opremo osnovnih šol. Tega denarja je okoli 640.000 din. Delovne organizacije bodo letos sofinancirale nekatere skupne zadeve (sklad za pospeševanje kmetijstva, narodno obrambo, obnovo doma TVD Partizan, posodobljanje ceste Hrib - Travnik). Te zadeve so prednostne za letošnje sofinanciranje. Temeljni izobraževalni skupnosti bodo zagotovljeni 'dohodki za financiranje A in B programa vzgoje in izobraževanja, za štipendije in tudi za odplačila posojil za novi šolski poslopji v Ribnici in Loškem potoku. J. PRIMC OBNAVLJAJO STANOVANJA Krajevne organizacije Zveze borcev v ribniški občini so že opravile letne občne zbore, razen ribniške, ki ga bo imela v prvi polovici aprila. Na zborih so se pogovorili o stanovanjskih posojilih za borce. Številni prosilci so si s temi posojili obno-viU stanovanja ali zgradili nova, vendar je ostalo še vedno nekaj iiereše-nih prošenj, ki bodo predvidoma rešene letos. Na vseh do sedaj izvršenih občnih zborih so izvolili tudi nova vodstva krajevnih organizacij ZB in razpravljali o družbeno-poli-tičnem delu borcev. -r RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ASFALT NA CESTO - O asfaltiranju ceste od Hriba do Travnika je bilo izrečenih že veliko besed, pa tudi pisali smo že veliko o tem. Vse kaže, da bo cesta do proslave, to je 31. julija, le posodobljena in da Potočanom ob tej cesti ne bo treba več požirati prahu. SLOVO STARE KRCME -Stara Moharjeva gostilna na Hribu je doslužila. Začeli so jo podirati in kmalu bo ostal od krčme le spomin. Staro gostilno je zamenjalo novo gostišče, ki ima tudi sodobno urejeno avtomatsko kegljišče, ki nudi športne užitke domačinom in tujcem. NESTRPNO Čakajo - Potočani že nestrpno pričakujejo začetek gradbenih del obrata RIKO v Loškem potoku. Zdaj ugibajo, kje je glavni zadržek, da se gradnja še ni začela. NOVA DELIKATESA - V nekdanjem konzumno-trgovskem lokalu ureja Kmetijska zadruga Hrib prostore za deUkateso. Upamo, da bodo sedaj z nastopom pomladi z delom pohiteli in delikateso čimprej od-prU. NI GOSPODARJA - Bivši mladinski dom in zelenjavni vrt v Ortneku samujeta in čakata novih gospodarjev. Končno je občina le dobila svoje nazaj. Zelenjavni vrt, ki je bil dolga leta skoro vedno predmet in spotika kritike domačinov in turistov, naj bi obdelali ali uredili v drevesnico. Dokler nismo imeli nobenih pravic, je bilo slišati toUko lepih predlogov in načrtov, danes, ko je to zopet naše, se pa bo morda le našel kdo, ki bo izkoristil lepo pri- ložnost in oživil ortneško lepoto in tihoto. PREDLOG PTT LJUBUANA -Veliko negodovanj je slišati na avtobusni postaji v Ljubljani, ker v bhži-ni severnih avtobusnih parkirišč ni pisemskega zbiralnika. Dogodilo se ^ je, da je potniku odpeljal avtobus, ko je hitel na drugi konec postaje k pisemskemu zbiralniku. POŽARI OB PROGI - Trava in gozd ob progi sta tako izsušena, da je za ogenj dovolj že iskra iz železniških lokomotiv ali cigaretni ogorek. Čeprav ima gozdna uprava ob progi svoje požarne čuvaje, smo vsi dolžni nenehno paziti na ognjeno nevarnost. Tudi najmanjši požv lahko naredi vehkansico škodo in neusmiljeno razredči naše bogate gozdove. Vsak požar takoj prijavite najblij^i postaji milice ali gasilcem. v. P. občan vprašuj« \/ /rnadvad odgovarja - Zakaj ob letošnjem občinskem prazniku niso v Sodražici položili temeljnega kamna za novo proizvodno dvorano DONIT? - Samo zato, ker niso našli primernega kamna. RE5ET0 , *-“""iiifiiii 'j ................................<->x:t ^ ❖v s^-- A»< $isws*! A v ^ -• ^AA**w>^ew5Wf »*¥ Zamisel ima vso podporo Predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Črnomelj so se pretekli teden udeležili pogovora s člani de-lovne^ skupnosti gimnazije, kjer so razpravljali predvsem o nadaljnjem razvoju te edine srednje šole v Beli krajini. Navduševali so se za ustanovitev centra srednjih šol, ki bi omogočal ustanovitev oddelkov srednje tehnične šole metalurške smeri in ekonomske srednje šole ob gimnaziji in poklicni kovinarski šolr, ki že delujeta. Predlagali so, naj o teh možnostih pripravijo temeljito analizo, pri kateri naj bi sodelovali tudi gimnazijski profesotj'i. Precej so razpravljal o nadaljnji materialni krepitvi gimnazije, ki je že doslej namenjala iz svojih sredstev velik del za nabavo opreme. Imajo lepo organiziran kabinetni pouk, za kar so dobili že pohvale od republiške inšpekcije. Prav tako so razpravljali o idejnosti pouka in o poUtičnem delu in v zvezi s tem predlagali tesnejše sodelovanje zlasti s šolami sosednje metliške občine. Pred koncem letošnjega šolskega leta bo gimnazija povabila na obisk učence osmih razredov osnovnih šol iz vse Bele laajine, da bi jih seznanili z možnostmi šolanja na tej ustanovi. Dve folklori Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga, perila, pletenin ali konfekcije se vam izplača ogled zalog pri Oelefeksiil'" Črnomelj ČRNOMAUSKI DROBIR Razcvetena kot pomlad - taka je adlešička prosvetna dejavnost ŽE PETI TEČAJ prve pomoči za šofeije je letos končan. Obiskovalo ga je 20 kandidatov. Z znanjem so se vsi, razen enega, dobro izkazali. NA OSNOVNI SOLI je končano letošnje tekmovanje za Župančičevo bralno značko. Letos je sodelovalo 330 učencev, od teh 121 za priznanje in 209 za bralne značke. Slovesen zaključek je bil predviden za 3. april, vendar je preložen, ker se gosta, mladinska pisatelja Branka Jurca in Jože Potrč, ta dan nista mogla udeležiti slavja. CRNOMAUSKA KRAJEVNA SKUPNOST še vedno nima predsednika. Odkar je pred dvema mesecema umrl predsednik, poteka delo z nadomestovanjem te funkcije, vendar bi bil čas izvoliti novega predsednika. AMD ČRNOMELJ obvešča vse, ki so se prijavili v tečaj za voznike motornih vozil in so že imeli sestanek, da je tečaj preložen do ju-nya. Ker taka tečaja potekata že v Metliki in Semiču, ni mogoče organizirati tečaja še v Črnomlju, PRVA PROSTOVOUNA delovna akcija za učence osnovne šole je letos potekala 25. marca. Kar 40 šolarjev je ta dan urejalo okolico šolskega poslopja v Loki. Predvideno je, da bodo s prostovoljnim delom urejali tudi okolico šole v Župančičevi ulici. ZA VESELI TOBOGAN, ki bo v Črnomlju 20. aprila, je bila že avdicija. Izbranih je bilo 18 učencev, ki bodo sodelovali na tej popularni javni prireditvi. Že več let ni bila kultumo-pro-svetna dejavnost v Adlešičih tako razvejena in tako množična kot zdaj. Mladine pri tem delu ni bUo čutiti. Zdaj imajo dramatsko skupino, ki redno vadi. Prijavili so se celo za tekmovanje v Župančičevem natečaju. Tudi folklora dela kar v dveh skupinah. Starejši skupini se je pridružila še mlajša. Slednja je nastopala že na treh prireditvah. nrav tako so več življenja pokazali mladi tamburaš. Žal imajo 20 let stare inštrumente, iz teh pa ni več mogoče izvabljati kdove kako milih glasov. Če bo z denaijem pomagala občinska Zveza kultumo-prosvetnih organizacij, bodo Adle-ščinani svoje tamburaše na novo opremili. Se pevci so začeli znova preizkušati pasove. Kar 23 domačinov, moških in žensk, redno hodi k vajam. V(iselja je tem več, ker so dobili pevovodkinjo iz Črnomlja. Vse to morda za večje in napredne kraje ni veliko, toda za adlešičke razmere si večje dejavnosti na tem področju skoro ni mogoče želeti. Da bi le tako ostalo! SKORO VSI SO PRIŠU V Starem trgu ob Kolpi so imeli pred kratkim r^ni letni občni zbor krajevne organizacije ZZB NOV. Čeprav jc bilo vreme slabo, so na zbor prišli od blizu in daleč. Nekdanji borci so se zanimali predvsem za pokojnine in priznavalnine, na vprašanja pa ie odgovarjal^Rade Kordič skej. K. R. iz občinskega odbora ZZB. Časi se spreminjajo »Banan, pomaranč in grozdja na deželi še pred leti niso kupovali, zdaj pa,« pravi po- šereja in mlekarstvo sta tu dobro razvita. Jajca gribeljskih kokoši prodajajo na vseh bližnjih trgih, pa tudi v trgovini jih lahko do- 5 S 5 5 N N 0 2 slovodkinja Angelca Radoš iz Podzemlja \ I Podzemeljska trgovina kmetijske zadruge se ne razlikuje od takih lokalo^ drugod. V njej dobiš vsega po malem, tako da ljudem ni treba za vsako malenkost v mesto. Pa vendar ima trgovina dve posebnosti; močno je razvit odkup, zlasti jajc, prav tako je močno narasla prodaja vsakovrstnega sadja, tudi v zimskem času. „Časi se spreminjajo, tudi na deželi se gospodinje ne zadovoljujejo več s tem, kar pridelajo doma. Čeprav smo na najboljšem poljedelskem območju v občini, gre na primer solata vselej v promet, posebno pozimi. Način prehrane je postal drugačen.** Tako pravi Aiigelca Radoš, po-slovodkinja trgovine. Da imajo občani tega predela tudi že precej pralnih strojev, je mogoče sklepati po veliki izbiri prahiih praškov, od uvoženih do domačih. Pozna se, da je veliko zaposlenih v metliških podjetjih. Običajno je tako, da gospodinja prinese v zadrugo jajca, denar pa sproti porabi za svežo zelenjavo ali blago, ki na deželi še vedno velja za priboljšek. Koko- bite. Ponje hodijo celo iz Nov^a mesta in Kočevja. V mračni in starinsko urejeni lokal se po končanem pouku vsujejo še otroci. Spotoma neso domov svež kruh, obenem pa zapravijo še lastne „črne' fonde**. Pretopijo jih v lizike, žvečilni gumi, čokolado. „ _ K. i>> Vse pokljuvano Vrane in miši so y bližnji metliški okolici požrle skoro vse, kar je bilo posejano. Pšenica je marsikje šla, tako da morajo kmetje sejati drug pridelek. Njive so zaradi škodljivcev kot opustošene, kmetu pa je to le ena nadloga več na njegovi kalvariji. Hm, kje so pa lovci? NARAVNOST V IZLOŽBO Izložbeno okno Metalkine trgovine je bilo v Metliki pred kratkim en dan razbito. V zgodnjih jutranjih urah je s kamiona, ki razvaža plin, na ovinku odletela plinska bomba. Odbila se je od pločnika in pristala v trgovini. Na srečo takrat ni bilo nikogar v bližini. VEUKO PREDLAGANIH Na nedavnih zborih volilcev metliške občine, ki so bile hkrati konference krajevnih organizacij SZDL, so obravnavali tudi sistem evidentiranja in dajali prve predloge za nove odbornike in poslance. Evidentirani so bili skoro vsi odborniki, ki so lahko ponovno izvoljeni, poleg teh pa so občani predlagali še vrsto novih ljudi, ki so se izkazali s svojim delom v krajevni skupnosti ali v kateri od vaških organizacij. Tako je v metliški občini zbranih že okrog 50 predlogov za odbornike in poslance. Med njimi je precej žensk. Sindikat je s predlogom prodrl V tovarni BETI so na sindikalni konferenci obravnavali življenjske razmere zaposlenih - Najnižji zaslužek v kolektivu bo 1000 dinarjev 28. marca so na sindikalni konferenci v metliški tovarni BETI izvolili 18 delegatov za občinsko konferenco sindikatov, obenem pa razpravljali o dosedanji gospodarski politiki podjetja in o življenjskih razmerah zaposlenih. Obravnavali so prehrano, možnosti za oddih in razvedrilo, športno dejavnost, kultumo-prosvet-no delo, stanovanjsko politiko, prevoze in nočno ter izmensko delo. Ugodna novica za člane kolektiva je, da je sindikat uspel s predlogom, ki ga je dal že lani, naj se v podjetju najnižji zaslužki povišajo najmanj na 1.000 dinarjev. Ta sklep je delavski svet že potrdil. Komisija, ki te zadeve v tovarni ureja, pripravlja predlog, da bi do povečanih osebnih dohodkov prišlo čimprej. Predlagajo, naj bi bil povišek zaslužka v odstotku večji za zaposlene z najnižjimi osebnimi dohodki, manjši pa za ljudi z razmeroma ugodnim zaslužkom. Tisti, ki delajo v podjetju na najtežjih delovnih mestih, so zahtevali tudi večje dodatke, obenem pa ureditev naprav v delovnih prostorih, s katerimi bi izboljšali pogoje dela. Na konferenci so spregovorili tudi o govoricah in napačnih tolmačenjih, ki se pojavljajo v javnosti glede odnosov v podjetju in o političnem vzdušju kolektiva. Družbenopolitične organizacije v BETI se s tem precej ukvarjajo in si prizadevajo 7- levo čimprej pripeljati h koncu. Pripravljeni so kritično oceniti svoje delo in sprejeti očitke o morebitnih napakah, hkrati pa ne dovolijo, da bi kdorkoli razpihoval stvari, ki niso dognane ali so le plod izmišljotin in raz^ govoric. DELEGATI IZVOUENI Po delovnih organizacijah so končane sindikalne konference, kjer so volili delegate za prvo občinsko konferenco sindikatov metliške občine in obravnavali življenjske razmere zaposlenih ter gospodarjenje v kolektivih. Povsod se kaže mnogo večji interes delavcev za sodelovanje pri obravnavi teh vprašanj. 12. APRILA MALI KONGRES _ Prva konferenca sindikatov metliške občine bo 12. aprila ob 14.30 v prostorih tovarne BETI. Na konferenci bo sodelovalo 86 delegatov in precej gostov. Na podili obravnavanega gradiva, kjer življenjske razmere zaposlenih zavzemajo prvo mesto, bo konferenca sprejela akcijski program. KRITIKA PRIZNAVALNIN V krajevnih organizacyah ZZB NOV metliškega območja potekajo občni zbori. Borci so se že sestali v Gradcu, Rosalnicah, na Suhorju, Hrastu, na Božakovem, v Slamni vasi, Drašičih in v Podzemlju. Obravnavajo delo v preteklem obdobju in razpravljajo o vsakdanjih težavah. Največ kritike je zaradi majhnih priznavalnin, ki so celo enkrat ali dvakrat manjše kot v razvitih občinah. Na borčevskih sestankih volijo tudi delegate za občinsko skupščino ZZB in za občinski odbor. ZA JAVNO OBRAVNAVO Občinski sindikalni svet v Metliki je po vseh sindikalnih podružnicah v delovnih organizacijah začel akcijo za javno obravnavo zaključnih računov. Predlagali so, naj gradivo naprej obravnavajo izvršni odbori sindi-kabiih organizacij skupno s sekretariatom osnovne organizacije ZK, nato pa naj o zaključnem računu razpravlja kolektiv. V .s k.-' ........ . , ..K" C? '* % w v Gradcu še zmeraj ni vode, ljudje pa si pomagajo tako, kot so vajeni dolga leta. Ana Puš, 73-letna vaščanka, še hodi z vedrom do Lahinje nekajkrat na dan. „Moči me še niso zapustile, le hrib me daje,“je potožila. (Foto: R. Bačer) SPREHOD PO METLIKI SVOJ ČAS SO SKORO pred vsemi hišami stali oleandri, ki jih je imelo v oskrbi komunalno podjetje. Potem so skrb zanje prevzeli posamezni stanovalci. Te dni ljudje spet nosijo oleandre na prosto, da bodo krasili mesto. DEL CESTE OD samopostrežne trgovine do železniške postaje je nastlan s Jiapirjem in drugo nesnago. Pred trgovino so sicer koši za odpadke, vendar ljudje odvečno navlako raje vržejo na tla. DELO PRI GRADNJI skladiščnih prostorov za Metalko lepo napreduje. Te dni so vstavili izložbene šipe, tako je še ena hiša na Cesti bratstva in enotnosti dobila lepšo podobo. Uredili bodo tudi pločnik pred stavbo. UČENCI SEDMIH IN OSMIH razredov so si v Ljubljani ogledali opero „Trubadur**. Marsikdo je bil prvikrat v operni hiši. Metliški šolarji so obiskali tudi nekaj muzejev, galerijo in akvarij. Bila je res poučna ekskurzija. PRI ORGANIZACIJI KMEČKE OHCETI so nastale manjše spremembe od lani. Bale letos ne bodo vozih iz nekdanje Ganglove hiše, ker je prostor okrog nje premajhen za večje število gledalcev. Kot nevestin dom bo letos uporabljena Matko-vičeva hiša na Partizanskem trgu. SPET JE NA METLIŠKIH CESTAH precej zdomcev, vendar ne toliko kot prejšnja leta ob tem času, ko imajo v Nemčiji praznike. metliški tednik SKLEPI KONFERENCE ZK V BRE2ICAH, KI JE BILA 27. MARCA Komunisti, za počitek ne bo časa! V ospredju boj za večje samoupravne pravice in odpravo revščine Občinska konferenca ZK je mimo, naloge jasno opredeljene, roki določeni. Delovanje komunistov bo še naprej usmeijeno na uresničevanje Klepov pri razvijanju samoupravljanja v obratih in samostojnih delovnih organizacijah ter pri zmanjševanju socialnih razlik, o čemer bo komite do junija letos pripravil obSrno gradivo s predlogi. O njih bo razpravljala konferenca in sprejela načrt za njihovo ureaiičevanje. V maju bo konferenca preverila izpolnjevanje sklepov o kadrovski politiki v občini. Vodilni komunisti v vodstvih SZDL, sindikalnem svetu, Zvezi mladine in ZZB NOV morajo do septembra predložiti konferenci analizo o delu svojih organizacij. Gradivo bodo pretresali komunisti v komiteju in osnovnih organizacijah, zato mora vsebovati tudi naloge članov ZK v vrstah SZDL, ZMS, sindikata in Zvezi borcev. Komunisti v občinski skupščini in temeljni izobraževalni ^upnosti Na novi zdravstveni dom v Brežicah najteže čakajo pacienti pred zobno ambulanto. Čakalnice sploh nimajo, poleti in pozimi stojijo kar na stopnišču. Tudi zobozdravniki bi si oddahnili, ko bi se re^i sti^e, ki jih utesnuje in ovira pri delu. Na sliki: dr. Vlaisavljevićeva v sobici, ki je bila nekdaj čakalnica. (Foto: J. Teppey) s POSVETOVANJA Z ZASEBNIMI OBRTNIKI Prometni davek ovira obrt S kolektivno pogodbo so izenačene pravice delavcev pri zasebnikih in v družbenem sektorju Le nek^ nad 50 zasebnih obrtnikov in gostincev se je 30. marca zbralo na posvetu v domu JLA v Brežicah, ki ga je sklicala gospodarska zbornica. Njen predstavnik je prisotnim obrazložil bistvene značilnosti kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Republiški sindikat storitvenih dejavnosti bo v kratkem pripravil za obrtnike priročnik z najpomembnejšimi predpisi, kar bo delodajalcem v veliko pomoč. Kolektivna pogodba navaja tudi minimalne mesečne prejemke zaposlenih. Ti so za nekviifi-cirane delavce 800 din mesečno, za polkvalificirane 900, za kvalificirane 1450, za visoko kvalificirane 1700, za delavce z višjo izobražbo 2000 in za delavce z diplomo visoke šole 2500 din. Obrtnike zanimajo predvsem novosti in napovedi za spremembe v davčni politiki. Republika in občine so že zdaj dobile večjo samostojnost pri določanju obdavčitve, obenem pa je bilo doseženo poenotenje davčne politike za Slovenijo. Tud iv Posavju so že pred sprejemom odloka zmanjšali razlike pri obdavčit-venih stopnjah. Te so prej povzročale nazadovoljstvo in selitev obrtnikov. Kamen spotike je še vedno prometni davek za reprodukcijski material. Plačevati ga morajo samo obrtniki, ne pa tudi družbeni sektor. Zbornica si bo prizadevala, da bo ukinjen čimprej, morda že letos. Tudi davka na osnovna sredstva obrtniki ne pozdravljajo, čeprav ga bo plačeval le majhen del zasebnikov, tisti s stroji velike vrednosti. Razveseljiva novost pa ie priznanje vrednosti dela družinskega člana, razen tega pa olajšave za vložene investicije, kijih do sedaj ni bilo. J. T. NOVO V BREŽICAH PRI GOZDNI-M GOSPODARSTVU se je ta teden sestal aktiv komunistov. Na dnevnem redu so bila kadrovska vprašanja, uresničevanje ustavnih sprememb v zakonodaji podjetja in medsebojni odnosi v kolektivu. V DOMU 'JLA je bil 1. aprila seminar za koordinacijski odbor splošnega ljudskega odpora. O notranjepolitičnem položaju v Jugoslaviji je govoril generalpolkovnik Franc Poglajen, nakar so obravnavali še zakon o splošnem ljudskem odporu, naloge odborov SLO v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter vlogo družbenopolitičnih organizacij v pripravah na odpor. Udeležencem seminarja so nato prikazali dva barvna filma: Tito na manevrih ,,Svoboda 71“ in Krajevne skupnosti v splošnem ljudskem odporu. HORTIKULTURNO DRUŠTVO že teden dni ureja Trg dr. Ivana Ribarja po načrtih inž. Mihe Ogorevca. Pred gimnazijo so podrli tudi nekaj dreves in splanirali zemljišča za nasade cvetja. Za senco in zelenje je meščanom žal, saj bi drevesom lahko prizanesli. Na površinah, ki so jih začeli načrtno urejati, bodo te dni posadili nad 3 tisoč oluasnih rastlin. OPLRNI SOLISTI Udko Korošec, Rajko Koritnik in Alenka Dernač, pianist Marjan Lipovšek, dve plesalki baletnega ansambla in igralec Saša Miklavc bodo 27. aprila gostovali v Brežicah. Njihov umetniški spored je vključen v proslavo dneva Osvobodilne fronte in praznika dela, ki jo pripravljata kulturna skupnost in občinski sindikalni svet. GIMNAZIJCEM bo v jutrišnjem razgovoru prikazal delo organizacije zveze komunistov v občini sekretar komiteja 1'ranci Skinder. Za danes so ga povabili medse mladinci iz Agrarie z željo, da bi jih na poljuden način seznanil z ustavnimi spremembami. CLNL PRI AGRARU MINULO SOBOTO: fižol 7 in 8,50 din za kg, kumare 11,60, ohrovt 5, pesa 3, por 5, paradižnik 16, radič 10, mehka solata 16, špinača 6, zelje 2,60, grozdje 8, hruške 7,60, limone 7,80, pomaranče 6,20, banane 7,60, cvetača 6, čebula 3, česen 8 din kg in jajca 0,60 din kos. morajo najkasneje do septembra 1972 pripraviti načrt za celoletno malo šolo po vsej občini, aktivi in komunisti ZK v šolah pa so dolžni hitreje uresničevati program občinskega komiteja ZK iz leta 1971. Aktiv direktorjev komunistov, komisija za družbeno-ekonomske odnose in občinski komite bodo še ta mesec pregledali uresničevanje partijskih nalog v go^odarstvu in sprejeli nove dolžnosti za potešeno go^odarsko rast v občini. Do 10. aprfla bo komite izpopolnil program družbenopolitičnega izobraževanja ter ga predložil vsem aktivom in organizacijam ZK. Komisija za organizacijska vprašanja pa bo predelka in dopolnila načrt za obnavljanje Zveze komunistov. Na eni izmed prihodnjih sej bo konferenca sprejela na dnevni red gradivo o krajevni samoupravi, o uveljavljanju krajevnih skupnosti. Nalog je toliko, da si komunisti v občini ne bodo mogli privoščiti prav nič oddiha. MEDVEDKI IN Čebelice v soboto, 8. aprila, bo občinski mnogoboj tabornikov na stadionu v Brežicah. Taborniški odred Matije Gubca prireja 16. aprila tudi področni mnogoboj za Dolenjsko, prav tako na brežiškem stadionu. Uprava odreda je te dni poslala v Ljubljano predloge za republiška priznanja; za zlato in srebrno značko ter pismene pohvale. Vsa ta priznanja bodo za prejemnike spodbuda za nadaljnje delo v organizaciji. PO POTEH KOZJANCEV Borci NOV, taborniki, planinci, člani Ljudske tehnike in vojaki iz brežiške občine se bodo prve dni julija udeležili pohoda po poteh Kozjanskega odreda, ki ga pripravljata Zveza mladine in komisija za splošni ljudski odpor. Krenili bodo iz Brežic proti Sromljam in od tam na Silovec, čez Drenovec v Podsredo do gradu in v Gorjane do Kuneje-vega hrama. Tam bodo prenočili in priredili miting. Naslednje jutro bodo nadaljevali pot čez Veternik na Bohor do centralnega zbirališča vseh šestih občin na Planini, kjer se bodo bataljoni združili v Kozjanski odred. Iz Brežic bo šlo na pot okoli 120 udeležencev. Razporedili jih bodo v četo bratov Milavcev, v četo bratov Geijevičev in Srečkovo četo. Četrtega julija bo Kozjanski odred odšel na osrednjo slovensko proslavo v okolišu Ljubljane. gasilci veterani Pred nedavnim je občinska gasilska zveza priredila v Velikem Obrežu srečanje gasilcev veteranov. Prisrčnega slavja se je udeležilo 49 gasilcev, ki imajo za seboj 45 do 68 let dela v gasilski organizaciji. Udeležence so pozdravili pionirji. Na prireditvi so veteranom podelili odlikovanja. Sprejem na letališču v brežiški občini so se letos ogreli za predlog, da bi na letališču v Cerkljah priredili za dan mladosti sprejem za pionirje vseh osnovnih šol. Ta sprejem napovedujejo za 20. maj in bo vključen v svečanost ob tridesetletnici jugoslovanskega letalstva. Predstavnike pionirskih odredov bosta nato sprejela komandant garnizije in predsednik občinske skupščine. Most pred rokom Sava je premagana, njena bregova je spojil pri Budiču v Brežicah železobetonski orjak, ki bo povezoval Štajersko z avtomobilsko cesto. ,,Rok za dograditev mostu čez Savo v Brežicali se bo iztekel 1. junija, vendar ga name; ravajo dokončati do dneva mladost i.“ obeta delovodja Jože Štuhec, doma iz Onnoža. „Potem .se bomo graditelji poslovili od Brežic. Radi smo bili tukaj, vendar nas že čakajo drugi ob-iekti, drugi mostovi." ‘ FLUOROCRAFIRANJE Pravočasen boj raku in TBC Tuberkuloza in pljučni rak sodita med dve poglavitni obolenji, ki ju lahko pravoča.sno odkrije fluorografiranje prebivals’tva. Razen tega marsikdo zve za druga obolenja pljuč, srca, velikih žil ipd. Vsi ti razlogi so letos pripeljal skupščino, da je sprejela odlok o obveznem fluorografi-ranju za krško občino. Akcija je napovedana za čas od 22. junija do 6. julija. Zdravstveni delavci vedo iz dosedanjih izkušenj, da povzroča prepozno odkrivanje tuberkuloznih obolenj zlasti med kmečkim prebivalstvom veliko smrtnih primerov, medtem ko med instustrijskim prebivalstvom to povečuje število invalidov. Obolenj za pljučnim rakom je pri nas prav tako iz leta v leto več. Pravočasno odkritje je odvisno predvsem od rentgenolo-škega pregleda. Na take preglede pa običajno najmanj zahajajo ljudje s podeželja. Prav zato je razveseljivo, da množična fluo-rografija ali slikanje pljuč marsikaterega bolnika, ki se svoje bolezni še ne zaveda, pravočasno opozori na takojšnje zdravljenje. Fluorografiranje je namenjeno vsemu prebivalstvu od 24. leta dalje. Povabilu so se po določilih občinskega odloka dolžni odzvati vsi občani, razen mladine, pri kateri ni toliko nevarnosti za obolenja pljuč in srca. Akcijo bo financiral Zavod za socialno zavarovanje Novo mesto. Za vse tiste občane, ki zdravstveno niso zavarovani, pa bo plačala stroške slikanja pljuč občinska skupščina Krško. Odborniki so prepričani, da se bo udeležilo fluorografiranja vse prebivalstvo v svoje dobro in da bo akcija imela enak uspeh kot prejšnja leta. Za dejanja gre Na torkovo posvetovanje v Krškem je medobčinski svet ZK Posavje povabil sekretarja sekretariata CK ZKS inž. Andreja Marinca in člana sekretariata Franca Šetinca. Poročila za' razpravo o političnih razmerah v Posavju so pripravili sekretarji občinskih konferenc ZK, predsednik občinskih skupščin in predsedniki družbenopolitičnih organizacij. V ocenah so bile vsebovane ugotovitve o uresničevanju sklepov ZKS v samoupravljanju, pri odpravljanju socialnega razlikovanja, v kmetijstvu, kulturi, vzgoji in izobraževanju. MALO PRIPOMB K ZAZIDALNEMU NACRTU Občinska skupščina Krško je naročila za svoje območje pet zazidalnih načrtov, ki jih je svet za urbanizem že razgrnil. Načrt so urbanisti napravili za Spodnji ^č, za območje ob Zdolski cesti, za Narpol, Dovško, za ureditev dovozne ceste do Gatnika in za ureditev dovozne ceste pri Marinču. Občani so dali le šest pripomb večinoma za dovozne poti. KDAJ SKUPEN SKLAD? Na sobotnem zboru kluba Posavskih študentov so ponovno oživili misel na ustanovitev občinskega sklada za štipendiranje nadarjenih otrok. Trenutno je skupen sklad samo pri izobraževalni skupnosti, vendar ta štipendira prosilce za svoje potrebe, ne pa tudi za gospodarstvo. OCENA LE PRIBLIŽNA Poslanci, ki so se pred nedavnim zbrali v Krškem, so poudarili, da so sodbe o njihovi delavnosti oziroma nedelavnosti preveč površne. Večina ocenjuje samo razpravljanje na sejah posameznih zborov, vendar pri tem pozablja, da opravijo poslanci največje delo na sejah odborov, kjer oblikujejo predloge za skupščino. Da ljudje tega dela ne poznajo, je razuinljivo, ker o njem zelo malo berejo. Časniki in televizija prinašajo le poročila z zasedanj zborov, tam pa se razprave in ustvarjalno delo v odborih nc ponove. NI STIKOV S PODJETJI Posavje potrebuje veliko strokovnjakov, več kot razvita območja, zato je v naslednjih letih^ričakovati povečano število štipendistov. Tisti, ki jih delovno organizacije že štipendirajo, pa menijo, da je štipendija premajhna vez in da bi morala podjetja privabiti študente še na druge načine. Nič zniževanja! Obrtniki in gostinci so te dni dobili v roke kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih v zasebnem sektorju. V njej so določeni minimalni osebni dohodki zaposlenih, vendar to ne pomeni, da bi se zdaj kdo izmed njih odločil za izplačevanje nižjih prejemkov. Ce je delavec že do sedaj zaslužil več, kot-znaša najnižja meja, bo moral to vsoto pn.-je-mati še naprej. Seveda pa tudi zgornja meja praviloma ne sme bistveno presegati osebnih prejemkov v družbenem sektorju. i It t I A r i j' ' ' ' r. Aprila bodo na Senovem prekvalificirali še zadnje rudarje, ki si bodo poslej služili kruh z izdelovanjem gradbenih žeijavov v obratu Metalne. Nova tovarna bo začela obratovati čez dober mesec. V njej že montirajo stroje. FIRMA TOPPS NE BO KONKURIRALA Imperial:,Vzhod je naš' Tretjino izdelkov prodajo kupcem onstran meja Nista še pretekli dve leti, odkar je Imperial dobil v Stari vasi nove prostore za obrat žvečibiega gumija. Zgradba je postala pretesna, in če bi bila še enkrat večja, bi bil njen obseg še vedno premajhen. Imperial dela v sklopu živilske enote kombinata žito iz Ljubljane, ki je združil vso kpnditorsko industrijo v Sloveniji. Sumi izdeluje bonbone, Gorenjka čokolado, Imperial pa žvečUni gumi. Čeprav je imela ta industrija v Sloveniji najdaljšo tradicijo, zaradi zastarele opreme ni mogla več konkurirati na tržišču. Dobra stran priključitve Imperiala Žitu je prav gotovo ^ecializacija. Z žvečilno gumo je Imperial osvojil vse jugoslovansko tržišče in zdaj se uspešno uveljavlja v zahodno-evropiskih deželah - v Avstriji. Zvezni republiki Nemčiji, Belgiji, Švici in Holandiji. V obratu izboljšujejo kakovost izdelkov in raziskujejo še nova tržišča na Zahodu. Nekaj izdelkov izvaža podjetje tudi na Madžarsko in Češkoslovaško. Po licenci firme TOPOPS iz New Yorka je Imperial januarja letos začel na novo izdelovati posebno kvalitetno žvečilno gumo, Ki jo na svetu priznavajo za najboljšo. Američani Če bo primanjklja] Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto ni pripravljena sama kriti stroškov, če davčne uprave ne bodo izterjale 85 odstotkov odmerjenega zdravstvenega prispevka za kmetijske zavarovance. Za morebitni primanjkljaj bo prevzela jamstvo občinska skupščina Krško, z njo vred pa so enak sklep sprejele tudi druge občine. Skupščine bodo nosile tudi stroške za socialno ogrožene kmete. Mednje so uvrščeni vsi, ki ne dosegajo dva tisoč din katastrskega dohodka. jo prodajajo v 79 dežel. V pogodbi z omenjeno firmo je razdeljeno tudi tržišče in Imperii ima proste roke za prodajo izdelka doma in v vzhodne dežele. Tudi na Zahod lahko posega, medtem ko se oni ne smejo pojavljati na Vzhodu. Letos se bo Imperial še bolje opremil s stroji. Kolektiv teži po čimprejšnji avtomatizaciji proizvodnje, nakar pridejo na vrsto načrti za postavitev novih zmogljivosti. J. TEPPEV Fanika Mirt iz ArmeScega poprime za vsako delo. Tudi ti^-toija sse ne ustraši. Z možem gradita nov dom, pa je sklenila zaslužiti nekaj denaija tudi na tujem. (Foto: J. Peppey) KRŠKE NOVICE PODPREDSEDNIK REPUBLIŠKE SKUPŠČINE dr. Jože Brilej se je v petek mudil na obisku v krški občini. Najprej se je v tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj pogovarjal o poteku prve faze in načrtih za drugo fazo rekonstrukcije tega največjega posavskega ptnijetja, nato pa si je ogledal tudi lesni pro-•stor in gradbišče nove proizvodne dvorane. V spremstvu predsednika občinske skupščine Jožka Radeja je dr. Brilej odšel nato na Senovo, kjer si je ogledal piMek gradnje tovarne gradbenih žerjavov, obrat mariborske Metalne, in .sc pogovarjal o možnostih za nadaljnjo prekvalifikacijo zaposlenih v premogovniku, ki se mu izteka življenjska doba. V rOREK ZVEČER SO V I A-MUTOVEM LIKOVNEM salonu v Kostanjevici svečano odprli študijsko razstavo v počastitev 400-letnice Albrechta Duereria. Razstavo le odprl generalni konzul Nemške demokratične repubhke Horst Schadovv, po slovesnosti pa je bil .še koncert, ki ga je izvedel ljubljanski ansambel ,,Consortium mu-sicum". Pomembna razstava sodi v okvir sedeiiiiiajstega „Dolenjskega kulturnega festivala" . . . IZVRŠNI ODBOR OBCINSKE KONFERENCE zveze mladine je pred tednom dni razpravljal o letošnjem praznovanju ,,Meseca mla-dosti“ in y udeležbi na „Pohodu po poteh osvoboditve". Ob mesecu mlado.sti bo občinska konferenca zveze mladine znova organizirala tradicionalna športna tekmovanja med mladinskimi aktivi, poleg tega pa organizirala sprejem zvezne ,.Titove štafete", katere trasji poteka letos tudi v Posavcu. Pohoda po poteh osvoboditve oziroma po poteh Kozjanskega bataljona se bo udeležilo okrog 60 mladih iz vse občine , . . OBČINSKI ODBOR RK JE SKUPAJ S Filatelističnim društvom pripravil razstavo fotografij in znamk, ki govore o delu Rdečega križa. Razstava je potujoča in bo do „Tedna RK“ obšla vse osnovne šole v občini . . V SOBOrO POPOLDNE SO V „GALERIJI SAMORASTNIKOV na brestaniškem gradu odprli letošnjo prvo likovno prueditev. Krški • likovni klub je tokrat povabil k razstavljanju mLule ustvarjalce iz laške pivovarne. BREŽIŠKE VESTI 4’lK mm. NOVA SEVNICA: kaj bo mestu in občini prineslo prihodnjih petnajst let? KAJ PRINAŠAJO DOLGOROČNE NAPOVEDI ZA POSAVSKE OBČINE Posavja pravcati tigrski skok Nujno bo drugačno, tesnejše medobčinsko sodelovanje - Pritegniti kapi* tal, da se bo Posavje razvijalo hitreje, kot bo republiško poprečje - Razvojno žarišče bo »mesto trojček«: Sevnica, Krško, Brežice KAJ BO LETOS NOVEGA V TREBANJSKI OBČINI Končno z vsem vetrom v jadra Iz bogatega spfsk^ ^ ki napovedujejo pospešen razvoj ~ Za leids je.predviden za 30 odst. večji družbeni proizvod Zdaj lahko rečemo: začelo se je. Vsestrandca prizadevanja, da bi se v trebanjski občini začel razvojni zalet, tak „z vsem vetrom v jadra“, že rojevajo obilnejše sadove. Podatki o lanskih rezultatih dela to dokazujejo, prav tako pa tudi napovedi za letos, ki obetajo zares bogato letino. Posavju, sevniški, krški in brežiški dolini se obeta - da rečemo po starem - svetla prihodnost. Zamisel o dolgoročnem razvoju tega območja Slovenije, ki obsega obdobje do 1985. leta, prinaša tako spodbudne napovedi, da bi jim komajda verjeli, če ne bi vedeli, na kakšnih osnovah temeljijo. Že takoj v uvodu naj zapišemo, da vključujejo in predvidevajo Olimpijski ogenj ali kaj? Na sevniškem mestnem smetišču gori na očeh vseh „večni“ ogenj menda že, odkar je bila izvoljena sedanja občinska skupščina. Tej se Mjub večkratnim pozivom še ni posrečilo preseliti zanemarjenega smetišča v kak bolj odmaknjen in primeren kraj. S Sevničani lahko samo ugibamo: ali gori ogenj v 'čast skupščinski neučinkovitosti ali pa je za bregom preizkušnja olimpijskega ognja. Vrag ga vedi! Sevnica ima dobro rokometno moštvo in morda kani kandidirati za organizacijo olimpiade? Razpored zborov volivcev Zbori volivcev v Boštanju, Tržišču, Studencu, Šentjanžu, Loki in Zabukovju bodo v nedeljo ob 7.30 v prostorih osnovnih šol oz. v prosvetnih domovih. Istega dne bodo zbori volivcev še na Blanci ob 15.30 in na Bučki ob 8. uri. V Sevnici bo zbor volivcev 11. aprila ob 18. uri v gasilskem domu, v Krmelj lju 10. aprila ob 19. uri v prosvetnem domu, na Studencu pa 16. aprila ob 7.30. SEVNIŠKI ODLOČENO O POKOPALIŠČU. Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve je prejšnji teden dokončno sprejel odločitev, po kateri scvniškega pokopališču zaradi prevelikih stroškov ne bodo selili na desni breg Save, temveč bodo povečali dosedanje pokopališče. Izdelan je klejni načrt, ki predvideva delo v dveh etapah, prva bo zadoščala za 20 let, druga pa za nadaljnjih 30. Na pokopališču bodo gradili tudi nujno potrebno mrliško vežico s tremi ležišči. Delo sc bo začelo v drugi polovici leta, denar je zagotov^en z družbenim dogovorom. NOVI Člani ZK. v Konfekciji „Lisca" so sprejeli mlade člane Zveze komunistov še pet zaposlenih, povečini mladili ljudi. Za sprejem novih članov se pripravljajo tudi v konfekciji „Jutranjka”, kjer so ob dogodkih, ki jjih je povzročil nesprejemljiv predlog za povračilo minulega dela, izključili tri člane. Na neprimerno več medobčinskega sodelovanja, kot smo ga bili vajeni doslej, ko so se v občinah pogosto obnašali, kot da svet seže samo do občinske meje. V prihodnjih petnajstih letih se bo Posavje enotneje razvijalo. Središče bo mesto - trojček, kot je nov izraz za vsa tri občinska središča skupaj. Ta trojček bo imel vlogo večjega mestnega središča, ki ga samega zase v Posavju ne bi bilo. Število prebivalcev se bo v teh letih od sedamih 70.000 povečalo na 81.000, bisfveno pa se bo spremenila tudi poklicna sestava prebivalstva, saj se bo čez 15 let s kmetijstvom ukvjijalo le še 20 odstotkov ljudi, ustrezno pa se bo povečala zaposlenost v drugih dejavnostih. Dolgoročni načrt predvideva, da bo Posavje v tem času dobilo 6300 novih delovnih mest, na katerih bo lahko delalo 8200 ljudi. Pri tem atomska elektrarna ni všteta. Izmed več različic, po katerih je mogoče napovedati rast družbenega proiz- Zbori volivcev V prihodnjem tednu bodo zbori volivcev obravnavali predlog proračuna občinske skupščine Sevnica za letos, združitev skladov delavskega in kmečkega zavarovanja ter pokojninsko zavarovanje kmetov. Po združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja v novomeški skupnosti socialnega zavarovanja so zlasti kmetje postavljali vprašanja, kako bo s tem v celjski skupnosti, zato bodo obširnejša pojasnila na zborih volivcev prav gotovo pritegnila večjo udeležbo. Premalo obrtnikov Kot ugotavlja sevniško Komunalno stanovanjsko podjetje v poročilu zborom stanovalcev, raznih obrtniških del v stanovanjih ni bilo mogoče opraviti, čeprav so imeli sklenjene pogodbe z izvajalci, ker jih obrtniki enostavno niso zmogli. Mizarjev sploh ni mogoče dobiti, kljub dobremu plačilu. PABERKI novo nameravajo včlaniti 5 zaposlenih. KDO BO VODIL ZVEZO. Predsednik občinske gasilske zveze bo še dadalje Jože Smodej, podpredsednik pa Vlado Senčar, direktor „Me-talne“ iz Krmelja. Tako so odločili na volitvah na nedavnem občnem zboru. Tajnik organizacije je Franjo Šunta, blagajnik Danijel Zelnikar, gospodar Leopold Teraž, člana pa Stanko Repše in Slavko Hočevar. Poveljnik operative je Anton Simončič. Na občnem zboru so izvolili tudi zastopstvo za gasilski kongres, ki bo jumja v Murski Soboti. Del(^ati so: Tone Koren, Danijel Zelnikar in Martin Žnidaršič. POROKE. V soboto so se na sevniškem matičnem uradu poročili trije pari; Valentin Hribar iz Srednika in Anica Umek iz Podboršta, Franc Repše iz Šentjanža in Zdenka Dušič iz Zudovinka pri Leskovcu ter Marjan Blatnik iz Gor. Radulj in Terezija Judež iz Gaberja. voda in druge kazalce, so načrtovalci izbrali tako imenovano „plansko varianto", ki upošteva razvoj Ppsavja v zadnjih dveh letih. Po teh predvidevanjih se bo družbeni proizvod povečeval za 7,2 odst. na leto (v vsej SRS za 6,6), ddež Posavja pa se bo od sedanjili ^,4 odst. celotnega družbenega proizvoda Slovenije povečal na 3. odstotke. Stopnja rasti investicij (spodbujali bodo predvsem delovno intenzivne naložbe), se bo v go^odarstvu povečala za 10,7 odst., doslej pa je znašala precej manj. Število zaposlenih v govedarstvu se bo večalo za 2,1 odst. na leto (doslej 1,44 odst.), zelo pa bo treba povečati delovno storilnost, ki je zdaj 60 odst. pod republiškim poprečjem. Studije, ki jili je s sodelavci naredil brežiški „Region", predvidevajo, da bo leta 1985 družbeni proizvod na zaposlenega v Posavju dosegel 87 odst. republiškega poprečja, kar pomeni izredno velik napredek, saj znaša zdaj le 39. odst. Za vse to bo potrebno tudi 4500 milijonov dinarjev skupnili investicij, kar znaša 300 milijonov na leto in je po mnenju poznavalcev uresničljivo pod pogojem, da bo posavsko gospodarstvo znalo pritegniti tudi denar od drugod, saj samo tako velikega skoka ne bo zmoglo. M. LEGAN GLAS GASILCEV Še bo »vojna« Če bodo železničarji tako nadaljevali Hlapon požiga dalje, dokler bo to počel, ne bo miru med gasilci in železničarji. Tako so napovedali na občnem zboru občinske gasilske zveze v Sevnici prejšnjo nedeljo. Vse opominjanje je doslej ostalo brez uspeha. Lani je bflo v občini 16 požarov, od tega kar 12 gozdnih. Večino teh je zanetila iskra iz nezavarovane lokomotive, ki prevaža tovore na progi Trebnje-Sevnica. Skupna škoda zaradi ognja je znašala 289.830 dinarjev, bila pa bi še neprimerno večja, če sc vojščaki sv. Florjana ne bi tako požrtvovalno in pogumno vsakič spoprijeli z njim. Ker se vžigi nadaljujejo tudi letos (samo na območju gasilskega društva Tržišče jili je bilo že šest), gasilci še nadalje nemočno dvigujejo svoj glas, kot da ni moči, ki bi mogla prisiliti železnico, naj z lokomotivami naredi tako, kot zahtevajo predpisi. Upravni organi v Sevnici pripravljajo zdaj nadvse resno opozorilo, ki ga bodo poslali novomeški sekciji za vleko in v katerem bodo uradno zahtevali, naj namestijo nalokomitev iskrolov-ce. Kakšen bo učinek, je preura-' njeno reči, po dosedanjih Skušnjah sodeč, pa vse skupaj verjetno ne bo kaj dosti zalego. Ko zdaj v sušnih spomladanskih dneh beremo, kakšno škodo delajo požari na Krasu, kjer je med povzročitelji pogosto tudi iskra lokomotive, se lahko le vprašamo, kako je mogoče, da se železnica lahko stalno izgovarja ter dela po starem, ob tem pa se škoda in nevarnost veča iz leta v leto. Zdaj menda pristojni pripravljajo nov odlok, ki ga bo železnica morala izvajati. Ce nič drugega ne, železničarska podjetja bi bilo treba prisiliti, da bi imela po vseh nevarnih območ-jh protipožarne ekipe, ki bi se borile z ognjem. Potem tudi pozivov za iskrolovce najbrže ne bo več treba. M. L. Letos se bo v trebanjski občini število zaposlenih povečalo za 5 do 7 odstotkov. Po zaslugi dosedanjih in novih proizvodnih zmogljivosti se bo proizvodnja toliko povečala, da napove- TREBELNO: NIČ Z AMBULANTO Na odborniško vprašanje Dominika Gimplja, če je mogoče podobno kot v Selih-Sumberku tudi na Trebelnem odpreti pomožno zdravstveno ambulanto, odgovarja zdravstveni dom Novo mesto, da tega ni mogoče narediti. Manjka zdravnikov, pa tudi sicer iz strokovnih in ekonomskih razlogov ni mogoče ustreči želji prebivalcev Trebelnega, se glasi odgovor. Rešitev so boljše prometno zveze tega dela trebanjske občine, tako da bodo ljudje lažje in hitreje prišli do zdravnika. AVGUSTA SREČANJE MLADIH DOPISNIKOV V It^ošnjem avgustu bo v trebanjski občini vseslovensko srečanje mladih dopisnikov, članov novinarskih krožkov ter mladinskili mentorjev. Prireditve bodo v Trebnjem, Šentrupertu, Mokronogu in na Mimi. Da bi Društvo prijateljev mladine lahko tako srečanje organiziralo, mu je občinska skupščina dodelila namensko denarno pomoč. CIGANI IN Ml Spoznanje Drugačen duh razprave, sklepi skupščine bodo sprejeti prihodnjič Delo osvobaja? Ne, preveč temnih spominov je vezanih na ta stavek, ki so ga nacistični krvniki razpeli nad vhodna vrata Dachaua, da bi ga smeli uporabljati zdaj, ko je beseda o prevzgoji Ciganov, ker iz dna duše zavračamo nečloveške metode in ker upamo, da bomo dosegli prevzgojo na človeka vreden način. Zato recimo raje: delo dela človeka, zakaj eno je gotovo, da samo delo in izobrazba lahko prineseta Ciganom običajen, za nas normalen način življenja. Druge poti ni. Ce skozi to dejstvo ocenjujemo, kako se v trebanjski občini uresničuje lanskega junija sprejet „program reševanja ciganske problematike*', kot se sam imenuje, vidimo, da se je sicer premaknilo, da pa smo še vedno pri začetku. Dosedanji uspeh je skromen, če ga primerjamo z željami, toda spodbuden, če vemo •za težave in okvire, ki so ga spremljale. Da hodi v šolo 13 ciganskih otrok, je napredek. S tem je treba nadaljevati, vključiti vse otroke, ki so po zakonu dolžni obiskovati šolo. Nadaljnji nujni korak je ureditev posebnega oddelka in celodnevno varstvo. Manj razveseljivo je počasno zaposlovanje za delo sposobnih iga-nov. Pet si jih doslej z redno zapo-slit\'ijo služi boljši kruh, to pa je komaj ena šestina. Več podjetij je obljubilo, da bo zaposlilo Cigane, zdaj pa jih zavračajo. Ni jih treba naštevati niti dajati „na pranger", še vedno je'upanje, da bodo ljudje vendarle spoznali, da je treba za prevzgojo Ciganov tudi kaj žrtvovati in da Cigani niso samo stvar kmetov v okolici Račjega sela ali občine. Le ob tako ponuđeni pomoči je mogoče od Ciganov pričakovati sodelovanje, pa tudi zahtevati dosledno spoštovanje našega reda in zakonitosti. Sama prisila doslej ni dala še nikakršnega uspeha, strpno, vztrajno in načrtno reševanje, za katero se je odločila ObS Trebnje, pa obeta, da se skupščini nekoč ne bo treba več posebej ubadati z usodo tega rodu. M. LEGAN Rozalija Zakrajšek 26. marca smo se poslovili od sestre Klavdine - Rozalije Zakrajšek, ki je bila članica mirenske podružnice upokojencev od njene ustanovitve. Pred upokojitvijo je bila bolniška sestra in si je v dolgoletni službi pridobila veUko znanja v zdravstveni stroki. Dokler ni bilo zdravstvene postaje na Mimi, se je k njej zatekalo veliko ljudi od blizu in daleč. Ob vsakem času jim je nudila pomoč z zdravili in nasveti ter je odklanjala plačilo za te usluge. Hvaležnost so ji izkazali občani na njeni zadnji poti, ko so jo pospremili s solzami v očeh. Poslednjo čast ji je izkazal tudi društveni prapor. dujejo kar za 30 odstotkov večji družbeni proizvod. Na spisku gospodarskih in negospodarskih naložb je cela vrsta novosti, ki utemeljujejo ta zamah. Predvideno je, da bo dokončana gradnja tovarne za predelavo krompirja na Mimi, zatem je v načrtu graditev novih proi^odnih prostorov podjetja „Inkot“ v Trebnjem, dokončanje obnove podjetij „Dana“ in ,,TreIes“, razširitev „Put-nika“ v Trebnjem, gradnja cestne baze v Starem trgu, u^oso-bitev žage na Veliki Loki, v Trebnjem pripravljajo graditev tovarne, ki bo izdelovala embalažo iz vodo odporne lepenke, v Mokrongu kaže, da bo vrhniška Usnjarna gradila obrat usnjene konfekcije in galanterije, v načrtu je več novih in obnovljenih trg9vin. Če k temu prištejemo še druge investicije, kot so: dograditev vrtca v Trebnjem, šole na Trebelnem, začetek obnove šok v Velikem Gabru, asfaltiranje-cest Trebnje—Štefan, Slovenska vas—Puščava, graditev več vodovodov, avtobusne postaje v Trebnjem ter še več dru-gili del, dobimo zares obsežen spisek letos predvidenih naložb, ki bodo pomenile velik napredek občine. Te razveseljive napovedi pa žal kalijo negotove usode nekaterih obratov. Še vedno je velik vprašaj nad obratom ,Jskre“ v Mokronogu, ne ve se še, kakšen bo razvoj obrata „Modnih obla- DRUGlC JE Slo. Ker z4. marca ni bilo zadostne udeležbe, so morali zbor volivcev prejšnji teden ponoviti. Obravnavali so proračun, načrt dela za leto 1972 in obračun samoprispevka za šolstvo. Udeleženci zbora so govorih o zdravstvu, novi tigovini KZ, gradnji stanovanjskih hiš, o kanalizaciji in čistilnih napravah, ki jih bodo zgradili za tovarno krompirja in naselje Mirna. SPET ZACELI. Pomlad je obudila iz spanja tudi delo mladinskega aktiva na Mirni. Mladinci so čistili in preuredili klub, tako da bodo imeli prijetnejše prostore. ODLOV RIB. Mirenski ribiči so začeli odlavljati mladice postrvi v gojitvenih potokih, v izpraznjene vode pa bodo vložili zarod potočnih postrvL Z odlovljenimi mladicami bodo obogateli matično vodo Mirna. Na zadnjem sestanku so predlagali, da bi prihodnje leto dotočili poseben rezervat, namenjen samo salmonidom, žlahtnim ribam. Dogovorili so se tudi o čuvajski službi na drstiščih podusti, kjer bo ta mesec še mrgolelo teh rib. Sklenili so, da bodo letos lahko dobili ribice mladinske karte vsi nad deset Čil” v Trebnjem, kako bo z večanjem Tovarne gospodinjske opreme na Mirni, kar vse so za občino zelo pomembni obrati. M. L. ZBOR OBČANOV Vsaj načrti K starim težavam Velikega Gabra še nove Te dni je bil za območje krajevne skupnosti Veliki Gaber zbor volivcev, na katerem so govorili o razvojnem programu trebanjske občine, o zaključnem računu ter o zbiranju in razdelitvi samoprispevka za šolstvo. Razprava je izoblikovala nekatera pereča vprašanja, ki se ponavljajo že vrsto let: urbanistični red, cestno omrežje, dograditev in preureditev šole, trgovine in pošte. Medtem ko se za nekatere zadeve, ki so navedene tudi v programu občine, že prižiga zelena luč in kaže, da bodo rešene v naslednjih dveh letih, so se na zboru občanov pojavila nova vprašanja. Nova problema, ki pravzaprav nista čisto nova, sta cesta Male Dole-(jombišče (dolga 5 kilometrov, ki jo je nujno treba urediti, saj je edina vez za odvoz mleka, kmetijskih pridelkov in prevoz šolarjev) ter pošta v Velikem Gabru. Zanimivo je, da se pošta nahaja v zelo slabem prostoru že vrsto let, vendar vse do leta 1971 ni bilo glede tega pripomb prebivalcev. Težave so nastale, ko je odšel pismonoša in ko je bilo konec dostave na dom. Tako je že skoraj leto dni in kljub posredovanjem se razmere niso izboljšale. Poštno podjetje se izgovarja, da ne dobi pismonoše. Ob zaključku zbora so udeleženci ugotovili, daje storjen napredek že s tem, daje območje Velikega Gabra s svojimi zahtevami vendarle prodrlo tudi v razvojni program občine. PETER PODOBNIK let stari pioniiji in mladinci, seveda, če bodo to želeh. NAGAJIVOST ALI KAJ? Na cesti Mirna -Gabrovka je pri Mjgolici na mostu prek potoka nekdo podrl del ograje. Le-ta leži sedaj v potoku in se zanj skrbnik ceste. Komunalno obrtno podjetje Trebnje, očitno prav nič ne zmeni. PODALJŠEVANJE VELJAVNOSTI KNJIŽIC. 11. aprila bo na krajevnem uradu od 7. do 10. ure komunalni zavod za socialno zavarovanje podaljševal veljavnost zdravstvenih knjižic kmetov. Letos ne bodo pošiljali vabil vsakemu posamezniku, nadomešča jih objava v Dolenjskem listu in Kmečkem glasu. * BOLJE OBOROŽENI. Pred kratkim so imeli rezervni oficirji in podoficirji strokovno predavanje iz to-po^afije in čitanja kart. Pododbor želi svoje člane kar najbolje pripraviti na patrulni orientacijski pohod .kije tud i letos v programu. EKSPRES KAVA. Gostišče „Dana“ se je spet moderniziralo. Te dni so vgradih napravo za ekspresno kuhanje kave. Prva pokušnja je bila 30. marca. Oprema je uvožena iz Italije-. TREBANJSKE NOVICE CIGANSKI OTROK (Foto: Sandi Mikulan) DROBNE Z MIRNE NA OBISKU PRI UUBUANSKIH »VREMENARJIH« — KO NAPOVEDUJEJO VREME ZA VAS, DRAGI BRALCI, NE POGLEDAJO NAJPREJ V NEBO — VREMENSKA NAPOVED NASTANE NA ZAPLETEN NAČIN IN PRI TEM SODELUJEJO STROKOVNJAKI IZ VSEGA SVETA—STROKOVNJAKI PRAVIJO: »DOLGOROČNIH NAPOVEDI NISMO SPOSOBNI DAJATI. TO ZAENKRAT DELAJO LE AMATERJI« HIDROMETEOROLOŠKA SLUŽBA DELUJE V SKLOPU ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV IN V NJEJ SODELUJEJO VSE DRŽAVE SVETA - HIDROMETEOROLOŠKE POSTAJE SO NA ZEMLJI, V ZRAKU IN NA OCEANIH. IZ NJIHOVIH ŠIFRIRANIH PODATKOV NASTAJAJO VREMENSKE NAPOVEDI Vsak torek telefoniram na Hidrometeorološki zavod Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani, na Celjski cesti št. 1, da bi dobil za vas dragi bralci, vremensko napoved. Iz slušalke povedo: „Srednja Evropa je v območju nizkega zračnega pritiska. Hladne frontalne motnje so zajele naše kraje ...“ in tako naprej. Kako pravzaprav pride do napovedi, meje zanimalo in sem se napotil k ljubljanskim „vremenarjem". Ljubljana je bila tistega dne zavita v meglo in pokrita z ivjem, da sem komaj našel poslopje Hidro-meteorolo^ega zavoda, ki je skrito med drevjem, kot kakšna vila in le raznovrstne antene pričajo, da je v tej hiši nekaj posebnega. kih šest ali dvanajst ur spuščajo v zrak radio sonde (balone), ki vsebujejo naprave za merjenje pritiska, temperature in vlage. Sonda ima radijski oddajnik, ki sporoča podatke sprejemniku na zemlji. Del postaje na zemlji ima tudi radar, ki spremlja gibanje radio sonde in s tem določajo smer in hitrost vetra. Sonde spuščajo tudi do dvanajst tisoč metrov visoko. Običajno pa vsaj nad petnajst tisoč. METEOROLOŠKI SATELITI IN LADJE Vremenske podatke zbirajo tudi s pomočjo meteoroloških satelitov, ki stalno krožijo okoli zemlje. Strokovnjakom pošiljajo slike oblačnih sistemov. Te vsemirske opazovabice mensko sliko za željeno območje sveta, države ali pa na primer samo naše republike. Na osnovi zračnih tokov, razporeditve zračnih mas in meteoroloških pojavov prognostik sklepa, kakšno naj bi bilo vreme naslednji dan. Na podlagi tega sestavi vremensko napoved. Takšne prognoze sestavljajo danes večinoma za čas do 36 ur. Zadnja leta postaja hidrometeorološka služba bolje opremljena in pripravljajo napovedi za daljša obdobja. Običajno pa le za tri do štiri dni naprej. Prognoze za daljše obdobje so danes možne tudi zaradi tega, ker vedno bolj uporabljajo številčno prognozo. Do te pridejo s pomočjo velikih elektronskih računalnikov, ki na daljavo rišejo tudi prognostične karte. Te naprave delujejo po principu telefota, imenujejo pa se faksimile aparati. Takšne vremenske karte sprejema že tudi ljubljanski center. Sobesedniku ing. Janku Pristovu se je zelo mudilo na pomemben posvet na neki republiški organ v središče Ljubljane. Nekajkrat se je že skoraj dvignil s sedeža, pa se je spet umiril in pripovedoval dalje, ker je uvidel, da ne maram oditi brez polne beležnice. Uvideni meteorolog mi je povedal, da je svetovna meteorološka organizacija edina na zemeljski obli, v katero so vključene vse dežele sveta. Deluje kot strokovna služba Organizacije združenih narodov. V njej je sodelovala tudi Kitajska, predno je bila sprejeta v OZN. KAKSNO bo VREME V PRIHODNJEM LETU? Se nadalje sem‘stresal radovednost in vprašal: „Kakšno bo vreme v letu 1972? “ Resje, da se v časopi.sih najavljajo dolgoročne vremenske napovedi. Te pripravljajo večinoma razni amaterji. V verodostojnost njihovih napovedi, pa se nc želim spuščati. Tako sem bil torej ob dolgoročno vremensko napoved. Lahko bi sicer tudi jaz obiskal kakšnega „meteorologa - amaterja”, pa sem to pustil za kakšno drugo priložnost. Bil pa sem tudi ob prijaznega sobesednika. Predno je odšel, me je še na hitro popeljal po poslopju. Videl sem teleprinterski, radijski in etektronski sprejemni center ter prognostike, ki so vnašali šifrirane podatke na posebne zemljevide in risali smeri zračnili tokov, lepega in slabega vremena in še mnogo drugega. Spotoma se mi je ing. Pristov opravičeval, zaradi nereda v hiŠi. Tu in tam je bil namreč gradbeni ma-\ rial in razbiti zidovi, v katere pola-j.ajo nove kable. Prostore tovrstnih ustanov je potrebno pač vedno na novo tehnično opremljati. Tako je bil ta majhen nered tudi povsem razumljiv. NAČELNIK METEOROLOŠKE POMOCl LETALSTVU Z BRNIKA Znašel sem se še v pisarni progno-stikov. Tu sem sc srečiU z dipl. ing. meteorologije Mileno Paradiž. V pi- SE VNAPREJ BOMO POGLEDALI NA PRVO STRAN VESTNIKA Dolgoročne vremenske napovedi vam dragi bralci torej ne morem posredovati. Vsekakor bo najbolje, če tudi v bodoče berete vremenske napovedi, ki jih vsak teden objavljamo na prvi strani Mnogi izmed vas pravijo, da te napovedi držijo. To pa je tudi lepo priznanje ljubljanskim sodelavcem Hidrometeorološkega zavoda, ki sem jih za vas obiskal.' Ko sem se '.Tičil v središče Ljubljane, sem sc spomnil na pokoj'hega strica, ki je bil pravi mojster zd vremenske napovedi. Ko gaje zbodlo v križu, je vedno zastokal. „Aaaauu. .. spet bo grdo vreme .. .“ No vidite. „Vremenaije" iTiamo tako skoraj pri vsaki hiši, samo da so njihove napovedi le amaterske. j'az pa vam želim lepo vreme do konca leta. franCek Stefanec smro1 enmi n 140&00 synop 01A15 12815 82011 133L7 12400 C4208 700// 81818 91124 914/5 ul 203 81839 58606 03605 4752/ C4228 795// 91540- 01241 42428 80258 98405 4256/ 02212 7C2// 9116t 914/8- 011C5 82342 70878 84204 894// 04712 793// 91449- 011^2 81317 80268 89402 885// 52710 791// 914/7- 01025 71926 80222 89151 65642 55705 791// 91140 914/7- 01384 02102 80114 C8C55 009C0 55218 70t.// 911080 OloOl 82710 6u266 522w1 863// 5C21w 701//' 91118- C-1CU5 80818 84023 97v.'i5 8//// 6C727 710// 91438- .)1062 81024 3L717 11056 874// 57737 797// 914/7- »/1C28 81230 5t383 88052 854// 547^7 700// 914/7- 01098 81929 6C383 09155 874// 56716 700// 91457- 01055 8183C 82032 92352 8v77/ 55718 7oc//.9l438- 01262 R2544 40818 93204 893// 0^703 796// 91459- Takšne šifrirane podatke pošiljajo meteorološke postaje svojim centralam po svetu. Iz teh podatkov prognostik vrisuje v karte vremensko sliko. Ta depeša je prispela z ladje. Na mofjih so vremenske po.staje takšne ladje, ki se menjavajo štirinajstdnevno. ruxx eg/w8oo I* ----------,j000“«0 w (rr ošteni). Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (760/72). OPREMUENO SOBO, lepo, s kuhinjo oddam dvema samskima dekletoma. Naslov v upravi lista (770/72). ENOSOBNO KOMFORTNO stanovanje v Ljubljani zamenjam za enako ali večje v Novem mestu. Anton Cvelbar, Gerbičeva 8, Ljubljana. Motorna vozila PRODAM osebni avto Zastava 750, letnik 1965. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Vidoje Matovič, Nad mlini 43, Novo mesto. POCENI PRODAM „SIMCO" 1300 ali zamenjam za „Fiat 750“ ali „Citroen - spaček“. Naslov v upravi lista (775/72). PRODAM PRODAM skoraj novo avbo za slovensko narodno nošo. Cena nizka. Cilka Jagodič, Nasovče 29, Komenda pri Kamniku. PRODAM ca. 2.500 kosov italijanske modukirnc opeke 29 X 19 X 19. Janko Petrič, Mirana Jarca 16, Novo mesto. PRODAM enofazni hklrofor. Martin Luzar, Imenje 1, Šentjernej. POCENI prodam fotoaparat Agfa Optima 3 1:28-45. Naslov v upravi lista (738/72). PRODAM prevozno sadno 100-litr-sko motorno in 80-litrsko ročno škropilnico in 50-litrski hladilnik, vse v brezhibnem stanju. Hodnik, Gtobočice 11, Kostanjevica. UGODNO prodam dobro ohranjeno kombinirano omaro z mizo in radio UKW. Informacije v Vrhov-čevi 3, Novo mesto. PRODAM 9 družin A Žnidaršič čebel Franc Dular, Prečna 21, Novo mesto. PRODAM motorno kosilnico „Fi-garo“, širina 1,16 m, 4 nože, voziček, brus in nekaj rezervnih delov, vse v prav dobrem stanju. Franc Luštek, Kuzarjev Kal 4, Novo mesto. PRODAM nov enofazni elektromotor - 2 KS in dve kompletni novi gumi michelin 153-13 radiaL Martinčič, Smalčja vas, Šentjernej. POCENI prodam novo enoosno prikolico. Pavlin, Cegelnica 64, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Ogled vsak dan popoldan. Naslov v upravi lista (778/72). KROJACI, POZOR! Prodam šivalni stroj „Entl“, „PfafP*, pult in drugo. Marija Fabjan, uj)okojena šivilja, Seškova 18, Kočevje. UGODNO PRODaM ročno motorno kosilnico Roudine, dobro ohranjeno, prirnemo tudi za hribovite kraje. Žagar, Jablan 35, Mirna peč. PRODAM klubsko mizico z vgrajenim bifejem. Naslov v upravi lista (765/72). POCENI PRODAM dobro ohranjen Štedilnik Gorenje. Ana Drašler, Uršna sela. PRODAM magnetofon PHILIPS, 4-stezni, 4307, s trakovi in perzijsko preprogo kašan. Naslov v upravi lista (773/72). KUPIM KUPIM otroško posteljico. Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto. svoji ljubljeni, obiščite zlataija Otmarja Zklariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! POVRATNIK iz Nemčije kupi nedograjeno ali dograjeno hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod „Nova hiša“. PRODAM novo hišo z vrtom v bližini Novega mesta. Ugodna za zdomce. Cena 200.000 din. Naslov v upravi lista (771 /72). PRODAM družinsko hišo in posestvo v Osrečju pri Škocjanu, posamič ali skupaj. Jože Jankovič, Osrečjc 7, Šmarješke Toplice. ENOSTANOVANJSKO hišo z elektriko, vodo, z vsemi pritiklinami prodam v Semiču. Ponudbe pod šifro „Cena ugodna“. ZELO ugodno prodam večjo hišo v Brežicah. Milavčeva 31. RAZNO SPREJMEM mlajšo žensko, ki bi mi stregla. Po smrti ji zapustim vse premoženje. Naslov v upravi hsta (743/72). IZGUBIL sem denarnk:o z dokumenti. osebno in vozniško, na avtobusu, ki vozi iz Ljubljane do Novega mesta. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne proti nagradi na naslov: Anton korevec, Trbinc 13,68233 Mirna. UPOKOJENEC želi pošteno upokojenko, da bi mi gospodinjila. Dam ji v la.st stanovanje in nekaj zemlje na deželi. Ostak) po dogovoru. Ponudbe pod šifro „Resnica". POROČNI prstani! - Ce ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili Dobremu in skrbnemu možu in očku Tonetu Jermanu iz Sel 8 pri Črnomlju za 50-letnico življenja še mnogo zdravili in srečnih let in vse lepo k prazniku! Žena Ai^ela, hčerka Vida ter sinova Vinko in Jože. Ob izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZIJA VESELA s Hriba pri Loškem potoku se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in ostalim, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani, nam pomagali in tešili našo bol, občinski gasilski zvezi in gasilcem iz Ribnice, gasilskim društvom iz Sodražice, Bukovice, Zamosteca ter društvom iz Loškega potoka, ZB in DU Loški potok. Zahvaljujemo se domačemu pevskemu zboru, ki ga je spremljal od hiše žalosti do poslednjega doma, posebno pa gospodu župniku Vinku Pibru za pogrebni obred in govor v cerkvi, poveljniku obč. gas. zveze Antonu Modicu za zadnje slovo od sodelavca v pevskem zboru ter Francetu Benčini za zadnje poslovilne besede. Hvala vsem, ki sta ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in zasuli njegov grob z venci in cvetjem. Žalujoči: žena Antonija, sin Alojz z družino, hčerke Micka, Mal-ka, Ivana in Karla z družinami, hčerka Tončka, sestre Antonija, Neža, Karla in Marija ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete KLAVDINE-ROZALIJE ZAKRAJŠEK se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in pokrili njen ^ob s cvetjem. Iskrena hvala domačemu zdravniku dr. Jožetu Možganu z Mirne in zdravniku internega oddelka dr. Kapšu ter sestram novomeške bolnišnice, ki so se trudili, da bi jo ohranili pri življenju. Hvala častiti duhovščini za spremstvo ter pevcem. Žalujoči: sestra Francka in vse sorodstvo Ob nepričakovani izgubi nadvse dobrega in skrbnega očeta JANEZA PUCLJA iz Gruče 6 < pri Šentjerneju se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, družini Pungerčar za vso pomoč v teh težkih trenutkih, gospodu župniku iz Šentjerneja za obred ter vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali ob smrti drag«^a očeta. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Janez in hčerka Anica z družinama, hčerka Tončka in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta JOŽETA ŠUŠTERŠIČA s Pristave pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu iz Mokrica polja za sodelovanje pri pogrebu, Sentjemejskemu oktetu za žalostinke, gospodu župniku za obred, vsem sorodnikom in vaščanom, ki so nam kakorkoli ^»magali. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami, vnuki in pravniku ter drugo sorodstvo Ob brklki in prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta ter brata FRANCA DOBLEKARJA Hudo 1 se iskreno zahva^ujemo sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence, iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo tovarni zdravil „Krka“ iz Novega mesta, Novoteksu in Beti Mirna peč. Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako ve-Ukem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter gospodu župniku za obred. Žalujoči: žena Ana, sin 1'ranci z družino, hčerke Ani, Mari, Tončka, Fani z družinami in sestra Lojzka ter drugo sorotlstvo Marjan Cvelbar iz Malene 15, preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel 13. marca v restavraciji „Pod Gorjanci" zoper Ivana Koširja iz Kostanjevice, ker so neresnične. Preklicujem vse očitke in obdol-žitve, ki sem jih izrekel dne 22. 2. 1972 v Ledini o Antonu Sladiču, upokojencu iz Ledine št. 32, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Leopold Krajnc, Ledina 33, Sevnica. Jože Progar in Jožica Ribic, Dol. Kamence 28, prepovedujeva pašo kokoši po najinih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Alojz Slak, Golobinjek 9, Mirna peč, opozarjam vsakogar pred nakupom kakršnihkoli stvari od Franceta Slaka z Ciolobinjeka 9, ker ni upravičen prodajati. Janez Doltar, Vojinska cesta 7, ‘Črnomelj, prepovedujem vsako vožnjo in hojo po parceli na Čardaku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Slavka Uhan, Češnjice 10, Mirna peč, prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli ^ode po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno prianjala. Ana Hudoklin iz Kočevja, Travniška ulica št. 3, preklicujem in obžalujem vse besede, ki sem jih govorila o pok. Viktoriji Simonič. I IZOLIRAM CEVI centralne kur- t’ave - kvalitetno in poceni. Jože Zagrajšek, Mirna 141 (blok). SCETKE za LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. — Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo topkite. rniTTOmM porodnIšniceTM Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ignacija Mtielič iz Vinice - Heleno, Marija Žunič iz Pavičičev - Andrejo, Magdalena Fink iz Gornjega Polja - Bogdana, Danijela Kavšek iz Bršlina - Damjano, Milena Švajger iz Dragatuša -Matjaža, Marija Brezovar z Dolnji Kamene - Igorja, Jožica Zgonc iz Ljubljane - Slavka, Mirodava Tkalčič z Belčjega vrha - Marijo, Milena Mrvar iz Velike Bučne vasi - Matejo, Štefka Likar iz Bele cerkve -Petro, Pavla Petrič iz Metlike - dečka, Magdalena Duh iz Šmihela -deklico, Marija Jaki iz Brinja - dečka, Kristina Bajc iz Ravna - dečka, KMarija Medic iz Dolnje Lokvice -dečka in Alojzija Vavtar iz Krtine -dečka. - Čestitamo! . I Obvestilo o cepljenju I in kontroli cepljenja I zoper črne koze ^ Vse občane, ki so bili cepljeni zoper črne koze pozivamo, ® da se udeleže kontrole cepljenja, kije obvezna. Za prebivalce ® Novega mesta in okolice bo kontrola cepljenja v Zdravstve- • nem domu Novo mesto in Zavodu za zdravstveno varstvo 0 Novo mesto v času od 6. do 13. aprila vsak dan od 7. do 18. ^ uie. _ Na območju občine izven Novega mesta bo prebivalstvo o ® kontrolnih pregledih obveščeno po krajevnih uradih in ® osnovnih šolah. # Ob priliki kontrolnih pregledov bo vsak občan, kije bil ^ cepljen proti črnim kozam, prejel potrdilo, ki mu bo služilo ^ kot dokaz o cepljenju. Vse občane, ki se iz kakršnihkoli razlogov doslej niso ude-® težili cepljenja na določenih cepiščih, pozivamo, da se pri-® dejo cepiti v času kontrole že cepljenih občanov. • Operativni štab # za izvedbo obveznega cepljenja 0 zoper čme koze občine ^ Novo mesto Pretekli teden so v brežiški po-rodnišnk:i rodile: Ana Jokolič iz Vrhja - Roberta; Mira Rešetar iz Laduča - Mirelo; Anica Horvat iz Grdanjcev - deklico; Marija Vretič iz Brežic - deklico; Ivanka Brdarić iz Braslovja - dečka; Stefica Božič iz Domadovca - Krunoslava; Jožica Jalovec iz Krške vasi - deklico; Danica Žitkovič iz Kladja - dečka; Terezija Krtinič iz Bregane - deklico; Neža Molan z Malega vrha - dva dečka; Vera Kelhar iz Brežic - Jožeta; Ljiljana Lukič iz Brežic -Srdjana; Jožica Frigelj iz Brezja -deklico; Ida Godler iz Brežic -dečka; Nada Lozar iz Ključa - deklico; Katica Gaal iz Krškega - Roberta; Slava Suflaj iz Otoka - Srečka; Marija Preskar iz Kremena -deklico in Rezika Mihelič iz Bobo-vice Krešimira in Darka. - Čestitamo! brežiSCa kronika NESREC Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Juro Borkovič je padel s kolesom in si poškodoval levo nogo; Jožeta Ure-karja je povozil avto in mu poškodoval desno nogo; Štefko Stanič je nekdo pretepel in jo poškodoval po glavi; Antona Oblaka je nekdo povozil z avtom in mu poškodoval glavo in levo roko; Ana Volovec je pad- 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Jožica Luzar, Alojz Sepaher, Lada Kostrevc, Alojz Zoran, •Ljuba Avgušin, Franc Bogolin, Rudi Zupan, Franc Zrimšek, Tilka Turk, Vera Derganc, Matevž Mejač in Rajka Rahne, člani Novoteksa, Novo mesto; Janez Belko, član ŽTP Novo mesto; Janez Gornik, Fanika Mrak, Ivanka Plaveč, Jože Seničar, Janez Redek, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Marija Juršič, Milan Vrščaj, Alojz Lenčič, Alojz Ogulin, člani IMV, Novo mesto; Franc Gril, Anton Juran, Zlata Ostrman, Dragoljub Nikolič, Terezija Vitasovič, Franc Rapuš in Drago Brajdič, člani Novolesa, Straža; Alojz Prim^ Stane Nahtigal, Slavko Kovačič, Rajko Rukše, Jože Luštek, Franc Čečelič in Vinko Božič, člani Iskre, Novo mesto; Janez PavUn, član osnovne šole Stopiče; Andrej Senica, član Javnih skladišč. Novo mesto; Simon Petek, Andrej Abram, Ivan Dolmovič, Vojko Božič, Karmen Butkovič, Mojca Severkar, Anica Crtalič, Drago Ribič in Valentin Medič, dijaki gostinske šole Novo mesto; Sergej Sekač, član Pionirja, Novo mesto; Marta Zorc, Marija Sašek, gospodinji z Dolža; Janez Udovč in Jože Avsec, kmeta z Dolža; Florjan Kastelic, Jože Ovniček, Stanko Kotnik in Alojzija Adamič, člani GG Novo mesto, Franc Zorc, član osnovne šole Dolž; Gorazd Prhne, Egon Pungerčič, Marjan Kuhar, Anton Milek, Miran Matkovič, Stanislav Jaklič, Roman Tramte, Stane Milek, Marjan Kos, Ivan Gričar, Silvestar Jakše, Stanko Hrovat, Franc Gačnik, Vinko Kukman, Jože Bradač, Mile Avšič, Franc Mesojedec, Dušan Vukomandovič, Milomir Spajič, Dušan Gajič, Anton Zupančič, Milan Cilenšek, Milan Radivojevič, Zvonko Erpe, Alojz Stamfelj, Nikola Kolenac, Jože Kumer in Tone Zupančič, učenci šolskega centra za kovinsko stroko. Novo mesto; Milan Rusavljevič, dijak srednje gostinske šole Novo mesto; Jožica Sladič in Anton Kranjc, člana občinskega sodišča Novo mesto; Anica Jakofčič, članica javnega tožilstva Novo mesto; Janez Povše, Darko Bartolj, Ivan Klemenčič, Milena Vidmar, Marija Žabkar, Ivan Klemenčič, Majda Cargonja, Danica Poje in Antonija Zupančič, dijaki ekonomske srednje šole Novo mesto; Aleksander Pirh, učenec šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto; Milan Badovinac, Stanistov Krnc, Janez Damjan, dijaki kmetijske šole Grm. I S I »Dolenjski list« tribuna bralcev i pc nogo; Ivan Kunič je padel na poti in .si poškodoval desno koleno; Ana Kovačevič je padla s podstrešja in si poškodovala levo nogo; Marija Lisec se je opekla na štedilniku; Slavko Sobak je padel z mopedom in si poškodoval glavo; Ivan Terglec se je zastrupil s plinom; Drago Gramc sije v službi poškodoval levo nogo; Pepica Skerbeta je padla na beton in si poškodovala desni kolk; Branko Sterle je padel s kolesom in si poškodoval levo nogo; Antonija Baškovč je padla z motorjem in si poškodovala levo nogo, prsni koš in glavo; Franc Bučar je padel z motorjem in si poškodoval desno roko in glavo; Anton Hotko se je usekal v desno nogo; Marijo Sodič je nekdo podrl z mopedom in ji poškodoval glavo in prsni koš; Franc Uduč se je zaletel z mopedom in si zlomil desni mezinec. UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Ana Sušin, gospodinja z Malega vrha, stara 76 let; Andrej Cirnski, upokojenec s Čateža, star 72 let; Franc Malus, avtoprevoznik iz Nove vasi, star 59 let. Živilski kombinat 2ITO, Ljubljana, Smartinska 154, objavlja za svojo delovno enotO' Pekarna Metlika delo administratorja (honorarna zaposlitev) Osebne ali pismene ponudbe sprejema upravnik DE Pekarna Metlika 8 dni po objavi. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Frane Beg, Viktor DragoS, inž. Janez Gačnik. Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone GoSnik, Jože Jeke. Franc l.apajne. Lojzka Potrč. Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Zivič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnIk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. Marjan Legan, Jože Primc. Jože Splichal. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Po.samezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm ozir. lO cicero) 3:{dtn, lem na določeni strani 45 din, lem na prvi. srednji In zndnU strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOČI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu- 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; 68001 N0.V0 mesto,’ Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon; (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. 22 DOLENJSKI LIST ^ St. 14 (1149 .DIO LJUBLJANA DAN; poročila ob 5.00, iSa ^-00. 8.00, 10.00, 11.00, SS’ 18.00, 19.30 in ob 4x0 A glasbeni spored od 4.30 Jf^TEK, 7. APRILA: 8.10 Glas-^ matineja - 9. 35 Od melodije ll ~ 10.20 Pri vas doma - Poročila - Turistični napotki »goste iz tujine - 12.30 Kme-- Dr. Janez Brglez: y.^^®^ujemo ehinokokozo ali bula-12.40 Z domačimi ansambli ‘godci - 13.30 Priporočajo •; - 14,30 Naši poslušalci če-m pozdravljajo - 15.30 Na-lniste - 16.00 ,,Vrtiljak“ ci' lO Clovek in zdravje - 18.15 cii ~ 19.00 Lahko noč, otro-Nai~ 1^-15 Minute za EP — 20.00 P^j° • • • - 20.30 „Top 1^^ j - 22.15 Besede in zvoki iz biPBOTA, 8. APRILA: 8.10 Glas-ori^i.’^atineja - 9.35 S pihalnim p[«strom RTV Ljubljana - 10.20 Turi!f?.‘^.0"ia - 11.00 Poročila -tuiinj napotki za naše goste iz Inj 1^0 Kmetijski nasveti -kniB«- Cuden: Naša hribovska vgm - 13.30 Pnporočajo a ni’r 14-10 Sobotno po po kine svet - 15.30 Glasbeni in-- 16.00 „Vrtiljak" -le^^remo v kino- 18.15 Iz ope- bk>m u t. Mmute z ansam- ^Mihe Dovžana - 20.00 Mla-: radijski klub - 22.10 Oddaja izseljence ijp^izseiience 8.00 9. APRILA: 6.00 do ita 7, . jutro! - 8.05 Radijska Etnst Ra+l ® ~ Smulders - krajev - 10.05'Se ®osti Rn . • • • Pomen dejav- (1941Kidriča v toku NOB dela - 11 '7,.^0.25 Pesmi borbe in ^ci ^9 13-00 NaS poslu- stitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 14.30 Humoreska tega tedna - J. Tomšič: Humoreska - 16.00 do 18.00 Nedeljsko športno popoldne - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zvečer“ - 22.20 Godala v ritmu PONEDELJEK, 10. APRILA: 8.10 Glasbena matineja - 9.20 Cicibanov svet - 10.20 W vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Tatjana Stupica: Akcija o informiranosti v zasebnem kmetijstvu - 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Med zbori Marl^ Tajčevića — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak“ - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 Grodala v ritmu - 19.00 Lahke noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta — 20.00 Stereofonski operni koncert - 22.15 Za ljubitelje jazza TOREK, 11. APRILA: 8.10 Operna matineja — 9.35 Slovenske narodne pesmi - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični n^otki za naše goste iz tujine - 12.10 „Prišla bo pomlad“ - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Drago Pogorelec: Možnosti nakupa in uporabe sodobne mehanizacije za delo v lonečkem gozdu — 12.40 Z doma-’ čimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam .... 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute s Fanti treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra - Frane Puntar ,JPo paqe“ - 22.15 Koncert ansambla Shola Labacensis EiSHSire^inaia SPORED Nedelja 9. aprila horie Pugled (Po- «lomače^ f i ~ 9.40 Po 10 n V (Lj) - loi? .J^®tyska oddaja (Bgd) - <‘-5r!‘yo«o5ka Živali A ? Kihot, Cami svet ^Lj) - V2 P®yton (Lj) _ M kažipot (do 12.55) •’cc tednf popoldne: Za ko- ^tlom M popoldne s %isW v J veselih domačih - ^treeiii"® 1^0 no konjske dirke v dok. f.iL n .!^ 00 Ljubezen orla lije _ ~ ~ 18.25 Otroci gale- l9 4«p.,‘ del franc, fllma (Li) — nik n r\ ajc (Lj) - 20.00 TV dnev-VaSeS 't2^-25 3-2-1 (Lj) - 20.30 (Bgd) - ~ serijska oddaja '^ddaia Zabavno glasbena UKT) _ Športni pregled 22.10 Ho J Poročila (Lj) - ?etek s ^SSR - po- (Lj) ^'^tovnega prvenstva v 10. aprila 9.3Š TV univerza (Bgd) - " 11.on n Angleščina (Zg) ^^Sd)' splošne izobrazbe TV v šoli-ponovi-''^vitev ^^*40 NemSčina - po- j^?novitev r? 7 Angleščina -^^8d) _ /?8) ~ 16.10 Francoščina (Pftk • Madžarski TV pre-^ %d) i ^ 7°^.®* Plešivec do 17.00) -'^^oška nVi • Kladnik: Ciribu-^bzoj^i-^^^jevanka (Lj) - 17.35 r. *®riiski K ~ 17.50 v avtobusu ^rP^aik n(Lj) - 18.15 ?^lctnici rn- 18.20 Proslava ob Pienos (Li\ Borisa Kidriča - " 19 Sn O llezerviran čas " 20.35 v ~ 20.25 3-2-1 (Lj) n Tisoč mUj 22.50 J 11-aprila j^ brazbe (Zp) ' ^ splošne Izfi ~ ^0 Ruščina - 8leri " 16 45 "m (Bal^Pohorie TV prelil® i - 17 4 š £ do 17.00) Ift (Lj) P^stma - u l5 Obzni^ i Risanka (Lj) - - 18.30^^1-Mo^ik - “• del (Lj) - in v«nrH 19-05 Radio- (1« ^-30 obramba (Lj) .''O "‘^kega izdelka !oV 2000 V' 3-2-1 n Jv dnevnik (Lj) -- doVkI. Družiiako CvSčni - 22.05 M rt. l^TV pred- ^2.30 Poročila (Lj) . 8.20^.^!^A, i2. APRILA - 16.40 Ob - 2aSS w 21.35 Javna tribuna: Mi med seboj (Lj) - 22.35 Poročila (Lj) Četrtek, 13. aprila 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 17.25 Don Kihot - serijski film (Lj) - 17.50 Veseli tobogan -Koper — II. del (LO - 18.30 Obzornik (Lj) — 18.45 Cami svet živali - film (Lj) - 19.05 Glasbena oddaja (Lj) - 19.30 Od filma do filma (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (LJ) — 21.35 Bos skozi pekel - japonska nadaljevanka (Lj) - 22.25 Jazz na ekranu: JPJ kvartet - I. del (Lj) -22.50 Poročila (Lj) PETEK, 14. APRILA 9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 J^džarski TV pregled (Pohorje, Plešivcc do 17.00) (Bgd) - 17.35 Dojenček - oddaja iz cikla Veliki in majhni (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavno glasbena oddaja (Lj) - 18.45 Gospodinjski pripomočki: Novosti pri sesalnikih -18.55 Ekonomsko izrazoslovje: Minulo delo (Lj) - 19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Okcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kviz 72 - prenos (Zg) - pribl. 21.40 Hokej Švedska : SZ - posnetek s svetovnega prvenstva v Pragi (Lj) - Poročila SOBOTA, 15. APRILA 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) - 17.35 Po domače (U) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Štirje tankisti in pes - serijski film (Lj) — 19.10 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Cikcak (Lj)' - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Vaš šlager sezone - prenos (Sar) — 22.00 Tekmeca - serijski barvni film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj) SREDA, 12. APRILA: 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Igrajo majhni ansambli — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični nq>otki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milica Oblak: Pridelovanje jagod pod folijo -12.40 „Od vasi do vasi“ - 13.30 Priporočajo vam... - 14.10 Zamejski zbori pojo - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak” - 17.10 Jezikovni pogovori' - 18.15 Stovenske popevke - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza Četrtek, 13. aprila: 8.10 Operna matineja - 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jaka Ferjan: Usmerjame icipetij za prašičerejo za trg - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam ... — 14,10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Silva Stingla - 15.30 Glasbeni inter-mezzo - 16,00 „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev -18.15 Klavir v ritmu - 19-00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22,15 Iz opusov Aarone (joplanda in Heitora Lobosa RADIO SEVNICA nedelja, 9. APRILA: 10.30 -Reldame in c^asi - Po domače -Ne pozabimo svojih vzornikov (Tone Seliškar - glasnik delavskega razreda) - Zabavna glasba z uganko - TRIBUNA POSLUŠALCEV - Za vsakogar nekaj — 12.30 I. del oddaje „Čestitke in pozdravi naših poslušalcev" - Občinske novice in lokalna poročila - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - II. del - 13.30 Zaključek oddaje. SREDA, 12. APRILA: 16.00 Občinske novice in lokalna poročila — Reklame in oglasi - Po domače -Venerična obolenja (nadaljevanje) -Diskco klub brez imena - Zdravstveni napotki - Oddaja za najmlajše - 18.00 Zaključek oddaje. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 6. APRILA: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki — 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 8. APRILA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop ^asbo - 16.30 do 16.40 Radijska univerza — 16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil, reklam ter melodija za vas - 17.00 do 17.10 Vlado Curin: Revolucija v izobraževanju kot posledica tehnološke revolucije -17.10 do 17.30 Za naše najmlajše -Zlata mrzlica ter skladbica iz naše glasbene šole — 17.30 do 18.()0 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 9. APRILA: 10.30 Domače zanimivosti - Ocena poli-tičn^a stanja in dela ZKv Pdsavju -Za naše kmetovalce: Nedeljski razgovor s kmetijskimi proizvajalci -vinogradniki. Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 11. APRILA: 16.00 do 16.51 Napoved programa in srečanje z ansamblom Fantje treh dolin — 16.15 do 17.15 Poročila — Novo v knjižnici - Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Obvestila in reklame ter pregled filmov — 17.15 do 17.30 Tedenski športni komentar - 17.30 do 18.00 Mladinska oddaja. v zvezi z odredbo občinske skupščine Novo mesto St. 512--05 63-1 z dne 1. 4. 1972 obveščamo vse občane, da na novomeški tržnici ne bo tržnih dnevov nedoločen Čas, to je do preklica. PODJETJE DOMINVEST PRAVKAR STA IZŠLA tretji in četrti roman iz ciklusa ČAROVNICA Z GRIČA - TEKMICA MARIJE TEREZIJE - I. knjiga TEKMICA MARIJE TEREZIJE - II. knjigo - DVORNE SPLETKE - I. knjiga DVORNE SPLETKE - II. knjiga V obeh romanih pisateljice Zagorke se prizorišče dogajanja preseli na avstrijski cesarski dvor. Bralec sreča večno zaskrbljeno cesarico Marijo Terezijo, žensko nenavadne trmoglavosti in nedoslednosti; njenega vladarskega zadovoljstva ne kalijo samo politični škandali, temveč tudi" problemi v dinastiji sami. Knjige so bile napisarie z mojstrsko roko in ljubiteljev vznemirljivih romantično pustolovskih romanov nikakor ne bodo razočarale. Cena za knjigi Tekmica Marije Terezije I-U je 130 dinarjev, za Dvome spletke I-II pa 110 dinarjev. Hkrati založba opozarja, da ima na zalogi le še omejeno število prvih dveh romanov: - SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU -> 1. knjigo SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU - II. knjigo - MALLEUS MALEFICARUM - 1. knjigo MALLEUS MALEFICARUM - II. knjigo Cena za knjigi Skrivnost krvavega mostu I-II je 96 dinarjev, za .Malleus maleficarum I-II pa 104 dinarje. Knjige so na voljo v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, naročila pa sprejema tudi uprava na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 S prenosnim električnim ogrego-tom HONDA (Joponsko) je električno energijo ob vsokem čosu in kjerkoli no rozpologo z močjo 300, 800, 1500, 2500 oli 4000 VI^/220 V, 50 Hz. Pogon bencinski, uprovljonje enostovno! Oglejte sl ogregote in zohtevojte informacije v prodojolnoh ELEKTROTEHNE V Sevnici, Krškem oli Novem mestu E300(300W) E1500(1500W) E2500 (2500VV) E4000 (4000W) Gradbeno podjetje »NOVOGRAD« Novo mesto, Germova 4, sprejme v redno delovno razmerje večje število nekvalificiranih delavcev, kvalificiranih in pol-kvalificiranih zidarjev in tesarjev. Interesenti naj se zglasijo osebno v upravi podjetja v Germovi ulici 4. VELJKO TEKMOVANJE OSMIH RAZREDOV OSNOVNIH Sol — Nabirajte nove naročnike za revijo M v domačem kraju. — Vprašajte svojega razrednika, ki vam bo povedal prav vse o akciji. — Tekmovanje bo trajalo do 31. maja 1972. Najuspešnejše razrede čakajo bogate nagrade. Več zbranih novih naročnikov, večja možnost za nagrado in s tem za končni izlet celotnega razreda. NAGRADA ZA VAŠ RAZRED Za prve tri razrede na tekmovalni lestvici nagrada v višini 10.000 din. 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 3.000 din 3. nagrada 2.000 din Za vsakega novega naročnika 10 din. Sodelujte v nagradnem tekmovanju. M revija vam omogoča končni izlet vašega razreda. Lil^S) - 6. aprirti 1972 DorEHiaKi nsi 23 Ločiti zrno od plevela Visoka, vzravnana, skrbno napravljena in vselej rahlo vznemirjena - taka je Jelka Kastelic, kadar se prikloni občinstvu pred nastopom svojega zbora. Niti sama ne ve, kolikokrat je že stala na odru s pevci, kajti v vseh povojnih letih službovanja v Novem mestu je vzgajala mlade pevske generacije. Na neštetih proslavah, prireditvah in koncertih so bili mladi pevci pod njeno taktirko deležni toplih priznanj občinstva, četudi se pevo-vodkinji navadno zdi, da je bilo premalo časa za vaje in bi želela, da bi zapeli še bolje. Dovršeno. „Glasba mi v življenju poleg družine največ pomeni," je brez obotavljanja zatrdila med kramljanjem o svoji življenjski poti. ,JPo učiteljišču sem si želela na konservatorij. Bila sem že sprejeta, toda več nas je bilo pri hiši in morala sem v službo. Z glasbo pa sem se ukvarjala še zasebno. Odkar učiteljujem, tega je dolgo, saj sem bila lani upokojena, vodim tudi pevske zbore.'* - Uvežbati pevski zbor doraščajočih otrok, v katerem je več deset sodelujočih, je zahtevna in naporna naloffL Kako jo zmorete toliko let? „Čeprav imam vselej opravka z otroki v letih, ko jih mladostna neugnanost dela razposajene, so pri va- jah disciplinirani in glede tega nimam nobenih težav. Trdim, da se otrok na ta način tudi uspešno privaja redu, disciplini in da se mu vcepi smisel za natančnost in skupinsko delo. “ - Ce primerjam glasbeno izobraženost današnje generacije v osnovni šoli s tem, kar smo znali in vedeli o glasbi mi na tej razvojni stopnji, gre za velik napredek. Kakšnega mnenja ste vi kot strokovnjak na tem področju? ,JPred leti smo poučevali glasbo le ob klavirju (v najboljšem primeru) in s kredo v roki. Danes imamo na raz-I polago gramofone in plošče, ' tako da lahko otrok tudi zahtevnejša glasbena dela ■ doživlja in jih skuša razu-^ meti. Prizadevam si, da bi znali otroci kritično ocenjevati vse, kar čas prinaša s seboj. Ločiti zrno od plevela! Ločiti muho enodnevnico, zlasti v zabavni glasbi, od del trajne vrednosti je nujnost, če hočemo splošno glasbeno raven in s tem kulturno stopnjo prebivalstva dvigniti vsaj za stopničko više. V tem pogledu smo res napredovali. Na zahtevnejših koncertih, ki jih posluša današnja osnovnošolska mladina, je v dvorani taka tišina, da smo je lahko le veseli. To dokazuje, da so tudi 200 let stare skladbe naši otroci že sposobni dojeti. “ Jelka Kastelic se je uradno že poslovila od poklica, praktično pa še dela in poučuje, kajti glasbenih strokovnjakov na šolah manjka. Osebno zadovoljstvo in srečo pa najde le v krogu družine. Zdaj vnučkom velja njena skrb in ljubezen, ki jo je prej z izrednim materinskim čutom razdajala otrokoma. In če bo kateri navdušen za glasbo, morda še kaj več, bo to pomenilo babici izpolnitev njenih lastnih mladostnih sanj. RIA BAČ ER NEDEUSKA DOGODIVŠČINA Tatova zakurila ob cesti Dva vlomilca v avto za zapahi, tretjega še iščejo, avto pa že v lastnikovih rokah v nedeljo zjutraj ob 2. uri je prometna patrola pri Otočcu ustavila osebni avtomolšl ZG 602-76. Voznik ni hotel ustaviti, pač pa jo je hitro odkuril naprej po cesti. Miličniki so čez čas avto našli ob cesti. Vrata so bila sicer zaklenjena, vendar je bil na levem boku karambo-liran, žice za kontakt pa so bile povezane. To je dokazovalo, da je bil avto ukraden. Se isti dan pa so miličniki ob cesti zalotih 21-letnega Nedima Kuljuha iz Goražda in 18-letnega Zagrebčana Boža Miletiča, ko sta kurila ogenj. Hitro sta priznala, da sta avto skupaj z nekim Veljkom ukradla. Tretji vlomilec se je že pred srečanjem z miličniki na Otočcu z avtostopom odpeljal nazaj v Zagreb. Avto so ukradli Zagrebčanu Milanu Šoljaku. Kuljuh in Miletič sta že Hitra izsleditev v nedeljo zvečer je v Sevnici ne-^anec z avtom podrl Dušanko Komljanec iz Boštanja, ki je šla z ročnim vozičkom ^ desni strani. Voznik je po nesreči pobegnil. Miličniki so našli na cesti drobce stekla in laka in so takoj začeli iskati pobeglega voznika. Našli so ga v ponedeljek: Jože Podlipnik z Vrha pri Boštanju je s svojim VW podrl Kom-Ijančevo, potem pa je avto spravil pod kozolec in sicu^ z novim lakom prikriti trčenje. Jelka: v Nemčijo šele čez 6 tednov Pred kratkim smo poročali, da bo Jelka Lavrič iz Žabje vasi 1. aprila nastopila drugi dei svojega zdravljenja na zasebni kliniki dr. Hansa Sel-zerja v Schoenmuenzachu v ZRN. Zaradi pojava črnih koz v naši državi in obveznega cepljenja pa je Jel-kin prihod na trimesečno zdravljenje preložen za dobrih 6 tednov. ''Ci » DRAGOCENI SVITKI - Skoraj te^e kot zlato ^ dandanes betonsko železo. 300 ton, kolikor so ga zadnjič dobili pri Novotehni, zaleže komaj za prvo silo, čeprav zatijujejo trgovci, da ga ne bo zmanjkalo. Zato pa cementa ni moč dobiti! Fotografija — nagrada 100 din (Foto: Sandi Mikulan) Krka - še vedno sulčji raj! V marcu so novomeški ribiški delavci v Krki smukali sulce, ki so pri-3i na drst. Čeprav so bili pogoji za delo dobri, saj je bUa voda ugodna, jim je v roke prišlo samo šest samic, tako da so letos dobili okoli 30.000 dragocenih iker. Po pripovedovanju ekipe, ki je odlavljala, je v Krki veliko samcev, saj so videli najmanj 30 težkih več kot 12 kilogramov. Največjega so imeli ujetega v Kotih pri Dvoru; tehtal je približno 20 kilogramov. Ribiški delavci so se ponovno prepričali, da je Krka še vedno sulčji raj. OTROCI ZBIRAJO V počastitev 30-letnice pionirske organizacije nameravajo pionirji iz Črnomlja organizirati razstavo iz časa NOB. Zbirajo kurirske torbice, prapore, značke, fotografije in razne pisane vire iz tiste dobe, kot so: šolska in mladinska glasila, letaki, pisma, spričevala in podobno. Obenem pripravljajo večjo proslavo. Za pokal »Zlatega zmaja« Go ekipa Novega mesta v postavi Franc Dragan, Janez Komel in Tamar Cefarin se je udeležila mednarodnega go turnirja v Ljubljani, kjer so se borili za po-kM „Zlatega zmaja“. Čeprav No-vomeščani komaj eno leto načrtno vadijo to igro, so z osmim osvojenim mestom dosegli lep uspeh, saj so za njimi ost^e znane ekipe: Berlin, Gordowa, Reka, Maribor, Pariz, Zagreb in drugi. Na tem tekmovanju je nastopila tudi ekipa Krke in pristala na 19. mestu. p. d. Samo šest tednov še^ Prvič bodo na kmečki ohceti sodelovali tudi in Amerikanci - Slovenski par bo v Metliki no$ pil v belokranjski noši________________ prvič sodelovali Rusi in čani. Metličani so spre^ j, lokacijo hiše, iz katere peljali nevestino balo. hiša, ki je bila lani eno NOVO MESTO - Kot kaže, bodo tudi v Novem mestu kmalu možnosti za ustanovitev kolesarskega športnega kluba. Vsi mladinci, ki se želijo udejstvovati v kolesarskem \športu, naj se prijavijo na naslov: Občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto — Novi stadion. Metlika je že sredi mrzličnih priprav na letošnjo kmečko ohcet, na kateri bodo sodelovali pari iz Italije, Češkoslovaške, Zvezne republke Nemčije, Rusije, Amerike, Švice, Švedske, Norveške in Belgije. Kot običajno bodo med ženini in nevestami zastopniki vseh naših republik. Slovenski par še ni izbran, vseeno pa se že ve, da bo na metliškem delu prireditve nastopal v belokranjski narodni noši. Posebnost letošnje ženitve svetovnega slovesa je, da bodo za zapahi zagrebških zaporov, Veljka pa še iščejo. Lastnik je avto že dobil nazaj. In za konec še tragična bilanca prometnih nesreč med pravkar minulimi prazniki v Španiji in Franciji: na cestah je obležalo več kot 200 mrtvih in več kot 1000 ranjenih... žalosten konec veselo začetih počitnic ... prizorišč, je namreč na - ^ jem mestnem predelu, dovolj prostora za zato so se odločili za j čevo hišo ob glavni cesti. ^ . j bo kot lani s svati prišel iz ^ f kaijevega doma na Trgu i bode. eku* 1' Belokranjske folklorne pine že pridno vadijo ^ [ popravljajo noše in si ] vajo, da bi bil njihov del y prireditvi še boljši kot gosteh pa bodo imeli kloriste iz pobratenih Wa^a v Avstriji in Italije. Zmenjeno je tudJ> y po prireditvi veselo vseh gostinskih lokalih, ^ Veselici. ^ KRIŽARJENJE PO JADRANU — Gojenec vojne pomorske akademije Janez Senica, doma iz Brežk, nam je poslal posnetke, ki jih je sam posnel na jadrnici ,Jadran“, ko so imeli praktične in teoretične vaje iz navigacije. Na sliki: gojenci pri praktičnem pouku na jadrnici, levo spodaj ,4adran“ med plovbo. (Foto: J. Senica). DVA IZHODA Srečal sem starega znanca, ki se je močno jezil. „Veš, lani sem v mestu kupil par čevljev, pa so bili zanič,“ mi je potožil. ,J*Jič hudega,“ mu pravim, ,4mel si še vedno dva izhoda: vrgel si jih proč ali pa reklamiral.** ,4*rav imaš. Ce bi jih vrgel proč, bi bil ob denar, zato sem jih nesel nazaj in se pri-tožil.“ ,4*rava reč! Nekaj si plačal za avtobus in ost^a sta ti spet dva izhoda: dobil si popravljene čevlje ali pa so ti vmili denar.“ „Zmotil si se. Čevlji so bili slabi, da jih niso mogli popraviti, zato so po nekaj mesecih priznali odškodnino v vrednosti čevljev ob na- kupu.“ „No, je v tem kaj slabega? Za isto ceno si dobil druge ali pa denar.** „Dovolili so le zamenjavo. Ce bi dobil denar, bi šel kupovat drugam.** »Torej si čevlje le zamenjal? Drugega izhoda menda nisi iskal? ** „Ne, čevljev nisem zamenjal. Pravšnjih niso imeli, drugih pa nisem vzel, ker so se tačas podražili in je bilo treba zanje doplačati.** „Ce nisi hotel drugih, si moral torej čakati.** „Res je. Še nekaj mesecev sem čakal in hodil gledat, kdaj prispe nova pošiljka. Samo na avtobusu sem zavozil za en par novih čevljev. Bližalo se je novo leto, ko so mi povedali, da takih čevljev ne izdelujejo več.** „Vzel bi druge ali pa vse skupaj pustil.** „Oh, ko bi to storil že zdavnaj! Tako sem moral zaradi inventure preko novega leta vzeti par čevljev, ki je še ostal, doplačati in up^ti, da jih bom potem spet lahko zamenjal.** »Torej si imel dva izhoda: zamenjal si jih ali pa nosil.** „Zamenjati jih niso hoteli, ker.^0 bili taki čevlji že razprodani. Nositi jih pa ne maram, ker mi ne pristajajo.** ,Svetujem ti, da jih prodaš drugemu in za ta denar kupiš nove ali pa hraniš za pusta.** „Teh čevljev ni nihče ma- ral, ker so že iz mode, zato sem jih vseeno poskusil nositi, pa so mi premajhni.** „Torej ti preostane le en izhod: vrzi jih v ogenj.** „Saj jih bom. Kaj pa denar, ki sem ga porabil za vožnjo z avtobusom? Kdo mi bo povrnil? Nisem bil kriv, da sem dobil slab izdelek.** „Vidiš, denar za vožnjo je izginil pri drugem izhodu: odplaval je po vodi.** ,JPraviš, ogenj in voda? Ce ni rešitve, mi ne preostane drugo, kot da te povabim na vso jezo pit.** Odšla sva in zapila še za en par čevljev, vendar izhoda iz gostilne spadata že v drugo zgodbo. ŽABARJEV LENART NA KRATKO ()V^ METLIKA - V torek danega živinskega sejnia . ker so zaradi črnih shodi ljudi začasno piost** Miličniki pa so ta dan^ •0^ vseeno opravljali ga i* ni imel potrdila o ceplj® ^ ^5° Hrvaške niso spustih '‘^KOČEVJE -nirsko Šahovsko P^en^^to oj lenjske se bo začelo 9, uri v domu telesne n ^‘Švo-vpo"ea^if^5 poldne je za mladina osnovne „Pepelko“, ki JO je nika Žibret. cnboto P® RIBNICA V poldne bo v .Jaf^^občni pri Francetovi J^^.. „j/.a. Lmarskega kluba ^ v ^ KRSKD--Osnovne ^ele^^. savju bodo ta ted jgiceto osnutek razpisa za p jjpra^ tije Gubca, ki so prosla , odbor za Mpojo 400-letnice *‘"'®„Seljev,‘^J občinska Zveza P dine in občinski v , slovanskUi pionurskm savju '&CEVJE,- okolice Travnika o zjutraj pn®*^. okoli 500 ° ^ no pri Lozu^ . c«' Prišli so iz nbniške OD c . črnim kozam, pa j, pili v Sodražici. w %RESTANlCA->o»fi bodo brestani^i P ovo. isti dan odnesli na 'tCDEUO MA -»el** DOUS