No. (štev.) 48 Britanski Commonwealth USPELA KONFERENCA AMERIŠKIH DRŽAV V svojih dvajsetih letih obstoja, odkar se je Commonwealth po drugi svetovni vojni razvil iz britanskega imperija, je ta čudna skupnost narodov doživela z rodezijskim uporom angleški nadoblasti nov udarec svojemu prestižu. Vsekakor Rodezija ni prva in edina britanska kolonija, ki hi ob proglasitvi neodvisnosti povzročala težak glavobol londonski vladi. Commonwealth, edinstvena zamisel skupnosti narodov, ki se Je porodila v glavah londonskih državnikov, in ki jo je London doslej znal izpeljati in obdržati pri življenju, neprestano vre. Rodezijski upor je samo nov primer upora britanski kroni v tej skupnosti narodov, ki zavzemajo četrtino zemeljske površine, imajo četrtino zemeljskega prebivalstva in se skozi njihova ozemlja pretaka četrtina svetovne trgovine. Pred drugo svetovno vojno so Angleži lahko s ponosom zrli na imperij, ki se je raztezal od tihomorskih otokov do ledenih planjav Antarktike. Anglija je z dominioni Avstralije, Kanade, Nove Zelandije in Južne Afrike zavzemala 24 milijonov kv. kilometrov zemeljske površine. Zastava imperialnega Londona je vihrala nad Indijo in nad širnimi pokrajinami Afrike. Po koncu druge svetovne vojne pa se je začelo propadanje britanskega vpliva in moči. Najhujši udarec v svoji imperialni zgodovini je Anglija doživela leta 1947, ko se je Indija v krvavi državljanski vojni razdelila na dve državi. Vendar sta ti dve državi — Indija in Pakistan — ostali v Commonwealths Prva, ki se je odločila za odcepitev iz Commonwealtha po zadobitvi samostojnosti, je bila Burma, ki je to storila leta 1948. Istega leta je postal samostojen tudi Ceylon, pa je ostal v britanski skupnosti narodov. Tudi druge kolonije, ki so bile v kroničnem uporu proti Angliji kot kolonije imperija, so, ko so dobile samostojnost, večinoma ostajale članice Commonwealtha. Poleg zgoraj omenjenih Indije, Pakistana, Burme in Ceylona. so po drugi svetovni vojni dobile samostojnost še naslednje kolonije: Ghana, Malajzija, Nikerija, Ciper, Sierra Leona, Tanzanija (Tanganjika in Zanzibar), Jamajka, Trinidad in Tobago, Uganda, Kenija, Malawi, Zambija, Malta in Gambija. Iz teh kolonij in dominionov je stvo-rjen Commonwealth, ki šteje nad 740 milijonov prebivalcev. Anglija, kot matična dežela, se smatra odgovorna za politični razvoj med posameznimi članicami, med katerimi večkrat pride do resnih sporov. V glavnem pa London gleda na Commonwealth kot na veliko družino narodov, ki potrebujejo le rahlega vodstva iz središča v Londonu, kakor pač kažejo vsakdanje potrebe. { Kolonialni status ima še ok. 20 področij s skupno nekaj manj kot 10 milijoni ljudi ter majhne skupine redko naseljenega ali neobljudenega otočja v Tihem oceanu. Velike skrbi povzročata Angliji Aden in Južnoarabska federacija. Zaradi številnih umorov in splošnega nasilja je London na teh področjih oklical obsedno stanje in vzpostavil stroge vojaške vlade. Še ostale britanske kolonije so: Ade-na, Bahamas, Barbados, Basutoland, Bechuanaland, Bermuda, Brunei, Mal-vinski otoki, ki jih Angleži imenujejo Falkland, področje na Antarktiki, Fiji, Gibraltar, Guiana, Honduras, Honkong, Leeward, Mauritius. Seychelles, Swaziland, Tonga, otočja v Zahodnem Pacifiku ter Windward. Kot znano Argentina smatra Malvinsko otočje za del svojega državnega področja in zahteva njihovo vrnitev od Angležev. Proces krčenja kolonialnega imperija in širjenja Commonwealtha se nadaljuje. Mauritius bo dobil samostojnost prihodnje leto, prav tako Guiana. Po logiki naravnega razvoja bodo ((stala najdlje podrejena neposrednim direktivam iz Londona pač taka pod- Konferenca zunanjih ministrov ameriških držav v Rio de Janeiro se je zaključila v torek, 30. novembra t.l. V celoti je izpadla mnogo bolj zadovoljivo, kakor je bilo pričakovati. Amerikša delegacija je na konferenci med drugim predlagala, naj bi ustanovili stalno medameriško obrambno oboroženo silo proti komunistični nevarnosti. Ker je nekaj držav, med njimi Venezuela, Chile in Uruguay, nasprotovalo predlogu, so ga ZDA umaknile z dnevnega reda, da ne bi konference zapeljali v slepo ulico. Z navdušenjem pa so bili sprejeti drugi ameriški predlogi o gospodarskem, socialnem in kulturnem sodelovanju med članicami Medameriške organizacije. Predlog za okrepitev tovrstnega sodelovanja med članicami organizacije so dale predvsem Argentina, Brazil in Chile. Na konferenci so v ta namen poleg političnega odbora ustanovili še posebni gospodarski, socialni in kult. odbor. Vsi odbori bodo imeli redna zasedanja ter se bodo bavili z zadevnimi vprašanji in dajali predloge organizaciji. Zunanji ministri članic Medameriške organizacije se bodo morali sestati vsaj enkrat na leto, vsakikrat v drugi državi, po abe- cednem redu. če zaradi katerega koli vzroka sestanka ne bi bilo mogoče imeti v kateri državi (revolucija), potem bo tisto leto sestanek na sedežu organizacije v Washingtonu. Politični odbor bo imel možnost reševanja političnih sporov med članicami. Službena doba glavnega tajnika organizacije in njegovega pomočnika je skrajšana od deset na pet let. Komisija za zaščito človečanskih pravic mora izdelati porgčilo o razmerah v vsaki ameriški državi ter ga predložiti na vsakoletni konferenci zunanjim ministrom v preučevanje. Zunanji ministri bodo izdelali poročilo o tozadevnem napredku in objavili, katera so področja, na nekaterih bi bilo treba podvzeti potrebne ukrepe za zaščito osnovnih človečanskih pravic. Reforme Medameriške organizacije, ki so jih odobrili na sedanji konferenci zunanjih ministrov v Rio de Janeiro, bodo morale biti še odobrene na posebni medameriški konferenci, ki bo zasedala julija prihodnje leto, potem pa jih bodo morali potrditi še posamezni parlamenti. Prihodnja konferenca bo prihodnje leto v Buenos Airesu. 4. zasedanje II. vat. vesoljnega cerkvenega zbora ' Vedno srditejši boji v Vietnamu Y ’Vietnamu so se pretekli teden | dni ameriški obrambni minister McNa-Amerikanci zapletli s komunisti v eno, mara. Ob prihodu je izjavil, da „je pre-najsrditejših bitk. šlo je za posest ve- senečen“ nad silovitostjo komunističnih likega področja severnozahodno od Sai-gona, za obširna rižna polja, ki so letos izredno bogato obrodila. Komunisti so se na vsak način hoteli polastiti bogate rižne žetve, s katero bi lahko več let zalagali svoje oborožene sile. Boji so bili izredno krvavi ter So na obeh straneh zahtevali na stotine smrtnih žrtev. Na več mestih se je komunistom posrečilo uničiti nekaj južno-vietnamskih vojaških oddelkov, vendar so se po vsakem uničenju umaknili v gozdove in v hribe, ne da bi zadržali zasedeno področje v svojih rokah. Amerikanci so v bitko poslali na stotine helikopterjev in več desetin letal, tudi ve-letrdnjave B—52 ter se jim je končno posrečilo preprečiti komunistom dostop do riževe žetve. Amerikanci so izvedli tudi več napadov na Severni Vietnam ter so porušili več mostov in raketnih oporišč. Zaradi vedno resnejšega položaja v Vietnamu se je mudil v Saigonu več napadov. V bitke v Južnem Vietnamu so namreč pred nekaj tedni začele posegati redne severnovietnamske čete. Zaradi takega razvoja dogodkov Amerikanci dovažajo vedno nove oddelke V Vietnam, tako da bo do konca letošnjega leta v Južnem Vietnamu že nad 200.000 ameriških vojakov. Medtem se na političnem področju Amerikanci in Angleži trudijo, da bi našli način, kako ustaviti vietnamsko vojno! Ameriška delegacija pod vodstvom senatorja Mansfielda je šla skozi Moskvo in prosila sovjete, naj bi posredovali v Hanoju, da bi prenehal zalagati gverilce v Vietnamu. Minuli ponedeljek je odšel v Moskvo v isti zadevi angleški zunanji minister Stewart. Ameriški predsednik Johnson je ponovil svojo pripravljenost „na brezpogojne razgovore“ za ustavitev sovražnosti. Toda vsi poskusi so doslej naleteli na gluha ušesa v Hanoju IZ TEDNA Čilski kršč. demokratski predsednik je predložil parlamentu v odobritev zakonski osnutek o izvedbi agrarne reforme. Zak. osnutek predvideva razlastitev vse obdelovalne zemlje, ki presega 80 hektarjev. Za razlaščeno zemljo je predvideno plačilo v gotovini 10%, ostalo pa v državnih bonih v dobi od 5 do 25 let s 3% obrestmi. 'Predsednik Frei je izvedbo agrarne reforme utemeljeval med drugim z dejstvom, da je moral Čile lani plačati samo za uvoz hrane 122 milijonov dolarjev ter da sta od 11 milijonov obdelovalne zemlje v resnici obdelana samo dva milijona hektarjev. Navajal je tudi še druge razloge kot veliko zaostalost poljedelskega prebivalstva in slabe življenjske razmere med njimi. Liberalna stranka je v zvezi z zakonskim osnutkom o izvedbi agrarne reforme objavila sporočilo javnosti, v katerem zatrjuje, da je predloženi zak. osnutek zgolj Freijeva demagogija in volilna špekulacija. Vlado napada tudi zaradi njene zunanje «■■«•■•■■»•■■■■■■■■■■■••■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ročja, kakor sta Honkong in Gibraltar. Oba sta izredno važni strateški točki. Honkong je okno v komunistično Kitajsko za zahodni svet in vrata nekomunističnih Kitajcev v svobodo. Gibraltar pa je skalnata trdnjava Sredozemskega morja, ki je tudi za atomske bombe težko ranljiva. Je pa, potem ko sta Ciper in Malta dobila samostojnost, edino področje v Evropi, ki je kolonija, in kot tak bodeč trn v španskem narodnem telesu ter v Evropi kot celoti. ¥ TEDEN politike. Očita ji, da neprestano rohni proti „ameriškim imperialistom“, ni pa čuti od nje ostre obsodbe komunistične infiltracije v države Latinske Amerike. Zato je ta stranka sklenila preiti v strogo opozicijo proti vladi in je zaradi tega že pozvala vse svoje člane, ki zavzemajo poslaniška mesta v inozemstvu, da odstopijo. Med takimi poslaniki je tudi čilski diplomatski zastopnik v Bs. Airesu Hernan Videla Lira. Narodna fronta konservativcev in liberalcev v Kolumbiji je sklenila, da bo njen kandidat za predsednika republike pri majskih volitvah prihodnje leto liberalni senator Carlos Lleras Restre-po. Sedanji predsednik Guillermo Leon Valencia je konservativec. V Habani na Kubi bo 3. januarja sestanek delegatov vseh komunističnih strank, na svetu. Na kongresu, ki naj določi smernice za nadaljnje komunistično rovarjenje v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji, bodo tudi delegati Sovjetske in kitajske kom. stranke. V mestu Recife v Brasilu so kom. trockisti nameravali izvršiti atentat na ameriškega senatorja Roberta Kenne-dyja, brata umorjenega ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Nanj so nameravali vreči bombo z žvepleno kislino. V Vatikanu so vlomilci v vatikansko knjižnico odnesli rokopisa slavnih pesnikov Francesca Petrarche in Tor-cuata Tassa ter kopijo krone sv. Štefana. Policija je ukradene predmete že dobila ter jih vrnila Vatikanu. Cerkev v moderni dobi Po Ugotovitvi, da Cerkev je oz. hoče biti tesno povezana z vso človeško družino, koncilski očetje razlagajo kako Cerkev pojmuje prisotnost in upoštevanje Boga tudi v modernem svetu. Beseda „svet“ v tem dokumentu ne pomeni samo ljudi, ampak vse stvari, okoliščine in vplive sredi katerih današnji Človek živi. Dokument nima namena narekovati ali ukazovati smer življenja, edini namen in nagib te izjave je služba in pomoč človeštvu. Uvodna razlaga: Položaj človeka v modernem svetu. Usposobljeni izvedenci v predgovoru naznačijo osnovne orise in odločilne silnice modernega življenja. V tem odstavku srečamo svetopisemsko besedo „znamenje časov“, ki so jo mnogi neumestno rabili in so jo zato koncilski očetje iz besedila črtali. A ta misel ostane: delo Sv. Duha in božjega vodstva sveta se na en ali drug način kaže po zunanjih znamenjih v svetu. Predgovor jasno trdi, da svet doživlja dobo hitrih in globokih sprememb. Zakaj? Te pretresljaje je povzročil rastoči napredek, ki pa je spet sad človeškega razuma in delavnosti. Opis teh sprememb, bodisi v umskih tokovih, bodisi v družbenem redu, nazorno in določeno pokaže na vzroke neuravnovešenosti, ki jo te spremembe večkrat sprožijo. Obenem trdi, da si človeštvo v osnovi ne želi takih sprememb, ki bi ga tirale v uničujočo izmedo, marveč si končno želi doseči le polno vrednost človeka in človeka vredno vsestransko polnost- Svet stoji na križišču. Pred seboj ima prosto pot v svobodo in pot v prostovoljno suženjstvo. Na katero pot naj stopi? Ali naj ostane svobodnjak, ali naj se preda v sužnost modernega napredka? Ali naj stroj služi človeku, ali pa naj človek služi stroju? Človek Stoji dalje pred izbiro med svetovnim prijateljstvom ali vseuničujočim sovraštvom. Zmožen je ustvariti najboljši in najslabši način življenja, ki je v modernem svetu mogoč. Svet stoji pred osnovnimi vprašanji človeškega življenja. In osnutek ima prav ta namen: prinesti sonca (luč resnice in pravice ter toploto ljubezni), po možnosti, v mišljenje in prizadevanje ljudi za vse posamezne okoliščine današnjega življenja v modernem svetu. Odlok o „Cerkvi v modernem svetu“ je sestavljen iz dveh delov. Prvi: „Cerkev in človekov položaj“ (a), razlaga pojmovanje Cerkve o poslanstvu človeka in o družbeni ureditvi človeške družine, h kateri se prišteva in Spada tudi Cerkev; drugi ,del: obravnava nujnejša vprašanja trenutnega življenja (b). a) Cerkev im človekov položaj V prvem delu je izražena dolžnost: božje ljudstvo mora priznati božjo pri-čujočnost v svetu in to v življenju upoštevati. Po drugi strani pa vera sama nagiba človeka k dolžnostim, ki jih ima do sveta in ga skuša pripeljati do čim višje stopnje človeške popolnosti v civilnem, kulturnem, verskem in ostalem življenju. Prvi del je sestavljen iz 4 poglavij: I. človekov poklic, II. človeška skupnost, III. pomembnost človeške dejavnosti v svetu in IV. poslanstvo Cerkve v današnjem svetu. I. poglavje: Človekov poklic Osnutek spominja predvsem na to, da je človek usmerjen „po božji podobi in sličnosti“, da je zato zmožen ljubezni in pravega Sožitja in da je postavljen čez vse stvarstvo, kot kralj in gospodar ostale narave. Besedilo poudarja dostojanstvo človekovega telesa, ki je tudi poklicano h končnemu vstajenju, a dodaja: duh je nad telesom; dalje poudarja dostojanstvo duše, posebno razuma: z razumom človek gospoduje nižjemu stvarstvu, razum narekuj» človeku besede s katerimi se razgovarja s sočlovekom in ra- zum privede iskrenega človeka do spoznanja Boga. Vest, s katero človek priznava nravni zakon in svoboda, po kateri se prostovoljno odloči za dobro, ti dve sta središčni silnici človekovega poklica in silnici, ki določata zemeljsko in večno srečo človeka. Osnutek posebej poudarja družbeni značaj človeka, ker da je lasten naši naravi. Urejeno in prijetno družbeno življenje mora voditi ena in ista zapoved v dveh oblikah: ljubi Boga, svojega Gospoda in bližnjega kakor sam sebe. Odgovor na vprašanje o človekovi posmrtni usodi nam daje napoved o zmagi nad smrtjo, po zgledu vstalega Kristusa. Člena 18. in 19. jasnita vprašanje spoznanje Boga in vprašanje brezboštva. Odlok se posebej pomudi pri zmoti, ki uči, da je „vera opij za ljudstvo in da je človeštvo nujno treba rešiti tega strupa in zla“. Pri tem koncil misli in obsoja komunizem, čeprav tega izrecno ne pove. Obžaluje dejstvo, da celo javne oblasti širijo brezboštvo in z nasilnim vsiljevanjem kratijo človekovo svobodo. Podobno kot smo brali v odloku o verski svobodi (posebej izjavo kard. Še-perja), isto poudarja ta osnutek: oblast ne sme niti najmanj razlikovati vernika od brezverca, še manj širiti brezboštvo z močjo javne vladne oblasti. Zaključek I. poglavja nam kaže na Kristusa, kot na zgled popolnega človeka in človeka s polno osebnostjo. II. poglavje: človeška družba O čem govori? Prvič: O osnovnih načelih in o krščanskem pojmovanju družbe (to je: družbeni nauk. ki so ga papeži od Leona XIII. dalje obširno podajali v tozadevnih okrožnicah); drugič: Praktična načela, npr. o spoštovanju človeka, o enakosti ljudi, o pravici do verske svobode in o verski utemeljitvi teh načel. Prvič: Osnovna načela: 22. člen osnutka obravnava nujno odvisnost in navezanost človeka (posameznika) na družbo. Ta odvisnost izvira iz človeške narave same. Sporazum med poedincem in družbo ostane dokler ga ne razdere prestopek, krivda enega ali drugega, dela ali celote, človeka ali družbe. Z izrazom sv. pisma pravimo, da je greh tisti, ki je vnesel nesoglasje in nered v naše življenje. Povečanje in ojačanje družbenih vezi v modernem svetu prinaša mnogo koristi, povzroča pa tudi mnogo neprijetnosti in celo nevarnosti (mišljena so velika mednarodna trgovska, vojaška, politična in druga združenja). „Socializacija“ mora imeti za cilj stalni razvoj in izpopolnjevanje posameznika, V naši dobi je hvalevredna bolj živa zavest o človekovih pravicah in dolžnostih. Tudi v družbenem redu je lahko viden marsikak napredek, a na žalost tudi nazadovanje (npr. vzhodni in zahodni materializem, zatiranje s strani komunizma na vzhodu in nevarnost npr. avtomatizacije na zahodu). Zato morajo ta napredek voditi resnica, pravičnost, ‘medsebojna ljubezen in ljubezen do svobode ter nje dejansko uživanje. Drugič: Praktična načela: Spoštovanje človekove besede nas sili k temu, da gledamo v vsakem človeku svojega bližnjega, sebi enakega. To spoštovanje nas tudi zadržuje, da na noben način ne žalimo njegovega dostojanstva (proti temu je napad na življenje, telesno in duševno zločinsko okrnjevanje, mučenje, prostitucija, zločin strtih nerojenih življenj, nečloveške in ponižujoče razmere določenih vrst dela itd.). V tej zvezi je tudi omenjena pravica do verske svobode, tako posameznika kot družbe v celoti. Spoštovanje do nasprotnikov moramo ohraniti, bodisi v političnem .vojaškem, verskem ali družbenem še tako (Nadaljevanje na 2. str.) sveT Anica Kraljeva P o cit ni Ko smo si pripovedovali zgodbe iz mladosti in se smejali na račun čudaških profesorjev, je neki gospod rekel: „In kako jim je bila pri srcu naša bodočnost! Naš profesor slovenščine nas je večkrat vzpodbujal za kaj novega nenavadnega“. „Fantje“! jim je rekel, ko so odhajali na počitnice, med poletjem izvedite zanimivo igro: sestavite svoj družinski rodovnik. V jeseni ga hočem videti“ ! Moj znanec je pripovedoval, kako je med počitnicami pritiskal na očeta in mater naj mu povesta kolikor moreta nazaj, o pradedu, dedu, svojemu očetu in materi. Zvedel je tako nešteto zgodb o svojih prednikih: stric mu jo umrl v Westfalskih rudnikih, teta se je poročila na češko, mlajši stric je padel v Galiciji že v prvih dneh prve svetovne vojne. Nekdo je prinesel v šolo novico, da je bil njegov praded francoski vojak v Napoleonovi vojski. Poročil se je s tolminskim dekletom in ostal v naši deželi. ' Mislim, da bi bilo, ne samo zanimivo, ampak tudi koristno, če bi naši starši tukaj pomagali svojim otrokom, da med počitnicami sestavijo svoj družinski rodovnik. To bi bila zanimiva Pismo slovenskim izseljencem Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik ter koprski škof dr. Janez Jenko so za letošnjo izseljensko nedeljo poslali slovenskim izseljencem po svetu pastirsko pismo, iz katerega povzemamo naslednje odstavke: PROSLAVA SLOV. NARODNEGA PRAZNKIA V KANADI V Torontu je Slovensko krščansko demokratsko društvo pripravilo proslavo slovenskega narodnega praznika 29. oktobra. Bila je 20. oktobra v novem Slovenskem domu na 864 Pape Avenue. Spored je obsegal tri dele. V prvem je bilo zborovanje. Prebran je bil govor dr. Antolina o „Načelih krščanske demokracije“. Dr. Zdravko Jelinčič je imel referat o „Slovenski stvarnosti doma“, dr. Peter Klopčič je razvijal misli o temi „Kaj moremo Slovenci na tujem nuditi narodu doma“, zadnje predavanje je pa imel Peter Markeš pod naslovom „Duh dr. Janeza Ev. Kreka in dr. Antona Korošca bodi z nami“ V drugem delu so bile na sporedu pevske točke. Pel je priložnostni pevski zbor, o katerem upajo, da bo iz njega nastal stalni pevski zbor, ki bo redno gojil pevsko kulturo. Tretji del je imel naslov „Slovenija v slikah“. Udeleženci večera so jo gledali ob spremljavi pesmi in melodij iz Slovenije ter ob primerni razlagi. Po izčrpanem programu so si rojaki ogledovali prostore novega slovenskega središča v Torontu, ki bo služilo kulturi, vzgoji, narodnemu delu in pošteni zabavi. Francija je s svojega raketnega opoje Francoze navdal z velikim ponosom, rišča v Sahari poslala v vesolje svoj prvi 40 kg težki satelit. Uspeli poskus da imajo sedaj poleg ZDA in Sovjetske zveze tudi oni svoj satelit v vse-mirju. e e št. 2 „igra“ za otroke nad dvanajstim letom, Niso vsi očetje in matere iz istega kraja, a v vsaki družini je toliko zgodb da bi iz njih nastal lahko zanimiv in pretresljiv film. Otrok bo zvedel zgod*-be strahu, junaštva, dobrote, ki ne bodo izmišljene, kakor jih čita v slikanicah in gleda v filmih in TV. To bodo resnične zgodbe, kjer nastopajo njegovi ljudje. j Velik pomen te skupne družinske „igre“ ni samo v tem, da otrok nekaj izve, da nasiti svojo radovednost, ampak, da se ukorenini v preteklost svojega rodu. In kaj bodo naši otroci vse slišali! Dedje, pradedje — kako so služili kraljem in cesarjem, kje vse so se v tujini vojskovali in tudi marsikdaj izginili. Borili pozneje za narodno svobodo proti Avstriji pa do krvavih dogodkov v drugi svetovni vojni. .. Koliko imen bo oživelo v otroku! Življenje njegovih staršev spada v dogodke svetovne zgodovine in tudi on sam je del tega, medtem ko njegov tukajšnji sošolec nima o tem niti pojma, čutil bo to razliko, čutil bo zlasti kakšno bogastvo preteklosti nosi v svoji krvi! Zbudil se mu bo tudi ponos, da je iz rodu, ki ni od danes, ali od včeraj, da je živel v krajih, katere so napadali Turki, zasedali Rimljani. Njegova domovina je del Evrope! Na drugi strani pa bo ta „igra" I podčrtala kontinuiteto rodu, povezavo | na svoje prednike, katere važnost psihologi močno poudarjajo. Trije paglavci se igrajo na stopnicah. Eden zamahne s kladivom naravnost na prst. Usta se že na široko odore jo... a bratca zakričita: „Igra!“ Fantek požira solze, stresa roko in na tihem nekaj momlja, šteje! Ko pride do petnaist So se solze že posušile in iz ust niti glasu. Bratca zbežita v kuhinjo: „Franček je zmagal! Spet ima 1.0 točk!“ čez nekaj časa se tudi Franček prikaže na kuhinjskih vratih s posebnim izrazom gleda mamo. Heroj! Odkar je očka proglasil igro premagovanja, se take in podobne scene večkrat ponavljajo. „Vsako premagovanje“, je rekel očka, „prinese deset točk, ko jih bo sto pride nagrada.“ Sam pri Sebi si misli: Otroci moji, priložnosti boste že v enem tednu imeli za tisoč točk. Priložnosti je res veliko. Vsak nai se premaguje, kjer je najbolj šibak: jezljiv naj molči, sladkosleden naj šteje počasi do deset preden ugrizne kos torte, itd. Očka pa je izbral čudno darilce. Ko bo prišel Franček do sto točk, mu bo očka pred večerjo stisnil roko in ga posadil na častno mesto poseg sebe. On ve, da nobeno, tudi še tako razkošno darilce ne bi bilo nič v primeru z občutkom važnosti, ki ga bo Franček ta večer užival. In prav občutek važnosti je to, kar otrok najbolj išče. Dragi rojaki! V svetem pismu beremo, kako je angel Rafaelov spremljal mladega Tobija, ko je šel v tujino. Po poti ga je varoval nevarnosti, v tuji deželi mu pomagal, da je dobro opravil očetova naročila, in nazadnje ga je srečno pripeljal nazaj k njegovim staršem. Tudi vas, dragi rojaki, je spremljal na poti v tuje dežele angel varuh. Bil je sicer neviden, a vas je prav tako skrbno vodil, kakor je Rafael vodil mladega Tobija. Pomagal vam je, da ste pri tujih ljudeh dobili kruha in zaposlitve ter ste si, vsaj premnogi, mogli postaviti tudi drugi dom. Bog je po svojem angelu čudovito skrbel za vas. Bodite Bogu za to skrb hvaležni. To hvaležnost skazujte na ta način, da na Boga in na njegove zapovedi ter na svoje verske dolžnosti tudi v tujini nikoli ne pozabite. Pa kakor je Bog Tobiji dal vidnega angela varuha in spremljevalca, ga je dal tudi vam — v podobi domačih dušnih pastirjev. Kjerkoli vas je več skupaj naseljenih, tam imate, vsaj često, med seboj tudi domačega duhovnika, ki prihaja k vam, da vas in vaše otroke poučuje v sveti veri, da vam opravlja Sveto mašo in vam deli zakramente. Papež Pij XJII. je kmalu po zadnji strašni vojni izdal posebno pismo, ki se začenja z besedami: „Begunska sveta Družina“. Z njini je uredil dušno pastirstvo za izseljence tako, da naj imajo rojaki kateregakoli naroda med seboj tudi domačega duhovnika, ki naj skrbi za njihove duše. Duhovniki naj gredo za ljudmi, ko se izselijo, in naj kakor angel Rafael skrbe, da se izseljeni rojaki med tujimi ljudmi ne zgubijo, ter jih vodijo tudi na tujem v Srečno večnost. Hvala Bogu, za naše izseljence je glede dušnega pastirstva dokaj dobro poskrbljeno. ■Zato se, dragi rojaki, radi oklepajte svojih dušnih pastirjev. V tolažbo vam bodi, da slišite iz njihovih ust božjo besedo v domačem jeziku, pa tudi, da morete pri njih v domači govorici opra viti spoved. Duhovnikova dolžnost je tudi, da vam v katerikoli stiski pomaga, kajti tudi za duhovnika velja beseda apostolova: „Vera brez del je mrtva.“ (Jak 2, 26) Če ne izvršujemo del ljubezni, nism,o Kristusovi učenci. Mnogi izmed vas ste bili duhovnikove pomoči že deležni in ste se prepričali, da duhovnik ne živi med vami za to, , bi mu stregli, ampak za to, da bi stregel, kakor je rekel o sebi naš Gospod. Tudi duhovnikova živa vera se mora pokazati v nesebični ljubezni do svojih bratov. „Karkoli ste storili kateremu koli izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili,“ nas je učil Kristus (Mat 25, 40). Tudi tisti, ki pridete v tujino samo za nekaj časa na delo, radi poiščite stik z domačim duhovnikom. Prav tako, dragi rojaki, se radi oklepajte svojih domačih katoliških skupnosti. Kjer vas je ve,č, se radi shajajte tudi zunaj cerkve. Med svojimi ljudmi se čutite domače, med enako mislečimi boste tudi v svojem verskem prepričanju bolj utrjeni. Vaše največje bogastvo in vaš ponos so vaši otroci. Zanje vse žrtvujete, V skrbi za svoje otroke vidite velik smisel svojega življenja in v tem občutite tudi notranjo srečo. Radi pošiljajte svoje otroke v katoliške verske šole. O, ko bi se le dovolj zavedali, kakšna sreča je za otroka katoliška šola! Veselite se s svojimi otroki, ko gledate, kako napreduje ne le v svetnem znanju, temveč tudi, ko tudi nebeškega Očeta in Kristusa, našega Odrešenika, ter njegovo mater vedno bolje spoznavajo in se z vnemo prizadevajo, da uravnajo svoje življenje po božji volji. Kako ste tudi vi srečni na dan, ko gredo vaši otroci k prvemu svetemu obhajilu ali ko gredo k sveti birmi. In če doživite, da se vaš odrasli otrok tudi srečno in katoliško poroči, ste upravičeno zelo, zelo srečni, ker vidite, kako je vaša verska vzgoja kronana z uspehom. Vzgoja, posebno verska vzgoja, pa zahteva od vas veliko, še prav posebej gmotnih žrtev. Bodite pogumni in za svoje otroke radi vse žrtvujte. Prizadevajte si, da jih boste vzgojili tako, da bodo hodili po Vaših dobrih vzgledih in po Kristusovih potih. Doma skupaj z otroki radi molite. Preden sedete k mizi jest, skupaj z otroki prosite Boga, naj vašo jed blagoslovi; in preden od mize vstanete, se Skupaj z otroki Bogu zahvalite za prejete darove. Vsak dan zmolite v družini vsaj nekaj rožnega venca, kakor ste to delali doma. Naj ta lepa krščanska navada naših domov ne izgine iz naših družin, pa naj bodo doma ali na tujem. Z otroki pojdite v nedeljo in na praznike k maši in pogosto z njimi, skupaj prejmite Slovenci ! Dne 14. decembra bo minilo 25 let, odkar je umrl voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec. Te obletnice se Slovenci v domovini zaradi sedanje komunistične tiranije ne bodo mogli javno spominjati. Zato je tem večja dolžnost svobodnih Slovencev v svetu, da ob tej obletnici počaste Ispomin rešitelja slovenskega naroda iz večstoletnega avstrijskega jarma, graditelja slovenske svobode in voditelja naroda v njegovo lepšo in srečnejšo bodočnost. V nedeljo, 5. decembra, bo v Slovenski kapeli g. direktor msgr. Anton Orehar daroval sv. mašo za pokoj njegove duše. Po sv. opravilu bo v Slovenski hiši spominska proslava. Zanjo niso bila poslana posebna vabila. Zato po tej poti iskreno vabimo odbornice /in odbornike slovenskih domov, mladinskih in ostalih izseljenskih organizacij, društev ter ustanov in vse demokratske slovenske izseljence, da se udeleže tako sv. maše za dr. Korošca, kakor tudi komemoracije. S svojo udeležbo na spominski proslavi ob 25-lenici smrti dr. Korošca izpričajmo, da smo mu ostali zvesti v borbi za svobodo in neoviran razvoj slovenskega naroda! Razstava Jožeta Verovnika V prostorih Slovenske hranilnice v1 Ramos Mejii je priredil rezbar Jože Že-rovnik, rodom iz Vodic, razstavo svojih kipov in reliefov; razstavo so odprli v soboto, 13. nov. in je bila na ogled še ves naslednji dan, 14. nov. Razstavljavec in Slovenska hranilnica sta s to kulturno prireditvijo počastila stoletnico rojstva dr. Janeza Ev. Kreka, o,četa slovenskega zadružništva. Vsa Žerovnikova razstavljena dela so bila iz lesa, iz različnih tu rastočih vrst lesa. V obdelovanju lesa ima g. Žerovnik ustaljeno prakso, ne izogibajoč se tudi strojne obdelave, ki daje njegovim umotvorom neko uglajenost, ki učinkuje zelo solidno. Rezbar je sploh videti človek uglajene stanovanjske kulture, s katero je tudi razpostavil in razobesil svoje umetnine, ki so na številne obiskovalce nad vse ugodno vplivale in vzbudile mnogo pohvale. Ta uglajenost pa nikakor ni kakšna cenena polizanost, ampak solidna obdelava zlasti tukajšnjih trdih lesov. Vsa razstavljena dela so bila plod zadnjega časa. 'Premalo poznam Žerovnikov razvoj ! prejšnjih let, da bi mogel točno pove-, dati, kako se je razvijal do današnje stopnje. A vendar bi si upal domnevati, da sta tu dve prvini. Ena, pridobljena že nekoč v Hrovatinovi delavnici v Domžalah. Je to tista tipična podobarska statika polpreteklega časa, ki ustvarja podobe, da mirno stojijo na oltarju, potem pa še drugi interes, interes za gibanje in slučajno, nenavadno brezhibnost. Ona statična skulptura je nekako monumentalna, druga gibljiva je pa sproti študirana. Med prvo spadajo predvsem svete podobe, katerih je s krucifiksi vred na razstavi sedem. Tak vtis imam, da se j« te stvari naučil Žerovnik že pri Hrovatinu in pozneje po svetu, predvsem po neki ustaljeni shemi anatomije. Zdaj pa daje tem figuram neki idealistični izraz, ne toliko v obrazih, kot v celotah teles. Ta idealizem se izraža posebno v reliefih, ki niso samo po tehniki ploskoviti, ampak tudi v stilistični obdelavi. Tudi prosto-stoječa figura, postavim Kristus (2) je monumentalen, a z razprostrtima rokama preračunan posebej na frontalen I pogled. Razni Križani so deloma realistični, deloma v (dokončnih) gibih eks^-presivni. Deloma k temu pripomore oblika križa sama, kot pri eksponatih št. 8 ali 18. Približno na isti način kot svete osebe so idealizirane nekatere posvetne figure, tako mati ali deklica z rožo. Pri pogledu na te like sem se večkrat spomnil na Ahčinova dela zadnjih let, ne da bi hotel trditi, da Žerovnik Ahčina posnema. Če bi to idealizacijo označil z bolj rabljenim izrazom stilizacijo, bi ga lahko rabili tudi za Glavo deklice (6), dečka, fanta s kitaro in Indijanko, ki sicer niso stari motivi, a vendar v stojah in drži mirni. So to očividno novi motivi, nastali v zadnjem času v tujem svetu, vsekakor po naravi. Kot kaže Indijanka, gre Žerovniku ža izraznost trupa, ne obraza, ki sploh ni izdelan, kot je tudi postavim Marijina drža v Jaslicah (1) izrecno ekspresivna, dasi je drugače ta mična skupina precej realistična. A popolnoma drugačne so št. 4, 5, 11. Tukaj se rezbar ni koristil s pri-, dobitvami izza učne dobe, ampak je moral študirati like po naravi. Deklica za ograjo 11) je -sicer precej mirna, a vendar v nekem slučajnem žanrskem stavu. Tekači (4) in Krotilec konja (5) pa so v najživahnejšem gibanju. Tu ni nobene stilizacije, rezbar je pač pokazal, da je dober opazovalec narave in se ne koristi samo z anatomskim znanjem iz učne dobe, ampak ga z opazovanjem narave stalno izpopolnjuje. Kot bi bilo pri rezbarju, izišlim iz podobarske delavnice, zelo lahko mogoče, da bi te telesno in notranje (11 razgibane figure očitovale kak dilentalizem, ga pri Žerovniku nikjer ni najti. Sveti liki na razstavi niso cerkvena dela, ampak namenjena stanovanjtem, ki jih le prepogosto polni kič. Zanimivo je, da je baš motiv jaslic včasih fetalno zaposloval "Fr. Ahčina. Poleg v sk-upini pod št. 1 ga ima Žerovnik še na podstavku za knjige (13) in na lesorezu v katalogu. Tudi razne „trgovske“ stvari, ki jih je nekaj na razstavi, največ brez številčne uvrstitve v katalog, pričajo, da je Žerovnik soliden mojster. Kadar bomo govorili o slovenskih izseljenskih umetnikih, ne bomo mogli iti mimo Že-rovnika. m. Marolt AKetHTINA Nastop raznih emigrantskih skupin v Buenos Airesu Argentinski kat. vseljenski odbor vsako leto pripravi za izseljensko nedeljo slavnost, na kateri sodelujejo razne izseljenske narodnostne skupine. Taka slavnost je bila tudi na letošnjo izseljensko nedeljo dne 28. novembra. Zjutraj je bila maša, ki jo je prenašala televizijska postaja na kanalu 7. Po maši so direktorji dušnih pastirjev posameznih narodnostnih skupin pozdravili svoje sorojake v njihovem jeziku. Slovence g. direktor msgr. Anton Orehar v slovenščini. Popoldne je bila izpred župnijske cerkve Naše Gospe Matere naseljencev na aveniji Almirante Brown 568 procesija na kraj Catalina Sur, kjer bodo postavili novo svetišče, posvečeno Mariji, zavetnici naseljencev. V njej so stopali pripadniki raznih narodnostnih skupin za svojimi narodnimi zastavami. Med sveto mašo je vsaka izseljenska narodnostna skupina izmolila po eno molitev v svojem narodnem jeziku. Cerkveni pobožnosti je sledila družabna prireditev. Dopoldnie je bila spominska slavnost tudi na pokopališču Recoleta in sicer na grobovih treh argentinskih predsednikov republike: Dominga Faustina Sarmienta, Nikolaja Avellaneda in generala Julija A. Roča, ki so pospeševali naseljevanje inozemcev v Argen-■ tini. Samo v času, ko je bil predsednik republike general Roča, je prišlo v Argentino 93.176 emigrantov. sveto obhajilo. Tako bo vsa družina rasla v resnični dobroti in iskreni medsebojni ljubezni. Tudi kadar nimate domačega duhovnika med seboj, v nedeljo nikar ne zanemarjajte svete maše. Hodite radi v svojo župnijo, seznanite se s svojim krajevnim župnikom, pa naj govori kateri koli jezik. Ta vas bo vzljubil, ker mora posnemati zgled Dobrega pastirja, in bo očetovsko skrbel za vas. Dragi rojaki! Vedno vas vklepamo v svoje molitve in prosimo, da tudi vi ne nehate za domovino moliti. Kakor ste hvaležni svoji telesni materi, tako bodite hvaležni tudi materi domovini, ki vas je prva naučila spoznavati svet in Boga in vas vzgojila, če vas kdai obide domotožje, se ravnajte po apostolovih besedah: „če je kdo med vami žalosten, naj moli! (Jk 5, 13) Ne predajte se trenutnim in minljivim čustvom, temveč rajši za domovino in svoje drage doma molite. Predvsem molite za to, da bi vsi, doma in v tujini, ostali v veri trdni in da bi se naša vera kazala v številnih dobrih delih. Tako boste ob času, ko vas bo Gospod poklical k sebi, stopili pred Očeta v nebesih bogati z dobrimi deli. Bog pa, ki vse dobro plačuje, vas bo obilno poplačal. Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen. VATIKANSKI KONCIL (Nadaljevanje s 1. strani) različnem mišljenju in v mogoče še tako ostrem protivnem nastrojenju. K temu nas sili umska, duhovna ljubezen do bližnjega. Posledica te umske ljubezni je tudi ljubezen do resnice, do katere ne sme biti človeški razum nikdar brezbrižen. Poleg tega je ljubezen do sovražnikov evangeljska misel, nova zapoved Kristusova, različna od stare zaveze (sovraži sovražnika, oko za oko). člen 30. spominja na znano dejstvo, da še veliko manjka do vsaj osnovne enakosti med ljudmi. Tu je mišljena enakost npr. glede na barvo polti, potem bolj izrazita in upoštevana enakopravnost žene, prizadevanje za zvišanje življenjske stopnje nižjih slojev in manj razvitih držav in podobno. Svoboda posameznika in vzajemnost med posameznikom in družbo ter posameznikov med seboj si ne nasprotujeta. Nasprotno, nujno je da sta med seboj v tesni zvezi, človek ni otok sredi morja današnjega trimiljardskega sveta. Treba je globlje zakoreniniti čut odgovornosti in dolžnost sodelovanja pri kulturnem, vzgojnem, političnem, gospodarskem in ostalem napredku družbe, katere član je vsak posameznik, saj so le-ti, ki družbo sestavljajo. Versko osnovo za urejeno družbeno življenje nam dajeta resnici o skupnem izvoru človeškega rodu in o skupnem končnem cilju, za katerega smo vsi ustvarjeni in usposobljeni, da ga dosežemo. j. Re. Aljažev stolp na vrhu Triglava je V| gonometrijske točke sploh ni bilo. ' -mesecu avgustu dočakal 70 let, odkar i Skupno s pravdo so Nemci izgubili tudi na najvišjem vrhu Julijskih Alp kljubuje viharjem in drugim vremenskim silam. Dal ga je postaviti veliki slovenski planinec in ljubitej Triglava dovški župnilk Jakob Aljaž. Posamezne železne dele je šest nosačev znosilo na vrhu Triglava v enem tednu, nakar ga je klepar Belec dne 7. avgusta 1895 s štirimi pomočniki postavil v petih urah ter ga pritrdil v skale. Tedanji slovenski kat. list „Slovenec“ je o tem dogodku po-iročal takole: „...postavil je prečastiti gospod Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, kateri je za povzdigo slovenske turi-stiike že mnogo storil — na najvišji vrh Triglava železno ko,čo (razglednik). Ta razglednik je velike važnosti radi tega, ker omogoči tudi v najhujšem vetru bivanje vrh Triglava, kar sedaj v takem vremenu ni bilo mogoče. Razglednik je 'okrogel, 2 m visok in meri povprek 1 m 25 cm, ima vrata, znotraj klop. Skozi štiri zgornja okna ogleduješ stoje, in skozi štiri spodnja okna pa sede krasen jn veličasten razgled, čigar panorama ‘je v tem razgledniku na razpolago, kakor tudi nekaj odeje in 2 posodi za čaj kuhati. Trdno je v skalo z vijaki pri-trjien in razun tega še z bakrenimi žicami pritrjen v okolo. V njem ima 6 oseb prostora. Župnik Aljaž je imel zaradi postavitve stolpa vrh Triglava sitnosti. Nemški Alpenvereinovei so smatrali postavitev stolpa na vrhu Triglava sredi slovenske zemlje „za napad na svojo posest“ in nemški deželni geometer je proti župniku Aljažu vložil tožbo, češ, da je z graditvijo stolpa uničil podzemeljsko trigonometrijsko točko, zaradi česar bo moral stolp podreti in povrh še plačati 1000 goldinarjev kazni. Nemci so pravdo izgubili, ker je oficir Schwarz dokazal, da podzemeljske tri- ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1966 JE NEPOSREDNO PRED IZIDOM Bo to obširna knjiga z dvema ilustriranima prilogama in z zanimivo anketo. Posebna poglavja so posvečena stoletnici rojstva dr. Janeza Evangelista Kreka in 25-letnici smrti dr. Antona Korošca. Prav posebna izrednost bo obširen članek o Slovencih na Koroškem in odnos cerkvenih oblasti do slovenskega jezika na Koroškem. Planinsko poglavje. Poglavje o Slovencih, ki so se uveljavili v mednarodnem svetu, razgledi, ki prikazujejo življenje med Slovenci. In cela vrsta zanimivosti. Vsebina Zbornika je na izredni višini. Z letošnjo vsebino -ponovno dokazuje, da je nepogrešljiva knjiga v vsaki slovenski izseljenski družini. ... , — Prednaročila sprejemajo -vsi stalni zaupniki in poverjeniki Zbornika. Cena v prednaročilu je 800 pesov. Plačljiva je tudi v dveh obrokih, če kdo izrecno želi. Polovica pri Snaročilu, polovica ob prevzemu Zbornika. Prednaročilna cena je letos do Božiča, ker se je izid zakasnil zaradi izredno obsežne vsebine in ker so članki iz vseh delov sveta. bitko za Triglav, ki je vnaprej vse bolj postajal simbol slovenstva in je iz leta v leto imel vedno več slovenskih obiskovalcev. V Sloveniji in po drugih republikah v Jugoslaviji je v zadnjem času nastopilo hudo pomanjkanje najvažnejših zdravil. Vse zaradi komunistične birokracije in njegovega centralizma. „Nič ne pretiravamo, če trdimo, da se je V naših lekarnah razvila pravcata obveščevalna služba. Ker morajo strankam prevečkrat odgovarjati „nimamo", naštejejo magistri vse kraje, za katere imajo vsaj kanček upanja, da bi se morebiti še kaj staknilo. In tako ljudje z recepti v rokah romajo z Gorenjske v bolj odročne kraje Hrvatske, pa iz Maribora v Gorico. Skratka, če gre za življenjsko pomembno zdravilo, storijo vse,“ je -dobesedno zapisano v ljubljanskem Delu. List nato objavlja razgovor z upravnico centralne lekarne v Ljubljani Vido Berkopčevo, ki zatrjuje: „Pomanjkanje zdravil zadene cele kategorije prebivalstva, in to od dojen-zkov, srčnih bolnikov do starih ljudi. V centralni lekarni odklanjajo okoli 15% receptov, predvsem recepte za zdravila^ za otroke in srčne bolnike.“ Izgledi za izboljšanje so zelo slabi. Kajti v istem članku je povedano tudi tole: „O nujno pravočasni zagotovitvi deviz in sklepanju pogodb s tujimi dobavitelji so govorili že ob začetku letošnjega leta na raznih forumih. Vsa opozorila so izzvenela v prazno in sedaj smo v težavah. Pred kratkim je zvezni izvršni svet odobril 2 milijona dolarjev za nakup zdravil. Toda, poglejmo, kako -bodo ta sredstva porabljena: en milijon je takoimenovanih klirinških dolarjev za nakupe na vzho- du; 400.000 dolarjev gre na račun starih dolgov in 200.000 dolarjev za rentgenske filme. Ostane še 400.000 dolarjev za vso Jugoslavijo, ki niso predvideni le za nakup surovin in registriranih preparatov, marveč -bomo z njimi nabavili vse, od injekcijskih igel, rentgenskih aparatov do aspirina. Razen tega velja še vedno toga in dolgotrajna tehnika v naši zunanji trgovini, ki zavlačuje dobavo, in bi morali skleniti pogodbe že v aprilu, da bi sedaj zdravila imeli.“ Pač porazna ugotovitev za sedanji komunistični režim, ki se proglaša „za ljudsko oblast“, v resnici pa so mu najosnovnejše potrebe ljudstva, kot npr. zagotovitev zdravil za bolnike, deveta briga. Kaj brigajo sedanjo komunistično reakcionarno in pokvarjeno buržuazijo bolni otroci in ostali bolniki, ki ne morejo dobiti za zdravljenje potrebnih zdravil, važno je samo, da je dobro novemu komunističnemu razredu in da se lahko še naprej vzdržuje na oblasti z nasiljem in strahovlado. i Za Titovegia veleposlanika v Londonu je imenovan generalpolkovnik Dušan Kveder, ki je v Titovi diplomatski službi že od leta 1951. Doslej je bil poslanik v Etiopiji, Vzhodni Nemčiji in Indiji, pred imenovanjem pa pomočnik drž. tajnika za zunanje zadeve. Je seveda tudi komunistični „narodni heroj“. Umrli so. V Ljubljani: Anton Žbon-tar, Ferdinand Trobec, upok., Tone Kolar, dipl. inž. agronomije, Anton Kmet, žel. inšpektor v p., Karolina Cerkvenik roj. Dolgan, Frančiška Lekan, Silvo Ša-bec, Frančiška Mokorel, dr. Mirko Kranjc, kasacijski sodnik v p.. Minka Škerl, upok. in Marija Primar, upok. v Zg. Kašlju, Oton Brelih, učitelj v p. v Podgorju, Ivanka Grilanc roj. Faganel v Mirnu, Anica Košnik v Radovljici, Boris Pogačnik, upravnik pošte v Dolenjem Logatcu, Neža Štefan roj. Henigsman v Semiču, Anton Progar, žagar v Novem mestu, Ivanka Podreka, učiteljica v p. v Črnučah, Viktor Rojnik v Celju, Ivan Ručigaj, častnik v p. v Puli in Marija Macarol roj. Gec v Sežani. SIOVINCI V ARGENT I M I Iz Baragove dežele Baragova dežela so pokrajine ob velikih notranjih jezerih Severne Amerike: Gornje jezero, Michigansko in Huronsko jezero. Tu je v letih 1830 1868 misijonaril med Indijanci in pozneje med belimi naseljenci največji slovenski misijonar Friderik Baraga. Srce te dežele tvori danes marquettska škofija, katere prvi škof je bil Baraga. Drugi in tretji škof sta bila tudi Slovenca Ignacij Mrak in Janez Vertin. Sedanji Baragov naslednik je škof Tomaž Noa, poljskega porekla. Baraga je pokopan v marquett-ski stolnici. Grobnico obiskujejo vsak dan romarji in turisti iz vseh delov sveta. Baraga je umrl v sluhu svetosti. Njegova misijonska potovanja po vodi, po ledu, po snegu, skozi gozdove in močvirja so nekaj tako izrednega, da zgodovinar McGee pravi o njih, da si jih ne bi mogla izmisliti najbolj divja domišljija. Barago na oltar! —— Barago so smatrali za svetnika njegovi sodobniki in do danes vsi, ki količkaj poznajo njegovo svetniško heroično življenje. Slovenski frančiškani v Lemontu pri Chicagu (patra Hugo Bren in Bernard Ambrožič) sta že pred desetletji začela organizirati med -Slovenci gibanje za Baragovo proglašenje k svetnikom. Baragovo zvezo (ustanovitelj p. Bernard Ambrožič) so pred leti prenesli v Marquette in napravili iz nje vseameriško organizacijo. -Sedanji škof Noa je uve-,idel škofijski postopek za Baragovo kanonizacijo. Sodelujeta dva znana slovenska zgodovinarja: dr. Franc Jaklič in Jožef Gregorič. Zbiranje dokumentov za Baragov proces vodi Jože Gregorič. Omare in police so polne mikrofilmov in kopij dokumentov. Letos je nadškof Jože Pogačnik imenoval dr. Jakoba šolarja za zbiralca zadevnih dokumentov v ljubljanski nadškofiji, da spopolni Gregoričevo zbirko, škof Noa je določil duhovnike za škofijsko sodišče, ki bo ocenilo Baragov življenjepis in dokumente. Nato pojdejo ta „Acta“ v Rim. Msgr. Edmund Szoka je postulator v procesu. Ravnatelj Baragove višje šole H. Brown je urednik angleškega Baragovega vestnika. Duhovnik ljubljanske nadškofije Jože Godina je imenovan za uradnega poročevalca procesa za ameriške slovenske liste in ljubljanski verski list Družina. G. Godina stanuje sedaj v Marquettu. V Clevelandu je organiziran Baragov klub; predsednik je dr. Miha Krek. „Baragovo romanje“ v Fatimo, Rim, Assisi, Loretto, Benetke, Gorico, Trst, Ljubljano, Dobrnič (Baragov rojstni kraj), Sv. Višarje, Sv. Kri, Innsbruck, Milano in Genova bo prihodnje leto meseca julija. Organizira Baragova zveza v Marquettu. Informacije tudi v slovenščini. Naslov: Baragova zveza, Sixth and Fisher St., Marquette, Misehigan, USA. P. Bernard Ambrožič je poslal ob priliki svoje zlate maše v Avstraliji škofu Noa iskreno zahvalo za mnogo, kar je storil za Baragov svetniški -proces in prosi, da bi tudi v bodoče storil vse, da se proces čimpreje zaključi. Pismo je opremljeno s tisoči podpisov. V Mar-ouettu je to napravilo najboljši u-tis in bo gotovo lepo podprlo postopek. Prvo Baragovo cerkev v misijonu L’Anse je odkril letos Jože Godina v tamkajšnji indijanski rezervaciji. Padli so pTedlogi, da bi cerkvico -prenesli, na Slovensko pristavo v Clevelandu. BUENOS AIRES Osebne novice Družinska sreča. V družini g. Janka Filipiča in njegove žene ge. Marice roj. Avguštin iz San Andresa se je rodil sinček, ki ga je krstil g. Stanko Skvarča. — V družini g. Julka Ravnika in ge. Majde roj. Hren v San Francisco (prov. Cordoba) so pa dobili sinčka Matjaža. Srečnim staršem naše čestitke ! Poroka. V Slovenski kapeli v Bs. Airesu sta se poročila Hector Omar D’ Ambrosio in gdč. Bernarda Vidmar. Mladi par je poročil g. dierktor msgr. Anton Orehar, za priči sta pa bila: nevesti njena mati ga. Antonija Vidmar, ženinu pa njegov oče Juan D’Ambrosio. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in božjega blagoslova. t Elza Sever roj. Svetek. V Ljubljani so se iztekli življenjski dnevi go-spej Elzi Sever roj. Svetek. Dočakala je 81 let. Za njo žaluje med nami v Buenos Airesu njena hčerka ga. Žarka z možem Ivom Adamičem in hčerko Katrco. Vsem ob bridki izgubi drag« pokojnice izrekamo sožalje, rajna pa naj -mirno počiva v slovenski zemlji. MORON V soboto 27. novembra zvečer se je na Slovenski pristavi zbralo lepo tevilo okoliških Slovencev. Med nje je prišel g. direktor ms-gr. Anton Orehar ter jim je pripovedoval vtise s svojega obiska Slovencev v ZDA, Kanadi ter v posameznih evropskih državah. Vsi so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem ter sami lahko primerjali položaj in delo slovenskih demokratskih naseljencev v Argentini ter Slovenci po državah. katere je obiskal msgr. Orehar. Prihodnji -sestanek Slovencev na Pristavi bo na Marijin praznik v sredo dne 8. decembra ob 8 zvečer. Na njem bo govoril g. Joško Krošelj o dr. Korošcu ob 25-letnici njegove smrti. RAMOS MEJIA D. S. P. B. „Tabor“ v Argentini je imelo v nedeljo 21. nov. svoj 9. redni letni tabor v prostorih Slomškovega doma. Po sv. maši je bila kratka spominska slovesnost, kjer je govornik' dr. Stanko Kociper ugotovil, da je že pred drugo svetovno vojno škof Jeglič jasno povedal, da kot ima Kristus svojo fronto, ima tudi satan svojo fronto, človeštvo pa je v zmedi in ne ve, kam. Slovensko domobranstvo je izbralo pravo pot in ostalo zvesto večnim vrednotam Bogu, -narodu in domovini. Nato je starešinstvo podalo poročila o svojem delu in dobilo razrešnico s pohvalo. V priznanje zaslug in dejanj v aktivni protikomunistični -borbi je tabor izbral prisotnega polkovnika Vuka Rupnika za častnega starešino društva. Novo starešinstvo je od tabora dobilo nalogo, da organizira ženski in mladinski odsek ter da posveti čim več truda in naporov za izpeljavo zamisli o tako potrebnem Slovenskem zavetišču. Novo starešinstvo je sestavljeno takole: Starešina Ivan Korošec, podstarešina Jože Žerovni.k, strokovni načelnik Miloš Prelog, gospodarski načelnik inž. Tone Matičič, članski načelnik Jože Grabnar, tajnik Marijan Amon, predsednik razsodišča Mirko Kunčič, duhovni vodja je pa g. Jože Guštin. CARAPACHAY Slovenska mladina s področja Slovenskega doma v Carapachayu je imela 13.. novembra v krajevnem Slovenskem domu I. kulturno družabni večer. Zbra- ne rojake je pozdravil predsednik SFZ z Carapachayu Janez Škulj. V svojem govoru je poudarjal naloge, ki jih ima slovenska mladina pri delu za ohranitev slovenske skupnosti. Za njim je govoril tudi predsednik, osrednjega odbora SFZ Jernej Dobovšek. Po obeh govorih so sledile telovadne, plesne in glasbene točke. Vse so bile skrbno pripravljene ter so njihovi izvajalci želi zasluženo priznanje, zlasti članice in člani folklorne skupine in San Justa. Po končanem kulturnem sporedu je bila prosta zabava ob pogrnjenih mizah. Družabni del prireditve je potekal v prijetnem razpoloženju, ter so ob njegovem zaključku vsi izrazili že-ljo, naj bi -mladina čimprej znova -povabila rojake na slično prireditev. C.J. BERAZATEGUI V nedeljo 28. -novembra je bila v Berazateguiju blagoslovitev Slovenskega doma, združena s celodnevno prireditvijo. Na njo so bili povabljeni rojaki tudi iz ostalih slovenskih naselij s področja Vel. B-s. Airesa. Poročilo prihodnjič. SLOVENSKA VAS Nova maša č. g. Franeta Barleta SDB Zastave, ki so vihrale z zvonika cerkve Marije Kraljice in pa streljanje z možnarji v zgodnjem nedeljskem jutru, so oznanjale vaščanom in okolici, da je prišel -trenutek, ko bo eden izmed članov ugledne Barletove družine pristopil k oltarju in prvič daroval slovesno daritev Bogu. Ob napovedani uri so se gostje in rejaki zbrali pri cerkvi. Novomašnik salezijanec g. France Barle se je v spremstvu svojih staršev, sestre in štirih bratov, skupno z duhovščino in svati podal v sprevodu proti vhodu v cerkev. Na stopnišču cerkve je Barletova Mari izrekla svojemu bratu novomaš-niku prisrčna voščila in mu izročila novomašni križ. Sprevod se je nato počasi pomikal proti glavnemu oltarju, medtem ko je pevski zbor pod vodstvom g. Meleta Iva-na zapel Riharjevo „Novomašnik bod’ pozdravljen“. Novomašnik je pred oltarjem zapel Pridi sv. Duh, r.akar je zbor na koru nadaljeval Foer-sterjevo z istim besedilom. Pristopne molitve kakor tudi vse ostale, -pri katerih sodeluje ljudstvo, so bile v slovenskem jeziku. Zbor je pa pel med ostalimi deli M. Tomčevo Missa Brevis s to novostjo, da je -bila v slovenskem jeziku. Pevovodja g. Mele je za to priliko omenjeno mašo prevedel Vsah teden ena NAŠ JEZIK Naš ježile — dragocena dota najžlahtnejši nebeški dar, največja vseh dobrot dobrota, ki nam jo božji da Vladar. V njem radostno prepeva duša, v njem toži žalostno srce, kar, čuti, misli in izkuša, človeku človek v njem pove. Z besedo Stvarnika častimo, z njo dvignemo 'se do neba. Zatorej jezik svoj ljubimo, hvalimo za ta dar Boga. «■■»»■■•■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■i Sem dehlica mlada, vesela.- Mladinski odsek Zedinjene Slovenije je izdal ploščo pod imenom „Sem deklica mlada, vesela“. Ploščo je posnela Columbia. Na prednji strani ovitka je slika zborčka -— 18 učenk iz raznih šolskih tečajev, pod vodstvom gospe Marije Fink-Geržiničeve. Na hrbtni strani je natiskano celotno besedilo zapetih pesmi. Na isti strani spodaj so navedena imena članic zbora. Ovitek je tiskala Editorial Baraga. Zborček sam je gotovo pravo presenečenje. Po obsegu je razdeljen na štiri skupine. Ves izvajani program je metodično lepo grajen in dovršen tako, da povsem ustreza naslovu. Od prve do zadnje -pesmi so pesmice dekletc in deklet. Zborček vodi gospa Marija Firik-Geržiničeva. Ni potrebno ob tej priliki ponovno poudarjati glasbenih sposobnosti gospe dirigentinje, ker jo že vsa nova naseljenska slovenska skupnost prav dobro pozna kot solistinjo sopranskih arij in kot članico kvarteta sester ter brata Fink. S toliko pevsko izobrazbo in z veliko osebno dinamiko je ustvarila zborček še veliko obetajoč. Glasovni material mladih grl je zelo dober, število članic zborčka je že tolikšno, da sik ora j ni več čutiti barv posameznic. Nižji glasovi so nekoliko izrazitejši. Dinamika zborčka, kakor tudi ■njegova glasovna prožnost je izrazita. Čuti se obvladanje „crescendo“ in zlasti -prehodov iz forte v piano, ki ostane 'zveneč. „Perice“ v priredbi prof. Alojzija Geržiniča se mi zdijo ritmično najbolje podane. Izgovorjava je tudi skrbno izdelana. V tem prednjači polglasnik. Razne izgovorjave o-jev in e-jev so dovolj pazljive. - Program je predvajan z veliko spretnostjo. Vsaka pesem, ki je hip umetniškega nastrojenja, zapusti v poslušalcu pravo razpoloženje, kar je seveda zasluga gospe dirigentinje. Vse pesmice pojasnjuje recitiran uvod. Ta je morda prvič zanimiv, pri ponovnih -poslušanjih pa, čeprav dobro podan, utegne poslušalca dolgočasiti. Čestitati je Zedinjeni Sloveniji za iniciativo, gospej Mariji Fink-Geržini-čevi za pripravo in vsem staršem nastopajočih otrok za žrtve, ki so v zvezi z rednim prihajanjem k vajam. Naj ne bo slovenske družine, ki v svojem seznamu plošč ne bi imela te pridobitve. JO navadi novomašni pridigar g. J. Mernik, ki mu je izrekel čestitke v imenu salezijanske družbe in duhovnih sobratov. G. Petek je pozdravil g. novomaš--nika v imenu slovenske vikarije in tudi ... v imenu brdske fare pri Domžalah. Ome- lia slovenski jezik m tekst prilagodil' nn je nekatere podrobnosti iz domačega kraja, omenil novomašnikovo rojstno vas in cerkev in pokojnega župnika, ki je krstil novomašnika. Za g. Petkom je povzel besedo g. Jure Rode, ki je novomašnika pozdravil v imenu osrednjega dušnega pastirstva in v imenu g. direktorja msgr. Antona Orehar ja, ki je bil dopoldne zadržan zaradi izseljenske nedelje, popoldne , pa zaradi bla" goslovitve Slovenskega doma v Berazateguiju. G. lyencek je pa čestital slovenskemu zamejstvu, ko je zopet dobilo novomašnika, in pa tudi salezijanski družbi. V imenu društva Slovenska vas je g. novomašniku čestital tajnik Nace Glinšek, za njim pa g. Martin Radoš, kot starosta slovenskih duhovnikov v Argentini. Gostje so se ob šestih popoldne znova zbrali v cerkvi pri petih litanijah. S pesmijo Novomašnik bod’ pozdravljen se je zaključila novomašna slovesnost. Je bila to že tretja nova maša v kratkem razdobju enega leta, ki se je pela v naši cerkvi Marije Kraljice. Slovenska vas čestita g. novomašniku k doseženemu cilju, kakor tudi Bar-letovi družini k veliki sreči, ko se je eden izmed, njenih sinov posvetil sl-už-. bi Bogu in bližnjemu. N. G. glasbi. Po evangeliju je imel novomašno pridigo g. Janko, Mer-nik, novomašnikov duhovni sobrat. -Med drugim je omenil, da današnje slavje novomašne slovesnosti mine. Pripravljen naj bo novomašnik na križe in težave, ki bodo prišli v življenju. Pozval je nadalje novomašnika, ,naj moli za svoje rojake, za vse slovenske izseljence in naj se njegov novomašni blagoslov razlije tudi nad domačo faro na Gorenjskem, kjer se je rodil. Po pridigi je novomašnik podelil vsem svoj novomašni blagosiov. Pri darovanju je domači pevski zbor zapel odlomek iz T.omčeve slovenske maše. Po končani slovesni maši je novomašnik skupno z duhovščino zapel Hvala večnemu v zahvalo za milost, katero je Bog podelil novomašniku. Pri darovanju po maši je zbor zapel dr. Kimovčevo Ti si peter skala, St. Premrlovo Materi dobrega sveta in A. Mavovo Kraljica angelska. Opoldne je bilo za vse sorodnike in svate pripravljeno slavnostno kosilo v prostorih vikarijske šole, katero so gg. lazaristi dali za to slovesnost na razpolago. Prvi govornik je bil po slovenski Občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev V prosvetni dvorani Mohorjevega doma so se 3. oktobra 1965 zbrali delegati in povabljeni gostje k občnemu zboru politične organizacije katoliških Korošcev. Ob tej priliki so odborniki NskS podali pregled triletnega dela od zadnjega občnega zbora, ki je bil 30. septembra 1962. Na občnem zboru osrednje politične organizacije koroških Slovencev, katerih delovanje temelji na temeljih krščanskega svetovnega nazora, so ugotovili, da se je delo organizacije osredotočilo predvsem na mirno sožitje med obema narodoma na Koroškem. Ker še vedno ni zadovoljivo rešeno manjšinsko vprašanje, bo Narodni svet koroških Slovencev nadaljeval pot koordinacije z Zvezo slovenskih organizacij kajti slovensko manjšinsko vprašanje je vprašanje vseh Slovencev, ne pa samo ene politične stranke. Ker pa je Narodni odbor koroških Slovencev jasno opredeljena organizacija, bo še naprej vzdrževala prijateljske zveze z vsemi Slovenci, raztresenimi po vsem svetu. Prav tako bo vedno podpirala vse posamezne organizacije katoliškega tabora na Koroškem. Zaveda pa se Narodni svet, da je še mnogo nerešenih problemov in delo, ki čaka novoizvoljeni odbor v prihodnjih letih ni lahko. Vendar bo novi odbor z vso vnemo delal za ureditev vseh vprašanj, ki so povezana z narodnim obstojem koroških Slovencev ter z njihovim položajem kot slovenska manjšina v Avstriji in v svetu. V letošnjem letu je NskS tudi prvič nastopil s samostojno listo na deželnih volitvah. Čeprav ni dobil nobenega zastopnika v deželnem zboru, je to pomenil velik korak pri političnem udejstvovanju in začetni uspeh bo gotovo pomagal pri nadalj-nih odločitvah o samostojnih nastopih pri volitvah. Po izčrpanih poročilih odbornikov NksS so bile volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik dr. Valentin Inzko, ki se je zahvalil za zaupanje in izjavil, da bo novi odbor vodil organizacijo po smernicah, ki so jasno začrtane v organizacijskem programu. SLOVENCI PO SVETO ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Novo slovensko društvo v ZDA je nastalo v sami ameriški prestolnici Washington. Je pravzaprav to podružnica Slovenske ženske zveze za področje Kolumbija, državo Maryland in za severni del Virginije. Podružnica Slovenske ženske zveze v Washingtonu je nedavno prvič nastopila v javnosti, ko je slovenskim umetnikom pomagala pri pripravah in organizaciji prve razstave slovenske likovne umetnosti v svobodnem svetu, ki je bila v Washingtonu od 17. do 30. oktobra ter je lepo uspela tako v moralnem, kakor materialnem pogledu. V Clevelandu je bila ustanovljena Slomškova zveza. Njen namen je seznanjati svet z življenjem in delom škofa Antona Martina Slomška ter z molitvijo in zbiranjem prispevkov pomagati za dosego Slomškove beatifikacije. PO ŠPORTNEM SVETO Preteklo nedeljo so odigrali 12. kolo jugoslovanske prve nogometne lige. V Ljubljani je Olimpija krepko odpravila Reko s 4:1, ostali rezultati so pa bili: Vojvodina je v Nišu premagala Radnič-kega z 1:0; Partizan je s 5:4 premagal Beograd, z istim rezultatom je v Skopju Vardar odpravil Zagreb. V Zagrebu je Dinamo premagal sarajevskega Železničarja s 3:0, Sarajevo pa zagrebško Trešnjevko s 4:0. Hajduk in Velež iz Mostarja pa sta igrala neodločeno 3:3. Na čelu vodi še vedno novosadska Vojvodina z 19 točkami, slede ji Sarajevo s 15, Partizan in Vardar s 14, Beograd s 13, Olimpija in Velež z 12, Reka z 11, Rdeča zvezda, Radnički (Bgrd), Zagreb in Dinamo z 10, Radnički iz Niša z 8, Hajduk s 7, Trešnjevka s 3 in Željezničar s 3 točkami. Prejšnji teden sta se na igrišču Boca Juniors pomerili enajstorici tega kluba z madžarsko nogometno reprezentanco. Po zanimivi, čeprav ne preveč tehnično dovršeni igri sta se razšli z neodločenim rezultatom 1:1. V tekmi se je predvsem odlikoval madžarski vratar, ki je s svojimi posegi preprečil igralcem Boca Juniors doseči nekaj golov, ko je bila prilika nad vse ugodna. Sovjetski košarkarji so v Buenos Airesu nastopili proti reprezentanci Bueno,saireške košarkarske zveze in proti Asociación Porteria. V obeh tekmah, ki sta bili v Luna Parku, so zmagali sovjetski igralci; v prvi tekmi s 85:81, v drugi pa s 63:58. Po pisanju kritikov so sovjeti nekoliko razočarali, vendar pa so mogli zaradi izredne atletske pripravljenosti razmeroma lahko premagati argentinski moštvi. V sovjetskem moštvu je nastopilo sedem novih igralcev, ki so izbrani za prihodnje olimpijske igre v Mehiki ter zato po izjavi njihovega trenerja še niso dobro vigrani. Vestnik S FZ Počitniški dom v Cordobi Zaradi mnogega povpraševanja smo naprošeni priobčiti nekaj splošnih pojasnil. Kraj Kraj sam je želo lep in zdrav, tisoč metrov nad morjem, ob vznožju 200 m visokih gora, sončno vreme s suhim gorskim zrakom, mnogimi možnostmi za'lepe kratke sprehode pa tudi enodnevne gorske izlete brez nevarnosti, v bližini Doma je „Rio Dolores“ z lepimi prostori za sončenje in kopanje v čisti in ne globoki vodi; tudi najmanjši otroci morejo imeti svoja brezskrbna kopališča. Hrana in stanovanje Hrana je slovenska, zadostna in zdrava tako, da celo bolehni shajajo brez diete in posebnih zdravil. Stanovanja so velika, hladna, suha in zračna z lastno kopalnico; zlasti hlad in mir noči omogoča mirno, trdno spanje. Gostje se že po dveh tednih oddiha vračajo kot prerojeni. Celotna oskrba je cenena in družine z mnogimi otroci imajo posebne popuste. Mladina Ker je mladine vsake starosti vedno veliko, vsak najde sebi primerno družbo; letos bo še posebej preskrbljeno za skupne igre, izlete, godbo in petje, da se bodo lahko mladi ljudje tem bolj razvedrili, njih starši pa tem lažje in dobro odpočili. Na izrecno željo bodo letos za starše vpeljani večerni razgovori o problemih vzgoje. Potovanje Za družine z majhnimi otroci je najbolj ugoden vlak, kjer imajo otroci do dvanajstega leta polovično vožnjo, a je treba uradnika na to posebej opozoriti. V Cordobi je treba prestopiti in iti pod nadvozom (tunelom) na ozkotirni vlak, ki navadno že čaka. Nato po skoraj štiriurni lepi vožnji med hribi izstopiti na zasilnem postajališču (apeadero) Pu-nilla (2 km po San Esteban in 6 km pred Capila del Monte); ko se pripelješ do La Cumbre, opozori sprevodnika, naj .na Punilli ustavi vlak; tu prečkaš železnico in po široki cesti navzgor v sedmih minutah prideš do Doma. Za starejše je najbolj ugodno potovati z direktnimi omnibusi raznih družb: ABLO (Caseros 1080, Consti-tución), Sierras de Cordoba (Alem y Rivadaviaj in TEA (Lima 1631). Izstopiš v Dolores-Refugio (obvesti že v La Cumbre sprevodnika); ko izstopiš, imaš na levo navzdol široko cesto in v petih minutah si v Domu. Kaj vzeti s seboj Dom stoji v miru in tihoti podeželja, kjer je vse preprosto; zato kaže prinesti le malo preproste obleke; a ker je lahko tudi v januarju kak dan prav hladen, je treba prinesti kaj toplega: pulover, nogavice in copate; za kopanje tudi kopalno obleko; vso posteljnino d k Dom, le za majhne otroke je treba prinesti kaj nepremočljivega. Nikakor pa ne jemlji s seboj niti radia, še manj pa živali ali orožje. Priglasitev Kdor si želi oddiha v Domu, naj takoj prijavi priporočeno (certificado) točno dan (prihoda in vrnitve ter število na naslov: Dr. Hanželič Rudolf, San Esteban, Sierras de Cordoba. A vozne listke kupiš šele ko prejmeš odgovor, da je še prostor. Dom bo odprt le od 26. decembra do 4. marca. Proslava Brezmadežne. Vsako leto mladinski organizaciji s posebno ljubeznijo praznujeta ta dan. Kolikšno ljube zen in spoštovanje uživa Marija pri našem narodu, se vidi že po tem, ko imamo nešteto cerkva njej posvečenih, 1 In koliko romanj je vsako leto! Tudi mi, mladi zdomski rod, jo častimo in ljubimo. K njej -se zatekamo v naših težavah, in jo prosimo za pomoč. Marija nas ni in nas ne bo zapustila. Prepričani smo, da je ona s svojo priprošnjo pomagala, da naš zdomski rod, kljub vsem težavam, ni zamrl. Zato se ji hočemo na njen praznik znova pokloniti. Pripravili ji bomo skromno, a prisrčno proslavo. Vabimo in pozivamo vso slovensko mladino, da se udeleži tega najlepšega mladinskega praznovanja. OBVESTILA Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok bo v sredo, 8. decembra, ob 9.30 v Slovenski hiši na Ramón Falconu. V Slovenski vasi bo v nedeljo,.. 12. decembra, ob 17 sv. birma. Na žegnanju v Slov. hiši, 21. novembra, je neka oseba izgubila večjo vsoto tujega denarja. Kdor je ta denar našel, je lepo naprošen da ga po možnosti čim prej vrne v Dušnopastirski pisarni, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires. Bog plačaj! Primerno darilo za Miklavža, Božič, Novo leto, god ali kako drugo priliko (prvo sv. obhajilo) otrokom ali odraslim je plošča „Sem deklica mlada, vesela“ z izborom lepih slovenskih pes-I mi; med njimi je tudi himna za nara- ščajnice SDO. Plošča stane do novega leta le 300 pesov (za tujino 3 dolarje). Dobi se v pisarni Zedinjene Slovenije. Miklavž bo prišel v dom v San Martinu v nedeljo, 5. decembra, ob 19. Pred tem ob 17 zaključna prireditev slov. šolskega tečaja. Zastopnik uraduje v soboto in nedeljo v skavtski sobi. Informativni sestanek za vse članstvo Slovenskega doma v San Martinu bo v nedeljo, 12. decembra, ob 10 dopoldne z važnim dnevnim redom. Miklavževi obiski bodo: v Carapacha-yu v soboto, 4. decembra ob 20; v Ramos Mejia v soboto, 4. decembra ob 20; v San Justu v soboto, 4. dec. ob 20; v Castelarju v nedeljo, 5. decembra ob 19; v San Martinu v nedeljo, 5. decembra ob 19; v Slovenski vasi v nedeljo, 5. decembra, ob 20. v Slovenski hiši za SFZ in SDO v nedeljo, 5. dec. ob 16. SDO SFZ vabita vso mladino 5. dec. ob 16 na DRUŽABNI popoldan v Slovenski hiši in MIKL A V ŽE V ANJE 8. decembra ob 19.30 na PROSLAVO BREZMADEŽNE (sv. maša in proslava v Slovenski hiši) 12. decembra na SKUPNI IZLET v Parque Pereyra — sveta maša bo ob 7.30 v Slov. hiš Izredno zanimiva knjiga spominov Vladimirja Vauhnika NEVIDNA FRONTA se dobi: V Slovenski hiši: v upravi Svobodne Slovenije in v Dušnopastirski pisarni; v Ramos Mej ii: v Slomškovem domu (ga. Ema Kessler-Blejčeva); v San Justu: v Našem domu (pri gg. odbornikih); v San Martinu: v Slovenskem domu pri hišniku g. Pristovniku; v Slovenski vasi: pri g. Lužovcu; v Mendozi: R. Hirscheggerju Pismena naročila na upravo Svobodne Slovenije, Ramón Falcón, Bs. Aires. Za pošiljatev po pošti priložite za poštnino in priporočnino $ 50. V platno vezana knjiga stane % 800,—, broširana $ 700,—. ESLOVENIA LIBRE Redaeción y Admimstrasión: Ramón Falcón 4T58, Bueno« Aim T. E. 69-9503 Argentina Redactor: José Kr osel j CORREO ARGENTINO Central B FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5778 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propi« — Zg nekaj časa, kajpak. Saj Jezus ne potrebuje sladkorčkov in takih reči. Le Janezovih premagovanj si želi! Mirko. Kunčič: SVETI MIKLAVŽ „Jojmene, jojmene, vse je pri kraju! Sveti Miklavž spet pri Bogu je 'v rßju. Vsega prinesel je pridnim fantičkom, meni le parkeljna z rdečim jezičkom!“ „ „Šlelc! šlek! Razposajenček!" “ dedek z zapečka mu strga korenček. „ „Nič ne pomaga po toči zvoniti, prej moral Andrejček priden bi biti!“ “ „Zdaj pa fes ne bom žalil več mame; pridi, Božiček, in misli kaj name!" Po Grimmu •— M. Kunčič: Milanček, Milenka in eaa^nvnlea Ko sta Milanček in Milenka v tretjič zagledala svoje preganjalce s hudobno starko na čelu, je Milenka ljubeče objela Milančka in mu dejala: „Milanček, če ti mene ne boš zapustil tudi jaz tebe ne bom.“ „Nikdar in nikoli!“ je kakor !k prisegi dvignil Milanček roko. „Spremeni se v ribnik, jaz bom pa raca v njem!“ Preteč kakor kraška burja je privihrala kuharica. Ko je zagledala ribnik, je legla na trebuh, da bi popila vodo iz ribnika. j Milenka-raca pa je jadrno splavala h kraju, zgrabila s kljunom kuharico za kljubasti nos in jo potegnila v vodo. Tako je stara, hudobna čarovnica utonila. Milanček in Milenka sta se vsa srečna prijela za roke, veselo zarajala po trati in se vrnila domov — kjer prav gotovo živita še danes, če že nista umrla. (Konec) Lev N. Tolstoj: Postela tesar Reven tesar je šel v mraku domov. Pride na brv, položeno preko globokega potoka, Ker je truden, mu pade sekira z rame v vodo. Potok je bil preglobok in ni mogel z rokami do sekire. Vzdihoval je in prosil Boga pomoči. Hipoma je zašumelo v vodi in prikazal se je povodni mož, ki mu je podajal zlato sekiro. „Ta ni moja,“ reče tesar mirno. Povodni mož izgine pod vodo, a se kmalu prikaže s srebrno sekiro. „Tudi ta ni moja,“ se odreže tesar. V tretje se potopi povodni mož in kmalu prinese železno sekiro z lesenim toporiščem. „Ta je prava, to je moja sekira,“ vzklikne veselo tesar. „Dobro,“ pravi povodni mož, „ker si tako pošten, vzemi še prejšnji dve sekiri za plačilo.“ PISAN DROBIŽ Besedna uganka štirih črk je le beseda. Drugo vedno zamenjuješ. Z „a“ — ime za žensko brž ti da. z „e“ —• pripravo znano ti pove, z „i“ — mazilo, ki lepo riši, b; „o" —i ponoči te teiži močno, z „u“ — to mejne reke je ime. Kako besede se glase ?i Rešitev ugank v prihodnji številki. Naši pregovori — Muha Bolje muhe loviti ko hrez dela biti. Muha pride nevabljena k mizi. Muha sede tudi kralju na nos. Muh in prijateljev je vedno dovolj, dokler sonce sije. Na med se muhe love, na sladke besede pa ljudje. Rešene uganke iz 22. številke Besedna uganka: Senca .— šaljiv ka: Ug-anka. — Skrita mesta: Pomočnik kapela Krapina korito bivanje voj aštvo Jadran Maribor — Opatija — čepovan