Št. 65. V Gorifli, v pondeljek dne 14. avgusta 1905. Letnik VII. i, Izhaja vtiii'- torek ingobotoob 11. mi [»mlpohlne za rnttsto tar oL 3. uri pu|'. za dežfilo. Ako padc na ta ducva praznik izid<> dan prejob H. zvočer. Stane po pošti prt?j v üorici v to- bakarnau Schwarz v ftolskih ulicati, Jellcrsitz v Nunskih ulicah in Lf- b a u na VerdijevtMii takaliäÖu po 8 vin. eORICA (Yttfteruo Izdanje.) Ureduištvo in upravulsitvu se mihajata v «N a r o d n i ti«k»Mii>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredn o, oglase in naročnino pa na upravn. ,vo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 1Ü vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, ra<5u- nijo se po pogodbi. ladajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (bdgov. J. Marašič). Vojna ali mir? Vojna ali Oiir, to je sedaj pogla- vitno vpraäanje, s kateriui se bavi vaa poiitična javnost. V Porlemoutbu zbraui so že od »rede pooblaääenci vojekujooib Be držav, Rusije in Japonske, da se po- gajajo o miru Imeli bo tudi že jedno Be jo in doloiiili tudi, da se bodo take aeje vrsile vnaki dan ob 9 ari in 80 minut predpoludne. Ali glej, izoalala je koj druga eeja, ki bi imela biti v čelrtek in napovedana je bila ta draga seja äele za drogi dan. In zakaj to? Japonski pooblaščenci ho namreč prijavili ruekinj poolaščencem japonske mirovne pogoje, a med teini pogoji se nahajajo tadi taki, o katerib noče Rasija ničesar slišati. Ja- poneki mirovni pogoji bo namreč ti-le: Plačanje vojne cdäkodnine, katere znesek se določi pozneje, in odstop otoka Sa- halina. To sta torej glavna pogoja, ka- tera stavi Japonska do Rusije. Nadaljni pogoji pa Se zahtevajo, da odstopi Rusija zaknp polatoka Liaotang, da se popolnoma umakce iz Mandžurije ter Kitajski zopet odötopi VKO privilegije v Mandžuriji; na- dalje da prizna Rusija „odprta vrata", da odstopi Japonski kitajsko vztočno že- lezuico južno od Harbin», dočira ostane glavna črta v Vladivostok v rnskib rokah, da Rusija prizna protektorat nad Korejo, da pripozna Japonbki pravice do ribarenja v vodah ob Sibirski obali severno od Vladivostoka tja do Berinškega morja, da prepu-iti JaponHki internirane vojne ladije ter da se pomorska ruska sila na Skrajnem Vztoka omeji. Kakor ae vidi, so to pogoji, v ka- tere ne more in ne ame Rasija nikdar privoliti, in posebno prva dva pogoja sta taka, da se Rusija glede njib niti po- gajati ne bo hotela in bo torej zahtevala, da ae popolnoma črtata iz lock, o ka- terih bi bila pripravna pogajati se z Ja- ponci. Rueki pooblaščenec minister Witte je natures nekemu sotrudniku angleškega lifcita „Daily Telegraph14 izrecno in na- menouna povedal, da odklanja Rasija vsako vojno odškodnino in da he od- stopi Japoncem niti pedi ruske posesti in tako tudi Sahalina ne, ceravno so se ga Japonci ze polastili. Iz tega je raz- vidno, da ostanejo vsi poskusi za skle- panje rniru brezvspeSni in da se najbrže mirovna pog«janja že v par dnevih pre- tržejo. Minister Witte je naoireö so- trudniku nekega angleäkega iiula nataučuo označil »taiiače, katero boče zavzecuali Rasija pri mirovnib pogajanjib. 0 tern ötttliäcu piše ooienjeni sotrudnik dvojeoiu listu tako le ; nJax. aem popolnonm poučen, kakega mneuja da so na ruski strani z ozirom na predmete, o katerib se ima razpravljali pri predstojecih mirovnih pogajanjih. Da ho o tern ne motim, dokazala bo najbližja bodoönoBt. Najprej mi je omeniti, da ne odötopi Rasija niti pedi svojega ozemlja Japonski» Rar se je pred vačetkoui vojske imeuovalo ru^ka last, ostalo bode ruska last vsaj d e j a r e, ako tudi ne d e facto tadi po odboda pooblaščencev iz Vašingt >na in ravno tako ostal bode otok Snhalin äe naprej de jure raska last, akoravno so se ga Japonci že po- lastili. Res je sicer, da ho Rasi otok Sa- balin jako zanemarili, dočira bi ga ho- tel i Japonci spremeniti v jako bogato indo^trijsko srediSčf», ali pray zaradi tega, ker so Rasi o važnosti tega otoka prepričani, ga no bodo Japoncem meni nič tebi nič tako z lepa prepustili. Ruaija hoče Sabalin obdržati na vsak način in naj se zgodi zaradi tega kar hoče. Na oöitanje, da zamore ta ruska trmoglavost zavleči vojsko v nedogleden čaa, odgovarja se z raske strani: Ako ni Rusija y etann brez nadaljevanja vojske varovati svojega agleda, potem se hoče Rusija udati temu, kar je neizogibno ter nadaljevati vojsko do skrajnosti. Na ogovarjanje, da se je Japonska Sahalina le polabtila ter da nima Rasija danes nikake mornarice, se odgovarja od ruske slrani: Japonska naj obdrži Sa- halin tadi desetletja v svoji oblasti, pri vsem tern bode Rasija smatrala ta otok d e jure vedno za svojo last in ga bode zopet vdobila v svoje roke, ko hitro se ji ponudi ugodn < prilika. Glede vojne odäkodnine pa so bi ustvarili Rasi svoje stališče, od katerega ne odnehajo na noben način niti za pi- čico. Plačati vojno odäkodnino bilo bi toliko kakor priznati, da je Rasija pod- legla. Ako bi torej Rusija v to kB kor si bodi privolila, potem bi priznala, da je bila premagana, kar bi pa nikakor ne odgovarjalo resnici. Rasija je bila od Japoncev'ravno tako malo potolčena, in je na taki trditvi ravno tako malo res- nice, kakor bi bilo na trditvi, da je kdo igralnico Monte-Carlo zato doslovno ani- čil-, ker je bil nekega večera tako srečen, da je potegnil zaporedoma več zanj ugodnib ätevilk. Igra se namreč zaradi **»ga de vedno drugi daa uadaljuje. Prav tako je z Rusijo, ki je imela v vojski, ki se pa äe vedno nadaljaje, mnogo prav občulljivih izgub. Prijatelji miru rotijo Rusijo, naj vojsko prekine. To se pa vendar ne more od nje zahte- vati, da bi ona prav zaradi teh prija- teljev miru njih človekoljubje predrago plačala in priznala, da je končno pre- magana ter da se njene izgabe nikakor ne morejo več popraviti. Ako pomenja poziv po prenehanju vojske toliko kot priznati, da se je bilo popolnoma pre- magano in ako bi se hotelo z Rasijo zdaj postopati kot z državo, ki si ni v stana več pomagati, potem bosta car in ljudstvo jednoduäno odgovorila : Ne, tega pa tisoö- krat ne. Ako bi sa to zgodilo, preklinjali bi potem celo najzagrizenejši sovražniki Aleksejeve politike pooblaäcence, ki bi vsprejeli lake poniževalne pogoje. Celo oni Ijndje v Rusiji, ki izpo- ptavljajo danes svoje življenje, da bi v Rusiji odstranili zasovraženo birokracijo, bili bi prvi proti temu, ako bi imela trpeti pri sklepanja mira raska narodna oast. — Rasija ae je prostovoljno odzvala Tubila miroljabne Amerike k mirovnim pogajanjem in jo niso k tema prlsilile ne notranje razmere kakor tadi ne iz- gabe na bojnem poljn. Takim trditvam se seveda lahko vsak smeje, ne bo pa dolgo, da se bodo tadi taki ljudje pre- pričali, da zna ruski narod svojo cast čuvati in da jo tudi hoče öuvati. Ne da se tajiti, da so danes razmere v Rnaiji jako zmedene, in res je tadi, da v nji Se precej močno vre, ali popolnoma se moti oni, kateri bi hotel zamenjavati sovraitvo dosedanjega ruskega vladnega zisteraa z brezbrižnostjo za narodno oast. Ako bi hotel kdo trditi, da bi ne bila cast raskega naroda prav nič prizadeta s tern, ako bi RuBija plačala vojno odškodnino, potem bodi takemu povedano, da Rusija v tem pogledu ne potrebnje nikakega sveta ter da bode to vpraäanje ona sama reäila najbolje. Tu ne pride v prvi yrsti t poštev denarno vprašanje, raarveč prepriöanje, da bi Japonci porabili ta denar za nakup vojnib ladij in topov, katere bi potem rabili proti Ruaorn, torej ravno proti onim, ki bi jim dali ta denar. Drugaöe povedauo, ako bi Rusija pladala Japon- ski denarno vojno odAkoduino, data bi ji s tem v roko palico, a katero bi Ja- ponci potem Rase pretepali. Kaj takega pa raski narodui cut ne more in ne sine nikdar trpeti. Rasija je vsled proäenj dobrega so- seda, namreč Amerike, a nikakor priai- ljeua vsled notranjih razmer ali pa izgub na bojnem polju, sicer pripravna skleniti mir, ali le pod nekaterimi pogoji. Taki pogoji pa, ki bi, ako bi bili vaprejeti, pomenjali ravno toliko, kakor da je raski narod vojske sit in je torej proti nji, ali pa iz katerih bi bilo sklepati, da je Ra- sija zato sklenila mir, ker ni več v stana vojske nadaljevati, take pogoje izkljuöaje Rusija že naprej, predno pričuo dotiöna mirovna pogajanja. Zaradi tega pa je v prvi vrsti po- trebno, da ne zahtevajo Japonci od Ra- sije izročitve Sahalina in pa vojne od- äkodnine, torej denara, katerega bi po* rabili proti nji. Šele ako bodo Japonci iz svojih pogojev izloöili omenjena dva pogoja, äele potem se bodo zamogli ruski pooblaäcenci L njimi pogajati glede miru*. Tako je torej staliSČe raskih po- oblaäöencev, ki so prilli v Portsmouth, da sklepajo z Japonci mir. Ako pa primer- jamo to staliäöe z japonskimi pogoji, ka- tere smo navedli v začetka naiega dlanka, potem napmvimo si prav lahko sodbo, kak vipeh bode imel Rooseveltov poskas, napraviti Le sedaj mir med Husijo in med Japonsko. Do pi si. Šempas, 13. avgasta. — Ni öuda, da so vse občine brez izjeme vesele ae- danjega pobiranja ažitnine, kajti donaša jim mnogo več dohodkov nego prejänji način pobiranja občinake ožitnine. Ta zadovoljnoat nas pa nikakor ne sme zadrževati, opozoriti na morebitne napake ali nedostatnosti nove aredbe. Opozoriti hočem na dve trdi uredbi, ki zadevate viuorejca-krömarja. Po obeh LISTEK. Luknja v namiznem prtu. Šaloigra v enem dejanju. — Nemški spisal I. Nemo. (Ualje.) Ida: (Ogieduje luknjo.) Naj bo že ka- kor hoče, toda na vsak način je Mar- jetka iiedolžna. Prt ni prerezan, ampak raztrgan. L o j z i k a : Prerezan! Ida: Budalost! Prt je raztrgan, to vidi lahko vsaka slepa kokoš. L o j z i k a: Meni je vseeno, kaj vidijo slepe kokoši, prt je prerezan! Ida: Raztrgan ! L o j z i k a: Prerezan ! Ida: Seveda, trmasta pa si; kar si eukrat zabiješ v glavo, tega ti nobe- den več ne odvzame. Lojzika: Ti si trmasta in svo- jeglavna! Ida: Toda poglej sem Lojzika, saj se razločno vidi, da prt ni prerezan, ampak raztrgan. Lojzika: Seveda. razločno se vidi, da si ti poosebljena modrost in da moraš imeti vedno prav. Ida: (Se obme prof.) S teboj se ne da govoriti! Lojzika: Seveda, če bi na vsako tvojo budalost takoj rekla ponižno „da" in ,amen", potem bi bila pametna, kaj ne? Ida: Samo če bi hotela porabiti pamet in oči, pa bi videla, da sedaj nimaš ti prav. Lojzika: Oboje rabim, in zato pravim: prt je prerezan! Ida: Raztrgan! Lojzika: Prerezan! Ida: (Prime Lojziku za glavo in jo pri- tisne na luknjo.) Vidiš sedaj, hudobna, da je raztrgan I Lojzika: (Se ji izvije iz rok, jezno.) To povem mami; ti me ne boš suvala. I d a : Saj te ne suvam, pokazati sem ti samo hotela, da nimaš prav. Lojzika: (Razburjena.) Prt je pre- rezan, prerezan, prerezan ! Ida: Brus! Lojzika: (Sezačnejokati.) O, da bi prišla mama! Povem ji, da si me tepla, suvala in zmirjala. Ida: Lažnjivka: Marjetka je vi- dela, da te nisem ne tepla ne suvala, in da si svojeglavna in trmasta kakor osel, to ve tudi mama. Pojdi, Marjetka, greva na vrt; Lojzika naj se tukaj krega in godrnja dokler hoče. (Ida in Marjetka gresta proč.) Drugi prizor. (Lojzika sama.) Lojzika: (Gleda za njima.) Le poj- dita, le pojdite, povem že mami, bodete videle. In vendar imam jaz prav: prt je prerezan in pri tem ostanem. Tretji prizor. (Lenka, Lojzika.) (Lenka vstopi, na rokah nese veliko krožnikov; postavi jib na mizo.) Lenka: Kaj pa ti je, Lojzika? Kaj si se jokala? Kaj ti je ? Si li bolna? Lojzika: Ne, nisem bolna. Ida, ona me ne bo suvala, bo it videla. Lenka: Kaj ? Suvala te je ? Za- kaj pa? Ste se kregali? Lojzika: Ne, nisva se kregali, toda ona hoče vedno imeti prav — in — o, da bi že prišla mama! Lenka: Srčice moje, kaj pa je bilo? Kaj je bilo vzrok vajinetnu pre- piru ? Lojzika: Oh, saj ni nič, le ma- lenkost; toda jaz se nočem udati, če vi- dim, da imam prav. Lenka: O, če je le malenkost, potem bodi ti pametnejša in ne jezi se radi tega, če ne bodeš nazadnje še obo- lela. Toda povej mi, kaj je ver. iar ho- tela od tebe. Lojzika: Nič! Ona je samo tr- dila, da je namizni prt tukaj raztrgan, in vendar vem za gotovo, da je pore- zan. Morjetka ga je porezala, ona mora svoje prste povsod imeti, kjer ni po- treba. Lenka: Prt porezan ? Kje pa ? Lojzika: Tukaj! (Pokaže.) Lenka: (Ogieduje luknjo.) Jaz mi- slim, da imaš ti prav; zdi se, da je prt porezan. Toda samo zaradi tega se ven- dar niste tako skregäli t (Dalje pride.) vipavskih dolinah so vsaj veöinoma uaäi krčmarji tudi obednein vinorejci. Vinorejec-krčmar svoje doma pri- delano vino spravi v svojo klet, je rabi za bo, za svojo drnžino in za delavce; ka- preostaja, preloži se v krčmo na 8s v. Tako bi sodil navadni razum. Ali finančna ali nžitninska oredba zah- teva, (Ja mora vinorejec-krčmar tudi vse svoje doma pridelano vino naznaniti nžitninskemu nrada, ki mu vse sode za- pečati, tadi ako ima svoje vino v dragi kleti in ne v kleti krčme. Le pod po- gojem, da je vino hranjeno v kleti, ki je oddaljena od krčme najmanj dva ki- lometra, sine imeti odprte sode. Ta je res trda, ostra naredba. Mnogi naäih krömarjev ii ajo tadi veče ali manjäe zaloge vina, ki ga od- dajajo čez leto na debelo manjäim kr- čmarjem ali zasebnikom. Vino je treba pogosto opazovati, zalivati in odpirati doSlim kapcem. Krčmar pa lega ne Bine atoriti, razan v navzočnosti finanöne ozi- roma užitninske straže. To je nadležno krčmarju in iznarok aiitninskemn urada, sedaj finansini straži. Bo Ii gospodar vino prepastil sanaema sebi proti vsakema kle- tarskema pravila, ali bo vsaki dan klical nžitninske uslažbence? Ta nredba je pač v prid nžitninskema orada, ker obtežaje nedacirano vino spravljati v promet, ima torej za svoj obstoj veljaven razlog. Toda nič manj je res, da trdo in ostro zadeva krčmarja, morda celo neopraviöeno, vsaj dokler drogi vinorejci smejo piti svoje vino brez obdačenja. Drago, radi česar se krčmarji pri- tožujejo, je pa to, da tudi za svojo hišo, za se in za svoje delavce ae morejo po- rabiti svojega vina brez uiitnine. Vse vino je pod užitninskem pečatom. Naj rabi krčmar svoje vino za druiino, ali za svoje poljedelske delavce, od tega kakor od tistega, ki ga speča v krčmi, mora plačati nžitnino, mej tern ko drngi vi- norejci, ki niso krčmarji, porabijo svoj pridelek za se, za dražino in za delavce brez užitnine. Dve reči ste torej, radi katerib ae naši krčmarji kolikor toliko opravičeno pritožnjejo. Prviö, da morajo sami, üjih drnžina in delavci piti dajirano vino; drugič, da se jim zapečatijo sodi ne le v krčmarski kleti, ampak tadi v zunanji kleti, ako ni dva kilometra oddaljena od krčme. — Tadi ta naredba na vsak način ogaja užitninskema arada, saj je prava in izvrstna fiskalična naredba, toda naäe krčmarje pritiska čez mero. Težko nam je mogoče mislili, da bi pri teh razmerah naši krčmarji mogli Še vzdrževati zaloge vina za prodaj na debelo. In male krč- marje potem vrže neizprosno v veže ži- dovskih kleti. Pritožbe krčmarjev so tedaj vredne, da se vzamejo v resen pretrea. Politiöni pregled. Notranjl polltlönl položaj. Ustanovitev samostalnega čeikega nčiteijišča v Poljski Ostravi daje povod nemäkim hujskaöiin, da napovedujejo že danes baronu Gautschn vojsko. In lahko se jim posreči, da nahajskajo nekatere nemäke parlamentarne stranke k odločni akciji proti miniaterstvu ter da spravijo parlamentarni voz zopet a tira. Stalni obrtnl odsek. V četrtek so razpravljali o § 14d obrtnega reda, ki obsega določila o nspo- aobljenostnem izpričevala za ženske Govorniki, ki so se udeležili razprave, so naglaäali, da se mora dovoliti ženskam več olajäav. Obrtne oblasti bodo imele pravico doloöiti, pod kakimi pogoji dobe ženske usposobljenoBtno izpriöevalo, a bodo morale prej zaslišati zadrugo. Odobrili so tretji odstavek $ 14., ki do- loča, da bodo dobile äivilje osposoblje- nostno izpričevalo le v slučaja, ako so se redno nöile obrti. Trgovinsko mini- sterstvo bo imelo pravico določiti, če to izpričevalo labko nadomesti uspeäen obisk obrtnih šol. Odsek je nato sklepal o § 14.c, ki govori o usposobljenostnem izpričevaiu v javnih trgovinskih družbah. Sklenili so, da se bo moral izkazati z uspouobljenostnim izpričevalom vsaj en Član odprte trgovske dražbe. Vsako iz- premembo osebe, ki ima usposobljenoslno izpriöevalo, se mora naznaniti obrtni oblasti. Odsek je nadalje odobril para- grafe 14f, 105 in 108. § 108 obsega določila o pristopu tovarn k obrtnim zadrugani. Pribodnja odsekova seja se vräi 22. avgusta. Razpravljali bodo c uspo- sobljenostnem izpriöevalu v trgovini, o podpornem zakladu, o podpori pomoö- nikov in o mojstrski izkuänji. Italljansko vseuölllsöe. V Valtlorjanu na Trentinskem je bil preteklo nedeljo političen shod, na katerem je bilo govora tadi o italijan- skem vseučilišča. Do sedaj so na vseb ahodih vsprejemali resolucije, v katerih je bilo reöeno, da se mora ustanoviti italijansko vseuöilisöe ali v Trtu, ali pa nikjer dragod. Na omenjenem shodu pa je bila vsprejeta resolacija, ki obsoja tako trmasto staliäöe in ki zahteva, naj se italijansko vseuöiliäöe astanovi v kakem si bodi mestu, lezeöem na italijanski zemlji, kjer bodi kal popolnemu zavodn kultnre italijanske narodnosti v državi. Kakor se vidi, je „Piccolo" s svojo gonjo pogorel. Ogrska koallclja In sploina volllna pravloa. Vodilni odsek zdrnžene koalicije je glede poziva ljudskih shodov, naj stranka, puativäi na stran vojaäko vprašanje, stremi za sploäno volilno pravico, izjavil, da ni koalicija na volitvah tozadevno ničesar obljubila. Vlada hoče s sploäno volilno pravico le oslabiti narodna stremljenja. SrbIJa, Potem, ko je ministerstvo Sto- janovič s konstitairanjem sknpščine iz- polnilo misijo izvedenja novih volitev, je v soboto podalo svojo demisijo, ki je bila vsprejeta. Kralj je poklical predsedniätvo skupščine v konak. Lista novih ministrov je nastopna : Stojanovič, predsedstvo in bogočastje ; Zajovič, vnanje stvari; Todoroviö, javna dela; Antonio, vojno; Draskovic, tr- govino; Markoviö, finance; Pečič, pra- vosodje. V kabinetn je nov le Draskovic. Dosedaj je bil po dovräenih ätudijah kme- tovalec. Ministerski predsednik Stojanovič je bil dosedaj minister notranjih stvari. Atentat na argentlnskeya predsednlka. »Frankfurter Zeitung" poroča iz Buenos Ayresa : Neki španski anarhist je bil aretovan v trenotka, ko je hotel ustreliti na predsednika republike. Nemčlja v Santunu In Japoncl. „Ruskij Invalid" poroČa iz Godzja- dana 6. t. m.: Agresivna politika Nemčije v Santanu bo po mnenja japonskega ča- sopisja slediijič privedla do ravno tako žalostnih zaključkov, kot politika Rasije v Mandžuriji. Dobljene kuncesije za iz- kljucao pravico, gradili v Santunu Žele- znice, izrabljali radnike, grajenje raznih tovarn, razni dragi privilegiji, ki jih ima Nemčija v Santana, neprestano prodiranje v notranjost dežele jasno osvetljujejo na- črte in cilje. Nemčija ustanavlja Sole v najbornejäih vaseh, ki nimajo nobenega trgovskega pomena za Nemčijo. To je najboljäi dokaz, da se Nemčija namerava stalno naslaniti v Šantanu. Nemirl v Kltajskl. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija : Resni znaki kažejo, da utegne priti v Kilajski do nemirov. Glasom neke brzo- javke iz Pekinga je množica lainov abila 12 katolikov ter je umorila in ranila vec Irancozkih misijonarjev v pokrajini Honau. Krancoska vlada je radi tega atorila energične korake pri kitajaki vladi. Duyoilkl v Maccdonljl. Iz Macedonije prihajajo vedno ža- lostnejSe vesti o bratomornem klanja bratov med brati. Zlasti so Bolgari začeli doprinašati zadnje dni straäna grozo- dejstva nad Srbi v Stari Srbiji. Osnovale so se cele razbojniške čete, ki ropajo, morijo in zažigajo po Stari Srbiji. V Belgrad je namreč dospel glas, da so bolgarski razbojniki prestregli na poti med Resno in Ohrido srbskega me- tropolitskega namestnika v Debri, proto Atanosa Božinoviča in ga ubili, sprem- ljevalca pa težko ranili. Draga bolgarska razbojniäka četa je iste dni abila srbskega metropolitskega namestnika v Maleäu, pröto Djordja Dre- kalovica, ki so ma Bolgari živeraa iztrgali jezik iz ast. Isti razbojniki so abili tadi enega najuglednejših Srbov svojega kraja, An- tonija AvramovičH, načelnika aela Do- vezenca. Mlrovna pogajanja. Pogoje, katere so stavili japon^ki pooblaščenci ruskim pooblaščencem, na- vedeni so v našem današnjem uvodnem člankn. Ti pogoji naznanjeni so bili raskim pooblaščencem na dragi seji. Ker zahtevajo Japonci od Rasov vojno odSkodnino in pa odstop otoka Sahalina, prepričani so danes vsi politični krogi, da ne bodo imela sedanja mirovna po- gajanja nobenega vspeha ter da se pre- tržejo že v najkrajäem časa. Kakor po- ročajo listi, so ruski pooblaäcenci na stavljene jim japonske zahteve tudi že odgovorili ter popolnoma izključili iz pogajanj vojno odäkodnino in pa odstop otoka Sahalina. Rusko-japonska vojska. Maräal Ojama se je jel pomikati po- časi proti severu in stopi v kratkem v ofenzivo. Raska armada se nahaja v močno ntrjenih pozicijab, iz katerih jo bo zelo teiko pregnati. Ta bitka, ki se sedaj pripravlja v Mandžuriji, bo največja in najljntejša, kar jih pozna zgodovina. ¦ „Times" poročajo iz Tokija : Je- ponska vlada je izdala oglas s pozivom, naj se predložijo ponudbe za dovoljenje ribarenja v okrožja otoka Sahalina za dobo do konca leta 1906. Na ta način daje Japonska indirektno naznanje, da hoče Sahaliu obdržati. X K • V zadnjem časa se rabi sibirska že- leznica zgolj za vojaäke transporte. Že~ lezniäka uprava je razglasila, da se ua progi do preklica astavi vsak privatni promet. Iz tega se sklepa, da so v Rasiji prepricani, da se mir Se ne bo sklenil. •X- K- * „Biro Latlan" doroča iz Petrograd», da odpoäljejo Rasi na bojiäce ogromno moätvo čet. Zelezniäke oblastnije so pri občile, da po tern tedna ne bodo na vztočni sibirski železnici sprejemali več hlnga za prevažanje in da bodo na žele- znici prevajali le vojake in vojni materjal. Domače in razne novice. Imeuovauja. — Račanski azistent pri račanskem oddelka tuk. gozdnega vodstva g. Vintor Hubert je imenovan račnnskim olicijalom, računskim prakti- kantotn pa je imenovan g. Ivan S r e- b r n i č. llpokojenje. — Seksijski načelnik v železniškem ministeratvu in načelnik oddalka za zgradbo železnic Karol Wurmb je bil na avojo proänjo vpokojen. Vodstvo železniSkih del poverjeno je dvornemu svetniku Millemothu. Vojaške vesti. — Dne 21. t. m. dospeti v Gorico tretja in četrta bate- rija takajänjega topničarskegA polka St. 8. Dne 25. t. m. prideta dva eskadrona konjenikov, ki se nastanita v Ločniku. Jeden lovski bataljon nastanjen bode v Št. Andreža, dve stotniji peäßolka St. 87 pa v Št. Petru. " Od dne 25. avgusta pa do 3. sep- tembra vršile se bodo v zagrajski, do- berdobski, toljanaki in v okolici drugih tamoänjih občin vaje 56. brigade. Do- tična županstva obvestila so posestnike, da naznanijo vojaäki oblasti takoj škodo, ki bi jim vsled omenjenih vaj na polju nastala. Za to bo postavljena posebna komisija, kateri bode načeloval jeden častnik, katerega bo spremljal vojak z belo zastavo. Ti komisiji naj se torej rao- rebitne äkode naznanijo, kaiti na pozneje pritožbe se ne bode več jemalo ozira. Za ^Šolski Dom" je doSlo pred- sedništvu: Mesto „briäkole" ata dala Sv. Lucija-Tolmin 1 K; Oktavij Rauba pri Sv. Lnciji za zaigrano igro 2 K 01 v ; svetolacijski krogljači v korist slovenske dece v Gorici 5 K. — Srčna hvala! Nesreča. — V soboto popoladne sei je delavec Josip Nardi iz Vrtojbe po ulici, ki pelje na grad. Ravno takrat raz- sajal je v Gorici močan veter. Ko je äel Nardin mimo neke hiäe, vrgel je veter kos grede na njegovo glavo in ga tako močno poškodoval, da se je zgrudil na . tla. Spremili so ga v bolnišnico. Dež, — V soboto dobili smo zopet nekoliko dežja, in vročina, ki je postajala zadnje dni prejänjega tedna skrajno sitn«, se je §e precej zmanjšala. Za poporelca Jaaeza Logar Iz Gor. Trebuöe h. fit. 42 doäli so sledeöi darovi: Občinarji Gorenje TrebaSe zložili kot prvo podporo 53 kron 20 vin.; veleö. g. Franc Marinič, žapnik v Kojskem da- roval 2 K; velec\ g. Ivan Jarec, kurat v Ročinju 5 K; veleč. g. Valentin Knaus, vikarij v Logeh 3 K. Bog stotero vse povrni ! Gor. Treb uš a, dne 13. avg. 1906. Greg. Šk va rča, Franjo Kl a n j š öe k, žapan. karat. Kazen za greh. Povest: Spisal Janko B r a t i n a- (Dalje.) Liber in Čot sta igrala še jedno po- vrhu in kar je imelo poskočnih nog, vse je vzdigovalo pete po podu. Gelo stari Polhodlak se je bil zasakal z „mamo", kakor je pravil svoji ženi. Fantje so za- čeli potem odhajati, ostala je le manjäa drnžba starejäih možakov, ki so se deli v pogovcr k ätirivoglati mizi ob oknn. Liter za litrom je prihajal na mizo, za- öeli so peti in poznalo se je starim glavam, da äe niso vsega pozabili iz mladosti. En gUžek al pa dva, To nam korajžo da------------- nekateri hripavi in okorni glaaovi so se oglašali vmes, a nikdo ni tega opazil. — Bog vas živi, možaki, dejal je Zatravnikar in dvignil knpico. TrčiJi so in zažvenketalo je stekjo -v starih, koščenih rokah. — Tu imamo V8e, dejal je Jagrovec, &tAr udovec, in spomnil se je onib let, ko je živela äe njegova Reza. Lepa so bila ona leta! Trudil aeje sicer kot pes, a lepo je bilo; danes ima denar, a nikdo ne mara zanj, sam je. — Bog vas živi, ponovil je, in glas se mu je tresel. Z levico se je pogladil po golem temenu, kot bi hotel odgnati te tožne spomine. Ura je lezla že na „polcajštund", kakor so pravili kmetje in zaöeli so se razhajati. — Lahko noö, dejal je krčmar Za- vetnik, äe prihodnjič se kaj oglasite, in zaprl je vrata. II. Pri Korenovih je bila tako srednja kmetija. Premoženja sicer niso imeU ravno dosti, a tudi dolga ne, in tako 86 je živelo Se precej dobro. Stari Koren je bil poäten in miro- Ijuben človek, njegova žena pa ravno nasprotje. Jeziöna in prepirljiva, nič ji ni bilo po volji, vse je hotela imeti dru- gače kakor je bilo. Ko je bila mlada, je bila lepo dekle in svoje slabe lastnosti je znala dobro prikrivati. Toliko bolj se je pokazala na dobro stran in nič čudno ni bilo, da jo je Koren vzel za ženo. Toda kmalu se je pokazala v pravi luöi. Ljudje bo tadi govorili, da je imela že prej otroka, o katerem se pa sedaj ni vedlo ničesar. Eni so trdili, da še živi, drugi da ne; takrat je bila namreČ nekaj ča8a v Trsto pri neki teti, in tako je bilo vse zakrito v neko meglo. Dvoje otrok je imel Koren: deöka in deklico. Dečko je bil bolj očetove nravi in podedoval tudi njegov značaj, hči pa Be je bila obrnila prav po ma- teri, katera je pri vsaki priliki 7-ago- varjala in podpihovala svoje tete. Dokler je bila Pepca še majhna, je äe šlo, a kmalu je začela nastopati sa- mostalno. Ni se brigala z» očeta, od ma- tere je tako vse dobila in btari je moral gledati, kako gre to in ono v nič, kajti delati se pač Pepci ni ljabilo. Raje je postajala po gostilnah, rada je hodila na Bemnje in rada hodila s santi, česar ji mali aeveda nikoli ni branila. Tako se je seznanila tadi z To- netom. — Bil je precej lep dečko, a pretepač in potepnh prve vrste. Pepca ga je rada videla, po cele večere je bila 1 njim v krčmi in tadi mati je včasi priäla in prisedla. — Ej, ej, govorili so ljudje; stara je bolj neamna kot mlada. Bog nas varuj takih mater, ki svoje hčere skoro ponujajo okoli. To ne bo prišlo k pra- vemu koncu, ne bo. — Solnce je bilo v pondeljek ie vi- acko, a Pepce äe ni bilo od zgoraj iz kamrice. Koren in sin sta že bila znnaj na delu in ko se je stari vrnil, je zaropotal po hiši, češ, cele noči se vlači okoli in dola ne nič. Molči, dejala je stara, kedo te kaj vpraäa. — Seveda, vedno molöati, to hi bilo tebi prav. Hiäa in grant pa gre po 1 zlo, a ona in ti bi le ležali in jedli. (Dalje pride.) Znfžanje vozuiue pri južnl že- leznlci. — S 1. septeinbrom zniža južna železnica voznino pri takih stvareh, ki ae pokvarijo, kakor pri sadju, mesa, raleku itd. Nagrada za marljlvo poduče- vniije cerkvenega petja. - C. kr. ini- nisterslvo za uk in bogočastje na Du- naju je z odlokom 11. julija t. I. ät 18517 podelilo gogpodu Ivanu Karet, nadučitelju v Dekanih, 50 kron nagrade za marljivo gojenje cerkvenega petja. Vspored slavuosti odkritja Pre- šeruovega «pomeuika v Ljtibljani. — 10. sept. ob 10. uri dopoldne se zbero društva in depatacije v „Nar. Domaa, nakar odidejo po Cesarja Franc Jožefa cesti, Prešernovi ulici na slavnostni pro- stor na Marijinetn trgu, kjer pojo ob pol 11. ari dopoldne pevaka druälva „Slava Prešemu1'. Slavnoslni govor dr. Ivana Tavčarja, odkritje apomenika in nagovori slovanskih depatacij. Mostni župan provzame spomenik v svojo varsUo, pevska druslva pojo „Strunam". Dauätva korakajo mimo apomenika dalje po Sv. Petra cesti, preko jubilajnega rnostu, po Kopitarjevi ulici, po Vodnikovem trgu, Mestnem trgu, Starem trgu, Sv. Jukoba trgu na Breg,Turjaškem trgu, po gospo- skih ulicah, Šelenburgovih in Knallovib ulicah, mimo ValvaizorJBvega spomonika pred „Narodni Dom". Ob 7. uri zvečer komersi v „Naroduem Dorau", Jlirija", „Lloydu" in pri „Novem svetu". Poravnava družbe sv. (irlla la Mctoda z gospodom Ivauom Jeba- činom. — Družba sv. Cirila in Metoda je žft koncem minalega leta naznanila g. I. Jebečinu, tovarnarju in trgovcu v Ljubljana, da ga ne smatra več zalaga teljem družbine kave, zaradi dogodkov, ki so slovenski javnosti znani. Ker se v teku časa raztnere med g. 1. Jebačinorn in družbinim vodstvom niso ublažile, pač pa izdatno poslabšale, izreklo je vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda po večkratnem posvetovanju v svoji seji dne 25. avečana 1905, da ob- novitev pogodbe med g. I. Jebačinom in družbinim vodstvom ni veö mogoča. Da bi mogla akleniti novo pogodbo s kakim drugim zalagateljem, zahtevala je družba sv. Girila in Metoda aodnim potom od g. I Jebačina, naj iati prizna Ž njim sklenjeno pogodbo o zalaganju in prodajanju kavinih sarogatov in sladne kave v korist drožbe av. Cirila in Metoda za razveljavljeno in naj izbriše varstvene znamke z znaki naäe družbe. Popisano energično postopanje draž- binega vodstva je privedlo alednjič g, I. Jebačina do spoznanja. Med sodno obravnavo dne 22. rož- nika 1905 je prosil toženec za preložitev obravnave v to svrho, da se morda vendar le poravna z družbo. Sodišče je v to privolilo in obravnava Be je prelo- žila na 10. dan malega arpana. V razgovoru z družbinim vodstvom je ta dan priznal g. I. Jubačin, da je postopal do družbe nepravilno, ko je začel prodajati na svojo roko poleg „Družbine kave" tndi „Zvezdno kavo" ter tako delal Skodljivo konkurenco „Družbini kavi". Od „Zvezdne kave" ni dajal namreč družbi nikakih prispevkov. Tudi je priznal ta dan, da je vsled tega njegova pogodba z družbo sv. Cirila in Metoda res razveljavljena. Svoje posto- panje naprara drnžbi je določno obžalo- val ter zagotovil, da hoče povrniti vao žkodo, ki jo je zaradi tega imela družba av. Cirila in Metoda. Tako je prejela drnžba sv. Cirila in Metoda zadoačenje. Ker je g. 1. Jebačin radovoljno priznal to, kar je družba sv. Cirila in Metoda sodnim potom zahlevala od njega, odpadlo je na 10. malega srpana napo- vedano nadaljevanje obravnave in sod- nikom ni bilo treba izreči nad g. I. Je- bačinom razsodbe. Podpisala se je ta dan vpričo dele- giranega sodnika, gospoda dež. sod. svet- nika Ivana Kavčnika, nova pogodba med družbo av. Cirila in Metoda v Ljubljani in g. I. Jebačinom za dobo 5 Ibt, tem načinom, da ae po preteklih ätirih letih obojestransko lahko odpove, dražba pa tadi pred, ko bi g. 1. Jebačin ne izpol- noval pogodbe. V tej ua sodišča izdelaui in vpri<5o njega podpiaaui pogodbi se g. 1. Jobačin zavezuje dajati družbi v po- gojenih obrokokih natančno določouih prispevkov od vseb kavinih izdelkov, naj jih prodaja pod kakoräno koli znamko a!i pod kakoränemkoli iinenom, torej tudi od „Zvezdne kave". Izvzeta je samo kava, ki jo prodaja v korist dražbe sv. Cirila in Metoda za latro, od katere g. 1. Jebačin plačuje prispevke naši tamoänji drnžbi — posestrimi. Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljabljani prosi lorej slavno slovensko občinstvo, da vse tozadevne neprijetnosti pozabi, kakor jih je ono pozabilo ; drug dragemu odpastiti je itak velikrat po- trebno v življenju. Zato naj vain bodo, Slovenci, izdelki „Prve jugoslovanske tovarne kavinüi su- rogatov in aladne kaveu s to naäo izjavo priporot'uni. Dohodki od njib so nam vsled novega pogodbinega pisma izdalno izboljäani — kdur kapaje izdelke te to- varne, podpira istočasno družbo sv. Ci- rila in Metoda. V o d a t v o d r u 2 b e s v. C. in M. V Ljubljaui, dne 10. avgusta 1905. Odposiljaujc /uvitkov h pogtuim povzetjem za Neinäku. - - Od sedaj naprej more odpošiljatelj zavitkov s pov- /.otjein na Netnsku, kakor v tazemskem prometu in v prometu z Ogrsko, za- sedenimi dežolami in Šricu, označiti na slovnikoui povzetne poälne nakaznice inesto aarnega sebe c. kr. poštno hra- nilnico na Danaja, ali kak javni kre- ditni zavod, ki ima. sedež v Avstriji. Komarjl v sv. deželo. — V ao- boto ob 8 nri dopolndne je h po- sebnim vlnkom jažne železnice dospelo v Trst 628 romarjev, med temi mnogo dnhovnikov in ženskih iz Moravske ter so se lakoj ukrcali na Lloydov parnik „Tirol", ki je odplnl ob 10. uri pred- polndne. Večina romarjev je iz Moravske, a med njimi se nahaja tadi mnogo Čehov, Poljakov, Malora8ov itd. Romarji se po- vrnejo v Trst dne 31. avgusta t. I. Toča z nevxhto v Tr§tu. — V soboto ob 11. ari predpoladne nastala je v Tr8tu huda nevihta s točo. Toča padala je gosta in debela kot jajca. Na- pravila je po mestu posebno na šipah velikansko äkodo. Samo v hotelu „Bal- kan" pobila je toča 41 Sip. V neki drugi hiši v ulici S. Spiridione pobila jih je 37. So pi tali veöje z?radbö, v ka- terih je razbila toča nad 100 šip. Sploh se računa, da je razbila toča v soboto v Trsta nad 5000 sip. Mnogo so trpeli tadi vrabci in golobi. Naäli ao jih vse polno mrtvih na tleh. Mnogo so trpeli tadi konji in ni jih bilo malo, ki so se splaäili. — Toča razsajala je pa le po Trstu in pa v najbližji okolici, kakor n. pr. v Rojanu, kjer je vzela skoro ves vinski pridelek. Epohalua iznajdba. — „Slovencu" poročajo iz Danaja 11. t. m.: Danes so se lu na vojaäkem strelišča v navzočnosti vojaäkih lehnikov vräile poizkuänje z oklepom, ki sta ga že pred več časom izumila Atanazij Janopol in Anton Loibl. Vse kaže, da se bo ta izumitev obdržala in da bo velikega strategiškega pomena. Oklep, ki 8ta ga izamila, sta od leta 1903 sem vedno popravljala, je le 9 milirnelrov debel. Pri današnji vaji ao streljali na oklep cel6 iz bližine 2 metrov, kar doslej äe niso. Kroglje, ki so šeenkrat večje kot je debelost oklepova, v tem oklepu kar izginejo. Videti je samo odprtino, kamor je krogla zadela, na drugi strani pa ni sledu kake poškodbe, izbočitve ali razpoke. Kakor hitro namreč prileti kroglja v oklep, se avinčeni del kroglje razdrobi v prah, jekleni plašč kroglje pa se v oklepu po- polnoma poploači in stlači. Ta oklep bi izvrstno služil topniätvu v varstvo proti ärapnelom, peboti kot varstvena stena, posebno v rovih, pri municijskih vozovih ; ludi za ladjine okiepe se bo dal ta oklep porabiti, ako se ga podebeli in poveča. Naprsni oklep stane okoli 10 K. Najveöjo pozornost je vzbujalo pri vojaäkih izve- dencih to, kako so kroglje v oklepu po- polnoma izginjale. Celjski župau In obciiiHkl svet — Pod tem naslovom piše zadnja „Do- movina" : (irtljski župau iu ubčinski avet ho dobili dolg nos iz Gradca. Veiled po- nedeljskih zlačinov in vsled zadržanja celjske policije smo se pritožili brzojavno pri nameslnidlvn v Gradcu. Dobili smo brzojaven odgovor, da se je potrebno odredilo, in okrajno glavaratvo je pre- vzelo v torek skrb za javni red, ker se je županstvo izkazalo nezmožnim in pristranskim. Sedaj je pa takoj rair. Spominjamo se zadnjega obiska Čehov. Takrat smo ae tadi pritožili v Gradec, in narnestniätvo je brzojavno akazalo županstvu, da naredi takoj mir, sicer se razpusti občinski svet. To je letal tisti dan ves občinski svet od hiše do hiše, zveöer pa so bile vse ulice prazne. To jasno kaže, da delajo gospodje v oböin- ski hiši in pa druhal na ulici „pod eno kapo", Izuajdba. — Tržaaki tehnik Mihael Micheluzzi je iznaäel aparat, a katerim se prepreči, da ne trčita ob megli dve ladji draga ob drugo. Delniäka družba John Cocherill v Bruslju mu bo dala 4 milijone 1'rankov, da ji odatopi iznajdbo. Žclezuičaruka ve«t. — Dne 1G. avgusta bodo imeli na Danaju zastopniki vaeh kategorij uslažbencev južne železni- ce shod za ataroslno oskrbo in z« skraj- šanje službenega časa. f PJÄL Ülalowctz. — Poveljnik 13. voja FML Malowetz je v aoboto na lovu v Nizki (Galicija) nenadoma umrl. LetoSrije ce»aräke vaje ua Tlrol- skein bodo jako važno. Nekaj nena- vadnega je, da se jih udeleže celo črno- vojniki. Na vajah preizkuaijo nove havbice in strojne puäke. Pre^enetljivo je, da ae javnosti ne bo uradno poročalo o vajah. V Inoraoatu ao tudi precej preaenečeni, ker cesar ne obiäöe glavnega mesta na Tirolskem. Morebiti se ne raotijo Ust\, ki trde, da so naperjene letoänje cesarake vaje proti Italiji. Zanimivo je tudi, da so pričeli nemäki listi zahtevati, naj ae utrdi Trat. Sloveuska zma^a. — Pri občin- »kih volitvah v galuški občini n a Štajerskem so zmagali po hadem boja v 2. in 3. razredu Slovenci. Nemci in Šta- jercijani so sicer napeli vse sile, pa jim je vsled možatosti alovenskih volilcev vse izpodletelo. Slava zavednim volilcem. Xagrobni spomenik Leva XIII v lateranski baziliki. — Nagrobni spo- menik pokojnega papeža Leva XIII. v lb- teranski baziliki v Rimu bo kmala do- vrSen. Meseca oktobra prepeljejo truplo papapeževo, ki je aedaj provizoriöno ahranjeno v cerkvi sv. Petra, v lateransko baziliko, ter ga polože v rakev pod na- grobni spomenik. Prepovedani nastopi židovskih i^ralcev. — „Kurjer Lwowaki* poroča: V ruskih gledaliačih igra veliko židovskih igralcev, katerim ruska vlada dozdaj ni delala nobenih zaprek; dovoljeno jim je bilo naatopiti celo v Moskvi in v drugih mestih ruskih, kjer židje sploh ne smejo bivati. V zadnjem času pa je vlada pre- povedala židovskim igralcem nastopati na odrih tistih ruskih meat, kjer jim je to bilo dozdaj dovoljeno. Ta prepoved ae tiče tudi slovečih židovskih umetnikov, ki sicer imajo bliščeče ruske pseudonime. Lev, ki ee bojl pljancev. — „Louiavilski vestnik" iz Kentukija poroča aledčo povestico iz Ugande v Afriki: Neki izstradani lev je äel na lov in vjel ne- kega Evropejca, da ga pohraata. Ko ga prime z zobmi za jopič, začuti v mo ževem žepu veliko steklenico žganja. Valed tega ae lev tako silno prestraSi, da akrije rep med noge in zbeži. List potem izvaja, da je ta dogodek zelo po- učen, ker kaže, da ae levi pijancev boje in jim ne atore nič Žalega. Če bi lev ne bil začutil in videl steklenice žganja, bi bil moža gotovo pohrustal. Abstinentom ni torej priporočati potovanje po Afriki. Orkan v Scdanu. — Orkan, ki je bil v četrtek v Sedanu in okolici napravil je za štiri milijone frankov škode, aamo v Sedanu se ceni Skoda na poldrug mi- lijon frankov. Mestni park in pokopališče sta popolnqma uaičena. Ena ženska je bila ubita. Število ranjencev je znatno. Kmet-minister. — V novem äved- skem ministerstvu je tudi en kmet kakor minister za poljedelatvo. To je prvi aluöaj na Švedakem, da je kmet minister. V 18. aloletju ao ävedaki kmetje igrali v dr- žavnem zboru važno alogo, loda kaaneje ao jih plemiči izpodrinili. Duhovit vojak. — Brezbožnež tako zvane „inteligence" vnraši zR8ne- hljivo nekega francoskega jak' apada- jočega k rimski papeževi posac ' „Kaj ne, da Vam je papež dal oblast oiaäevati in apovedovati?" Na tako zbadljivo vpraäanje je na- stalo divje krohotanje celega „inteligen- taega" druätva, ali kmala se je poleglo, kajti sicer mirni ali dahoviti vojak je odgovovil : „0, ne samo te oblaati mi je dal papež, temaö še drugih, in mej temi je tudi ta, da smem birmati, in pri teh besedah obdari brczbožneža a prav dobro zaušnico. Truplo portarturskftKa juuaka geucrala Kontradeuka bodo prepeljali v Peterburg. Dt'sot mill.jouov v zlatu je raz- piaala brazilijaka zbornica za onega, ki iznajde gotovo zdravilo proti jetiki in rakn. Za neiiiäki katolläkl «hud, ki bo pričel zborovati v Straaaburgu 20. t. m. je zglaäenih doslej 33.000. Polzkuäeu atentat na vlak. — Na progi Jesenice-Hruäica ao naäli 8. t. in. ob pol 12 ari dopoldne pred dohodom vlaka dinamitno patrono. Vräi ae pre- iakava V ritk\[ ustreljen. — Oakrboik grofa Kulmerjt*, Pavel Gereli, je pri Zagrebu v äali pomeril na 121etnega Marka Kirina, ineneč, da puška ni nabaaana. Puäka se je sprožila in mladi Marko se je mrtev zgrudil. Naroduo gospodarstvo. I pljlv napöje (pljn^e) na mleko. Večkrat ae zgodi, da se mleko od krav nekako kvari, da ae ne da obdržati in je v kratkem <*aso skoraj za nič. lačejo se temu mnogi uzroki, pravega pa le malokdaj najdemo. In to je — se- veda med dragimi — slaba pitna voda za krave. ' Ta ima velik upljiv na jakost mleka. V nekem mlekarskem goapodar- stvu so opazovali, da se je mleko v 12 do 15 arah po molzenju toliko spreme- nilo, da ni bilo za rabo. Desinfikovali so vse stroje in poaode — ali brez vspeha. Po daljäem opazovanju so naäli, da krave, ki so bile razdeljene v dva hleva, imajo iz jednega mleko izvratno in le one iz drugega pokvarjeno. Iz tega vzroka so prišli na misel, da utegne temu kriva biti pitna voda, katere niso imele enako. Da bi se prepričali o tern, napravili so poskns. Kravam, ki so imele dozdaj dobro mleko, dajala se je voda, kakoršno ao imele druge 8 slabim mlekom. Na- sledek je bil, da se je tadi tialim mleko skvarilo. Nasprotno pa, ko so bile druge krave napajane z zdravo vodo, se je tudi njih mleko zboljSalo. Po preiskavanju vode ae je naälo, da je voda, h kateri js dotekala luža iz močvirja, zakrivila, da se je mleko potem kvarilo. Morda je tadi pri naa kje tako, ker večkrat se slišijo tožbe o kvarjenja mleka. „N. G,u Z učenco vsake starosti se sprejmeta prihodnje šolsko leto na stanovanje. Zagotavlja se strogo nadzorstvo in fina vzgoja., A J. Primožič, (iorica, Via Del Ospldale at. 10. Rojahi! hupujte narodni holeh „Solskega Doma". „Krqjaska zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! Priporoca svojo bogato zalogo krojnega blaga za Vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne. \j mizar in v lesni trgovec T Pfltari, na voulo oovep železniškeca nodi f/i« cistf, A;/ peljeproti Gradiški) ter podružnica za Soltii mostom pri Pevmi Trmijc tudi t. opeko, ima ve- liko /alu^o vsakovrwtuega ti ^.e- f;a in inekhcga lesa domacega in tujKga, veliko zalogo pohišt- va, vhiskih poHod, Htiskaluic ltd. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi h na teden- f ske ali * mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. !' občinstvu. Dr. L. Färber, St;ibni zdravnik v Qorici, zapisoval je vselej z najboljšitn uspehora Dsebani, katere so že dlje časa, bolehale na živcih železnato vino 1 G. PlCCOLi-ja, dvornega založnika Nj Svet.pnpeža Inlekarja, Ljubljana Pollitrska steklenica 2 K in se vnanja uaročila izvršujejo obratno. Št. 2215 ------- Op. Naznanja se, da \ JAVNA DRAŽBA zastavil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija 1904 začno v ponedeljek dne 4. septembra 1906, ter so bo nadaljovala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravjaieljstva zastavljalnlce in ž njo združeue hranihiicc. V Gorici, 3. avguata 1906. .^^*. .^^*. .^^^. .^^h. ^H^ ~^^h. ^^^. .^^fe. ,MM. .^^h. ^^^. ilnton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častiti dubovädini in slavnemu občinalvu t mestu in na deieli bvojo trgoririo jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii istersko in dalmatinako. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1, 2,3, 4, B. Več vrat riža. Miljsveöe prve in druge vrBte, namred od V8 kila in ob enega funta. Teatenine iz tvornice ŽriideraiČ A Valencia v II. Bistrici. Žve- plenko družbe av. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiČevega mlina v Kranju in z Jochraaun-OTOga r AjdovaČini. Vai' blago prve vrate. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3. - flnton Ivonov Pečenko \ \ Gorica \ \ priporoöa svojo veliko zalogo prlatnih * \ belih in črnih vin \i lastnih in drugih < \ priznanlh vinogradov: plzenjskega piva | \ *[)razdroj« iz s1ovp<3<1 Cežki* >Meščanske pi- * \ vovarno«, in domačega žganja I. vrsto v < * steklcnical], kojega pristnost se jarnči. ^ > Zaloga ledu katen>ga se oddaja W. na Ö \ debftlo po 50 kg naproj . \ | Vino dostavlja na dom in razpošilja \ t po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske < [ države v sodih od 56 1 naprej. ( ; Cene zmerne. Postrežba poš ; [ tena in točna. m m m m m m ! Ivan Kravos nriooroča svoio sedlarsko delavmco v Gorici na Kornju št. II. cn — +•* >^> z z i cd |i__ Priporoča svojo zalogo r^z- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostllne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro. dobro in po eeni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje ppiporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških cenah, a ne kakor posredovalci. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri mol&hrpvirasti in bledici, od zdravnikov najtop- I leje priporočeno. Fer- i ratin je v zvezi z be- ljakom, sestavljen že- ^ leznat hranilni preparat. Povekšuje iek in aboljšuje prebavo. Nenavaini vsjeM. Dobi SB v lehamaii C. F. Boeltpingep und Söhne Mannheim - Haldhof. „Narodna tiskarna1 priporoča vizitnice. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za slranišča z vso upeljavo, slrešna ükna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodujakov, vodovodov, avinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ler vsakovrslna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO kl'ttllO nno;rad