RADIOLOGIA IUGOSLAVICA Anno 4 Jon 1970 Fasc. 2 PROPRIETARIUS IDEMQUE EDITOR: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIVAE REJ PUBLICAE IUGOSLAVIAE SKOPJE EDITOR PRINCIPALIS: D. TEVCEV Radio!. lug. UDK 1115.849 (05) (497.1) ampule 60% 75% trijodno kontrastno sredstvo za parenteralnu primjenu KRKA KRKA-tovarna zdravil, NOVO MESTO Razvojni put poduzeca FOTOKEMIKA - Zagreb Za dvije godine slaviti cemo četvrt stoljeca od puštanja u pogon prvih postrojenja i pogona domace fotoindustrije. Taj srebrni jubilej nositi ce povijesni datum našeg radnog kolektiva - 10. XII 1947. godine dan svečanog otvaranja i puštanja u pogon naše tvornice. Mladoj generaciji naših gradnja teško je i predstaviti težinu i veličinu tog pothvata, gledajuci ga očima tadanjih tehničkih, kadrovskih i financij­ skih snaga naše privrede i društva. Rat je prestao. Obnavljala se je ionako nerazvijena i u ratu uništena privreda. Trebalo je stvarati uvjete za normalni mirnodobski život, u kojem rastu potrebe i želje stanovništva. Mnogo toga nedostaje. Posebno proizvodi, koji se u našoj zemlji nisu proizvodili prije rata. Uvoz je bio veoma ogranicen i sveden na najnužnije opce društvene potrebe. Stručnih tehničkih kadrova bilo je vrlo malo, a m3terijalna sredstva ograničena. Medjutim stvaralačke ideje i snage ljudi ne poznaju prepreke. 1 upravo u toj istini krije se motorna snaga društvenog progresa. Te stvaralačke snage su se u jednom od bezbroj primjera ponovno po­ tvrdile i u izgradnji domace industrije fotomaterijala, koju proizvodnju ncmaju i mnoge razvijene zemlje u svijetu. Upravo potrebe potrošnje navode neka zagrebačka poduzeca i grupu fotografskih obrtnika, da na svojoj osnivačkoj skupštini 17. XII 1945. osnuju "FOTO d. d« sa zadatkom izgradnje tvornice koja bi proizvodila fotopapire, filmove, fotoploče i pribor. Dana 25. maja 1946. godine položen je kamen temel)ac nove tvornice na prostoru u neposrednoj blizini parka u Maksimiru. Krajem 1946. godine izvršena je nacionalizacija »Foto d. d«, te daljnjim ulaganjem društvenih sredstava završena je prva faza izgradnje pogona za proizvodnju fotopapira. Tako je osnovano novo poduzece »FOTOKEMIKA« tvornica foto i na svjetlo osjetljivih papi1·a, jer je uz novo izgradjeni pogon ;'.a proizvodnju fotopapira pripojena Fotokemici firma »OZACEL«, koja se je još i prije rata bavila proizvodnjom diazo papira za kopiranje nacrtn. Novo osnovano poduzece FOTOKEMIKA pušteno je pogon 10. XII 1947. sodi ne. Narednih godina proširuje se djelatnost Fotokemike. lzgradjuju se novi pogoni za proizvodnju diazo papira, fotografskih kemikalija, fotoploca, te fotoaparata i pribora. Navedena izgradnja završena je 1949. i 1950. godine, tako da je 1950. godine Fotokemika imala slijedeci proizvodni prog1·am: proizvodnja raznih vrsta fotopapira, proizvodnja diazo papira za kopiranje naci-ta i skica, proizvoclnja fotoploca, proizvodnja fotografskih kemikalija, proizvodnja fotoaparata ( Box kamera), te fotografskog pribora. Mecljutim, paralelno sa izgradnjam Fotokemike sa vec izloženim proiz­ vodnim programom, l. XI 1948. gocline osniva se Uprava za izgraclnju tvor­ nice filmova. Lokacija za izgraclnju tvornice oclrecljena je u Samoboru, mjestu koje je 25 km uclaljeno od Zagreba. Izgradnja tvornice filmova u Samoboru odvijala se je od 1949-1952. gocline. Vec u toku izgradnje tvornice filmova, tj. prije njenog puštanja u pogon, došlo se je do zaključka da je nelogično da Fotokemika tvornica foto i na svjetlo osjetljivih papira i tvornica filmova u izgradnji ne posluju kao jeclin­ $tveno pocluzece. Tako je l. 1 1952. godine clošlo do fuzije ovih clviju tvornica kojima je pripojen Oclsjek za fotografska i optička istraživanja Instituta za industrijska istraživanja u Zagrebu, te izdvojen iz Fotokemike pogon za proizvoclnju foto­ aparata i pribora i pripojen pocluzecu »OPTIKA« u Zagrebu. Od tog elana posluje Fotokemika kao tvornica filmova i fotopapira sa sjeclištem u Zagrebu i svojim izdvojenim pogonom za proizvoclnju filmova u Samoboru, koji je pušten u redovitu proizvoclnju 10. XII 1952. gocline, clakle točno na elan proslave petogoclišnjeg rada Fotokemike u Zagrebu. Prva proizvodnja u novoosnovanom pogonu filmova započinje sa crnobijelim negativ materijalima za amatersku i profesionalnu fotografiju i to: smotanim filmovima 6 X 9 i 4 X 6,5 cm, uskim filmom širine 35 mm, plan filmovima raznih formata. Od osnivanja pocluzece, a posebno od fuzije tvornice filmova i Fotoke­ mike u jeclinstveno pocluzece, stručni kaclrovi su bili i ostaju najvažnija pokretačka snaga postojece proizvodnje i nužnog razvoja. Potrebne stručne kaclrove trebalo je stvarati uporeclno sa izgradnjam i proširenjem proizvod­ nje, jer vec gotovih i osposobljenih kaclrova nije bilo. Pionirsku izgraclnju kaclrova započeo je poznati stručnjak za fotokemiku i fotografsku tehnologiju dr. ing. Max Plotnikov, prvi tehnički rukovoclilac novo-osnovanog pocluzeca FOTOKEMIKA. Zapošljavanjem mladih kemijskih inženjera tehnologa, fizičara i kemijskih tehničara započela je specijalizacija fotokemijskih stručnjaka. Entuzijasta za taj poziv imao je Zagreb kao indu­ strijski i naučni centar i kao grad poznat po rezultatima na poclručju ama­ terske, profesionalne i umjetničke fotografije. Za oclgoj i stručnu izobrazbu stotine kvalificiranih i visokokvalificiranih fotokemijskih raclnika poslužili su u prvo vrijeme stručni tečajevi, a poslije osnovane fotooptičke škole i centar za obrazovanje fotokemijskih raclnika. Značajnu pomoc za mlaclu inclustriju, predstavljala je fuzija Oclsjeka za fotografska i optička istraživanja Instituta za istraživanje u Zagrebu sa Fotokemikom, Pocluzece je osjetno obogatilo svoj fond stručnih kaclrova i bilo je u stanju osnovati vlastiti istraživački centar, koji clanas posluje pod nazivom - sektor za istraživanje i razvoj. Ne samo stalno unaprecljenje i poboljšavanje kvalitete postojece pro­ izvodnje što se javljalo kao nužnost i zahtjev tržišta i naših cjenjenih potro- saca, vec i daljni razvoj tehnologije i osvajanja novih proizvoda, isključivo je djelo stručnog kadra naše tvornice. Period od 1952. do 1960. godine karakterističan je po naporima tvornice da poboljša kvalitetu proizvoda iz postojeceg proizvodnog programa, kao i po osvajanju novih proizvoda kao što su - kinopozitiv filmovi šir. 16 i 35 111111, - medicinski rendgen filmovi - odredjene vrste filmova za gra­ fičku industriju. Period od 1960. gocline do clanas obilježen je naporima tvornice da plasman svojih proizvoda jače usmjeri na svjetsko tržište, a na domačem tržištu da se susrece i bori u sve žešcoj konkurenciji sa jakim svjetskim proizvocljačima, zbog sve vece i vece liberalizacije uvoza. Iz tih razloga clolazi u tom perioclu do veceg investirnnja i to pretežnim clijelom vlastitih sredstava u iznosu od cca 30 000 000 novih dinara u naj­ moclernija emulziona postrojenja, kao i postrojenja i urecljaje za konfekciju i kontrolu proizvodnje. Tehnologija i tehnika postavljena u fazi izgradnje tvornice uz sva kasnija dotjerivanja nije u ovom perioclu omogucavala da pocluzece prati nagli tempo razvoja fotoindustrije u svijetu. Zbog toga su dodatne investicije bile eko­ nomska nužnost. Mecljutim, ovaj period značajan je i po poslovno-tehničkom povezivanju tvornice sa jakim svjetskim proizvocljačima fotomaterijala. Naime, u uvje­ tima sloboclnog cljelovanja svjetskog tržišta, izlaženja na to tržište, jedno u svjetskim razmjerima malo pocluzece nije u stanju ni po svojim kadrov­ skim ni financijskim mogucnostima samo pratiti nagli razvoj tehnike i tehno­ logije. Zato je u tal,-Fotoken1ika-<:< rendgen filmova (Jakobovič, V.) 93 Radiotherapy at the XII Iniernational congress of radiology, Tokyo, October 6-11, 1969 (Plesničar, S.) 91 Development of the production of »Fo­ toke1nika-<:< X-ray filn1s (Jakobovič, V.) . . . . . . . . . . . . 93 XII MEBUNARODNI KONGRES ZA RADIOLOGIJO, TOKIO, OKTOBAR 1969. U vreme od 6. do 11. oktobra 1969. g. održan je u Tokiju XII meduna­ rodni kongres radiologije. Istorija radiologije obeležena je njenim kongre­ sima, počevši sa prvim u Londonu 1925. godine, medutim XII kongres u Tokiju bio je prvi koji je bio održan na azijskom kontinentu, pa je zbog toga odražavao ne samo dostignuca na mnogobrojnim područjima radiolo­ gije i njenih srodnih grana, no i ono što jeste specifično za patologiju kon­ tinenta, na primer karcinom želuca. Radiologija kao visoko razvijena nauka igra značajnu ulogu za blagostanje i poboljšanje ljudskog zdravlja. U zad­ nje dve decenije radiologija je postala, kao rezultat moderne radioterapije i radiodijagnostike sa razvojem radiobiologije i radiofizike i novim granama kao što su nuklearna medicina i primena kompjutera, tako opširna nauka, da je nemoguce pratiti taj razvoj, jer znanje daleko prevazilazi sposobnosti po­ jedinca. Zbog toga je shvatljivo, da je rad kongresa poticao podeljeno u brojnim grupama, jer učesnici prateci svoje istraživačke tendencije i po­ trebe danas, razlikuje se u mnogome u svojim aktivnostima. Ipak, ne treba zaboraviti, da je kongres mesto na kome dolazi do izražaja još jedna plemenita ljudska težnja, naime mesto na kome se čovek oseca sve više vezan prijateljskim vezama sa licima koje povezuje zajednički stručni i istraživački interes, gde se preko prijateljskih niti i veza pretaču ideje i iskustva desetina istraživača, gde u živoj reči dolazi do izmene onog isku­ stva i pogleda, koji je inače veoma sputan kod primene štampane reči, jer ona na taj način daleko sporije izlazi medu svet. U tom pogledu znači kon­ gres takvog obirn.a kao što je bio tokijski, mesto i priliku gde se povezuju pre svega fizikalne grane nauke i prelivaju sa medicinskim, što je vero­ vatno jedna od osnova za snažni razvoj tih grana medicine u zadnjim go­ dinama. Japanski organizatori kongresa izrazili su svoje zadovoljstvo jer je kongres organizovan kod njih. Želeli su prikazati ne samo svoja dostig­ nuca na području radiologije i ne samo to što je specifično za daleki Istok, no i za njihovu zemlju, kulturno naslede hiljadugodišnjeg razvoja zemlje i naroda dalekog Istoka. U radu kongresa učestvovalo je oko 5000 stručnjaka, koji su učesni­ cima prec;Istavili oko 1000 referata sa svih područja radiologije, kako kli­ ničke, tako i istraživačke. Mada su stari i novi kontinent razdvajale velike distance od mesta kongresa, bila je veoma impozantna i izložba dostignuca tehnologije, knjiga i drugih publikacija, kao i dostignuca različitih istra­ živačkih grupa, na izložbenom prostoru moglo se naci eksponata 112 pro­ ducenata, izdavača i istraživačkih grupa. Za organizaciju i tok XII medunarodnog kongresa radiologije japanske kolege uložili su ogroman napor i trud. Kongres zbog toga nije samo pri­ lika gde se prikazivalo sadašnje stanje razvitka nauke na tom polju, nego i mnogobrojni referati, izložba delatnosti istraživačkih grupa u svetu, kao i izložba opreme, predstavljaju pravac i impuls koji ce ubuduce doprineti ka orijentaciji istraživačke delatnosti. Sa tim rad kongresa predstavlja plodno tle za rašcenje i razvitak istraživačke ideje u svetu. Zbog toga je razumljivo da očekujemo od iduceg XIII medunarodnog kongresa radio­ logije koji ce se održavati kroz četiri godine, 1973. god. u Madridu, dalji procvat i razvitak, nova saznanja bilo u bazičkoj istraživačkoj delatnosti bilo u primenjenim kliničkim strukama. Sa tim željama, kongres je završio svoj plodonosni šestodnevni rad i sa jednakim željama razišli su se učesnici po celom svetu. FROM THE ROENTGEN DEPARTMENT, UNIVERSITY HOSPITAL »REBRO«, ZAGREB SOMERSAULTING VENTRICULOGRAPHY IN THE DIAGNOSIS OF THE TUMORS OF THE BRAIN STEM AND ADJACENT STRUCTURES by Vladimir Gvozdanovic UDK: 616.831-073.75 Introduction It seems to be generally accepted that the pneumoencephalography is the method of choice for the investigation of the brain stem tumors. But as we all know from the everey-day experience, there are cases in which one can not achieve the filling of the ventricles by the pneumoencephalo­ graphy. After one or two unseccessfull attempts of pneumoencephalo­ graphy, after not informative vertebral angiography, no characteristic changes in electroencephalography, gamaencephalography or craniograms and atypical clinical picture, there is no other method left than ventriculo­ graphy. We radiologists do not like the ventriculography and it seems that the neurosurgeons do not like it either. It is almost always the last of the diagncstic procedures, done often in a hurry, working under the pressure of emergency. Very often the »classical« ventriculography with six, even­ tually stereoscopic pictures, is applied. And that is, we believe, wrong. Only a thoroungh investigation, using somersault technique, giving the maximum of the informations about the third ventricle and posterior fossae structures, may justify such a procedure as the ventriculography. The aim of this paper is to demonstrate the possibilities of the diagnosis and differential diagnosis of the tumors of the brain stem and adjacent structures using somersault technique for ventriculography but trying always the other less »agressive« methods before. Rad. Iug, Vol. 4. Fasc. 2, 1970 12 Gvozdanovič V. Fig. la-b. Sickle-like deformation of the fourth ventricle and blocade of the pontine cistern in a large brain stem tumor. Method The use of the somersaulting pneumography was suggested just twenty years ago (1949) by Ziedses des Plantes (1, 2). It was modified for the practical use in adults by Garcia Oller, by Amplatz, by Potts and Taveras and by Potts (3, 4, 5, 6) as late as 1962-1965. About our experience with this method we have reported previously (7, 8, 9). ________ S o m e rsaulting _ ventriculography ____ _ _ _ _ 13 Fig. 2a-b. Enormous dilatation, backward and cranial dislocation of the fourth ventricle in a piloid glioma of pons. 14 Gvozdanovic V. Fig. 3. Autotomogram made after rotation shows the characteristic deformation of the fourth ventricle in a brain stem tumor. Technique For the purpose of investigation of the brain stem tumors, the patient is, after control of the distribution of the air in the supine position, rotated backwards. The pictures are made in the different positions of rotation. Autotomography is used as routine. By this way the obstruction, stenosis, dislocation or dilatation of third ventricle, aqueduct or fourth ventricle may be visualized. In the cases of stenosis of these structures, caused mostly by tumors, a larger or smaller amount of air may escape during the rotation into the subarachnoid space. In our material that occured in about 75 % of patients, including those with herniated tonsils. In less than 30 % of these cases we were able to get the air back into the ventricles in sitting posiiton. The filling of the cisterns was achieved after the rotation in more than 60 °/o of these patients and was of great help in the differential diagnosis. Material With a simple chair, designed by the author and constructed by S. Grobenski one thousand seven hundred ninty pneumographies (1.550 pneumoencephalographies and 240 centriculographies) using the somer­ sault technique were performed from December 1965 to July 1969. Twenty-five cases of the tumors Gf the brain stem and adjacent structures were diagnosed by the somersaulting ventriculography. Somersaulting ventriculography 15 Fig. 4. Occlusion of the aqueduct produced by a mesencephalic tumor shown on the picture made in the vertex-down position. Radiological findings The following cases should show - according to our experience some typical radiological changes as well as the difficulties in the diagnosis of the brain stem tumcrs and adjacent structures. Brain stem tumors Case I. In a 7 year old girl, all characteristic changes produced by a large brain stem tumor - a sickle - like deformation of the fourth ven­ tricle in the lateral and posteroanterior picture with the blocade of the pontine cistern - are shown (Fig. la-b). Case II. After two unsuccessfull attempts to visualize the ventricles by pneumoencephalography, a 17 year old boy was investigated by somer­ saulting ventriculography. Enormous transversal enlargement of the fourth ventricle with its simultaneous cranial and backward dislocation and compression of the pontine cistern were caused by a piloid glioma of the pons as it was proved surgically and histolcgically. There was some air in cistern magna (Fig. 2a-b). Case III. In a 9 year old girl the autotomogram made after the rota­ tion shows clearly a large brain stem tumor with fissural sickle-like deformation of the fourth ventricle. There is some air in cisterna magna (Fig. 3). 16 Gvozdanovič V. Fig. 5a-b. Medulloblastoma of the vermis imitating a brain stem tumor. _ ___ _ ___ _ _s_o_m_ e_r_s_at_il_ti_n_�g_v_e_n_tr_-ic_u_J_og�r_a�p_hy�__________ ) 7_ Case IV. A regular occlusion of the aqueduct without any dislocation, very similar to a postinflammatory process, shown an a picture made in the vertex-down position was found at surgery to be result of a circular ring-like infiltration of a mesencephalic tumor in a boy aged 16 (Fig. 4). Case V. In a 10 year old boy a tumor growing through the tentorial incisure impresses the bottom of the third ventricle and at the same tirne dislocates the aqueduct and the fourth ventricle towards the right. At the operation a large piloid glioma of the left cerebral peduncle was found. Differential diagnosis Vermis tumors Case VI. The changes described above as typical for a brain stem tumor were found in a 8 year old boy. To our surprise the surgeon found a large medulloblastoma of the vermis invading the fourth ven­ tricle and the surrounding structures. It was clear, by reviewing the pictu­ res, that the interruption of the posterior contour of the roof of the fourth ventricle on the lateral picture represents the place where the tumor invades the ventricle (Fig. 5a-b). The explanation of the sickle­ like formation of the air in the fourth ventricle- found in the vermis tumors on the posteroanterior pictures is given in the next case: Case VII. A medulloblastoma of the vermis in a 4 year old girl. The invasion of the tumor into the fourth ventricle from behind shown on the lateral picture, produce in the posteroanterior picture a sickle-like trans­ lucency, caused by the air under the roof of the fourth ventricle. There is free passage of the air to the spinal subarachoid space (Fig. 6a-b). Intraventricular tumors Intraventricular tumors of the fourth ventricle especially if fixed to the bottom may imitate the brain stem tumors. Case VIII. In a 8 year old boy a deformation of the fourth ventricle characteristic for the pontine tumor was found. At the operation a large lobulated intraventricular tumcr was found to dilate and fill the fourth centricle. Histologically it was a sarcoma (Fig. 7a-b). Case IX. The classical picture of a intraventricular tumor with lobu­ lated surface alows the radiological diagnosis of ependymoma as it was made in the case of a 8 year old boy. The tumor caused enormous dilata­ tion of the aqueduct and anterior part of the fourth ventricle, dislocating some air in the top of the fourth ventricle posteriorly. The diagnosis was surgically and histologically proved. 18 Gvozdanovic V. Fig. 6a-b. Medulloblastoma of the vermis invading the fourth ventricle from behind produces on the posteroanterior picture sickle-like translucency similar to the finding in the brain stem tumor. . ·---�·-Somcrsaulting ventriculography -- Fig. 7a-b. Intraventricular sarcoma imitating the brain stem tumor. 2'' 20 Gvozdanovic v. Cerebellopontine angle tumors The tumors of the cerebellopontine angle mostly give a characteristic clinical picture and produce bone change which may be shown radio­ logically without use of the contrast media. On the lateral ventriculogram the tumor growing from the cerebellopontine angel anteriorly along the base of the posterior cranial fossa, may dislocate the pons and medulla oblongata cranialwards and backwards, imitating perfectly the changes produced by a brain stem tumor. The dilatation of the pontine cistern, the displacement of the cerebellopontine cistern and of the fourth ventricle as well as the destruction of the pyramid allow the correct diagnosis in most of the cases. Case X. In a 39 year old man the dislocation of the aqueduct and fourth ventricle cranialward and backward by a mass protruding into the fourth ventricle from below imitating a pontine tumor was demon­ strated autotomographically. The clinical finding and the destruction of the left pyramid allowed the diagnosis of a tumor of the left cerebello­ pontine angle. At the operation a large left acoustic neurinoma was found. A big cyst on the medially placed top of the tumor was lying between the clives and anterior surface of the pons (Fig. 8a-b). Case XI. After two unsuccessfull pneumoencephalographies, the ven­ triculography was performed in a 55 year old man. The elevated aqueduct in the autotomogram simultaneously with a good filling of the pontine cistern, lateral displacement of the fourth ventricle and elevation of the left cerebellopontine cistern, is the maximum we may expect from the somersaulting ventriculography. A large left acoustic neurinoma was found by the surgeon. Conclusion According to author's experience, if the ventriculography has to be performed in the diagnosis of the tumors of the brain stem and adjacent structures - teh somersault technique is the optimal way to utilize the proc2dure for the best advantage of the patient. Acknowledgements The author wishes to tank Prof. D. M. Kožic, Director of the Division of the Neurosurgery of the Department of Surgery, Universitiy Hospital »Rebro« and his coworkers Drs. M. Vidovic, F. Staničic-Rokotov, P. šur­ donja and I. Jeličic for having placed the clinical material at his disposal; to Prof. Dr. N. Grčevic, Director of the Department of Neuropathology and Dr. V. Hlavka Asistent at the same Departmerit for the pathohistologic analysis of the material. Fig. 8a-b. Large left acoustic neurinoma imatating the brain stem tumor. There is a large destruction of the left pyramid what makes the diagnosis easier. 22 Gvozdanovic V. S ad r ž a j S pomocu jednostavnog rotacionog naslonjača konstruiranog prema auto­ rovim sugestijama po S. Grobenskom (sl. 1) izvedeno je u razdoblju od prosinca 1965 do srpnja 1969 g. ukupno 1790 rotacionih pneumografija tj. 1550 pneumo­ encefalografija i 240 ventrikulografija. Tumori moždanog debla i olrnlnih struktura dijagnosticirani su s pomocu rotacione ventrikulografije u 25 slučajeva. Ventrikulografija je bila primijenjena samo u slučajevima kod kojih drugim metodama nije bilo moguce utvrditi dijagnozu. Tipične promjene tumora moždanog debla - srpolika deformacija 4. ven­ trikla uz blokadu pontine cisterne - prikazane su na sl. 1-3, oklu avedukta mezencefaličnim tumorom na sl. 4. U diferencijalnoj dijagnostici tumori vermisa mogu dati sliku gotovo iden­ tičnu tumoru moždanog debla (sl. 5a-b) iako se pažljivom analizom lateralne snimke može utvrditi polazište ekspanzivne tvorbe iz vermisa (sl. 6a-b). Intra­ ventrikularni tumori mogu takodjer sličiti tumorima moždanog debla (sl. 7a-b) ali u vecini slučajeva razlikovanje je relativno lagano. Tumori cerebelo­ pontinog ugla ,ako se šire prema naprijed duž baze mogu u cijelosti imitirati tumore moždanog debla. Eventualne destruktivne promjene piramida i klinička slika omogucuju medjutim razlikovanje (sl. 8a-b). U diferencijalnoj dijagno­ stici tumora cerebelopontinog ugla rotaciona se ventrilrnlografija, prikazajuci eventualno cerebelopontine i pontinu cisernu, izjednačuje po vrijednosti s pneu­ moencefalografijom. Na osnovu stečenih iskustava autor smatra da u slučajevima, kod kojih nije moguce drugim metodama utvrditi dijagnozu tumora moždanog debla i okolnih struktura, treba primijeniti rotacionu ventrikulografiju. Jedino ta tehnika omo­ gucuje optimalni prikaz 3. ventrikla, akvedukta, 4. ventrikla, dapače i bazalnih cisterna, te prema torne predstavljaju metodu izbora kada je ventrikulografija apsolutno indicirana. References l. Ziedses des Plantes B. G.: Examen du troisieme et du quatrieme ventri­ cule au moyen de petites quantites d'air. Acta radiol. 34 (1950), 399. 2. Ziedeses des Plantes B. G.: Ventriculography with small amounts of air. Acta radiol. 40 (1953), 261. 3. Garacia Oller J. L.: Axial encephalography, contrast ventriculography and myelographe. J. Neurosurg. 19 (1962), 173. 4. Amplatz K.: An improved chair for pneumoencephalography and auto­ tomography. Amer. J. Roentgenol. 90 (1963), 184. 5. Potts D. G. and Taveras J. M.: A new somersaulting chair for cerebral pneumography. Amer. J. Roentgenol. 91 (1964), 1144. 6. Potts D. G.: A new universal head unit. Amer. J. Roentgenol. 95 (1965) 957. 7. Gvozdanovic V.: Die zerebrale Rotationspneumographie. Radiol. Austriaca 18 (1968), 151. 8. Gvozdanovic V.: The somersault technique in encephalography and ven­ triculography. Acta radiol. Diagnosis 9 (1969), 160. 9. Gvozdanovic V.: O neuroradiologiji. Neurologija (Simpozij o neurologiji i psihijatriji), »Lek« Ljubljana, 157 (1969). Notice: The original lecture held on the 12th ICR included 19 cases and was illustrated by 50 slides. Author's address: Prof. dr. V. Gvozdanovic, Institut za Radiologiju, Klinika »Rebro«, Zagreb, Jugoslavija THE INSTITUTE OF ONCOLOGY, LJUBLJANA, YUGOSLAVIA NORMAL TISSUE TOLERANCE FOR INTRAARTERIAL REGIONAL CHEMOTHERAPY COMBINED WITH IRRADIATION by S. Plesničar, M. Auersperg, M. Us-Krašovec and M. Erjavec UDK: 616.13-031.61-085.28 + 615.849 :611-31-018 Introduction This report is concerned with the treatment of head and neck tumors using a combination of chemotherapy followed by percutaneous irradiation. Several reports have been published describing the technique and ex­ perience in the simultaneous use of chemotherapy and irradiation. (Lang­ don, E. A. et al. 1963, Friedman, M., and Daly, J. F. 1967, von Essen, C. F. et al. 1968, Jesse, R. H. et al. 1969). With some exception the limiting factor in the attempt to combine a regression inducing dose of chemotherapeutic agent with cancericidial irradiation was the effect on the normal surround­ ing tissue which defines the lin1it of the dose. (Berry, R. J. 1968.) Such effects have not been observed when using a sequential approach, i. e. firstly the application of chemothernpy by fotraarterial infusion followed, after an interval of two weeks, by percutaneous irradiation, (Johnson, R. O. et al. 1965). Following this line and in order to increase the maximum effect on the tumor, our treatment program consisted in the simultaneous appli­ cation of two cytostatic drugs which lasted intermittently from 7 to 24 days, followed by a rest period of two to three weeks and thereafter corn­ bined with the full course treatment with percutaneous tele-gamma therapy. Material and methods The report is based on 22 cases with malignant neoplasms all of them squamous cell carcinomas of the tongue, base of the tongue and floor of the mouth. In accordance with classification reccomended by UICC they were classified as stage III and IV. Rad. lug. Vol. 4, Fasc. 2, 1970 24 S. Plesničar, M. Auersperg, M. Us- Kr,išovec �d M. Erjavec _ _ Fig. l. Schematic rapresentation of infused area, via temporal artery. The intraarterial infusion has been applied through the insertion of a Teflon catheter (AB Stille = Werner, Stockholm, Outer diam.: 1,10/1,20, inner diam.: 0,75/0,85) via the superficial temporal artery. Using this ap­ proach the mucous is well perfused, but usually no uptake of the dye has been observed in the central necrotic ara of the tumor. The position of the catheter was checked by using Patent bleu dye as well as by isotope scanning with MARA I-131 (Fig. 1). Methotrexate has been applied in doses varying from 100 to 300 mg together with Proresid in doses from 2000 to 6000 mg. The controls of the effect has been performed by repeated aspiration biopsies showing mor­ phological changes on malignant cells consisting in (1) enlargement of the cells, (2) vacuolisation of the cytoplasm, (3) disruption of cellular mem­ branes, and (4) disintegration of nuclei (Fig. 2). Observations The mucositis which appears during the application of chemotherapy consists of injection of the mucous membrane, with whitish and yellowish membranes, sometimes with small erosions. These changes could appear even after a single application of chemotherapy but when treatment is stopped usually disappeared rather quickly. The tumor regression is con­ sidered as good: in 11 out of 15 caess a 50 % reduction of the tumor size has been observed, this correspond to the group III according to the classi­ fication proposed by Cachin. The rest period lasted from two to three weeks thus permiting the complete disappearance of symptoms as well as improvement of patients general conditions. The irradiation which followed has been carried out with cobalt unit using two opposite portals covering the primary and the first lymph node Normal tissue tolerance ... 25 Fig. 2. Squamous cancer cell after SP-I, 4000 mg, methotraxate 150 mg, i. a., showing nuclear enlargement and corrugation of nuclear membrane (1), nuclear vacuolisation (2), cytoplasmic vacuolisation (3) and potocytosis (4). M. G. G. 45 X s. drainage system. The field size was usually 8 cm per 10 cm, daily dose vary­ ing from 150 to 180 rads with a total dose of 6000 rads. At the dose of 3000 rads a moderate reaction appeared consisting of injection of the mucous together with small patchy pseudomembranes. These changes remained constant through the treatment period. When compared the infused and irradiated mucous membrane no observable differences were noted. The irradiation treatment course remained relative­ ly mild. Even after the dose of 6000 rads has been applied the reaction was essentially the same. The tumor regression was complete in the treated cases after the completion of the treatment. In none of the cases the treatment has been interrupted (Fig. 3 and 4). Discussion According to our experiences the full dose percutaneous irradiation could be applied in cases were the tumor area has been treated by intra­ arterial infusion with a combination of two cytostatic drugs. Therefore it would be of interest the possible evaluation of the total applied dose when only irradiation would have been used. 26 S. Plesničar, M. Auersperg, M. Us-Krašovec and M. Erjavec Fig. 3. Representative case of carcinoma of the tongue, before treatment. Fig. 4. The same case one month after completed treatment with intraarterial chemotherapy, combined with percutaneous irradiation. Normal tissue tolerance ... 27 We compared the used treatment scheme to what is called in radio­ therapy the split-course technique. According to the Strandquist lines the applied chemotherapy leading to local mucositis would correspond to a radiation dose of 4000 rads for a minimum treatment tirne being 7 days and to 6000 rads for 24 days treatment period. Together with the irradiation dose the total dose would have been 10 000 rads in 69 days or as a max­ imum 13 000 rads in 86 days. According to this hypothetical calculation the tumor received supralethal doses which are sufficient for sterilizing the malignancy. On the other hand we do not know very much. about the reacting capacity of the surrounding tissue which is essential for tumor healing. In this direction further work is necessary. Summary The authors have reported the treatment scheme and early results in the treatment of head and neck tumors with intraarterial regional infusion with chemotherapy combined with percutaneous irradiation. They have found that a full course radiation treatment could be applied in previously treated area with chemotherapy. Povzetek V svojem delu avtorji poročajo o kombinirani metodi zdravljenja maligno­ mov ustne votline z uporabo intraarterielne aplikacije citostatikov in zatem sledečega obsevanja. Ugotove, da je mogoče potem ko je bila aplicirana doza citostatikov, ki povzroča klinično opazno regresijo tumora, dodatno obsevati s polno tumorsko dozo. Literature l. Jesse, R. H., Goepfert, H., Lindberg, R. D., and Johnson, R. H.: Combined intra-arterial infusion of radiotherapy for the treatment of advanced cancer of the head and neck. Am. J. Roentgenol., 1969, 105, 20-25. 2. Johnson, R. O., Ksiken, W. A., and Curreri, A. R.: Squamous cell carci­ noma of the oral cavity. Arch. Surg., 1965, 90, 760-763. 3. Berry, R. J.: Some observations on the combined effects of X-rays and methotrexate on human tumor cells »in vitro« with possible relevance to their most useful combination in radiotherapy. Am. J. Roentgenol. 1968, 102, 509-518. 4. Von Essen, C. F., Joseph, L. B. M., Simon, G. T., Singh, A. D., and Singh, S. P.: Sequential chemotherapy and radiation therapy of buccal mucosa carcino­ ma in South India. Am. J. Roentgenol., 1968, 102, 530-540. 5. Friedman, M., and Daly, J. F.: The treatment of squamous cell carcinoma of the head and neck with methotrexate and irradiation. Am. J. Roentgenol., 1967, 99, 289-301. 6. Langdon, E. A., Ottoman, R. E., Rochlin, D. B., and Smart, O. R.: Early results of combined radiation and chemotherapy in the treatment of malignant tumors. Am. J. Roentgenol., 1963, 81, 1008-1013. Author's address: S. Plesničar, Onkološki inštitut, Ljubljana, Yugoslavia B LE K " LJUBLJANA, Gelovška c. 135 Zbog lokalno anaboličkog ( metandrostenolon), lokalno antiseptičkog djelovanja ( heksaklorofen) i specijalno formulirane dvofazne podloge ,, DIANABOL" KREMA reparira ošteceno tkivo stimuliranjem procesa granulacije, regenerira nedostali epiderm ubrza­ vanjem procesa epitelizacije i uklanja bakterijske i gljivične primarne i sekundarne infekcije. DIANABOL krema djeluje brzo i efikasno kod svih rana a naročita kod: opekotina dekubitalnih rana traumatskih rana smrzotina varikoznih ulkusa kruris sekundarno upaljenih kirurških rezova krusta oštecenja kože nastalih nakon radioaktivnog zračenja analnih fisura ragada na stopalima ragada na dojkama u vrijeme dojenja FROM THE MEDICAL CENTER, DEPARTMENT OF RADIOLOGY, DUBROVNIK AND INSTITUTE OF RADIOLOGY, GENERAL HOSPITAL »DR. M. STOJANOVIČ«, ZAGREB A TOMOGRAPHYC ANALYSIS OF LUNG VASCULATURE IN THE DIAGNOSIS OF PULMONARY FIBROSIS by P .Kačič, D. Katunarič UDK: 616.24-007.18-073.75.4 lntroduction The pathological processes in pulmonary fibrosis wich take place in the pulmonary interstitium and attack respiratory surfac�, decrease alveolar permeability, and thereby creats disturbances of gaseous diffusion. In these processes, the vascular structures in the lungs are always changed, creating alveolar-capillary blccks and arteriovenous shunts. Tomography of the blood vessels in pulmonary fibrosis demonstrates specific signs. Illustrative cases In the first stage of disease, tomography may show diffuse and gene­ ralized dilatation of the vascular structures in the central areas of the lungs (Fig. 1). As the disease progresses, the caliber of the blood vessel shadows in the central zones becomes enlarged. In the advanced stage, tomography will show constant enlargement of these shadows in the central zones (Fig. 2). Branching of vascular shauows is reduced, and quite often the caliber of shadows is abruptly narrowed (Fig. 1, 2, 3, 4). Changes take place simul­ taneously in the arteries as well on veins. Arterial branches are short, narrowed, tortuous (convoluted) (Fig. 2); veins are elcngated, pipe-steam in appearence (Fig. 5). The peripheral pulmonary zones show extensive rarefication of vascu­ larization (Fig. 2, 3) and therefore a discrepancy between the wide vascu­ lar shadows in the central zones and the peripheral zones issue (Fig. 1, 2, 3, 6). Rad. Iug. Vol. 4, Fasc. 2, 1970 30 Fig. l. Frontal tomogram of both lungs. The initial stage of the diffuse pulmo­ nary fibrosis. The shadows of pulmonary vessels, of the arteries as well of the veins, are dilated and tortuous with the region of devascularisation. Fig. 2. Frontal tomogram of both lungs. The shadows of pulmonary vesels are dilated in the perihylar and small and tortuous in the peripheral zones. Branch­ ing is reduced and the caliber of the shadows is abruptly narrowed. Emphysematous bulla in the upper right lobe. ___ _ __ _ __ A_t_o_m_ o�g_ra�p�h�y_c_· _an_ _a l�ysis of lur1g�v_s a _c_ u_la_t_u_re _ �3_1 ___ _ _ _ Very often, one finds atypical distribution of blood vessels, with rare­ fication and displacement of blood vessel shadows, which are convoluted in form (Fig. 2, 3). In these areas, emphysemtous changes take place and the shadows of blood vessels on tomograms are typically changed, which Fig. 3. Frontal tomogram of the right lobe. The shadows of the perihylar pulmonary vessels enlarged and a­ bruptly narrowed. Tortuous and nar­ rowed in the periphery. Emphysema­ tous bulla in the upper right lobe. Vascular shadows above the hilus perpendicular to the mediastinum. Fig. 4. Frontal tomogram of the upper part of the both lungs. Chronic tuber­ culotic fibrosis of the lung. Dilated vessels perihylar and narrowed near the fibrotic focus with the area of perifocal devascularisation. is very characteristic for this affection. In pulmonary fibrosis, great con­ trast is evident in the width of the vascular shadows in the central zones, in comparison with devascularization, with pronounced desorganization and rarefication of blood vessels in the peripheral sung zones. In chronic pulmonary fibrosis, the changes in blood vessels predispose development of hypertension in the pulmonary bed flow, creating numer­ ous anastomoses, because of compensatory blood flow with complicated but effective mechanisms of blood supply. This way, a different direction 32 P. Kačic, D. Katunaric of blood flow is created in the pulmonary circulation, with regulatory mechanisms, thus opening different directions of blood flow via arterio­ arterial and arterio-venous anastomoses, as permitted by anatomical struc­ ture of pulmonary circulation. These newly created connections of pulmonary with peripheral circu­ lation are made via the subclavian arteries, interna! mamary arteries, phrenic arteries, and intercostal arteries, and regularly via the bronchial blood vessels (Hajek 1957, Schoenmacker and Vieten 1964). These anasto­ moses can be functionally arterio-arterial and arterio-venous (Hajek 1957, Botenga 1969), and can be demonstrated angiographically in vivo and in the cadaver. Results We were able to register on tomography elongated shadows resembling vascular intrapulmonary structures, but which were different from the typical picture of pulmonary blood vessels. The patients in which there findings were established suffered from chronic diffuse or localized pul­ monary fibrosis, bronchiectasis, pneumoconiosis, progressive pulmonary dystrophy, chronic pulmonary emphysema of the third grade. All these patients showed sings of pulmonary hypertension and spirometry regi­ stered symptoms of far advanced respiratory insufficiency. Comparing these tomograms with postmorten pulmonary angiograms with or without tomo­ grams and x-rays made by filling with contrast material of the bronchial arteries of heart-lung specimens, aortography and selective bronchial arteriography, we were able to demonstrate dilated anastomotic vessels, thus showing that these tomographic facts are proof of connections bet­ ween the pulmonary and systemic circulatory systems. On tomograms, systemic and pulmonary anastomotic vessels appear different from functional lung vascularization. Comparing characteristics of one type from the other vessels on tomograms, anastomotic blood vessels appear different from functional lung vascularization in tomo­ graphic appearance. Anastomotic blood vessels differ in position, direction, width, and type of shadow fron1 functional blood vessels. Position of these shadows is placed differently from normal pulmo­ nary vessels. They are placed in the upper part of the thorax; they cross the hilus and do not always respect the lateralization of pulmonary hilus (Fig. 4). They are located in the pulmonary periphery, very often close to the mediastinum, extending from the normal anatomical border of lungs, and they are found on more ventrally or dorsally located tomo­ grams cf lungs. The shadows are usually in the horizontal direction, and they are placed above the hilus, are convoluted ,and perpendicular to the mediasti­ num (Fig. 3, 6). They are completely atypical in direction compared with the rest of the vascular structure of lungs. Their direction does not corres­ pond with the rest of pulmcnary blood vessels. A tomographyc analysis of lung vasculature 33 Fig. 5. Frontal tomogram of th2 right lung. Tuberculotic fibrosis of the upper lobe of the right lung. Dilated shadows of the pulmonary vessels which are stiffened, pipe - stem in appearance near the fibrotic focus and not diminished towards the periphery. Fig. 6. Frontal tomogram of the both lungs. Pulmonary emphysema. Peripheric devascularisation and rarification. Vascular shadow above the hilus of the horizontal direction and perpendicular to the mediastinum. Their direction is -different from the direction of vessels of the functional pulmonary circulation. 3 34 P. Kačič, D. Katunarič Width of pulmonary bed shadows in their way is not changed as characteristic of the rest of the vascular structures on tomograms. The shadow of the anatomical bed flow remain of same width in all ways (Fig. 6,). The degree of the depth of shadows corresponds with the width of shadows, as in rest of vascular structures in the lungs, and the edges of shadows are sharp. Generally these are very narrow and gentle shadows, just above two certain structure on tomograms (Fig. 8). The formation of th.ese shadows with their length, width, and flcw are vascular in origin and differ from rest of vascular shadow in the lungs, because of their position and direction, and they lack the typical vascular branching on tomograms. Very often in same, tomograms, one can find along side of the wide shadows of functional pulmonary bed flow, the fine elongated atypical vascular shadows which correspond to above man­ tioned anastomoses. These shadows on tomograms represent advanced changes in pulmo­ nary bed flow and distorted relations between the pulmoanry and peri­ pheral circulations and therefore advanced vasculo-parenchymatous de­ struction of the lungs in the diffuse pulmonary fibrosis. Very often this shadows can be verificated on the tomograms in the diffuse destructive pulmonary diseases especially in the diffuse pulmonary fibrosis but also in the localized fibrotic processes in the lungs. Discussion • The changes of the pulmonary vascularisation in lungs are generally known in pulmonary fibrosis (Macarina and Oliva 1957). This changes on vascular structures always develop paralelly to the development of the disease, itself. In the beginning phasis of th.e disease it is possible to verificate diffuse and generalised dilatations of vascular structures in the lungs, both arteries and veins (Macarini and Oliva 1957). By progression of the disease the calibre of blood vessels in central zones increases. In pulmonary fibrosis the dilatation of vascular shadows in central zones is in contrast with the devascularisation, stressed disharmony and rarefication of peripheral lung blood vessels. Pathologic changes in pulmonary vascular structure do not give cha­ racteristic or typic pattern for pulmonary fibrosis. These changes are of universal fibrosclerotic type, which lead to pulmonary isch.aemic states and pulmonary hypertension. There are some arterial anastomoses in lungs which under certain conditions play the important role in the regu­ lation of the disturbed haemodynamics (Hajek 1957). This is particularly the case in pulmonary fibrosis and cther diffuse destructive diseases like pulmonary emphysema, diffuse bronchiectatic changes etc. with the poor vascularisation of lungs and consecutive pulmonary hypertension. There are four possibillities of these anastomoses through bronchial arteries: bronchcbronchal, bronchopulmonal, intercostobronchal and inter­ costopulmonal (Botenga 1969). --- -- ····- A tomographyc _analysis of Jung vasculatt_ir_ _e _ _ _ _ _ _ �3�5 Bronchial arteries are branching from the aorta or the aortal branches They are verving in number and are not restricted to one lung field but pass through mediastinum. Around the bronchus they create the arterial net and in prerypheral branches they are anastomosing with the branches of pulmonary artery as the terminal artery. This happens either around the bronchial wall or in the region of visceral pleura. Bronchial veins are Fig. 7. Selective bronchial arteri­ graphy. Same case like the fig. 3. Di­ lated bronchial arteries of the hori­ zontal direction and perpendicular to the mediastinum. Registration of the 2nd right costal artery. coning from the walls of the great branchial tree bifurcation of the trahea, and pleura. There are 3-5 bronchial veins in each hilar region. One: of them give the blood to the pulmonary veins arid the other to the azygos vein. They are anastomosing among themselves and have c8mmunications with the other venous systems. There are arterioarterial anastomoses between bronchial and pulmonary artery branches in the region of small bronchi and pleura visceralis. These are rami bronchopulmonales, tern1.inal arteries, Sperrarterien (Hajek 1958). Fribroarterial anastomoses are supplying blood from the aorta through the bronchial arteries in to pulmonary arteries (Schoenmackers and Vieten 1964). In pathological conditions these communications work as the rnecha­ nism of the adaptation. Under normal conditions· some pulmonary regions are temporary functionally excluded. It is pressumed that in basal states the arterioarterial anastomoses are cpened. In physical work with faster and deeper breathing they are closing (Hajek 1958). There are also arteriovenous anastomoses in the region of small bronchi and pleura. They come from anastomotic arterial branches of bronchial arteries and pulmonary veins. Arteriovenous anastomoses are created between terminal branches of pulmonary veins in pathologic con­ ditions. They can be proved by wedge pneumoangiography in pulmonary emphysema (Jacobson, Turner, Balchun and Judge 1965). Arterial blood, branchial arteries and venous blood from pulmonary arteries goes through terminal arteries and so created anastomoses to pulmonary veins. In the last case we have the signs of right-left shunt. By the capacity of these anastomoses one fifth of the whole blood can pass through lungs not touching alveolar-capillary net (Tondury 1956). 36 P. KačiC, D. KatunariC These anastomoses were well known to the anatoms (Liebow, Hales, Lindskog, Bloomer and Harriso�'l 1949, Hajek 1957) but they did not get enoug�'l attention in radiological literature,although by better application of radiological examinations the diagnostic pbssibillities can be widened. Only in the new literature with the progress of angiology and angiographic presentation of bronchial arteries the exister.ce of anastomoses is pointed out (Viamonte 1965 ind 1969, Williams, WilcoJ, Burns 1963, Botenga 1969, Darke and Lewtas 1968, Greco, Loreto, Cotronco, Beritelli and Tafuri 1970). Fig. 8. Frontal tomogram of the right lung. Pulmonary emphysema and tu­ berculotic fibrosis of the upper lobe. Dilated bronchial arteries of the up­ per lobe. Their width is unchanged in their way. Same direction and position of the wascular shadow. The appearance of these anastomotic vascular shadows in diffuse or localized fibrosis on tomography represent extremely distorted cardio­ pulmonary relations between pulmonary and peripheral circulatio:1, which is the result of chronic diffuse and generalized sometime localized pulmo­ nary processes. When blood flow into lungs in diminished, blood flow can reach alveoli this way. At the same time, when a disproportionaly large ammount of blood reaches the lungs or when stagnant blood cannot flow out of the lungs, blood can be diverted this way. Therefore, they are the regulators of distorted cardiopulmonary relations in the lungs. Comparing the pictures of selective bronchial arteirography and the data of post mortem pulmonary angiography wihth tomograms of the lungs, the described tomographic symptomatology corresponds by the position, width and direction of the shadow, and the general appearance just to these facultatively opened anastomoses, which are created in all cases of troubled pulmonary vascularization as the cause of the pulmo­ nary hypertension. _ A_ _t_o_m_ographyc analysis of lung vasculature ___ _ _ Conclusion l. In chronic pulmonary fibrosis, the vascular structure shadows of functicnal pulmonary vascular blood flow are typically changed. On the tcmograms perihilar shadows are dilated, becomming narrowed toward the periphery and their branching is reduced. The flow of blood vessels is tortuous or stem-pipe in appearance. Peripheral zones are devascularized. 2. Systemic blood flow in the lungs which represents anastomoses between pulmonary and peripheral circulation can be demonstrated tomo­ graphicaly and corresponds with dilated bronchial and intercostal arteries and veins. These shadows are characteristic in position, direction and width and specific in appearance, in the abscence of branching in tomo­ grams. 3. The changes in pulmonary bed flow are neither charecteristic nor typical for specific conditions contained within the category of diffuse or localized chronic pulmonary fibrosis. They are alterations of functional vascularization in tomograms of universal sclerofibrotic type, and they lead to pulmonary ischemic changes and pulmonary hypertension, which cause the dilatation of systemic pulmonary vessels. Sadržaj Vaskularne strukture funkcionalnog krvotoka u kroničnoj plučnoj fibrozi su tipično izmjenjene. Na tomogramima perihilarne vaskularne sjene proširene, prema periferiji sužene, grananje je reducirano pa rezultira devaslmlarizacija plucne periferije. Tok krvnih žila je zavijen i sužen. Krvne žile sistemnog krvo­ toka u plučima koje predstavljaju anastomoze izmedu pulmonalne i periferne vaskularizacije mogu se takoder tomografski prikazati. Usporedbom tomograma pluča sa nalazom selektivne bronhijske arteriografije i postmortalnom angio­ grafijom arterije pulmonalis može se utvrditi njihov karakteristični polofaj, pravac, širina kao i izgled. Promjene funkcionalne vaskularizacije na tomogra­ mima su opčenito sklerofibroznog tipa, pa tako izmijenjene krvne žile vode do plučne hipertenzije koja uvjzetuje proširenje sistema plučnog žilja. Literature l. Botenga A. S. J.: Arteriographie selective des arteres bronchiques et intercostales. Technique et anatomie radiologique de l'arteriographie bronchique selective, J. Fran. Med. Chir. Thor. 255:23, 1969. 2. Darke Ch. S., Lewtas N. A.: Selective Bronchial Arteriography in the D2monstration of Abnormal Systemic Circulation in the Lung, Clin. Radiol. 357 :19, 1968. 3. Greco S., Loreto C., Beritelli F., Cotroneo G., Tafuri G.: Cateterismo selettivo delle arterie bronchiali e sue applicazioni diagnostiche e terapeutiche, Conf. Agg. Radiologia, Palermo 1970. 4. Hajek H.: Normale Anatomie in Derra E.: Handbuch der Thorax­ chirurgie, I Band, Springer, Berlin, Gottingen, Heidelberg 1957. 5. Jacobson G., Gturner F., Balchum O., Judge C.: Pulmonary Arterio­ venous Schunts in Emphisema Demonstrated by Wedge Arteriography. Am. J. Roentgenol. 868, 93, 1965. :18 P. Kačic, D. Katunaric 6. Liebow A., Hales M., Lindskog G., Bloomer M., Harrison W.: Enlarge­ ment of the Bronchial Arteries and Their Anastomoses with the Pulmonary Arteries in Bronchiectasias. Amer. J. Path. 211, 25, 1949. 7. Macarini N., Oliva L.: Studio stratigrafico dei vasi polmonari in condi­ zioni patologiche, Min. med. 1:48, 1957. 8. Schoenmackers J., Vieten H.: Postmortale Angiogramme des kleinen Kreislaufs in Diethelm L., Olsson O., Strnad F., Vieten H. and Zuppinger A.: Handbuch der medizinischen Radiologie, III Teil, I, Band Springer, Berlin, Gottingen, Heidelberg, New York, 1964. 9. Viamonte M. Jr.: Selective Bronchial Arteriography in Man, Radiology 830, 83, 1964. 10. Tondury G.: Anatomische Vorbemerkungen; in Bergmann, Frey, Schwiegk: Handbuch der inneren Medizin, Springer, Berlin-Gottingen, Heidel­ berg, 1956. 11. Williams J., Wilcox C., Burns R.: Angiography of the Systemic Pulmo­ nary Circulation. Am. J. Roentgenol. 614, 90, 1963. Author's address: Doc. dr. Petar Kačic Medicinski centar - Dubrovnik Radiološki odjel. Jugoslavija. INSTITUT DE RADIOLOGIE DE LA FACULTE DE MEDICINE A BELGRADE YUGOSLAVIE TRAITEMENT PAR LA TELECOBALT-THERAPIE DES SARCOMES OSTEOGENIQUES par Brzakovic, P. UDK: 616.71-007.1-006.3-085.849 Introduction Le sarcome osteogenique appartient au groupe des tumeurs malignes assez rares, et sa part dans le nombre total des maladies malignes est de 0,68 % [Murray (8)]. On considere que dans l'etiologie de cette tumeur un certain role peut etre joue par le traumatisme ainsi que par les radiations ionisantes. Cepen­ dant, en depit des recherches minutieuses, le traumatisme ne peut etre prouve que dans 25 % environ des cas [Lee (6)]. De nombreux auteurs ont decrit l'apparition, chez des malades irradies, de sarcomes osteogeniques qui sont devenus manifestes apres une periode latente de plusieurs annees. Mais il est vrai que ce nombre est insignifiant par rapport au nombre total de malades traites avec des radiations ionisantes [Murphy (9)]. Le sarcome osteogenique aparait le plus souvent dans la deuxieme decade et surtout entre 12 et 17 ans, et il est plus frequent chez les personnes du sexe masculin. Dans la moitie des cas il est localise dans les os longs des membres inferieurs et beaucoup moins souvent dans les os des membres superieurs et l'os iliaque. On considere qu'il tres rare dans les autres os du sque­ lette. Outre les destructions locales, il se caracterise par l'apparition de metastases, le plus souvent dans la deuxieme annee de la maladie, avec une predilection pour les poumons. Tous les auteurs sont d'accord sur le fait que la prise d'un fragment pour l'analyse histopathologique peut pro­ voquer le dissemination, et pour l'eviter ils proposent divers procedes. On considere comme procede de choix la prise de la biopsie apres quelques seances d'irradiation, c'est-a-dire apres une dose de 2000 rads [Zuppinger R:1d. Iug. Vol. 4. Fasc. 2. 1970 40 Brzakovic P. (13), Lee (6)]. Cependant, malgre le danger d'une dissemination eventuelle l'analyse histopathologique s'avere indispensable dans le but de confirmer la malignite, car les analyses radiographiqeus, en 70 :-:, -o �,C "" .C:" "'" i::.;.) � "+' ;:s C .o " ,..c a,.C: -o -o � C+> (1) :a � 'g � �;§ �o� N P< UJ NP< >-1 J. J. J. J. J. J. J. J. 146 140 142 125 139 127 108 136 238 235 281 272 262 236 254 302 81 J. 53 J. 161 282 17 77 J. 51 J. 163 274 46 3 76 J. 50 J. 161 205 685 16% 185 4% 1548 35% 2841 65% bis bis �-�� .,...., ...., .....� 40 J. 50 J. 60 J. 70 J. 90 J, 10 7 6 7 5 7 2 12 26 30 47 39 54 52 55 47 122 119 133 133 135 129 101 124 123 141 146 151 143 132 142 137 79 61 72 50 40 36 48 96 24 17 19 17 24 7 14 22 88 84 75 82 81 85 75 80 5 66 131 152 68 21 4 64 127 136 89 9 70 136 102 74 2% 550 13% 1390 31 % 1505 34% 30 J. " '-' :,...'___, .,...... ----- J. J. J. J. J. J. J. J. 52 54 51 53 51 50 52 52 C'Cl :.... ,,...., m:.... Cu Aus der Tabelle Nr. I ersieht man, dass: - 3493 Patientinnen (79,6 °!o) an Carcinoma planocellulare, - 796 Patientinnen (18,13 %) an Ca vom intermedialen Typ und - 100 Patientinnen an anderen krebsartigen Erkrankungen (Adenobasocarcinom und Sarcom) erkrankt waren. Die Behandlung umfasste zumeist Patientinnen im Alter zwischen 40 und 60 Jahre. Die jungste war 15, die alteste 88 Jahre am Anfang der Behandlung. Der Durchschnitt: 52 Jahre. Von 4389 Patientinnen, die in diesem Institut behandelt wurden, lebten 35 °!o standig in der Stadt, 65 % waren vom Land. 58 Prim. dr. Popovi<\ v .. dr. Boškovic, M. und dr. Lazic. J. TABELLE II. HEILUNGFRESULTATE DES KOLLUMKARZINOMS MIT IN BEOGRAD VOM Statistische Ubersicht der verstorbenen Patientinnen zwischen Zahl der Verstorbencn in den ersten fiinf Jahrcn nach der Behandlung I II III I:V v 1953 384 58 71 37 21 20 1954 375 47 81 34 16 12 1955 423 40 85 37 33 15 1956 397 48 73 31 21 16 1957 401 57 73 29 14 16 1958 363 47 72 33 13 13 1959 362 55 73 32 25 10 1960 438 54 89 39 24 21 Co-60 216 10 42 24 14 12 Ri:i 227 114 520/o 26 38 28 15 8 Co-60 173 112 490/o 13 47 20 12 6 Ri:i 264 75 43 % 36 59 24 20 8 Co-60 171 ll7 440/o 22 23 17 21 5 Ri:i 195 83 49 O/o 20 43 19 7 12 4389 533 869 404 256 174 94 480/o 1961 1962 1963 177 460/o 185 490/o 213 51 °!o 208 520/o 212 '53 % 185 51 °!o 167 46 °!o 211 480/o 2153 490/o Strahlenbehancllung des Kollumkarzinoms STRAHLENTHERAPIE IM RADIOLOGISCHEN INSTITUT l. I. 1953 BIS 31. XII. 1963 0-6 J. und lebenden von 6 bis 15 Jahren nach der Behandlung Zahl der trberlcbenden nach Erkrankungs- Histopathologische Formen der trberlebcnden stadien c35 'O Carc. care. Acleno carc. Ba:-;o insit. I "� C: " c:::: C: C, z� 'O • II III IV 138/88 63% 148/98 66 °!o 217/70 32.D/o 199/64 32 °!o 11/2 18% 4/1 25 ll/o 99 15 J. 26 O/o 174/118 68 °!o 224/74 3;}% 162/120 203/60 30 °:o 210 % 4/0 153/118 771.% 131/95 730/o 218/70 127 13 J. 30 °!o 121 12 J. 3 Q% 146 11 J. 360/o 204/66 3210/o 142;93 650/o 206.'62 30 11,'o 170/116 68 °!o 224/70 31 °!o 17/2 11% plan. inter. 131 41 3 2 17/17 100 °!o 142 35 4 4 157 55 1 o 152 55 1 o 24/22 92 °!o 23/21 91 °!o 145 62 3 2 161 21 3 o 140 25 1 1 186 20 4 1 92 19 3 o 27/21 78 °!o 89/52 158% 100/41 41 o:o 0/0 99 46 o:o 7 J. 99 11 2 o 19 14 74% 99/54 55% 107/44 41 O/o 2/0 103 450/o 7 J. 64 9 2 o 9/7 78 °!o 54/33 61 °!o 108/35 32,% 2/0 o. o 72 41 °!o 6 J. 107 8 2 o 26/19 73 % 98/52 53 °!o 126/44 35 °!o 14/2 140/o 105 40 O/o 6 J. 67 15 1 o 24/17 710/o 59135 5�j% 66/29 440/o 12 11 8,% 82 4.8% 5 J. 77 14 2 1 20/15 75 °!o 84.143 51· o:o 83/34 41 O/o 8./�'J 25 o:o 84 43 °!o 5 J. 1720 390 32 11 264 85'% 1116 65 O/o 763 33% 10 13% 1559 i 350/o 28/28 100 °!o 25/24 960/o 26/24 9.2% 14/12 860/o 27/23 85 °!o v4°1o 3:'i°lo .Dfo 5/0 % 2/0 % 0/0 .C: o . ,-.4� 112 14 J. 30 °!o 121 10 J. 33 °!o 120 33 °!o 168 38 °!o 9 J. 8 J. 60 Prim. dr. Popovi<';. v., dr. Boškovic, M. und dr. Lazic, J. TABELLE III. STERBLICHKEIT DER PATIENTINNEN NACH no C �.8 "'-o "'"' -�c - "' '".c:(l) -o � P< "'(l) � 'O .C: "'" Zahl der verstorbenen Patientinnen im Jahre C c(l) (l) -c '-CC (l) (l) -o-OC'i:: C +> -o"' C) .C: ;; C>-, "' ....., N Q) "H .C: o.o C �OJ.S -o -g-::; :a�� "'"'"' N.o,P.. I IT III v IV '° "'(l) ,o� -O -OC � 5 'g ...; i::+,> Q)� ....., N ClJM �/i:S;;:: -§ 8-fil E NP..,..:;"' 1953 384 58 71 37 21 20 177 460/o 99 26,3·% 1954 375 47 81 34 16 12 185 49.% 112 30% 1955 423 40 85 37 33 15 213 51% 1956 397 48 73 31 21 16 208 52 :Ofo 127 30% 1957 401 57 73 29 14 16 1958 363 47 72 33 13 13 212 49 O/o 121 33P/o 1959 362 55 73 32 25 185 53 O/o 10 120 33 , Ofo 1960 438 54 167 51% 89 39 24 21 211 460/o Co-60 216 168 3&% 10 42 24 14 12 Ro 227 114 48 O/o 99 460/o 26 38 28 15 8 112 520/o Co-60 173 103 45% 13 47 20 12 6 75 49 O/o 41% 264 36 59 24 20 8 Co-60 171 22 23 17 21 195 20 43 19 4389 533 869 404 1961 1962 1963 Ro Ro 127 300/o 146 36% 72 43:% 117 105 40% 5 83 440/o 82 48'% 7 12 94 480/o 256 174 2153 49% 84 43% 1559 35% 61 Strahlenbehandlung des Kollumkarzinoms 6 BIS 15 JAHREN NACH DER BEHANDLUNG Erkranlnmgsstadien der lebenden Patientinnen Histopathologische Formen bei Lebenden :aro-la ...,..., N (l) "'� Carc. plano, cel. Carc. intermed. Adeno� carc. Andere For'1nen I 71 24 2 2 14 50 34 1 3 76 33 3 o 19 65 27 1 4 87 39 1 o 18 69 40 o 9 74 46 1 o 22 67 32 o 4 95 47 2 2 19 76 51 o 5 88 30 1 2 21 68 32 o 4 90 27 2 1 12 77 31 o 3 122 43 1 2 19 89 58 2 7 87 11 1 o 18 52 29 o 93 10 o o 14 54 35 o 61 9 2 o 7 33 32 o 94 10 1 o 17 49 38 1 66 15 1 o 17 36 28 1 68 14 1 1 13 42 29 o 4 1172 358 19 10 230 827 496 6 58 II III IV EJ.;!; ui (l) ,.. 0'C1 (l) 9 6 62 Prim. dr. Popovič. v., dr. �oškovič, M. und dr. Lazi,';. J. Behandlungsresultate Die Behandlungsresultaten sind in den Tabellen II, III, IV und V dargestellt. Von 4389 Patientinnen, die wir vom l. Jan. 1953 bis zum 31. Dez. 1963 behandelten, verloren wir im Laufe der ersten 5 J. 2236 (51 O/o). Die gri:isste Mortalitat trat im 2. J. nach der Behandlung auf, danach kommt das l., dann das 3., 4. und 5. J. Bei diesen Patientinnen haben wir durch die Bestrah­ lungstherapie gewi:ihnlich Sterilisation des primaren Erkrankungspuktes u. Tabelle IV ----�~��---- -· ·-·----- Stadium Zahl der belrnndelten Patientinnen HeL\ung nacl1 5 Jahren I. II. III. IV. 20 98 107 7 16 57 47 1 Gesamt: 232 121 % 80 58 44 52 ------------ Gruppe von Patientinnen, die durch intrakavitare und transkutane Tele­ kobalttherapie mit Keilfilter in folgender Dosis behandelt wurden: bei intra­ kavitarer Therapie Radium-Sonde 3600-4000 mgh. und Radium-Ovoiden 3400 bis 3600 mgh. Transkutane Telekobalttherapie mit Keilfilter und Tumor-Dosis von 5000 Rad., aufgeteilt auf 30 Sitzungen. der umgebenden vaginalen Wande erzielt, aber, die Erkrankung blieb peri­ vaginal oder periuteral aktiv; darum sind wir der Meinung, dass die trans­ kutane Therapie erfolglos verlief. Bei Patientinnen, die im Laufe des drit­ ten, vierten und funften Behandlungsjahres starben, war die uterovaginale Zikatrisation gewi:ihnlich endgultig, die Erkrankung verbreitete sich jedoch gegen die Beckenwande oder bildete entfernte Metastasen. Metastasen, die wir bei Kontrolluntersuchungen bei unseren Patientinnen entdeckten, waren in Bezug alJ-f die grosse Zahl in unserer Statistik nicht so haufig. Sie zeigten sich zumeist im Knochensystem, im Gebiet des Beckens und in der Wirbelsaule (20 Falle). Bei 14 Patientinnen gab es Metastasen in den Gang­ lionen der supraklavikularen Region. Wir bemerkten, dass sich diese gewi:ihnlich bei jilngeren Patientinnen zwischen 35 und 45 Jahre bildeten. Lungenmetastasen gab es bei 9 Patientinnen. Bei 13 Patientinnen waren die Metastasen an der Leber, dem Mesenterium und an .den Gedarmen lokalisiert. Wahrscheinlich gab es noch mehr Metastasen in unserem Kran­ kengut, aber wir hatten keine Gelegenheit, sie selbst festzustellen, weil sich die Patientinnen nicht zur Kontrole meldeten, und die Auskilnfte, die wir ilber sie bekamen, nicht deutlich an bestehenden Metastasen zu denken gaben. Bei 10 Patientinnen stellten wir nach der Bestrahlung Knochenver­ letzungen fest, in den meisten Fallen nach der Anwendung von sechs Fel­ dern transkutaner Therapie. Wir verloren eine gewisse Zahl von Patien­ tinnen durch interkurrente Krankheit. · Von 4389 Patientinnen blieben ohne Rezidive 2153 (49 %) nach filnf Jahren am Leben. Die Patientinnen, die zwischen 0-6 Jahren starben und die Patientin­ nen, die nach der Behandlung 5 Jahre iiberlebten, und diejenigen, die noch am 31. XII. 1968 am Leben waren, sind aus Tabelle II ersichtlich. Es wurden auch hysto-pathologische Form.en; dort sind auch die Erkrankungsstadien der ilberlebenden Patientinnen dargestellt. Wenn man diese Tabelle nur fhichtig analysiert, wird aus ihr folgendes ersichtlich: - 2153 Patientinnen (oder 49 %) ilberlebten nach der Behandlung von 6-15 Jahren, und zwar: - 99 (26 %) lebten 15 Jahre, 112 (30 %) 14 Jahre, 127 (30 %) 13 Jahre, 121 (30 %) 12 Jahre, 146 (36 %) 11 Jahre, 121 (33 %) 10 Jahre usw. Je mehr das Behandlungsjahr niiher dem Jahr der Analyse unserer Fiille steht, um so hoher ist das Prozent; das geht aus der Tabelle II klar hervor, so dass von 4389 Patientinnen 35 % oder 1559 am 31. XII. 1968 noch am Leben waren. Aus der Tabelle II ersieht man, dass wir von dem ersten Erkrankungsstadium bei 85 % der Patientinnen noch nach 5 Jahren Heilung erzielten. Bei dem zweiten Stadium betriigt das Heilungsprozent 65 %, bei dem dritten Stadium 33 % und bei dem vierten 13 %. In dieser Statistik ilberrascht uns bei dem zweiten Stadium die grosse Zahl von Heilungen nach filnf Jahren. Wir sind der Ansicht, dass die Stadienklassifikation in der Beurteilung subjektiv ist; es ist das Resultat individueller Beobachtung des Einzelfalles. � Tabelle V ---� Stadium I. II. III. IV. Gesamt Zahl der behandelten Patientinnen - Heilung nach, 5 Jahr.en 0 /d ------- 27 95 138 20 51 49 74,0 53,7 35,5 260 120 46,0 Gruppe von Patientinnen, die durch intrakavitare Radium-Therapie (Ra­ dim-Sonde 3600-4000 mgh. und Ovoiden mit der Dosis 3400-3600 mgh.) behan­ delt wurden. Transkutane Therapie - Telekobalttherapie, 4 Felder 7/14 und 8/16 srn. Tumor-Dosis 4000-4500 Rad in 28 bis 32 Sitzungen. In der Tabelle Nr. III, nebst Angeben ilber Sterblichkeit in den ersten filnf Jahren und Bezeichnung der Zahl der Patientinnen, die filnf Jahre iiberlebten, haben wir auch die Sterblichkeit der ilberlebenden Patientinnen angefilhrt, so das man daraus ersieht, wieviel Patientinnen wir in jedem Kalenderjahr verloren haben. In dieser Tabelle ist die Zahl der noch leben­ den Patientinnen nach 5-15 Jahren angegeben. In der letzten Kolonne der Tabelle II und III ist auch die Zahl der Fiille von Fistula recto und des 64 Prim. dr. Popovic, V., dr. Bošlrnvič, M. und dr. Lazič, J. Tabelle VI Stadium Zahl der behandelten Patientinnen Heilung nac!Y 5 Jahren % I. II. III. IV. 13 19 29 7 9 11 11 70 58 38 Gesamt: 68 31 45,6 Gruppe von Patientinnen, die durch intrakavitare Radium-Therapie (Ra­ dium-Sonde 1500 mgh. und Radium-Ovoiden 1500 mgh.) behandelt wurden. Tele­ kobalttherapie aus 4 Feldern: 2 vordere und 2 hintere, dessen Strahlen sich im Punkt A kreuzen. Tumor-Dosis 5700 Rad, ausgeteilt aus 36 Sitzungen. vesiko-vaginalen Ca, die das Resultat des supraletalen Effektes der Strahlentherapie sind. Die Analyse der Hille in der Tabelle IV lasst nicht den Eindruck einer besonderen Verbesserung des Heilungsresultates der Patientinnen des ersten und zweiten Stadium zu. Die prozentuell grossere Zahl der Uber­ lebenden des III. Stadiums deutet auf die Superioritat der beschriebenen Technik iiber die klassische hin. In jedem Fall ging man von der Grundidee aus, die Heilungsresultate im dritten Stadium verbessern zu wollen. Tabelle V zeigt die Behandlungsresultate dieser Gruppe von Patien­ tinnen im III. Stadium des Kollumkarzinoms, von welchem 35 % ohne Rezidive mehr als fiinf Jahre iiberlebten. Tabelle VI zeigt die Heilungsresultate, die nach Bestrahlung unter einem Winkel von 55 Grad gegen die mediale Linie bei Patientinnen, die durch die intrakavitare Therapie 50 % der iiblichen Dosis bekamen, erzielt werden. Zusammenfassung Auf Grund der grossen Zahl der Patientinnen, die an Kollumkarzinom er­ krankt waren, und die nur mit der Strahlentherapie behahdelt wurden und die von 1 bis 15 Jahren nach der Behandlung noch unter Aufsicht waren, konnen wir folgende Schlusse ziehen: l. Dass die intrakavitare Therapie bei unseren Patientinnen einen der Hauptfaktoren in der Behandlung dieser Lokalisation darstellte. Die Dosis bei der Applikation dieser Therapie schwankte zwischen 3400-3600 mgr. h. bei va­ ginaler Applikation und 3600-4000 mgr. h. bei intrakavitarer Applikation. 2. Die grosste Zahl unserer Patientinnen (3829) wurde durch die klassische Rontgentherapie von 200 bis 250 KV transkutan bestrahlt. 560 Patientinnen wur­ den transkuta,, mit Telekobalt behandelt. Im Vergleich der Resultate der ersten und zweiten Therapie ist kein besonderes Heilungsresultat bei den Patientinnen, die der Bestrahlung mit der Telekobalttherapie unterworfen wurden, zu ersehen, i.iber die Rolle dieser Therapie jedoch wird noch nachher die Rede sein, weil die Zahl der, nach dieser Methode behandelten Patientinnen bisher noch ge­ ring ist. 3. Auf Grund unseres Krankengutes haben wir den Eindruck gewonnen, dass man fi.ir die Patientinnen, die an Kollumkarzinom erkrankt und behandelt worden waren, nie behaupten kann, sie seien auch ausgeheilt, wann auch nach 10-15 Jahren nach der Behandlung keine Symptome oder sichtliche lokale Strahlenbehandlung des Kollumkarzinoms 65 Veranderungen zum Vorschein kommen, denn wir haben leider auch nachher lokale Rezidive feststellen konnen, sogar auch entfernte Metastasen auch noch 10-15 Jahren nach der Behandlung. 4. Venn man die Heilungsresultate nach filnf Jahren aus den Jahren 1933 bis abschliessend 1942, die auf dem IX. Internationalen radiologischen Kongress in Mi.inchen im Juli 1959 veroffentlicht wurden, mit unseren Resultaten ver­ gleicht, die wir auf dem XII. Internationalen Kongress der Radiologen in Tokyo im Oktober 1969 bekannt haben, so ersieht man, dass der Heilungsprozess jetzt um 11 % (38 % : 49 %) grosser ist. Diese Prozenterhohung ist das Resultat der Anwendung von Antibiotika in der Therapie von Infektionen einerseits und der besseren Applikationstechnik der Bestrahlungsenergie durch sti:irkere Quellen fi.ir die transkutane Therapie anderseits. 5. Da die Heilunsresultate des Kollumkarzinoms im III. Stadium nach den grossen Statistiken unbefriedigend sind, sind wir der Meinung, dass die Behand­ lung dieses Stadiums mit gyni:ikologischem Keilfilter die einzig geeinigte Me­ thode fi.ir die transkutane Therapie mit Gammatron I. darstellt. 6. Unser veroffentliches Krankengut ist nach der Zahl der behandelten Patientinnen diesmal grosser als die bis jetzt veroffentlichten Fi:ille, sei es der behandelten Fi:ille wie auch den erzielten Resultaten nach, weil jede zweite unserer Patientinnen nach fi.inf Jahren und jede dritte auch noch nach 10-15 Jahren nach der Behandlung noch am Leben ist. Sadržaj Autori iznose rezultate lečenja raka na grlicu materice koji su postignuti isključivo zračnom terapijam (radijum, rendgen i telekobalt terapija) pri Radio­ loškom institutu u Beogradu, kod žena koje su lečene od 1953. do 1963. godine zaključno. U pomenutom razdoblju zračeno je 4389 bolesnica, a rezultati lečenja su sledeci: l. Umrlo je izmedju 1-5 godina 2236 bolesnica (51 %). 2. Preživelo 5 godina, bez kliničkih znakova recidiva, 2153 bolesnica (49 %). 3. Žive na dan 31. XII 1968. godine 1559 bolesnica (35 %). 4. 99 bolesnica živi posle 15 godina (26 %) ; 112 bolesnica živi posle 14 godina (30 %) ; 127 bolesnica živi posle 13 godina (30 %) ; 121 bolesnica živi posle 12 godina (30 %) ; 146 bolesnica živi posle 11 godina (36 %) ; 121 bolesnica živi posle 10 godina (33 %). Autori smatraju da progres radiološke fizike i poboljšane uslova za zračnu terapiju, kao i bolja organizacija borbe protiv raka u pogledu ranije detekcije oboljenja na grlicu materice, uticu i na bolje rezultate lečenja. Materijal koji je izložen u ovom radu, sadrži 52 % bolesnica od raka na grlicu materice trece grnpe, 40 O/o obolelih u drugoj grupi i 7 % bolesnica iz prve grupe. Anschrift d. Verf.: Prim. dr. V. Popovic, Radiološki institut, Pasterova 14, Beograd, Jugoslavija. DRAžEJE „C M" VITAMIN B15 dražeja sadržava: 50 mg kalcijeva pangamata djeluje hepatoprotektivno i detoksicirajuce povisuje sadržaj glikogena u jetri i mišicima poboljšava iskorištenje kisika u tkivu i sprečava hipoksiju kao adjuvantno sredstvo kod oboljenja s metaboličkim disfunkcijama, osobito kad je zbog njih poremecena opskrba kisikom u pogodenim organima kod kroničnih oštecenja jetrenog parenhima alkoholizma ateroskleroze dijabetesa multiple skleroze Oprema: 100 dražeja MEDEXPORT lsključivi distributer u Jugoslaviji PLIVA - ZAGREB INSTITUTE OF RADIOLOGY AND ONCOLOGY, MEDICAL SCHOOL, SKOPJE COLPORECTOCYSTOGRAM WITH PNEUMOPERITONEUM IN CASES OF TUMOURS OF THE SMALL PELVIS by Novak, J., Tevčev, D., and Dimčevski, D. UDK: 618.132-0066 :618.138-073.75 Colpocystography is an X-ray diagnostic method developed by Betoux and Huguier in 1962 for the visualization of pelvic organs with the help of contrast media by which static and morphological changes and their kinetics can be evaluated. In our institute this method has been routinely used in examinations of the defficiency of the bottom of the pelvis and of stress incontinence. Further, colpocystography has been applied in cases of gynecological tumours. The purpose of this study was to find out whether a colpocysto­ gram can reveal any morphological and functional changes due to a tumor in the small pelvis, primarily of the female genital organs. In some cases pelvic pneumoperitoneum was done in addition to colpocystography. The t e c h n i c a 1 p r o c e d u r e was divided into four stages: l. Pneumoperitoneum of the pelvis. 2. Visualization of the pelvic organs with barium. 3. X-ray examination. 4. Plotting of the colpocystogram. On 35 X 35 cm film strips profile pictures of the pelvis with the pelvic diaphragm at maximum contraction and, subsequently, at maximum pres­ sure were taken. The latter radiogram was made with the table tilted 50 degrees cephalad. The procedure, including the gynecography requires four films. The colpocystograms were elaborated on a viewing-screens. From the first and second film the outline, of the bones and pelvic organs was traced on transparent paper in different colours. The X-rays were considered satisfactory only if taken in a straight profile, so that in both positions each part of the bone could be exactly superimposed on the same point of the paper. 5* Rad. Iug. Vol. 4, Fasc. 2, 1970 _6___ _8 _ _ ____N_o_v_a_ k_._J_._, _Tevčev, D., and Dimčevski, D. Altogether 93 women were examined. In addition pelvic pneumoperito­ neum vas done in 14 women with a genital tumor. Fig. 1 a, b, c. - Normal lateral view of til€. pelvis with the pelvic diaphragm at maximum contraction (a) 28-year-old nullipara. The bladder is triangular with the neck pointing distally. The lowermost angle is slightly above the hori­ zontal line through the lower edge of the symphisis. The urethra is running vertically. The angulation of the upper part of the vagina with the convexity pointing ventrally reveals a satisfactory tonus of the levatormuscle. An 8 cms long tube is seen from which one can recognise the position of the uterus and the length of its cavum with the cervix. The anorectal segment shows an an­ gulation pointing torwards. Picture (b) was taken under a maximal pressure. On the basis of these films the colepocystogram was tlotted. Table l. - Mobility Vesica urinaria collum Portio vaginalis uteri Rectum . Average Min. Max. 1,7 1,5 1,6 0,4 0,1 0,2 3,4 4,3 3,3 The difference in the position of organs in relation to the pelvic diaphragm at maximum contraction and at maximum pressure in centimetres. The measure­ ments are based on a radiographic study of 32 normal patients. Table 2. - Normal distance in centimeters Average Os pubis - vesica urinaria Vesica urinaria - vagina . Vagina - rectum Rectum - sacrum . 0,57 1,0 0,5 0,48 Min. Max. 0,1 0,2 0,1 0,1 1,0 1,7 1,0 1,0 These measurement are based on a radiographic study of 81 normal colpocysto­ grams. Colporectocytogram with p neumopcrtoneum i n t umours o.E tl1e s mall pclvis_,_, __� Table 3. Name years regist D i a g n os i s 1 SM61 2548 Ca P. V. U. II 1,0 1,0 SLJ49 Ca P. V. U. II 0,8 0,9 Ca P. V. U. I 0,5 2 3 13334 IR50 17773 Mobility Distan ce Nr. 0,6 1,7 1,1 1,0 2,0 0,4 1,6 1,8 0,4 o 1,0 1,0 2,5 2,0 0,7 o o o 1,0 1,0 0,7 4 H.S.46 (j66 Ca P. V. U. 5 D 51 1039 Ca P. V. U. III 0, 5 1,0 0,5 1,0 1,8 2,0 1,7 6 BD58 15992 Ca P. V. U. III o o o 1,1 1,9 2,1 1,6 7 J. As. 39 C a P· V· U· IV 37046 o o o 0,4 3,0 3,0 0,3 8 MB40 3691 Ca ovarii o o o 1,0 1,3 1,0 1,7 9 KD59 168 Ca ovarii inop. o o o 1,0 2,1 1,2 3,3 10 RD38 18720 Ca corporis uteri o o o 1,0 2,5 2,1 3,5 11 ZG52 8042 o o o 1,5 2,4 2,3 3,8 12 MR56 12624 Ca P. V. U. III st. p. irradiat. Ca P. V. U. III st. p. irradiat. o o o 2,6 2,5 2,5 4,0 13 DE845 29 y Ca o o o 0,5 2,0 2,5 0,8 14 PD64 842 Ca P. V. U. o o o 0,6 1,3 2,0 0,8 II P. V. U. III III Measurements carried out with the help of colpocystogram on 14 fe­ males with genital tumour are summarized in Table 3. Reduced mobility or even immobility of the pelvic organs is evident. The distances decrease with the advancing disease. The only case diagnosed at gynecological examination as cancer of the neck of the womb stage I showed reduced mobility, a normal prevesical and presacral space, and an evident widen­ ing of the perivaginal spaces. These findings were not in keeping with stage I. cancer. Wertheim was performed. Two months later, a pathological fracture of the neck of the femur, caused by metastases was detected. This case shows that the widening of the spaces rsferred to, is not associated only with a neoplasm. The retroperitoneal space is unique. The measured distances point to an inflammator::,' or process caused by irradia­ tion as thin the retroperitoneal space. In tumours the widening is confined to the perivaginal space and takes a much longer time to develop. On the basis of the presented cases it can be concluded that: 70 Novak, .J., Tevčev, D., and Dimčevski, D. PISTAUCE Fig. 2 a: Mobility is expre:ssed in terms of the difference in the position of organs at maximum contraction and at maximum pressure. Normally, the neck of the bladder is positioned slightly above the horizontal line through the lower edge of the symphisis. The neck of the uterus is slightly above the horizontal line through the top of the coccigeum. The anorectal segment does not descent below the line which is a prolongation of the concavity of the sacrococcigeum. Fig. 2 b: Shows the way of measuring the distances between the pubis and bladder, bladder and vagina, vagina and rectum, r2ctum and sacrum. Fig. 3.: Carcinoma corporis uteri in a 38-year-old female. The rectum is infiltrated, the presacral and peri­ vaginal spaces are very enlarged, there is a wide fistula between the rectum and the posterior fornix of the vagina. �v Colporectocytogram with pneumopertoneum in tumours of the small pelvis 71 ✓ \ / 9 � o / L1tqouic.. Fig. 4 a, b: Carcinoma PVU, stage II, in a 51-year-old female. Asymmetrical late­ ral roentgenogram of the pelvis. Excavatio recto uterina is well outlined with the help of oxygen. The distal wall of the excavatio stands out. There is a conve­ xity on the contour of the rectum. The space between the posterior fornix of the vagina and the rectum is widened to two centimeters. The gynecogram reveals a widening of the soft tissue from the uterus to the pelvic wall and an infiltration of the left parametrium inspite of the disturbing shadows of the bladder and lymphnodes after preliminary lymphography. Fig. 5. a, b: Adenocarcinoma ovarn m a 40-year-old female. In the mentioned details numerous metastatic nodes are revealed by pneumoperitoneum. 72 Novak. J., Tevčev, D., and Dimčevski, D. Fig. 6. a, b: Cancer of the neck of the womb in a 39-year-old patient. The vesica urinaria is well outliend except at the posterio-distal part in the region of the trigonum. The contours of this part of the bladder are rough and vague. The distance between the trigonum and the vagina is enlarged to three centimeters. The trigonum vesicae urinariae is infiltrated by a neoplasm. Fig. 7. a, b: Cancer of the neck of the womb after radiation therapy. Irradiation proctitis and periproctitis. The presacral, perivaginal and prevesical spaces are enormously enlarged. The patient had no troubles. Colporectocytogram with pneumopertoneum in tumours of the small pelvis 73 l. The mobility of the pelvic organs is diminished in all demonstrable tumours. In a majority of patients the bottom of the small pelvis and the pelvic organs are immobile. 2. In the cancer of the neck and the body of the uterus, the perivaginal space a round the fornix is enlarged. In advanced tumours and processes extending retroperitoneally, the presacral, perivaginal and prevesical space are evidently enlarged. 3. Pelvic pneumoperitoneum combined with colpocystography is a procedure by which neoplastic infiltration and metastasis are frequently detected. Colpocystography is a simple and safe method requiring only such material as is available at any radiological department. Combined wizlih pneumoperitoneum it is a valuable tool for the visualization of the organs of the small pelvis and their pathology and in turn for the calculation of deep irradiation doses. Su m m a r y Colpocystography is method routinely used in the examination of stress incontinence. The authors have modified this method and combined it with pneumoperitoneum for the examination of neoplasms of the small pelvis, pri­ marily of the female genital organs. The technical procedure is divided into four stages: l. Pneumoperitoneum of the pelvis. 2. Visualisation of the pelvic organs with barium. 3. X-ray examination. 4. Plotting of the colpocystogram. Average meassures of the prevesical, vesicovaginal, rectovaginal and pre­ sacral spaces of 81 normal females are given. The mobility of pelvic organs was meassured in 32 normal patients. These data are compared with those obtained for 14 femals with genital neoplasm. The following conclusions have been arrived at: l. The mobility of the pelvic organs is diminished in all demonstrable tu­ mours. In the majority of patients the bottom of the small pelvis and the pelvic organs are immobile. 2. The perivaginal space a round the fornix is enlarged in the cancer of the neck and body of the uterus. In advanced tumours and other processes extending retroperitoneally, the presacral, perivaginal and prevesical spaces are evidently enlarged. 3. Pelvic pneumoperitoneum combined with colpocystography is a procedu­ re by which neoplastic infiltration and metastasis can often be detected. The method is simple and safe requiring only such material as is available at any radiological department. Sadržaj Kolpocistografija je rutinska radiodijagnostička metoda kod stres in­ kontinencije, koja se na našem Institutu radi više godina. Autori su mo­ dificirali tu metodu i kombinirali je sa pneumoperitoneumom da bi ispitali njenu vrednost kod tumora male zdelice, osobito kod genitalnih ženskih organa. Tehniku pregleda delimo u četiri etape: l. Pneumoperitoneum, odn. ginekografija. 2. Ispunjavanje i premazivanje pelvičnih organa različitim suspenzi­ jama sterilnog barijuma. 74 Novak, J., Tevčev, D., and Dimčevski, D. 3. Profilni snimak karlice kod maksimalnog uvlačenja i maksimalnog napinjanja. 4. Konstrukcija kolpocistopneumograma. Na osnovu merenja sa kolpocistograma kod 81 normalne žene, autori su dali prosječne vrednosti za širinu prevezikalnog vezikovaginalnog, rekto­ vaginalnog i presakralnog prostora. Mobilnost pelvičnih organa je merena kod 32 normalna pacijenta. Ti rezultati su uporedjivani sa rezultatima dobivenim kod 14 žena sa genitalnom neoplazmom. Kod svih žena sa genitalnim tumorima je nadjen proširen perivagi­ nalni prostor. Takodjer je i mobilnost pelvične dijafragme kod svih paci­ jentica bila jako smanjena. Prikazani su slučajevi sa infiltracijom rektuma, 1�ktovaginalnim fistulama, infiltracija trigonuma mokračne bešike, što se nije uvek slagalo sa kliničkom procenom stadijuma bolesti. Dobro je pri­ kazana infiltracija rektouterine ekskavacije, a pomocu pneumoritoneuma se u nekim slučajevima direktno vide metastatski čvorovi u maloj zdelici. Na osnovu iznetog materijala dati su sledeči zaključci: l. Mobilnost pelvičnih organa je smanjena kod svih prikazanih pel­ vičnih tumora. Večina pacijenta ima gotovo nepokretno dno male zdelice. 2. Perivaginalni prostor oko forniksa je uvečan kod karcinoma vrata i korpusa uterusa. Kod poodmaklih tumora, jednako kao i kod inflamator­ nih procesa ili posle zračenja kobaltom svi retroperitonealni prostori su uvečani. 3. Kod kolpocistograma kombiniranog sa pneumoperitoneumom često se prikažu neoplastične infiltracije i metastaze. To je jednostavna, laka i praktična metoda, bez rizika. Nije potreban nikakav drugi materiajal osim pribora koje ima svoje radiološko odelenje. Biblio graphy l. Bethoux, A., Bory, 2. Bethoux, A., Bory, 3. Bethoux, A., Bory, 4. Dojoux, R., Plasse, 747, 1968. S.: Ann. Chir., 16, 11 i 887, 1962. S. i Huguier, M.: Gyn. Obst. 63, 593, 1964. S. Huguier, M. i Cheao, S. L.: Chir. 90, 51, 1965. G., Nuguet, J. i Jouve, P.: J. de Radiol. et electrol. 49, Author's address: Prof. dr. Dimitar Tevčev, Institute of Radiology and Oncology, Medica] school, Skopje, Yugoslavia. MEDICAL CENTER, DEPARTMENT OF RADIOLOGY DUBROVNIK RADIOLOGICAL CHANGES OF THE LUNG IN VISCERAL LEISHMANIASIS by P. Kačic lntroduction The principal characteristic of visceral leishmaniasis is chronic febrile hepatosplencmegaly accompanied by pancytopenia and lymphomonocytosis. Leishmania donovani primarily attacks cells of the reticuloendothelial system, within which it multiplies. Though the infection spreads through­ out the whole organism, the parasites mainly multiply in the spleen, the liver and in the bone-marrow. This is also the reason why patholcgical changes are most frequently encountered in these organs. It appears, how­ ever, that not much attention is paid to processes due to general infection of the entire reticulo-endcthelial system of man. In the literature only a few cases which were subjected to X-ray examination are described. Recently we have been systematically examin­ ing the lungs of kala-azar cases treated in the Medical Centre in Dubrovnik - Yugoslavia. The diagnosis was based on the clinical picture, hematolo­ gical findings, the seroreaction, and the punctate of the spleen. Observations and discussion Radiologically pulmonary changes were found mainly in the inter­ stitium, and to a lesser extent in the lung parenchyma. Changes in the pulmonary interstitium were manifested by the dilata­ tion of peribronchovascular pattern and by thickened interlobular reti­ culum. The multiplication of the connective tissue and the granulation of the endothelium of the blcod capillaries and the sm.all veins can be men­ tioned as pathoanatomical substrat (Fig. 1). Changes in the parenchyma consisted of multiple small focal shadows. Individual foci were round, indistinctly lined and generall univenly distri­ buted. Large infiltrate are extremaly rare as a pleural efussion (Fig. 2). Rad. rug. Vol. 4, Fasc. 2, 1H70 76 P. Kačic Fig. l. A 5 year old male. Enlarged and condensed peribronchovascular pattern both bases and parahylary mottled multiple shadows caudohylare. Hiluses large, symmetricaly enlarged. Diaphragm raised, sinuses free. A predisposition towards the basal parts of the lung was noticeable. We did not observe any changes in the upper regions of the lungs. As the anatomical substrata of these changes, we may mention the multiplication of the lung epithelium, the granulation of phagocyte cells due to parasites, the infiltration of lymphocytes and the obliteration of the alveoli. The hiluses were enlarged, moderatelly and this would contribute do the characteristic picture. The hiluses were ramified, large not homo­ genously shadowed with individual mottled shadow of the widened blood­ vessels (Fig. 1). During the first examinations we found diaphragms raised by the patients with somewhat reduced respiratory movements, while the phreni­ cocostal sinuses were opening partially. We may attribute these pheno­ mena to the expansive activities of the enlarged spleen and liver. We kept pulmonary changes under observation in the patients who had been ailing for a longer period without any specific treatment; when they were treated the disease was in its acute phase. The pulmonary changes were so::m reduced when, after the application of a specific the­ rapy, the clinical symptoms and the hepatosplenomegaly started to decline. We were therefore inclined to infer that the pulmonary process was of a specific character and an integral part of the general infection by Leish­ mania donovani. in visceral leishmaniasis Fig. 2. A 22 year old female. Homogenous infiltrate in the right base. Hiluses are not enlarged, sinuses free. Conclusion Visceral leishmaniasis in the florid stage is accompanied by pulmo­ nary changes which can be demonstrated radiclogically. Pulmonary changes are specific and characterized by interstitial perivascular infiltra­ tion and focal alterations of the parenchyma. Radiological alterations of the lung are characteristic but not pato­ gnomonic. There are accompanied by a febrile hepatosplenomegaly, leuko­ penia and lymphocytosis. Diagnosis of visceral leishmaniasis is assured by direct proof of Leichmania Donovani. Pulmonary changes desapear along with the regression of general symptoms of the disease. Sa d r ž a j Hepatosplenomegalia sa leukopenijom i leukocitozom je glavna karakteri­ stika kala-azara. Malo se spominju promjene u drugim organima pa izgleda da se poklanja nedovoljna pažnja ostalim procesima koji se simultano razvijaju u organizmu i dio su opce infekcije cijelog retikuloendotelijalnog sustava. Opi­ sane su radiološke utvrdene promjene na plucima u oboljelih u akutnoj fazi bolesti. Promjene su intersticijske ili parenhimske lokalizacije i nestaju nakon specifične terapije. Radiološki utvrdene alteracije nisu karakteristične pa postoji mogucnost da se zamijene za promjene druge etiologije. This paper has been published in extenso: Liječnički vjesnik, Zagreb, 1217-1224 :84, 1962. Author's address: Doc. dr. Petar Kačic, Medicinski centar, Dubrovnik, Radiološki odjel, Yugoslavia. Podjetje za promet s farmacevtskim materialom " Kemofarmacija" Uvoz - izvoz LJUBLJANA, Metelkova 7, Poštni predal 143 Telefon: 312 333 Brzojav: Kemofarmacija, Ljubljana Telex: Kemfar 31-334 Tekoči račun pri NB 501-1-221 Trguje na debelo z zdravili, obvezilnim materialom, veterinarskimi pripomočki in kozmetiko Izvršuje vse uvozne in izvozne posle: opremo za bolnišnice, lekarne in laboratorije RADIOLOGISCHES INSTITUT DER MEDIZINISCHEN FAKULTAT, BEOGRAD, JUGOSLAWIEN SPATREAKTIONEN NACH BESTRAHLUNG MIT SR90 DERMAPLATTEN KONTROLLIERT IM LAUFE VON ACHT UND MEHR JAHREN Miloš Bekerus Die Einfiihrung reiner Betabestrahlung in die Therapie am Anfang der zweiten Halfte unseres Jahrhunderts brachte in der radiobiologischer Hin­ sicht qualitativ etwas neues. Die beschrankte Reichweite der Betateilchen und ihre Interaktion in der Materie kundigten auch eine andere Strahlen­ reaktion an. Diese Annahme wurde durch die experimentellen Arbeiten von Yiannakopoulos und Scheer, wie auch von Coliez et al. unterstutzt. Diese Autoren konnten feststellen, dass das Strahlenerythem sehr schnell und ohne Folgen nach Einzeldosen bis 4500 rep vorbeigeht und dass die Haut relativ leicht Einzeldosen bis 20 000 rep vertragt, falls das Bestrah­ lungsfeld nicht besonders gross ist. Die Spatfolgen der hohen Dosen bei der Teletherapie, wie auch der Brachytherapie mit Radium-Gamma- und sogenannten Beta-Applikatoren waren bereits bekannt. Es hatte und deshalb interessiert, ob vielleicht auch nach einer Sr-90 Bestrahlung irgendwelche Spateffekte entstehen. Tabelle l. Spatergebnisse bei srno Therapie von Hauthamangiomen. Hamangiome Tuberose Plane Gesamtzahl + ± 99 101 65 15 34 76 o 10 In der ersten Reihe steht die Gesamtzahl der bestrahlten Patienten. Mit Rucksicht darauf, dass die Gesamtzahl der Kranken in beiden Grup­ pen fast genau 100 war, kčinnen wir die weiteren Zahlen gleich in Prozen­ ten bezeichnen. Das Zeichen + bedeuted die Genesung, ein Verschwinden des Hamangioms, das Zeichen ± die Verbesserung und das Zeichen einen Misserfolg der Therapie. Rad. Iug. Vol. 4, Fasc. 2, 1970 80 Miloš Bekerus Wh- haben den Eindruck gewonnen, dass die radiobiologische Haupt­ reaktion etwa sechs Wochen dauert. Sie Wird aber keinesfalls in diesem Zeitraum beendet. In der ersten Phase konnten wir zum grossten Teil eine Ruckbildung des Hamangioms registrieren. Nachher erfolgt die wei­ tere Ruckbildung viel langsamer. Ausserdem konnen auch neue biologische Strukturen entstehen, die wir auch als spate Strahlenreaktion bezeichnen konnen. So finden wir hauptsachlich: Achromie, leichte Atrophie, Tele­ angiektasien und Pigmentierung. Tabelle 2. Spatveranderungen an der Haut nach Sr90 Therapie von Haman­ giomen. Hiimangiome Tuberose Plane Gesamtzahl 99 101 Achromie Atrophie 22 2 5 5 Teleagiektasien Pigmen- 20 25 11 2 tierung Ohne Reaktion 53 71 Die Tabelle 2 zeigt die prozentuelle Haufigkeit dieser Veranderungen an unserem Krankengut. Abschliessend konnen wir feststellen, dass auch nach einer reinen Beta­ bestrahlung Spatveranderungen an der Haut entstehen konnen, obwohl man diese nach der Dosisverteilung im Gewebe und nach unseren Erkent­ nissen aus dem Gebiete der Radiobiologie nicht erwartet hatte. Diese Reak­ tionen konnen auch nach einer relativ kleinen Strahlendosis vorkommen, obwohl sie die Haut sehr gut toleriert. Summary The author describes the late skin changes occuring in a series of patients after irradiation of benign skin lesions using Sr90-beta applicators. The observa­ tion period lastet up to ten years and the following changes were observed: slight atrophy, teleangiectasias and pigmentation. Schrifftum l. Becker, J., Scheer, K. E., Strahlentherapie, 97, (1955): 372. 2. Bekerus, M., Med. pregl. 12, (1959): 5. 3. Bošnjakovic, B. Bekerus, M., Zbornik radova VII Kongr. rad. Jugoslavije, (1966): 56. 4. Colliez, R., Dutreix, J. M., Tubianna, M., Larmignat A., J. Radiol. Electrol. 38, (1957): 1334. 5. Klostermann, G., Strahletherapie, 130, (1966): 205. 8. Peracchia, G., Ugollotti, G., L,Ateneo Parmense, 75, (1967): 183. 7. Yiannakopoulos, A. Scheer K. E., Strahletherapie, 100, (1956): 165. Napomena: l. Rad je referisan na XII Internacionalnom kongresu za radiologiju, okto­ bra 1969. g_ u Tokiju. 2. Originalan tekst je u štampi u časopisu »Strahlentherapie« br. 164. Author's address: Dr. M. Bekerus, Radiološki Institut, Pasterova 14, Beograd, Jugoslavija. INSTITUTE OF ROENTGENOLOGY, CLINICAL HOSPITAL LJUBLJANA DEPARTMENT OF RADIOLOGY, HARVARD MEDICAL SCHOOL, BOSTON, MASS. TEMPORARY OCCLUSION OF THE RENAL ARTERY­ AN EXPERIMENTAL STUDY An experimental study Obrez, I., Abrams, H. L. Su m111a r y The increasing application of angiographic methods in evaluation of hypertension has demonstrated stenotic lesions of renal arteries in a signi­ ficant number of patients. Consequently, extensive surgical procedures combined with temporary occlusion of abdominal aorta and/or renal arteri­ es are now common. The safe period of renal ischemia has not yet been clearly defined. The present study in dogs was designed: l. to delineate the immediate time sequence (15-120 minutes) of the development of the collateral cir­ culation following temporary renal artery occlusion; 2. to analise the angiographic characteristics of the renal angiogram during temporary occlusion on the renal venogram; 4. to determine the action of contrast media upon the renal paranchyma in ischemic conditions; 5. to follow the changes in the intrarenal arterial and venous blood pressure. The results of the experimental study are exposed with emphasis to the clinically significant implications. Po v z e t e k Angiografska ispitivanja bubrega postala su dio rutinske dijagnostike u evaluaciji hipertenzije. Na taj način mogu se prikazati stenotične lezije na renalnim arterijama kot signifikantnog broja bolesnika. Zbog toga sve češce se izvodi hirurške procedure vezane uz temporarnu okluziju abdomi­ nalne aorte i renalnih arterija. Bezopasni period renalnih ishemija, medju­ tim, još nije sa sigurnošcu utvrdjen. Experimentalna studija na psima poduzeta je sa nameram, da se: l. utvrdi vremenska sekvencija razvoja renalne kolateralne cirkulacije posle 6 Rad. Iug. Vol. 4, Fasc. 2, 1970 82 Obrez, I., Abrams, H. L. temporarne okluzije renalne arterije (15-120 minuta); 2. definišu angio­ grafske karakteristike renalnog angiograma za vreme temporarne okluzije; 3. odredi uticaj renalne arterijalne okluzije na renalnu venografiju; 4. po­ kaže dejstvo kontrastnih sredstava na bubrežni parenhim u uslovima re­ nalne ishemije; 5. prate promene intrarenalnog arterijskog i venskog pri­ tiska. !zloženi su rezultati eksperimentalne študije sa naročitim osvrtom na detalje, koji su značajni u kliničkoj praksi. Author s address: dr. Obrez, I., Rentgenski institut, Klinične bolnice, Zaloška cesta, Ljubljana, Jugoslavija. RADIOLOŠKI INSTITUT, BOLNICA »DR M. STOJANOVIČ« ZAGREB, JUGOSLAVIJA RENDGENSKA SLIKA VISCERALNE TULAREMIJE D. Katunaric Iako se tularemija poslednjih decenija javlja u nekoliko evropskih ze­ malja (Rusija, Rumunija, Njemačka i Svedska) ona je u Jugoslaviji bila prvi puta opažena 1953. godine. Tada smo u suradnji sa Zaraznom bolnicom imali prilike promatrati 24 slučaja. Nekoliko godina kasnije pojavilo se drugo žarište epidemije u okolici Zagreba sa novih 16 slučajeva tako da smo ukupno imali prilike ispitati 40 slučajeva. Izvor zaraze su bili kod obje epidemije zečevi, a u 2 slučaja laboratorijske infekcije veterinarskog osob­ lja koje je manipulirano sa zaraženim materijalom. U prvoj epidemiji su prevladavali vanjski oblici tularemije-anginozni, ulcero-glandularni i glandularni, dok su u drugoj epidemiji prevladavali interni oblici tularemije; pulmonalni, abdominalni i tifoidni. Patogenetski tuleremija je karakterizirana lokalnim promjenama na mjestu ulaska Pasterelle tularensis te limfo-hematogenirn. širenjem pro­ cesa. Kod vanjskih oblika dolazi često do metastaziranja u pluca kao što smo to imali prilike vidjeti kod vecine naših slučajeva. Metastaze u plu­ cima su se manifestirale bronhopneumoničkom infiltracijom uz umjerenu traheobronhalnu adenopatiju sličnu atipičnim virusnim pneumonijama. Kod internih oblika najčešce je bio plucni oblik. Primarni plucni oblik tularemije nastaje inhalacijom zaraženog materijala (prašina) i to najcešče prilikom poljskih radova (vršenje žita, spremanje ljetine) ako je došlo do kontaminacije prašine preko izmetina zečeva, poljskih miševa, štakora te u laboratoriju. U našim slučajevima koji su imali kontakt sa bolesnim ze­ čevima do infekcije je vjerojatno došlo inhalacijom inficiranih čestica iz zečje dlake. Plucna tularemija daje običnu sliku atipične pneumonije s protrahi­ ranim tokom od 2 i više mjeseci. K torne se još pridruži afekcija bronhijal­ nih čvorova, a proces često naginje nekrozi specifičnih tularemičkih gra­ nuloma. Može doci do popratnog pleuritisa. Fizikalni nalaz je nesrazmjeran sa često dosta opsežnim rendgenskim nalazom. Primarni tularemički kom­ pleks se prema Randerethu sastoji iz plucnog afekta u obliku više ili manje 6* Rad. Iug. Vol. 4, Fasc. 2. 1970 84 D. Katunarič ograničene skupine mrljastih žarišta donjih partija pluca osobito desno koje su povezane peribronhovaskularnim prugama sa pripadajucim otecenim hilusima. Patološko anatomski substrat je žarišno pneumonički proces koji ima sklonost za fokalnu nekrozu. Dijagnoza se postavlja na osnovu epidemioloških podataka kliničke i radiološke slike te mikrobioloških pretraga kod kojih je najvažnija reakcija aglutinacije koja je u svim našim slučajevima bila pozitivna, a u 2 slučaja je izolirana P. Tularensis i to jednom iz krvi iz sputuma, a drugi puta iz slezene prilikom obdukcije jedinog slučaja koji je završio letalno. Rendgenska diferencijalna dijagnoza plucne tularemije je veoma razno­ lika. Kod primarnog tularemičkog procesa dolazi u obzir primarna tbc. in­ fekcija, neki oblici atipične virusne pneumonije, Q groznica, Morbus Bang, hilusni i Morbus Besnier Boeck Schaumann, infekciozna mononukleoza i Waserman pozitivne bronhopneumonije. Kod komplikacija dolazi u obzir tbc. infekcija sa phtizičkim razvojem, stafilokokna pneumonija, Fried­ landerova pneumonija, holesterinska pneumonija i absces pluca. Kod meta­ statske tularemičke pneumonije treba pomišljati na različite oblike razli­ čite virusne pneumonije. Rendgenska slilrn viscelarne tularemije 85 Rendgenska slika visceralne tularemije se očituje obliku primarnog tularemičkog kompleksa koji se sastoji od plucnih žarišta i adenopatije, a može biti kompliciran nekrozam i popratnim pleuritisom. Metastatske promjene na pluc':ima kod vanjskih oblika su izražene u obliku bronho­ pneumoničke infiltracije uz umjerenu traheobronhalnu adenopatiju mnogo lakšeg stupnja nego u visceralne tularemije. Adresa autora: Doc prim dr. Duško Katunaric, šef opce dijagnostike Zavoda za radiologiju i nuklearnu medicinu, Opče bolnice dr. M. Stojanovič - Zagreb. XII. INTERNACIONALNI KONGRES ZA RADIOLOGIJO v Tokiu, 6.-11. oktobra 1969 je bil po svojem obsegu od vseh dosedanjih največji. Ta trditev zanesljivo velja za obseg programa in za število udeležencev. Edino tehnična razstava ni presegla prejšnjih po številu eksponatov. Lokacija kongresa v supermodernem gigantskem hotelu New Otani in v le nekaj sto metrov oddaljenem Akasaka Prince Hotelu je omogočila kongresnemu odboru neoporečno izpeljavo strokovnega in družabnega programa, številnim izdelovalcem tehnične opreme pa dober komercialni kontakt s potrošniki. Edini organizacijski problem, ki ni bil rešen najbolj idealno, je bila lokacija tehnične in znanstvene razstave v Tokio Inter­ national. Trade Centrumu, ki je oddaljen več kilometrov od hotela New Otani. Do razstavišča se je dalo priti le s posebnimi avtobusi po dobro uro trajajoči vožnji. Čeprav je v naslovu kongresa še oznaka »internacionalni«, bi zaslužil kongres v Tokiu prav gotovo pridevek »svetovni-« radiološki kongres, saj so se ga udeležili zastopniki vseh kontinentov in tudi celinske Kitajske. Združenju radiologov Jugoslavije je uspelo pridobiti potovalno pod­ jetje Inex Adria za organizacijo potovanja. Zato so se lahko udeležili kon­ gresa sorazmerno številni jugoslovanski radiologi zaradi ekonomsko znosne cene potovanja. Internacionalni kongresi dokazujejo, da je razvoj radiologije v zadnjih letih eksploziven. Masa problematike se izraža v kongresnih programih. Tokijski program je obsegal 1033 predavanj. Predavanja so potekala do­ poldan in popoldan od ponedeljka 6. X. do sobote 11. X. v trinajstih pre­ davalnicah. Le tako so se lahko zvrstili vsi predavatelji. Glavnih kongresnih tem je bilo pet: Razvoj kvantitativnih baz za zaščito pred radiacijo. - Kompjuterska tehnika v diagnostični radiologiji. - Uporaba dosežkov radiobioloških ved v radioterapiji raka. - Indikacije za megavoltno terapijo in rezultati. - Nuklearna medicina na Japonskem. Druge, trenutno najbolj problematične teme so bile zbrane v osmih simpozijih: diagnostika, terapija, nuklearna medicina, biologija, fizika in tehnika, kombinirani simpozij in vzgoja v radiologiji. Problematika in pro­ gram vsakega od teh simpozijev bi bila lahko že osnova za lasten kongres. Raci. Iug. Vol. 4, Fasc. 2, 1970 88 Jože Stropnik Kongresisti so se udeleževali predavanj iz področij njihove ozJe speciali­ zacije in pojavljalo se je vprašanje, ali je še smotrno organizirati kongrese s tako obsežno in raznoliko problematiko. Najbolj aktualne d i a g n o s t i č n e teme so bile: radiologija trans­ plantacije organov, napredki v diagnostiki selektivne angiografije, diagno­ stika mediastinuma, diagnostika pulmonalne fibroze, abnormalni funkcio­ nalni pogoji tankega črevesa, ovire zgodnje diagnostike želodčnega raka, trenutno stanje v diagnostiki obolenj jeter in pankreasa, tumorji možgan­ skega debla, napredki v pediatrični radiologiji, tropske in druge endemske bolezni, prispevek cineradiografije, video-rekordinga in drugih novih elek­ tronskih metod. T e r a p i j s k i simpozij je zajel teme: megavoltna terapija, obsevanje in kirurgija, problematika planiranja kliničnega zdravljenja, zdravljenje tumorjev epi- in orofarinksa ter maksilarnih sinusov, zdravljenje karci­ noma cerviksa maternice, mehurja ter malignih limfomov. N u k 1 e a r n a m e d i c i n a je obravnavala diagnostično vrednost scintigrama v primerjavi z drugimi metodami, diagnostiko pljučne funkcije z radioizotopi, razvoj radiofarmacevtskih produktov, diagnostiko malignih tumorjev z radioizotopi in terapevtsko uporabo izotopov. Bi o 1 o g i j a je zajela teme: celularna radiobiologija sistema obnav­ ljanja celic in raK, mehanizem in praktično vrednotenje celične zaščite, molekularno in celularno obnavljanje, reakcija normalnega tkiva pri radio­ terapiji, transplantacijska imunost ter odnos med tumorjem in gostiteljem, radiacijska epidemiologija in vrednotenje nevarnosti. Simpozij f i z i k e i n t e h n i k e se je osredotočil na preučevanje kvalitete radiološke slike, na razvoj dozimetričnih metod za praktično upo­ rabo in na fizikalne koncepte v dozimetriji. K o m b i n i r a n e probleme različnih vej radiologije so obravnavale teme: pomen kompjuterske terapije, pomen kompjuterske diagnostike, po­ men kompjuterske nuklearne medicine, novi viri radiacije v radioterapiji, radiosenzibilizatorji v radioterapiji, oksigenski efekt v radioterapiji, pro­ blemi frakcionirane radioterapije. Poseben simpozij je bil posvečen v z g o j i v r a d i o 1 o g i j i. Simpozijske teme so se vrstile v glavnih dvoranah, masa predavanj p r o s t i h t e m pa je potekala istočasno v stranskih prostorih. Kongresne teme in večino tem simpozijev so simultano prevajali v angleščino, franco­ ščino in japonščino. R a d i o 1 o š k a k i n e m a t o g r a f i j a se je predstavila s preko 50 filmi iz različnih področij diagnostike in terapije. Prav tako so številne firme seznanjale radiologe s svojo produkcijo s tehnično izredno dobro pripravljenimi filmi. * * * Vsa večja zborovanja radiologov običajno spremljajo obsežne tehnične razstave. Tako je tudi v Tokiu preko 100 svetovno znanih firm, specializi­ ranih v proizvodnji radioloških diagnostičnih in terapevtskih aparatov in pribora za različne preiskave pokazalo svoje najnovejše dosežke. Razstava je bila v prostorih tokijskega velesejma v bližini obmorskega pristanišča. XII. internacionalni kongres za radiologijo 89 Svoj visoki tehnični nivo so dokazali Japonci tudi na tej razstavi. Več kot tretjina firm je bila japonskih. Njihovi proizvodi so visoko kvalitetni. Mož­ nosti konkuriranja na razstavi so izrabile tudi druge firme svetovnega slovesa, kot so to zahodni velikani proizvodnje radiološke aparature: Ge­ neral Electric Company, Picker, Atomic Energy of Canada, Siemens, Mul­ ler, Brown-Boveri, Elema Schonander, Philips, Massiot. N. V. Optische Industrie De Oude Delft in njim ob strani vzhodni proizvajalci, predvsem iz Nemške demokratične republike in Češkoslovaške: VEB Carl Zeiss Jena, VEB Transformatoren und Rontgen Werk Dresden, Kovo in Chirana iz čehoslovaške, Medicor iz Budimpešte in drugi. Močno je bila zastopana tudi filmska industrija: Fuji iz Japonske, Fer­ rania, Eastman Kodak, Gevaert-Agfa, Ilford, Cawo in farmacevtske to­ varne: Hoechst, Bracco, Schering in med njimi edini jugoslovanski pred­ stavnik na razstavi Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, ki proizvaja poleg drugega tudi kontrastna sredstva za rentgenske preiskave. V razvoju rentgenske diagnostične aparature začenja novo obdobje. Razstava v Tokiu je prikazala očiten prodor univerzalnega sistema za ru­ tinsko diagnostiko z daljinskim upravljanjem. Ta sistem odstranjuje po­ manjkljivosti dosedanje klasične diaskopske aparature; to so premajhna distanca med fokusom cevi in bolnikom oziroma kaseto in pomanjkanje možnosti nagibanja centralnega žarka v longitudinalni smeri. Novi sistem pa nudi še dodatne ugodnosti: možnost zono- in tomografije, večjo zaščito preiskovalca zaradi daljinskega upravljanja in ohranja vse možnosti nor­ malnega duodenalnega eksploratorja, ugodnosti ojačevala in TV prenosa in na osnovi elektronskega ojačevala možne ugodnosti priključkov kinoka­ mere, video-rekorderja. Prodor elektronskega ojačevala in TV v rentgensko diaskopijo je sedaj popoln. Edina slabost elektronskega ojačevala je še obsežnost aparature za prikaz večjih polj, ki jih želimo predvsem pri diaskopiji torakalnih organov in abdomena. Subtrakcija uspešno prodira. Upravljanje subtrakcijskega aparata je enostavno, nudi pa izredno plastične slike in fine detajle pri kontrastnih preiskavah, daje možnosti izravnave svetlosti in kontrastnosti rentgeno­ gramov, možna je elektronska povečava manjših področij rentgenograma in sedaj že tudi barvna subtrakcija. Na področju tomografije ni bilo bistvenih sprememb. Uveljavila se je multidimenzionalna tomografija. Princip politoma je ostal nespremenjen. Tehnične izboljšave stremijo za tem, da bi se aparatura zmanjšala po ob­ segu in upravljanje poenostavilo. Tudi v opremi nevroradiološke diagnostike ni večjih sprememb. Prika­ zani so bili različni sistemi gigantskih stativov tipa Mimer z možnostjo direktne TV diaskopije, običajnega slikanja v vseh projekcijah, tomografije in priključkov na aparaturo za hitro serijsko slikanje in stereografijo. Princip stativa Mimer se sedaj prenaša tudi v opremo rentgenske apa­ rature na nezgodnih oddelkih in v operacijskih dvoranah. Idealno oprem­ ljeni travmatološki rentgen predstavlja sedaj takšen stativ, montiran v sredini prostora in opremljen s tako imenovano C-ročico z rentgensko cevjo na enem in elektronskim ojačevalcem na drugem koncu. Tako se lahko rentgenski aparat približa bolniku v kateremkoli položaju, na običajnih 90 Jože Stropnik nosilih, na vozičku ali na operacijski mizi. Standardizirana nosila in spe­ cialne operacijske mize, ki olajšujejo rentgenske preiskave, so zato nujna dodatna oprema. V kardiovaskularni radiološki opremi se je izpopolnila cinepuls radio­ grafija in stereo cinepuls radiografija, kjer narašča število posnetkov na sekundo že do 400. Prikazali so standardne opreme kardiovaskularnih rent­ genskih laboratorijev s kateterizacijskimi mizami, AOT, elektronskimi oja­ čevalci, kinokamerami ter visokotlačnimi brizgami, od katerih je še vedno najpopolnejša Contrac brizga z možnostjo po EKG kontroliranega vbrizga­ vanja določene količine kontrasta sinhrono s pulsom. Zmogljivost rentgenske diagnostične aparature se dviga in dvanajst­ pulsni generatorji s 150 kV in 1250 mA spadajo že kar v standard angio­ grafskih diagnostik. Zmogljivost rentgenske cevi se je prav tako povečala in Siemens je razstavil 100 kW rentgensko cev z 1,6 mm fokusom. Stikalne mize se poenostavljajo, ekspozicija postaja skoraj izključno avtomatska. Stomatološka rentgenska aparatura je kot bistveni sestavni del spre­ jela enoralne zobne rentgenske aparate in panoramix aparate za simultano slikanje celotnega zobnega statusa. Kot curiosum je bila razstavljena tudi izotopna radiografska cev za slikanje zobovja z jodom 131. Na razstavi znanstvenih dosežkov v radiologiji je bil najbolj zanimiv prikaz rezultatov zgodnjega odkrivanja želodčnega raka na Japonskem. če bi me kdo vprašal, kaj so po mojem osebnem mnenju najvažnejše novosti tokijskega kongresa, bi kot radiolog diagnostik odgovoril: uvaja­ nje kompjuterjev v radiologijo, prodor teledirigiranih rentgenskih diagno­ stičnih aparatov in dokaz japonskih radiologov o uspehih radiologije pri odkrivanju zgodnjega raka na želodcu. J. Stropnik RADIOTERAPIJA NA XII. MEDNARODNEM KONGRESU ZA RADIOLOGIJO V TOKIU, OKTOBRA 1969 Morda je bilo ravno dejstvo, da ni bilo v zadnjih štirih letih opaziti izrazitejšega napredka v terapiji malignomov z ionizirajočimi žarki, vzrok temu, da v Tokiu nismo mogli zabeležiti izrazito novih poročil. Vendar pa s tem še ni rečeno, da ni bilo opravljenega mnogo dela, kajti število referatov iz že klasičnih področij je bilo tolikšno, da so organizatorji lahko formirali simpozije, kot npr.: simpozije iz povsem teoretičnih problemov, npr. v vrednosti supervoltne terapije, o frakcioniranju, o odnosu radiacij­ ske terapije do kirurškega posega, ter simpozij o planiranju zdravljenja v radioterapiji. Temu so sledili simpoziji po posameznih lokalizacijah, pred­ vsem simpozij o tumorjih v področju otorinolaringologije, karcinoma cer­ viksa, o zdravljenju malignih limforn.ov in o radioterapiji tumorjev me­ hurja. Posebej omenjamo predavanje o novejših izvorih sevanja, ki so še v eksperimentalni fazi. Med te sodijo negativni »pi« mezoni, težki delci, pri katerih doza narašča z globino, dokler ne doseže maksimuma v t. i. »Bragg-ovem« pik-u, tj. v bližini končnega dosega snopa. Ti delci povzroče desintegracijo jedra s formacijo ozvezdja, ki sestoji iz delcev s kratkim dosegom, a z visoko močjo ionizacije. Pioni bodo lahko v bodoči radiotera­ piji igrali pomembno vlogo. Glede vrednosti preoperativnega obsevanja je vredno omeniti poročilo o preoperativnem obsevanju karcinoma požiral­ nika, ki privede v nekaterih primerih do operabilnosti procesa in za katero nekateri menijo, da preprečuje metastaziranje. Veliko zanimanje je vzbudil tudi simpozij o uporabi računalnikov v radiologiji, saj so bili prostori, kjer je potekalo delo tega simpozija, vedno pretesni. S kompjuterji je danes mogoče izboljšati rezultate v procesu diagnosticiranja, predvsem v dvom­ ljivih primerih. Prav tako so računalniki izrazita pomoč pri planiranju tre­ tiranja sevanja. Za radioterapevte je vedno zanimivo vedeti, kaj nam lahko radiofizika in z njo povezana tehnologija obsevalnih strojev nudita za klinično upo­ rabo. Razstava opreme to pot ni bila izjema. Od kobaltovih izvorov smo videli predvsem aparate japonske izdelave. Ti po svoji tehnični opremi povsem ustrezajo podobnim izdelkom pri nas, tako v pogledu gibljivosti, enostavnosti rokovanja, zanesljivosti pri obratovanju ali lahkote pristopa. Zanimiv je morda podatek, da se po celem svetu sedaj spravi letno v pogon približno 150 aparatov. Aparat, ki ima veliko bodočnost, je vsekakor li­ nearni pozpeševalnik. Energije teh strojev segajo danes že dlje kot je opti­ mum za uporabo gama žarkov, ki leže med 4 in 8 MeV. Tako smo imeli priliko videti linearne pospeševalnike z energijami do 15 MeV, znano pa je, Rad. Iug. Vol. 4. Fasc. 2. 1970 92 S. Plesničar da so dandanes dosegljivi že aparati z energijami do 35 MeV. Te aparate odlikuje vzdržnost, okretnost, visok »out-put«, možnost uporabe elektronov kot tudi ostalih pomagal, kot so klinasti filtri in drugo. Ni izključeno, da predstavlja linearni ekcelerator že alternativo kobaltovim izvorom, saj stoje sicer visokim stroškom nabave nasproti relativno nizki stroški pogona. Ce je govora o betatronih, potem smo v glavnem lahko videli le modele teh mamutskih strojev. Tvrdka »Shimadzu« je razstavila 26 MeV betatron. Poleg tega smo videli še znane izvedbe Siemens-ovega 42 MeV in Brown­ Boveri-jevega 45 MeV modela. Ti stroji se uporabljajo predvsem kot izvod elektronov, saj je znano, da tako visoke energije gama žarkov ne nudijo optimalnega razmerja med vstopno in izstopno ter tumorsko dozo. Dokaj novitet je bilo prikazanih na polju mehanizacije planiranja sevanja. Simu­ latorje razstavlja skoraj vsaka hiša in le-te imajo vsak svoj model. Po­ membnejši za naše delo so vsekakor transverzalni t'omografi, ki omogočajo res idealen način in prikaz organov na področju, ki ga nameravamo obse­ vati. Le-ti najdejo predvsem svojo aplikacijo pri obsevanju procesov v to­ rakalni votlini in v področju glave. Velika pomoč pri kontroli doze bo vse­ kakor uvedba dozimetrije s termolumniscenčnimi dozimetri. Z njimi bodo meritve doz poenostavljene; prav tako bodo stroški velik0 nižji, kar bo omogočalo bolj sproščeno uporabo. Razstavljeni so bili tudi računalniki s programi, ki omogočajo trodimenzionalno planiranje, vodijo računa o nehomogenosti tkiv, skozi katere gre snop, preračunajo izodozni potek pri uporabi klinastih filtrov in omogočajo delno avtomatizirano nastavitev in obsevanje pacientov. Vendar, ob vsem tem ne moremo trditi, da v radio­ terapiji pri iskanju novih virov sevanja ni zaslediti določenega razvoja. V ospredju je sedaj predvsem uporaba nevtronov. Tu smo videli generator nevtronov, ki preko DT reakcije s 300 KeV devteroni sprošča flux nevtro­ nov z intenziteto 10 12 nevtronov na sekundo. Tak aparat trenutno monti­ rajo v Manchester-u v Angliji. Ce rezimiramo, je udeleženec kongresa v Tokiu dobil vtis, da razisko­ valno delo pri uvajanju težkih delcev kot bodoči vir sevanja v patologiji tumorjev nenehno napreduje. Kljub temu pa je na tem področju še vedno nerešenih več važnih vprašanj, zato pričakujemo, da bo v klinični uporabi v naslednjih letih še vedno v ospredju gama sevanje in elektroni. S. Plesničar »FOTOKEMIKA« TVORNICA FILMOVA I FOTOPAPIRA, ZAGREB HONDLOVA 2 Glavni direktor: Dr. ing. Ivo Broz RAZVOJ PROIZVODNJE FOTOKEMIKA RENDGEN FILMOVA V. Jakobovic Fotografija je u svakidašnjern. životu suvremenog čovjeka zauzela od­ redeno mjesto i ulogu, Prije je fotografija služila čovjeku za razonodu, naj­ prije kao nastavak slikarstva (fotografije portreta i krajobraza, kompozicije mrtve prirode i slično), a zatim njenim postupnim tehničkim napredkom postepeno prodire i u druge djelatnosti (ilustracije u novinama i knjigama; izrada različite vrste dokumentacije umjesto prijašnjih crno-bijelih ili obo­ jenih crteža, te rukom bojadisanih slika; pojava kinofilmova, te konačni prodor u razne vrste nauke in tehnike). Svojom sve širom primjenom i uzajamnim utjecajem ostalih dostignuca na usavršavanje fotografije, kao i djelovanjem te primjenom fotografije na druga razna područja ljudskih aktivnosti, fotografija ima danas posve odredeno značenje. Ona je, kao i niz drugih pronalazaka, postala stalni i nužni sastavni dio rada kao na pr. mikroskop, rendgen aparat, elektronsko pojačalo itd. Fotokemika je u Zagrebu započela sa proizvodnjom fotomaterijala 1947. godine i to najprije fotopapira, a zatim filmova, te kemikalija za fotograf­ sku obradu (razvijača, fiksira, tonera, stabilizatora itd.). Medutim ubrzo se pokazala potreba i za drugim vrstama fotomaterijala, za svojstvima pode­ šenim speciafističnim područjima primjene. Medu ostalim, postavljaju se zahtjevi i za fotomaterijale koji se upotrebljavaju na području medicine. Zbog toga, nakon nizova prevedenih istraživalačkih laboratorijskih radova, te rešavanje problema vlastite industrijske proizvodnje, Fotokemika zapo­ činje 1952. g. sa redovnom proizvodnjom odredenog tipa domaceg rendgen papira. Time stečena iskustva proširjaju se u daljnem razvoju nastavkom rješavanja istraživalačkih i proizvodnih problema na područjima sinteze, proizvodnje, praktične primjene i obrade prvog tipa domaceg rendgen filma. Tokom primjene rendgen papira u medicinskoj praksi vidjelo se da rendgen papir ima samo odredenu užu primjenu, te da ne može zadovoljiti svim zahtjevima medicinske radiologije. Rendgen papir je zbog svojih spe­ cifičnih svojstava zadovoljavao samo za ograničeno područje primjene, na pr. za rendgenske snimke kontrastnih objekata, kao što su radiogrami ko- v. Jakobovic stiju ekstremiteta i slično, t. j. tamo gdje je mogla zadovoljiti rendgen snimka na rendgen papiru, jer je fotopapir mogao registrirati relativno mali opseg tonova. Zbog svoje specifične strukture, snimka na rendgen papiru može imati maksimalnu gustocu cca D = 1,7, što znači da sveukupni opseg tonova (od najsvjetlijeg mjesta na snimci - potpune bjeline, pa preko malo i srednje sivih sve do najvece gustoce zacrnjenja - najtamnijeg mjesta) iz­ nosi samo 50 : l. Nasuprot torne, snimka na rendgen filmu koji ima prozirnu filmsku podlogu, pa ju se promatra u prolaznom svjetlu (na pr. na razsvjetljenom negatoskopu), može registrirati znatno veci opseg sivih tonova nego snimka na rendgen papiru, koji ima neprozirnu papirnatu podlogu, te ju se pro­ matra u reflektiranom (a ne prolaznom) svjetlu. U slučaju jednog rend­ genograma na rendgen filmu koji ima maksimalnu gustocu zacrnjenja D = 2, ukupni opseg tonova (od najtamnijeg pa sve do najsvjetlijeg) iznosi 100 : 1, a kod snimke sa Dmaks = 3 iznosi čak 1000 : 1, što je znatno više nego kod radiograma na rendgen papiru (prije spomenuti primjer u ide­ alnom slučaju je maksimalno moguc 50 : 1). Iz navedenog primjera glavne prednosti svojstva rendgen filma, istra­ živalački i proizvodni radovi se pojačano i ubrzano nastavljaju na toru pod­ ručju, da se na temelju toga moglo 1954. g. započeti sa redovnom industrij­ skom proizvodnjam prvog domaceg medicinskog rendgen filma. Taj je bio tip srednje osjetljivog medicinskog rendgen filma za snimanje uz upotrebu fluorescentnih folija za pojačavanje. Mečlutim zahtjevi prakse traže daljnje radove na promjeni svojstava rendgen filmova. Traži se tip filma visoke osjetljivosti, koji bi omogucio smanjenje doze zračenja pacijenata prilikam rendgenskih snimanja, olak­ šao rad na rendgen aparatima manje i srednje jakosti,omogučio postizanje kvalitetnih radiograma uz kraca vremena ekspozicije kod snimanja nemir­ nijih dijelova tijela i organa, te kod nervoznih pacijenata i djece, kao i uštednju dijelova rendgen aparata. Zbog tih razloga nastavljaju se proizvodni i istraživalački radovi pove­ zani sa nabavam nove opreme i aparata, te naporima stručnog osoblja, na temelju kojih se omogucuje 1960. g. početak proizvodnje novog medicinskog rendgen filma tipa visoke osjetljivosti (Medix Super rendgen film). Taj novi rendgen film ima 2 do 4 puta vecu osjetljivost od prijašnjeg rendgen filma srednje osjetljivosti (Standard rendgen film), a uz odgovarajucu tra­ ženu finocu zrna, gradaciju i stabilnost. U toku daljnje proizvodnje Medix S rendgen filma radi se konstantno na poboljšavanju svojstava, tako da se poboljšana varijanta tog tipa filma nastavlja proizvoditi pod nazivom Sanix S rendgen film. Istovremeno su stručnjaci Fotokemike omogucili i redovitu proizvodnju drugog tipa rend­ gen filma, zubni rendgen film Dentix, koji nakan daljnjeg poboljšanja svojstava dobiva sadašnji naziv Sanix d. Zbog udovoljavanja potrebe rastuce količine medicinskih rendgen fil­ mova, Fotokemika u okviru tehničke suradnje sa inozemnim partnerom preuzima odrečlene faze industrijske dorade dodatnih količina rendgen filmova, te uz navedene rendgen filmove daje na naše tržište i rendgen film Super Vidox. Super Vidox rendgen film je po osjetljivosit, gradaciji i finoci zrna sličan rendgen filmu tipa Sanix S. Daljnjim usklačlivanjem --- Razvoj ---- rendgen filn1ova - --- proizvodnje Fotokc1nika svojstava u 1970. g. Super Vidox rendgen film je takovih svojstava da ga se može upotrebljavati uz slične uvjete rada kao rendgen film Sanix 210. Paralelno sa početkom redovne proizvodnje Fotokemika rendgen foto­ materijala proizvode se i kemikalije za kupke za fotografsku obradu, raz­ vijač za rendgen fotomateriale FRX-2, te fiksir FF-1. One su u pogledu svojih svojstava kod razrade podešene karakteristikama Fotokemika rend­ gen fotomaterijala, kako bi se omogucilo ispravnom fotografskom obradom dobiti optimalnu kvalitetu radiograma. sa korektno eksponiranih rendgen filmova. I na tom području Fotokemika nastavlja radove u pogledu poboljšanja svojstava kupk za fotografsku obradu eksponiranih rendgen filmova. U 1970. g. započinje se proizvodnjam novog razvijača za rendgen filmove FRX-22. Taj novi razvijač posjeduje sva dobra svojstva dosadašnjeg razvi­ jača FRX-2, ali je novi sastav kemikalija tako podešen da se razvijač brže i lakše otopi te da se može otapati u normalnoj vodi iz vodovodne mreže, dok je prije bilo potrebno upotrijebiti destiliranu, deioniziranu ili bar pro­ kuhanu i dekantiranu vodovodnu vodu. Nadalje je stavljen istovremeno u promet regenerator FRX-22 R. Nje­ govom upotrebom uz postupno propisano dodavanje u novi razvijač FRX-22 omoguceno je da se može razviti znatno veca količina rendgen filmova, a da se tirne ujedno postiže održavanje istog (ne produžavanog) vremena raz­ vijanja sa povecanjem količine razvijenih rendgen filmova u tako regene­ riranoj kupki rendgen razvijača. Na taj se način olakšava i ubrzava rad, a ujedno osigurava mnogo ujednačeniji kvalitet razvijenih rendgenograma. Niz novih pronalazaka zadnjih godina na raznim područjima nauke i tehnike, te njihova sve naglija primjena na sve širim poljima drugih ljudskih djelatnosti odražava se daljnjim napretkom i kod svojstava i na­ čina obrade medicinskih rendgen filmova. Umjesto »klasične« ručne foto­ grafske obrade eksponiranih rendgen filmova u fotografskim tamnim ko­ morama, dolazi do pronalaska, konstrukcije i primjene »-strojne-« obrade. Povecanje broja liječenih pacijenata, te poboljšanje i proširenje pre­ ventive postavlja nove zahtjeve u pogledu brže i sigurnije fotografske ob­ rade velikog broja rendgenograma. Sveukupno vrijeme fotografske obrade eksponiranog rendgen filma do suhog gotovog radiograma (razvijanje, pre­ kidanje ,fiksiranje, pranje i sušenje) iznosi kod klasične ručne obrade oko 90-120 min Primjenom strojne fotografske obrade u tzv. rol-automatima, ukupno vrijeme obrade medicinskih rendgen filmova je vandredno skraceno. Ono iznosi kod jedne vrste rol-automata samo oko 7 min, kod druge vrste oko 3,5 min, a kod najbržeg tipa čas samo oko 90 sek. Medjutim, da se moglo postici tako vanredno skracenje vremena ob­ rade moralo se razraditi celokupni tzv. sistem, tj. razraditi i uskladiti medjusobno svojstva filma prema konstrukciji i uvjetima rada rol-auto­ mata (transport rendgen filmova unutar rol-automata izmedju niza parova valjaka; kupke za obradu, pranje i sušenje kod znatno viših temperatura itd.), te prema drugačijem sastavu kemijskih kupki za fotografsku obradu (koncentriranije otopine; nove dodatne supstance za sprečavanje porasta mrene i pojačanog bubrenja slojeva rendgen filmova, kao i za pojačanje stupnja otvrdivanja rendgen filmova). Da bi se omogucilo strojnu obradu 96 v. Jakobovic u rol-automatima, moralo se promjeniti i karakteristike rendgen filmova da bi mogli izdržati uvjete pojačanih i povecanih »naprezanja« kod ove vrste strojne obrade. Fotokemika je u tu svrhu u 1970. g. započela sa pro­ izvodnjom specijalnih medicinskih rendgen filmova Sanix 210 (za strojnu obradu u rol-automatima kroz cca 7 min, te za rol-automate kroz cca 3,5 min = 210 sek) i Sanix 90 (posebno za rol-automate kroz 90 sek). Ta su oba tipa rendgen filmova (Sanix 210 i Sanix 90) tako podešeni po svojim svojstvima da ih se može takočler normalno obračlivati i ručno kla­ sičnim načinom u tamnim komorama, u običajenim klasičnim razvijačima i fiksirima, dakle bez rol-automata. Mečlutim, radiolozi koji imaju na raspolaganju odgovarajuce tipove rol-automata za obradu kroz 7 odnosno 3,5 min, mogu u sklopu sa odgo­ varajucim specialnim kupkama upotrebljavati za taj način strojne obrade rendgen film Sanix 210. Kod strojne obrade u tipovima rol-automata za obradu kroz 90 sek, ne može se upotrijebiti rendgen film Sanix 210, nego se mora izričito raditi sa rendgen filmom Sanix 90, a u sklopu sa odgovarajucim specialnim kup­ kama. Ovim je prikazom sažeto naveden konstantan rad Fotokemike da daje na raspolaganje radiolozima suvremene kvalitetne rendgen filmove i kup­ ke za obradu, koji bi po svojim svojstvima bili podesni za ovo područje rada medicinske dijagnostike. Ovakav razvoj ne bi bio moguc da stručnjaci Fotokemike u svom stal­ nom radu nisu imali aktivnu stručnu podršku i razumijevanje velikog broja radiologa u raznim ustanovama Jugoslavije. Ovakova aktivna suradnja kroz skoro 20 godina, od prvih laboratorijskih pokusnih rendgen papira i filmova, pokusnih industrijskih proizvoda, te stalnog poboljšavanja svoj­ stava novih tipova rendgen filmova, omogucila je stalni porast kvalitete proizvedenih rendgen filmova. Niz primjedbi, mišljenja i prijedloga naših radiologa pridonijelo je uklanjanju mnogih poteškoca i postizanje sadaš­ njeg stupnja kvalitete, na čemu se Fotokemika zahvaljuje svim stručnja­ cima sa područja medicinske radiologije, koji su u torne dugogodišnjem radu do sada saračlivali, kao i onima koF ce i u buduce sudjelovati. Jakobovic Vladimir, dipl. ing. kemije, Fotokemika, Zagreb, Hondlova 2 SNIMAJTE KOLOROM I KORISTITE GA ZA RAZONODU 1 STRUčNU DOKUMENTACIJU! FK COLOR FILM NM 19 NEGATIV MASK ZA SLIKE U BOJI smotani film 6 X 9 35 mm film (20 ekspozicija) Razvijanje filma i dostava uključeni u cijenu filma. FOTOGRAFIJE U BOJI NA COLOR FOTO-PAPIRU VELIČINE 9 X 9 i 9 X 12 cm ( samo sa FK color negativa) FK COLOR FILM RD 17 REVERSAL ZA DIAPOZITIVE 35 mm ( 36 ekspozicija) U cijenu filma uključeno je razvijanje, uramljivanje i dostava u praktičnoj kutiji. 6 X 9 cm U cijenu filma uključeno je razvijanje i dostava. FOTOKEMIKA - ZAGREB JEDNOSTAVNO DOZIRANJE OPTIMALNI TERAPIJSKI EFEKT lntensairi150 l dražeja: 150 mg karbokromen hidroklorida selektivno dilatatorno djelovanje na žile miokarda poboljšana prokrvljenost miokarda osigurava povecanu količinu kisika normalizira mjenu tvari uklanja subjektivne i objektivne simptome koronarne insuficijencije Indikacije razni oblici stenokardije stanja poslije infarkta i anginozni bolovi nakon infarkta svježi infarkt i recidiv infarkta Oprema 30 dražeja p L 1 V A 1QQ%NAŠA PROIZVODNJA OKSITETRACIKLINA PROIZVODNI POSTUPAK PATENTOM ZAŠTICEN za primjenu ( Geomycin " Bemycin" Geokorton'ii Geonistin" Adimicin" u svim granama medicine OKSITETRACIKLIN OKSITETRACIKLIN S VITAMINIMA GRUPE B OKSITETRACIKLIN I HIDROKORTIZON ACETAT OKSITETRACIKLIS I NISTATIN OKSITETRAl'IKLIN 1 ERITRO�ll('IN P L I kapsule, sirup, kapi, injekcije i. m., injekcije i. v., mast, mast za oči kapsule, dražeje, sirup, kapi kapi za oko i uho, mast, spray vaginalne tablete kapsule, kapi V A TV0RN1CA FARMACEVTSKIH I ltEMIJ$KIH PltO!lVOOA lAGlt{8 RENDGEN FILM ZA MEDICINSKA SNIMANJA FILM VISOKE OSJETLJIVOSTI, SITNOG ZRNA I VELIKOG KONTRASTA NAMIJENJEN ZA RENDGENSKA SNIMANJA SA FLUORESCENTNIM FOLIJAMA ZA POJAČAVANJE. SUPERVIDOX IMA FOTOGRAFSKU EMULZIJU S OBJE STRANE PLAVE SIGURNOSNE PODLOGE, A VISOKA OSJETLJIVOST OMOGUČAVA SNIMANJE UZ KRAČE EKSPOZICIJE. PROIZVODNJA PREMA UGOVORU O KOOPERACIJI SA VEB FOTOCHEMISCHE WERKE BERLIN "FOTOKEMIKA" - ZAGREB Trgovsko podjetje z larobatorijskim in fotografskim materialom na debelo in drobno uvoz - izvoz LJUBLJANA, Trg Revolucije 2 nudi po konkurenčnih cenah in veliki izbiri: APARATI, KEMIKALIJE, LABORATORIJSKA STEKLOVINA, LABORATORIJSKI PORCELAN, FILTER PAPIR, TERMOMETRI, AREOMETRI, LABORATORIJSKA PLASTIKA IN OSTALI LABORATORIJSKI MATERIAL FOTOGRAFSKO BLAGO c:c ><{ 7 <{ ..J en Tel.: hišna centrala 321 395, teh. sektor 310 762, direktor 322 223 Telegram: Elektromedicina Ljubljana Poštni predal 245 Podjetje za izdelavo ter popravila domačih in tujih elektromedicinskih aparatov in instrumentov - o Zastopanje inozemskih firm - Opravljanje :J rentgen aparate s priborom in zaščito (!J 7 zastopniških storitev Proizvaja: aparate za fizioterapijo aparate za laboratorije aparate za dezinfekcijo in sterilizacijo Vrši servis, remont in montaže: C'J T"' Zastopamo na področju SFRJ: <{ (!J llJ francosko firmo Thomson Medical Telco � en z UJ f tt" o 1 � � <{ z ' rentgen aparatur in vseh drugih medicinskih aparatov 92 - St Cloud (Paris) THOMSON ki proizvaja najmodernešje elektronske aparature za zdravstvo: naprave za merjenje raznih parametrov pri kontroli pacientov med operacijo pri kateterizaciji srca in v drugih kritičnih trenutkih aparate sistema VIGIL za intenzivno nego bolnika (tako imenovana elektronska medicinska sestra) aparate sistema »CARDIOTOP« (sestav: <{ Kardioscop, Defibrilator in elektronski ..J mestu prometne nesn,če, požara ipd. 7 ra :J 7 ..J kardiostimulator) za oživljanje pacientov na Na željo vam pošiljamo prospekte in cenike, dajemo navodila ter svetujemo pri nabavah medicinskih aparatov NAŠI STROKOVNJAKI SO VEDNO PRIPRAVLJENI SODELOVATI Z VAMI ® NOVO Salpix rendgensko kontrastno sredstvo za histero-salpingografiju n n N vo u razvoju modernog rendgenskog kontrastnog sredstva ® 350 370 440 280 Cerebral optimalno podnošljiv kontrastne snimke visoki sadržaj joda brzo se injicira nisko viskozan Jo dijodni kontrast u vodenoj otopini za histerosalpingografiju i uretrografiju 50 ° /o 30 ° /o Joduron U-S r yliodon- il 70 ° /o ® vodena suspenzija za bronhografiju i prikazivanje šupljina Schaffhausen / Svajcarska MIXOBAR je kontrastno sredstvo za radiološku dijagnostiku. M 1 X o B A R SASTAV: 100 ml suspenzije sadrži Barii sulfas 100 g Corigentia i destil. voda od 100 ml OSOBINE: Stabilna homogena suspenzija barijum-sulfata Viskoznost na 25 c oko 15 000 cps Osigurava dijagnostiku visokog stepena zbog savršene slike koja se njime postiže. lzbjegava se loša disperzija, vece čestice i mjehurici zraka, koji prate sliku kod korišcenja suvog barija. Ne dolazi do sedimentiranja. Ne mora da otstoji, niti da bubri, pa se postiže ušteda u vremenu. Na Mixobar ne utiče različita Ph sredina želudca i crijeva. ČUVANJE: Suspenziju treba čuvati od zamrzavanja. PAKOVANJE: Plastična boca od 5 l. Proizvodi: BOSNALIJEK - Sarajevo u saradnji sa: ASTRA - Sodertalje (švedska) RADIOLOGIA IUGOSLAVICA časopis za rendgendiagnostiku, radioterapiju, nuklearnu medicinu, radiobiologiju, radiofiziku i zaštitu od ionizantnog zračenja Glasilo Udrženja za radiologiju i nuklearnu medicinu SFRJ. Izlazi četiri puta godišnje Pretplata za ustanove 100 din, za ostale 30 din Izdavač Uprava udruženja za radiologiju i nuklearnu medicinu SFRJ Adresa redakcije: Onkološki inštitut, Ljubljana, Vrazov trg br. 4 Broj čekovnog računa: 501-8-249/1 SDK - služba družbenega knjigovodstva - Ljubljana Odgovorni urednik: prof. dr Dimitar Tevčev, Institut za radiologiju i onkologiju Klinička bolnica Skopje Tiskarna Učnih delavnic Zavoda za slušno in govorno prizadete v Ljubljani 120 RENDGEN FILMOVA RAZVITI, FIKSIRATI, ISPRATI 1 OSUŠITI U ROKU OD JEDNOG SATA To možete lako postici rendgen apara­ tom za razvijanje PENTACON EAR. dobri rezultati, potrebno malo pro­ stora. Ovaj automat, koji zahtijeva tek nešto Rendgen automat za razvijanje PENTA­ više od 1/2 m2 prostora stoji u osvet- CON EAR za potpuno automatsku ob- ljenoj prostoriji, a svi elementi za radu mehanički čvrstih rendgen filmova u listovima - maksimalna širina rukovanje smješteni su na prednjoj ploci. Samo stražnji dio, za ulaganje, filma 432, minimalna dužina 100 mm mora biti u tamnom prostoru. Redo­ - automatsko zagrijevanje i regeneri­ slijed ulaganja je po želji tj. nije ovi­ ranje kupki - dovod vode potem ci­ san o veličini filma. Prednosti potpuno jevnog priključka na kucni vod - elek­ automatske obrade više su nego očite: trični priključak 3 X 380 V/50 HZ. veliki učinak po satu, rukovanje od Nagradeno zlatnom medaljom na Leip­ strane jedne osobe, uvijek ujednačeno ziškem proljetnom sajmu. PENTACON EAR ■ Kombinat VEB PENTACON DRESDEN NJ[MA(l(A-UTSkAltuua&.IKA Generalni zastupnik za SFRJ: INTERIMPEX, Skopje, POB 204