SI. 6. V Trstu, v sredo 20. januvarja 1886. Tečaj Xjf| EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Priir rsfco. ta • EDINOST« izhaja 2 krat Da teden vsako trti« In •abtt« o po lud ne. Cena za v«« leto je plii., za poln leta 3 gld., za četrt leta % pld. KO kr. — Posamezne številke dobivajo Dri onravniiivu in v trafikah v Trsta po S kr., v g«p|«| tu v A)d»vi£lal do (S kr. — fiaroontm, reklamacije »n inaerate prejema Opravilftv«, via Ttrrait«, iNtva tlakam*. V«i do*ut m pošiljajo Uralilitvi avla Tirraata* »Nuova Tipografi*;« Taakmorabitl frankiran. Hokopiai D^-ez poaebne vrodnostl ae ne vračajo. — Inurati (razne vrate naznanila in poslanice) ae zarafiunijo po pogodbi - prav cetić; pri kratkih oglaaih z drobnimi ž'kami ae plafa)« za vitko beaedo 2 kr. Čestiti volilci okolice! Prešlo je komaj uekoliko mescev odkar ste na voliSču skazali svojo narodno navduSenost in politično zrelost; kajti k ljubu hudemu pritisku mogočne in nam sovražne stranke glasovali ste skoro enoglasno za Vniega rojaka in mnogoletnega voditelja Ivitna Naborgoja. Z VaSo neomahljivostjo in politično zuačajnostjo ste zbudili pozornost vse Austrije in vsih Slovanov; se spoštovanjem so Vas imenovali na daleč in Široko, in Vi smete ponosni biti na sijajno Vaše dejanje od 1. junija 1885 ! Zopet Vas kliče državljanska dolžnost na volišče; v nedeljo 24. t. m. voliti Vam je 6 poslancev v mestni, oziroma deželni zbor Tržaški. Po resnem posvetovanji s posameznimi odbori prišel je podpisani osrednji odbor do prepričanja in sklepa, da Vam nasvetuje za Vaše poslance v mestnem oziroma dež. zboru te le goRpode : Za I. okraj (Skedenj, Sv. M. Magdalena zgornja in zdolnja): PETER PERSIĆ, c. k. carinski uradnik v Trstu. Za II. okraj (Rocol, Kadin, Lonjer): IVAN MARIJA KLUN pokojnega Antona, posestnik v Rocolu. Za III. okraj (Sv. Ivan, Verdela, Kolonja, Škorklja): ŠTEFAN NADL1BCHEK, posestnik in geometer v Sv. Ivanu. Za IV. okraj (Rojan, Barkovlje, Greta): FILIP ABRAM, c. k. svetovalec više sodnije v Trstu. Za V. okraj (Občina, Trebič, Bane, Gropada, Padrič, Bazovica): VALENTIN MATEJ SCHIVITZ, inženir v Trstu. Za VI. okraj (Prošek, Kontovelj, Križ): IVAN NABERGOJ, državni poslanec in posestnik v Prošeku. Naši kandidatje so vsi navdušeni narodnjaki, domači ljudje, goreči za blagost in korist Vas okoličanov in za blagost velike avstrijanska države. Uprav zdaj, ko je v mestu neprijazna stranka zmagala, velja da pokaže državi in cesarju zvesti okoličan, da ga ne omaja nobena sila in tudi skrajna sreča in napuh nasprotnika ne. Okoličani! ta pot zopet velja, da vsi, kateri imate pravico voliti, oddaste svoj glas in da pokažete, kakor ste dokazali za volitev v drž. zbor svojo politično zrelost in lojalnost. — Na Vas se ozira zdaj vse raeeto in vsa velika avstrijska domovina. — V nedeljo 24 t. m. pojdite vsi na volišča, bodite edini, ogibajte se nasprotnikov s priliznjenimi besedami in obetami, vsi volite, kakor Vam velćva vaša vest, vaša čast in prava ljubezen do momovine. Vaši poslanci naj bodo zgoraj nasvetovani narodni, pošteni možje ! Trst, 20. januvarja 1886. Osrednji volilni odbor: Žavlje: Ant. Križannc. — S. M. M. Zgornja; gg. Ant, Vecehlet, vulgo Bernja, Andrej LavrenSič, Ivan M. Gregorčič, I. M. Furlan, Luka Jurjevlč, Andrej Komar, Ant. Kariž, Jožef Vecchiet. Ant.. Kocijanć'č, Jurij Bjekar, Andrej Bjekar, Ant. Čok, Ivan Vecchiet (Kovač), Jož. MuŽlna, Lovro Veochiet, Ant. Vecchlet, J. Vecchiet, Ivan Garužič, Jožef Cerkvenik, Janez Bizjak, Jakob Kiščak, Jakob Stopar (Baldon), Ant. Sila, Jožef Vecchiet (Sčinkovec), Ant. Stubelj. — S M. M. Spodnja: Anton Miklavec, Jožef Kuret, Ivan Sancin (Sira), Ivan Jež. — Skednja: JuŠt Sancin Čačeron, Štefan Purič, Ivan S-ndn (Drejač), Andrej Sancin (Oraž), Lovro Godina (Derlln), Ivan Sancin (Jadre), Andrej Sorvo, Ivan Sancin (Drejač), Ivan Godina (Kudrič), Jožef Sancin (šmec), JukobSancin (Gil*(, Vinc-onc Sancin (Facijo), And. Sancin (Drejač), Jožef Sancin {Drejač), Miha Sancin (Toč(, And. Oblak, Ivan Sancin (mefnar), Jožef Sancin (Nemec), And. Sancin (Kudro), Jožef Va entlč, Ant. Sancin (Drejač Jadre), Ivan Šuman (Bet), Ivan Godina (Fignje), Lovro Sancin /Sile), Ivan Godina fPacko-Fnle), Jožef Godina (FiiIh), Ivan Sancin (Skoinadre), Matija Sancin (Drejač), Ant. Flego (Cako), Ivan Sancin (Toč), France Sancin (Toč), Silvester Verk. — Rocol: Klun Ivan Marija, Cergolj Jožef Marija Slaminič Matija, Andrej Benčlč 370, Anton Opara, Jernej Benčič, Andrej gkelan, Gašpar Renan, Jernej Gerdol. Jožef Tavčar, Iv M Kante, Iv. Marijo Benčič, Jožef JeluŠič, Anton Mlklavec, Andreja Benčič 334, Joži-f Bančič, Gergolj Andrej, Mare Andrej, Iv. Mar. Ferluge, Iv. Marija #vab, Anton Žvab. — Kadin: Martin Klun, Ant. Klun, Josip Klun. And. Purič, Jakob Purič 113, Ivan M. Purič, Jakob Purič 107, Dragotln Rustia. Franc Nadališek, Ivan Mare, Miha Marc, Jakob Spozap&n, Franjo Spozap n, Anton Pregarc, Jožef Križmančič, Jožef Martlnčič, Jožef Purič, Jožef Križman, Anton Marc 544. Jožef Rojic, Jožef ČoU, Jožef Marc, Anton Ferluga. — Lonjer: Martin Pečar, Andrej Čok, Anton Pertot, Miha Čok, Iv. M. Čok .'34, Jožef Čok, Ant. Borovina 33. M »ti j a čok 23, Ant. Gombač. Jožef Gombač, And Glavina, Anton Čok 10, Luka Pečar, Ivan Čok, Iv. Mar. Čok 43, Jožef Pečar. — Vrdela, Sv. Ivan: Ant. Trobic. Nadlišek Štefan. Vatovec Ivan M, Vatovec Jože, Kenn^e Anton, Hrovatin Ivan Marija, Zivic Franc, Godina Anton, Godina Andrej, Bareto Tone, Gropajc Iv. Marija, Odinal Ivan, Nagode JoŽi'f, Mlač Ton?, UdoviČ Iv., Godina Andrej, Mnrtin Sah-r. Mure Jože, M'ač Tone Lokanc, Mlač Anton, Jurkič Iv. Marija, Vatovec Jakob, Taučer Tone, Hušo Ivan Maria, Fonda Andrej, Afrič Andrej. Zahar Ivan Maria. Črnigoj Franc. Črnigoj Ant., Kolonbin Andrej, Hrovatin Ant. — Kolonja: Žuljan Jože, Hrovatin Fr., Hrovatin Andrej, Boncel Jože, Padovan Miha, Ferluga Jože, Ferfolja Kuri, Bislak Peter, BiSSak Marija, Ferluga Valentin, Ferluga Andrej, Rihter Ivan, Nadlišek Lovrenc. — Skorkola: Senica Iv. Maria, Dollnar Iv., Črnigoj N., Jakob Turk. BlaŽ Cobou, Jožef Minheluzzi. — Greta: A. Pogorele. Lorenc. Gombač Juri Su5m*l, Janez M. Sancin, Anton Daneu, Jožef Daneu, Anton Katalan, Janez Koščman, Val. Bolča, Andrea Barič, Tomaž Šverca, Janez Z'eon, Frane Pertot, Anton Kraicar, J. M. Patelin. Iv. M Ferluga, Iv Rebek. — Rojan: Ferluga Jožef, Ferluga Jožef Skandela, Ferfolja Frane, Primožič Jožef, Primožič Anton, Jožef Pertot gostilničar, I. M Bo'6, Požar Josip. — Barkovlje: Andrej Martelanc, Matija Pertot, Franc Pertot, Luka Pertot, Josip Znidarčič, And. Pertot (P«ndla). Miha Vodopivec, Pertot Jernej starešina, Pertot Jakob mežnar, Brecelj Juri starešina, Kanduš Janez, Škabar Matija, Matija Martelanc, Fran£ Martelanc, Karol Martelanc. Stare Andrej. — Općine: SoSič Ivan Marija 20(1. šošič Ivan Marija 138, Franc KiriS, Matevž Hrovatin, Anton Vreinec, Jurij Hrovatin, Miča Malalun, Anton Skerlovaj, Anton Šošič 194, Iv. Daneu, JoŽnf Hrovatin, Anton Š Alč 163. — PiSčanci; Ivan Piščanc, Lovrtnc Piščanc, Jakob PiSčanc. — Bane: Luka Vidau, Hrovatin Jan, I3an Anton. - Bazovica.4 Miha Urbančič, * rane Smrdu, Peter Križmančič, Jožef G-irgič, Ražem Andrej ^tar., Ražem Andr. ml., Miha Gergič, Andrej Marc. - Padrič: Gergič Martin 31, Gergič Jožef 11, Gergič Andrej 10, Peter Gergič 7 Gergič Andr. 24, Kale Štefan 25 — TrebČe: Jakob Štrukelj. Čuk Anton Pandur, Kralj Valentin, Kralj A iton starešina. - Gropada: Anton Vidau, Miha Kale, Gregič Jernej, Muzina Luka Jožef Milkovič. — Sv Križ: Kristjan Košuta, Štefan Sirk, Martin Košuta, Matiia Košuta, Janez Z rjal, Janez Furlan, Anton Teuce, Kristjan Kožuta II, Anton Košuta, » Pxr llJUCt)' Jakob Sedmak, Jožef Tence, Miha Košuta, Franc Kolut i, Aiirl. Magunja, Fr S.-dmak, Jane/. Sirk, Lovro Teuce, Martin Košuta II, Janez Košuta, Jožef Košuta II, Martin Sulčič, Jožef Trčak, Matija Sulčič, Janez Stefmčič, Anton Košuta II, Miha Zarjal, Štefan Sedmak, Jožef Košuta 194, Jernej Kralj, Jožef Tence 79. — Prošek: Ivan Godina, Kristjan Lukša Fr. Milič, Jakob Zaharija, Andrej Versa, Ant. Briščik, Silvester Ukmar — Kontovelj: Andrej Ge'lanc, Anton Stoka, Miha Stare, Simon Prašel, Jakob Stoka, Jožef Stare. Odbor polit, društva Edinost. PODLISTEK. Malavika in Agnimitra. Indijska drama K&lid4sova. Na slovenski jezik prelcžil ar. Karol G laser*. (Dalje). Ganadasa (nastopivši) Sleherni človek visoko Čisla portedo -vano vednost; da pa jaz ples tako visoko cenim, za to pa imam tehtne vzroke, kajti: „llogovi plen najrajSi gledajo" Tako nuni modri pravijo možje; Uuzdelil ga na dvoje liudra je,' Ko ho je združil s krasno Umico. Plen nam prodittavlja ruznovruhii Hvet Ko mana trojna* lastnost vodi ga. JL)kuna razneg* ho »cer ljudje, Pa »kupna radost vsem je vomler |>1uh. TiakulAvalikA (pristopivli). Gospod pozdravljam te. 1 To se nanaAa na androgvtiično podobo Si-vovo, ki kaže nioSko in žonsko polovico. Uudra jo drugo ime za Siva, ki je vzel Umu — jaz sem pritaknil slovensko ca, Umicii, — lliinAlajovo hčer aa ženo Glej vstopno molitev wtih a. * Sattvam = dobrota, radžau »traBt, tainast » duševna teinotu. Ganadasa. Bog ti daj zdravlje in dolgo življenje. Bakuldvalikd. Kraljica Vas praša, ali Vam učenka Milavikii kaj sitnosti dela v podučevanju? Ganadasa. Nikakor ne; le povej kraljici, da je izredno spretna. Karkoli jo učim v umetnosti, Takoj razume in mi vrne uk. BaiuIdvaliAa. iZa se) vidim uže, da bo Iravatljo iz podrinila. Učenka tedaj izpolnjuje vojo dolžnost, ker je učitelj tiikd zadovoljen. Ganadasa. Ker se take lastnosti zelo redka nahajajo, bi rad vedel, od kod je kraljica dobila to krasno stvarco? Bakuldvaltkd. Deklica ima brata iz niže kaste, z imenom Vlrasena, ki <,'a je kralj imenoval poveljnikom mejni trdnjavi na reki Man-d&kinl; ker je spretna v raznih umetno stih, jo je brat kraljici, svojej sestri, v tiar poslal, Ganadasa Po njenej lepoti in po njenem obnašanju sodim, da ni nizkega stanu; tudi jaz se poslavim po njej: kajti UcMtolja umetnost množi se, llfenci »pretili če se v njej u?6; Knaku ti je kapliei vode, Ki v školjkioe se v spremeni. BakulAvalikd. Gospod, kje je zdaj Vaša učenka? Ganadasa. Ravno zdaj tam pri oknu stoji in gleda na jezero; podučeval sem jo v pantomimi «Pančanga»T in sem jej dovolil, da si malo oddahne. 'Bakuldvalihd. Poslavljam se tedaj od tebe, da mo rem poročati, kako si zadovoljen; to bo jo gotovo še bolj spodbujalo. Ganadasa. Dobro; tudi jaz grem domu, da si malo odpočinem. (Oba odhajata). Prvo dejanje. (Kralj nastopi s ministrom Barhatakom, hi (trii list v roki. Sjn'emstro se ustati v nekej daljavi od njega). Kralj ('pogledavši ministra, ki je tisi pr(Čital). Barhataka, kaj snuje kralj Vidarbski? Minister. Svoj lasten pogin. Kralj. Rad bi slišal zdaj njegovo poročilo. Minister. To nam je zdaj pisal. Tvoja visokost mi je ukazala: <■ Kraljevič, Mahasena tvoj stricnik, je menil me pohoditi obljubivši mi, da namerava stopiti z matioj v sorodstvo. Mejni stražnik ga je pa med potom napal in vlovil. N;i me se oziraje reši ga z ženo in sestro vred«. To tirjaje pa se nisi ravnal po odnošajih med ena korodnimi vladarji: »Vaša Visokost, ne sme s temi ali unimi potegnoti«. Pri tem na • nadu se je zgubila sestra; hočem jo iskuti. Vsakako more to storiti Vaša visokost. Poslušaj moj pogoj. Ce svaku hočeš oprostiti mi, Ki je minister maverskega kralja, Madnvasena rešim krutih spon, Ki trdo ga držijo v sužnosti. Kralj Kaj? Ta neumnež govori, da me hoče odškodovati? Barhataka, kralj Vidarbhski je uže po naravi moj nasprotnik. Zapovej tedaj moji vojski, ki jo vodi Virasena, da uničimo sovražnika, ker se prišteva tistim, ki zaslužijo smrt; saj smo tako odločili. Min is le r. Kakor zapoveduješ, gospod, Kralj, P:i vender, kaj pa misliš ti? Minister. Ti si povedal to, kar zaukazujejo knjige govoreče o vladanju. Sovražnik, ki ne vlada dolgo še In ki se ni utrdil v narodu Močno, presajenemu je enak Drevesu; vsak vihar podere ga. Kralj. Tako govore modre knjige. Povej tedaj vojskovodji vzrok vojske in daj inu navod. Minister. Dobro. (Odide). (Dalje prib.) E D I N O ST Po mestnih volitvah, i. Da je patrijotična stranka podlegla v IV. razredu, to se je moralo pričakovati; »Associazione politica« bi bila pač lehko dobila tlo 500 glasov, da je znala delati, ali ves agitatorični aparat in vse roiste-rijozno dslovanje omenjenega društva je vsakemu količkaj veščemu človeku jasno kazalo, da to društvo napravi sij;ij-n fijaško. Vsa agitacija |e bila v rokati sicer poštenih, dobrih, ali popolno na neskušenih in nenplivnih mladeničev. gosponje o ibor-«iiki polit, društva • Associazione politica« p i so le bogovali in volilcem naznanjali svojo voljo, oni so oktrojirali kandidate volilcem in se v tem obziru strašno vre-zali. Hazun slabe agitacije je lor^j tudi nespretnost pri postavljanju kandidatov kriva propada, kajti sovražni listi so to slabost dobro izkoristili in na priliko kandidatu patrijotiČne stranke Artusu kar naravnost očitali, da je bil uže dvakrat kaznovan. Sicer pa naj bode tudi visokej vladi na uho povedano, da paMjotje nikoli ne zmagajo v 4. razredu, dokler ne bode vlada bolj natančno kontrolirala volilnih aktov in posebno oddajanje in zadrževanje volilu Ji listkov, v kiterej za levi j« magistrat ta pot in vselej tako delal, kakor da je bil odbor društva »Progresso«. Ali pustimo IV. razred, tam se ni čuditi, da se je zgodilo, kar se je zgodilo; ali kedo bi bil veijel, da Lahoni zmagajo v III. razredu, v katere in je 1972 volilcev m mej temi okoli 900 ce». kr. uradnikov, oOO pa duhovnov, zdravnikov, pomorskih kapitanov, učiteljev in enakih manj ali več vladi prijaznih in od vlade odvisnih volilcev, tega ne bi bil niliče pričakoval in Iredei.taši sn po tej slavnej Zmagi got.vo i »olj osupli, nego pa patrijotje, kaj ti take zmage si uiso mogli niti v sanjah pričakovati. Naravno je, aa so začeli ozbiljno premišljevati, kedo jim je naklonil tako sijajno zmago. D,i je bila zmaga Bi-jajna, to se lehko razvidi iz tega: Od 1972 volilcev jih je prišlo volit 170J in od teh so dobili lahonski kandi-datje toliko le glasov: dr. Biasoletto 943, dr. Be.ico 943, Fdip Artelli 920, Viktor De Hin !)!(>, dr. Dompieri 901, Salvalor Ventura 901, Turek Eiuard 8116. VViesel-berger Gustav 896. Jelersich Karol 880. Holzner Henrik 87(3 Riedmiiiler A'lolf 874, profesor dr. Vierthaler S74. Patnjo-tični kindidatje pa so dobili največ 807 in najmanj 760 glasov. lUzloček mej najboljšim Piogresov-cem in najboljšim kan-iid^toin patri|o-tične stranke je torej znašal 136 glisov. Na podlagi teh Številk tor^j sonjo rudeč-karji sami, da je moralo najmanj kakih 160 ura.inikov in vladi obvezanih glasovati za P rog rep. kandidate. Stvar je posvem ]asna. kajti, i ko bi bilo Šlo vse v redu in bi bili za vlaio u laso val i vsi, kateri so jej bili manj ali več zavezani, bili bi morali kandldatie patrijot čne stranke dobiti najmanj 1000 glasov in to celo potem, ako bi se bilo tudi par sto vladi 'obvezanih in prijaznih volilcev vzdržalo Volitve. Da torej Progresovci stvar iziskujejo in pravijo, da so jim uradniki največ pomagali, to je či-to naravno, kajti gotovo je po napravljenem računu, daje moralo okolo 160 uradnikov, duhovnov, učiteljev itd. glasovati za Progresovo stranko, to pa ne kaze ničdruzega; nego skrajno pokvarjenost v Trstu. Progressovci, posebno pa nekateri Avstriji bolj prijazni liberalci po svojem organu »II Mattino« Slovencem in polit, društvu Edinost »podtikajo ta volilni manever, kar pa ni le neresnično, ternuČ tudi neumno izmišljeno : ker v prvo nema društvo Edinost niti 10 uraduikov v svoj-m imeniku, drugič se društvo Edinost ni najmanj pečalo z mestnimi volitvam'. ampak č l a v mservj, da po mo-gočuosti še reš. . ast a stnjske zastave v Trstu, pri kater -n pat ijotičnern boju ga bodo pa še celo takozvani patrijotje a la Križinac in Burgstaller nadlegovali. Je uže mogoče, da je tudi kak slovenski posamezni uradnik glasoval za Progresso, ali pozvedeli smo iz čisto dobrega vir:«, da so glasovali tudi nekateri uradniki Italija uske In nemške narodnosti, da so glasovali posebuo mnogi tudi neodvisni Nemci za labonske kandidate, in javna skrivnost je, da nekateri italijanski urad-uiki uze od nekdaj glasujejo s Progressom. Koliko so slovenski uradniki sokrivi velik- zmešnjave, to ni mogoče denes izls-kov;,ti, ali da bi se le Slovencem in društvu Edinost krivda navalivala na pleča, lo je vendar preveč in je znamenje, da bi rad vsak svoje pregrehe z valil na Slovence. Ne Slovenci, ampak slaba politika takozvanih patrijotov, ki Slovencu nočejo biti bolj pravični, nego Lahoni, okornost pri agitaciji, s kratka popolnoma napično postopanje društva »Associazione politica« bilo je krivo propada. Krivo pa utegne biti tudi to, da ne-kiterim jako vročim patrljotom, morda tudi uradnikom, uže prisela šopirjenje La-honstva v Trstu in ti so morda hoteli s tem korakom provocirati skrajno postopanje vlade. — To zadnje menenjeje močno razširjeno v patrijotičuib krogih in Je tisti ga ne siiSi, ki ga noče poslušati. Čud no je tudi to, da je baŠ letos pro-1 pala patrijotična stranka v III. razredu, v katerem je imela od nekdaj svojo glavno moč, baš letos, ko se je ta razred pomnožil za 140 volilcev fkonsortov) samih c. k. uradnikov. — To vse so dogodk', ki daj6 mnogo misliti, naj bi jih v merodajnih krogih ne jemali na lehko stran. — Mi Slovenci smo dobri v sili; ali ne bi bilo prav, da nas smatrajo vedno za dobre poštene in državi koristne? Mi ne poznamo politične felonije, katero nam nekateri spod tikajo. Politični pregled. Notranje dežela. Naš cesar je neki, če je verjeti Gitt. di Hrescia.'grofu Robilantu, ko je ta odpotoval z Dunaja, zagotovil, da obišče kralja Humberta, in sicer se ima to zgoditi letos po leti v gradu Racconigi na Piemonteškem. Cesarja bo spremljala tudi cesarica, prestol-nikHudolf, grofi Taaffe in Kalnoky. tleski deželni zbor se je 18. t. m. pečal s predlogi Plenerja in Trojana. Poročevalec Faček si je pridi žal besedo po sklepu razprave. Govorili so: Pbner, kakor poročevalec manjšine, Schmeykal, Matuš, Schar-schmidt, grof Palffy, Bareuther, Gregr in Kuotz. V večernej seji je izjavil deželni namestnik nasproti Bareutberju, da ni nobene okrožnice izdal o zadevah nemškega Schul vereina. V gorenje avstrijskem deželnem zboru je bila 18. t. m. dolga razprava o predlogu, naj se omeje iemtve. Deželni namestnik je dokazal, da se je Število nezakonskih otrok zmanjšalo, ker se je odpravila dovolitev za ženitve. Dotična osnova je za strogo ženitno dovolitev. Pri glasovanj seje sprejel zakon po odsekovih predlogih. SolnograUi deželni zbor se je 18. t. m. zaključil. Koroški deželni tbor je bil 16. t. m. zaključen. V ogerskej poslanske j zbornici je 15. t. m. zagovarjal Tisza vladino finančno politiko. Naglašal je tudi boljše (?) razmere na Hrvatskem, k
o blago skoz Lokev, Sežano, Komen v Trst, da uhot!i živali nalože na voz toliko blaga, da komaj voz vleče In težko sope uklenena v jarem težkim tovorom. Tu in tam mora uboga žival prehoditi strme vrhe in poti, tako da večkrat ohnemore in jej morajo pnklenoti tako imenovani »vorrajt« (priprego). Pri tej priliki se uboga žival, ker ne more voza dalje vleči, strašno |»ietepava in vog'ijk kolne ter razsaja liki besen. Uže rajnki kanonik Stanič j* bil ustanovil » irufitvo zoper trpinčenje živali« in jaz mislim, da bi morala biti tu ii uanda-nea postava veljavna, ki pripoveduje trpinčenje živali. Našim merodajmm oblast-nijam toplo priporočam take mučitelje vprežne živine ter jim nasvetujem, naj ostrim očesom pazijo na tako zločince, katerim se žival ne smili, da se ostro kaznujejo. Pa naj prilično Še nekaj omenim, kar mi srce teži io česar sem uže večkrat opazoval. Tukaj po Krasu se dobi tu pa tam na stotme metrov globoke jatn^, »fojbe« ali »golobnice« imenovane, katere s> za ljudi, osobito za otroka zelo nevarne. Uže ečkrat se je povdarjalo, naj bi se okoli teb nevarnih jam napravile kamenite ograje (saj kamenjane manjka/, da ni se po tem takem morebitnim ne arno* stini v okom prišlo, a vse z*man. Tukaj po Krasu imajo grlo navado, da mačke, pse, osle itd., katerih se hote iznebiti, kar Žive (1) v one |ame mečejo ali pahajo. Vsled tega se dogodi, a ga lahko ubije tako, kakor se sploh take Živali usmrte, odvedel je osla lomov. Dra-i bralec ! Takih slučajev nuhajuno na Kra-u na stotine. Te dni sem Šel mimo t:>ke globoke jame in iz nje slišal psa milo lajati. Psa je gotovo ke lo v jamo vrgel in uboga žival je klicala n:> pomoč. Prašam: Ali nema oni, ki tako neusmiljeno s ž.valmi ravni«, kamenitega srca ? In vender se temu zlu ne mor" Še v okom priti in č* tudi bi se pse, mačke In d'Uge živali po tako zvanim »pitkim sudom« takoj usmrtilo, ven«ier se p<> Krasu žive pse, mačke itd. v jam« imčeio, da tamkaj za laKotjo poginejo. Prašam • zakaj one živali raje nepostrele? Puška, mod-nika in svinca se vsakej vasi dobi. In ako bi tega ne bilo, saj se žival luhko na hiler način usmrti in potem mrtvi v jamo vrže. Kdor živo žival v jamo vrže, k že pokvarjeno in hudobno srce, zato dotičnim oblastnijam priporočam, naj pazijo na take zločince, da se ostro kaznujejo. Gg. župani, bodite oprezni in ne dovoli e. da se žival tako muči. Gg. duhovniki ii učitelji nuj otroke svare, a gg. urednike sloven. listov prosim, da bi to blagovolili pona-tisnotl. ♦) Kakor smo polzvedeli na pravem viru, je to nerean'na izmišljena po lordu v svoje namene. Ur/ 1DIN0ST Domače in razn© vesti. Voltlcem okolice! Kedor od volilcev ni dobil še volilnega lista (Škede), naj gre sam po njega na magistrat najdalje do sobote popoludne ob 2 uri. Volitve v II. mesenem rasredu so tudi užd končane In so izvoljeni z veliko večino te le kandidatje Progressove stranke: dr. Cimbon, Cesare Consolo, Herm^t, dr. Janovitz, dr. Morpurgo, dr. Piccoli, Poglayen, August Ri^kovich, L. Vianello, E. Z.y, ti kandidatje so dobili od 210 do 220 glasov, mej tem ko so do bili kandidatje patrijotične stranke 79 do 87 glasov. V soboto bode volil I. razred ; tam je nada, da spravijo patrijotje vsib 12 kandidatov, tako sicer, d.t bvie potem desnici v najboljšim slučaju štela z okolico vred 18 glasov ter da bodo imeli Pro-gressovci celo 2 tretjine večine. Kako se bodo d;ilo vladati s tako veČino, to pokaže prihod njost. Clkorjnškl adjuiam Bokal Ič nekda zdaj prav pridno agituje za gosp. Danela. Ne vemo, ako služi to na čast kandidatu. Oličnesra zbora tržaSke slo VAlIMkC čitalnice v nedeljo 17. t. m. udeležilo seje okolo 50 udov. Po predsednikovem pozdrava prečiti tajnik letno izvestje, iz katerega je razvidno, da je odbor v proŠlem letu neutrudno delal za razvitek diuštvain da čitalnica šteje denes okolo 190 u lov. Iz blagajnlkovega poročila je razvi nto, da .je odbir izvrstno go »podaril, kajti račun kaže, da je imelo društvo koncem leta lepo svoto v denarnici, pa nobenega dolga. Živio g. denar-niČar Anton Truden! Izvolil se je konečno odbor in izvoljeni so bili: za predsednika M. V. Živic, dež, poslanec, za podpredsednika gospod Anton Truden, za blagajnika Ivan Mankoč za tajnika profesor Ivan Mohor, za odbornike : Gurič Josip, trgovec. Kavčič Josip c. kr. uradnik, Mankoč Jor p, trgovec, Pekič Ivan, trgovec, ViliČić Hmko c. kr. uradnik. Namestniki gg.: Bunc Ivan, cs. kr. učitelj, Lovro Žvab pisatelj in FarožiČ Ivan, c. kr, uradnik. Po našem menenju je odbor prav dobro sestavljen in se je.nadejati, da bode naši krasna čitalnica pod njegovim vol Btvom še bolj napredovala, nego je dose-daj; ludi se nadejamo, da bode ta odbor popolnoma kos težkej nalogi, katera ga čaka v teku tega leta, ko se bode slavila petin lvajsetletnica naše čitalnice, katera mora na vsak način sijajno izpasti se sodelovanjem vseh tržaških slovanskih družtev. Razpisana služba. V mestnej bolDici je razpisana služba zdravnika pri-marja za kirurgični otdelek letna; plača inaša 1000 g I. iu doklada 200 g). Prosilci morajo biti avstrijski državljani in doktorji vesoluega zdravilstva. Prošnje se imajo vložiti do 15. februvarja pri mestnem magistratu oziroma po predstoječih gosposkah, v njih je navesti tudi starost, znanje jezikov in morebitne javne službe. Socijallstlčna kazenska obravuava v Trstu. 26. t. m. bo v Trstu kazenska obravnava zoper tri hudodelstva udeležitve tajnih družb zatožeue osobe, ki so: Josip Grusovin, Ivan Longhi in A. M. Gelcich. Prvosedmk te zanimive obravnave bode deželnega sodišča svetovalec Sciol s, prisedniki pa gg. Indoff, Werk in Danelon. Vožnje mej Trstom In Črno f®r«. V Trstu se za gotovo pripoveduje, da se spomladi prično redne parniŠke vožnje mej Crnogoro in Trstom, pa tudi mej Crnogoro in Benetkami. Vsak drugi dan odpluje parnik iz Bara ali Ulčinja v Trst ali ^Benetke. Črnogorskega senata načelnik Božo Petrovič se napoti v Petersburg, da dobi potrebni zajem za to podjetje. limetljsko predavanje v Ben-čah. Gosp. prof. Kramar bode predaval v Renčali v nedeljo dne 24. t. m. po polu-danskej božje) službi o peronospori in o cepljenji trt. Tržaške novosti t Slovanska čitalnica v Trstu (Moute Verde) prire ii v soboto 23. januvarja 1886.svoj prvi letošnji ples s tombolo. Po velikih pripravah iu po občnem zanimanji za naše najodlič-nejše družtvo soditi, bode uieležba mnogobrojna in zabava jako Živahna. Napad. 23. letni okoličan Franc Primožič 11 Rujana je bil sinoči na potu p-oti domu napaden od dveh potepinov, katera sta ga ranila z nožem v obrazu, — ker sta videla da se bliža pomoč, sta urno pete odnesla. Nesreča. 63 letni mešetar Rajmund Voska se je včeraj zgrudil na lesnem trgu in precej mrtev ostal. Trije delalci so te dni ponesrečili pri delu in so jih morali ne«U v bolnico. Neverjetno. Poreč (Purenzo) so proglasili Laboni za čisto italijansko inesto, saj je ta m gnjezdo italijanske propagande. Kako je torej svet osupnol, ko mu je telegraf naznanil, da so te dni nri mestn h volitvah v Poreču Hrvatje v III. razredu zmagali z 150 glasovi večin-.— Ali ni to najnujnejši dementi za lahon-k- laži 1 Podaljšanje Budolfove že- leznice. Koroški deželni zbor je v seji 15. t. m. izjavil, da ga |e volja, dovoliti denarno podporo za podaljšanje Rudolfove železnice, in vlado prositi, da železnico Loka Divača kakor hitro mogoča izvrši ter do Celovca dodela. O tej zadevi se je unela daljša razprava. Gbon je predlagal, naj se ta predlog ne sprejme,ampak naj se pošlj" prošnja vladi in državnemu zboru, da se izvrši železnica Čez Ture planine pred vsako drugo progo, Schnablegt:er je predlagal, naj se podaljša Rudolfova želežnica do morja i naj se pri tem jemlje ozir na Koroško. Jeseriog, Hibler, Luggin in poročevalec Canaval so govorili za progo Celovec, Liubelj, Loka. Vabilu k veselici, katero priredi »Sežanska čitalnica« v nedeljo dne 24. januvarja 1886. leta v dvorani hotela »Tri krone«. Spored: L"pi naša domovina, poje domaČi zbor. — S. Gregorčič : Nevesta, deklamacija. — Nočni mir, poja domači kvartet. — Danici, poje domači zbor. — »Gluh mora biti«,* burka v 1 dejanji. — Ples. — Pri plesu kakor mej posameznimi točkami svira izvrsten kvintet Peineit-ov. — Vstopnina 50 soldov za osebo. — Začetek ob 7. uri zvečer. —Veselični odbor. »Popotnik«, list za šolo in dom je izšel te ani v Mariboru in ima nalogo goj:ti narodno zavest, vezati šolo Z hišo m pospeševati strokovnjaško in občno izobraževanje našega učiteljstva na podlagi mile slovenščine. Priporočamo ga učiteljem. Krivična vaga in men. Mmisterstvo notranji h op-avd je dogovorno s trgovinskim ministrstvom vsem ueželnim vladam ukazalo, naj v.sem političnim okrajnim go-sposkam naroČe, da ostro postopajo zoper one, ki s krivično vago in mero ljudstvo varajo in da sploh skrbno pazijo, da se tiare be tržne policije natanko spolnujejo. Za Trat je bilo tega ukaza zelo treba, naš mestni magistrat se premalo briga za to važno stvar; pa kij se hoče, on ima druge, višje — mune. Oderuško V Italiji, v nobenej deželi ni oderuštvo tako vkoreninjsno ni razširjeno, kakor v Italiji. Poročilo senatorja Viteieschi, tiskano v »Incbiestu agraria», o tem to le pripoveduje: V občini Cisterna, provincija Velletri, ima mali posestnik le takrat upanje, kaj na posodo dobiti, ako plača 40 do 50 odstotkov obresti. Denarja iako pomanjkuje, da zemljiški posestniki morajo setev skoraj popolnoma opuščati. Kreditnih bank tam ni. O Teračini piše: Kmet mora pasti v roke oderuhom, kimu njegove pridelke požirajo. Na posodo se tam ne dobi nič, nekateri miliouarji su tam ustanovili tako imenovane zainljjške krditne banke, ali manjšim posestnikom nič ne posajajo. Povsod po deželi oderu-štvo zemljišča uničuje. Strašen potres, kakor se 15. t. m. poroča iz Novega Jorka, porušil je mesto Anatilan popolnoma.Čutilo se je 131 stresov. Koliko ljudi je usmitenib, to še ni znano. Tudi v dvugej srednjej Ameriki so bili hudi potresi; gora Kotopuksi je začela ogenj in lavo iz sebe metati. Velika nesreča na železnici se je pripetila v dri m Kili pn Valdiviji. Železniški vlak Z vojaki je namreč skočil a tira in usmrtenih je bilo enajst častnikov iu 30 vojakov. Umor v železniškem vozu. Iz Bolonje se 15. t. m. piše: Ko je danes prišel vlak iz Florenca v Vergato, našli so v vfkem vozu tretjega razreda mlako kr*i, kar je zbudilo sum, da se je zpodiJo kako hudo delstvo. Preiskili so toraj voz i našli z silo odprt kovčeg, v katerem je bila okrvavljena obleka vsa v velikem neredu. Brez o lloga se je napotila komisija po železnici, od kodar je prišel vlak, ter našla v prodoro mej Riolo in Poreto truplo mladega človeka, ki je bil z dvema streloma v senci in prsi umorjen. Morilci so uže našli in zaprli- Če tudi je hudodelstvo tajil, vendar se je dokazalo, da je on morilec, ker so našli pri njem precej denarju, dve uri, več pr«tanov in druge reči, mej temi tudi medaljon z imenom umorjenega. Trikrat umrl. Pred dvajstemi leti tako poroča »Diisseldoi fer Volksblatt«, umrl je v Diisseldorfu nek Adolf Wede| v svojem 08 1-tu. Niegov^ truplo so odnesli v raz-telesn'co, pa v trenotji, ko se je zdravnik pripravil, da ga raztelesi, probudil se je mrtvec ter rekel smehljajoč: Dovolite, gospod doktor, prosim, počakajte še nekoliko. Minolo je več let. in zopet je prišla smrt po omenjenega moža. Zdaj je mrtvec ležal uže v rakvi, sešli so se pogrebci, a kar nenadoma potrka mrtvec na zgornjo desko svoje rakve in ko so rakev odp 1, profil je probujeni pogrebce, naj mu pozneje Kkažejo zadnjo čast, ker zdaj je Še prezgodaj. Zdaj pa je Wedel v 88. svojem letu resnično umrl. GosdoM) in trgovinske stvari. Iz Sežane 14. januvarja 1886. (Javno predavanje g J. Velikonja. tajnika ces. kr. kmetijske družbe v Gorici o strupeni rosi peronospora viticola). Na prošnjo velicega Župana g. Raj m u oda Mahorčiča, župana in deželnega poslanca v Sežani, prišel je gospod Velikonja v Sežano dne 10. januvarja, K ljubu slabemu, sneženemu vre rnenu zbralo se je dok »j ukaželjnega naroda, mej katerim se je opazilo tudi nekoje gospode. Gospod R. M ihorčič predstavi gospoda ter opraviči, da ni vešč sicer popolnoma slovenščine, a da je prepričan, da gospod nas se svojim predavanjem za-dovoli. Gospod tajnik se je srčno zahvalil ter zagotovil, da bode kolikor mu možno o pretečej trtnej bolezni razpravljal, ter navedel nje začetek, razvoj in njeno pogibelj, a tudi pripomočke, kako se o istranjuje In uničuje. Nekaj let sem se opazuje na trtah, ki nam predrago kapljico rude, neka posebna bolezen. Ta bolezen provzročuje, da listje jame venet', rujaveti m raz trte padati in to v Časih uže avgusta ali septembra mesecu, torej preje nego grozdje dozori. Tako grozdje, katero ne more brez listja in sicer svežega (friŠnega) listja dozoreti, ostane brez sladorja (cukra), torej tudi vino, katero se iz njega napravlja, nema pravega vinskega okusa, vodeno je, brez prave vinske barve. Komu provzročuje največo škodo ta bolezen? Gotovo našemu ubogemu kmetu. Slišal sem, da tej bolezni pravdo kmetje ros i, da rosa je, a strupena rosa s tehničnim izrazom imenovali so jo: »Peronospera viticola«. To bolezen so zanesli iz Amerike. L. 1878 so jo zapazili najpreje na Francoskem, I. 1879 pa na Italijanskem, in uže 1. 1881 se je videla tudi v našej malej deželici na Goriškem. Opazili so jo najprej v Furlaniji v Pieris in po diuzih krajih, potem v Vrtojbi in Biljah — a sedaj j* razširjena blizo po vsej Vipavskej dolini in tudi Bkoro po vsem Krasu. Ta strupena rosa je gljivica, sorodna onej gljivici (itriptogami) na grozdji, katero preganjamo uže več let se žveplanjem. Vse gljivice, kakor i njim sorodne gobe, žive od sokov mokrote, tako i ta. Sede na hrbet trtnega lista, zaperiči koreninice v meso lista in mozga in sesa sok listov toliko Časa, dok se ubogi napadeni list ne osuši. Rizvidno je toraj, da mora listje raz ti te popadati preje ali kesneje, temveč ker se ta bolezen neskončno širi v mo-krotnem poletji. Kakor hitro trta ali spioh vsaka rastlina listje zgubi, mora propadati, ne more tistega sadu obroditi in s tem zgubi kmet pri nas najboljši pridelek. V bolezni si vsak človek. Če le more pomaga, kmet, če vidi, da mu živina oboli, teče koj po Živinozdravnika, zakaj bi se i te bolezni ne obvarovali s k iterim lekom. Vemo, da gljivice na grozdji (kriptogamenj proganjamo s ž\opijanjem, a to, čeprav se je skusilo, ni pomagalo. L. 1883 se je poskusilo z živim apnom, v prah stolčenim, potresalo se |e po vrhu lista, a to je bilo nepridiprav nepripravno m tudi škodljivo za človeka, pa tudi zamudno delo. Na pravi lek doletel je jeden treh bratov v Conegliano na Beneškem, škoda, ime mi je odpalo. Trije bratje, starejši poročen na domu, srednji župnik v bližnjoj vas1, a mlajši samcat doma na bratovem domu živeč, imeli so precej veliko posestvo v jednem kosu v Conegliano, menim 21 polji (campi di terra) kakor pravijo tam. Znano je, da v Conegliano raste jako dobro vino. Mlajši brat, priden delavec, a nekoliko muhast, pravi svojemu starejšemu biatu : Ti vidiš, kako po nekaterih krajih listje raz trte pada, prepusti meni drugo leto, da jih bodem jaz z Živim apnom Škropil. A kaj. Bog ne daj, ali ne vtŠ, da apno škoduje trti, prvič jo ruzje, a drugič kakšno bode vino, v katerem je apno. Brat vse-jedno nekatere trte I. 1883 z Živim apnom poškropi in glej — o čudo — poškropljene ti te so imele vse lepe liste, a nepošk; opl„eue so stale gole kot po zimi. Leta 1884. be komaj pogodita, da mu starejši brat prepusti pol trt* naj jih z apnom poškropeva, to se ve da temu se je še le udal, ko ga je brat duhoven v to spodbujal in nagovarjal. Mlajši brat poškropi nekaj ti t jeden-krat, nekaj trt dvakrat, in sicer v maju prvikrat, v juliju drugikrat. Starejši brat pa je se ve da samo kakor po navadi 5 krat trte žveplal, kar je tudi mlajši storil. Koncem avgusta sta sprevidela, ua se je na onih trtah, koje so bile jedenkrat z apnom poškropljene, poznala sicer bolezen, a le malo, a skoro nič se ni poznala na onih dvakrat poškropljenih, listovi so bili zeleni in grozdje je lepo dozorevalo, na drug»j polovici pa je Dalo vse listje raz trte. — (Konec pri h.) Trdino poročilo Kava — cene trdne, tendenca boljša. — Sladkor — trdna cena, denes stan** sladkor v vrečah 23.25 do 24.25. — Sadje — br» z kupčije, cene mlahove.— Petrolje — stalno na r. 10. — DomaČi pridelki — zanemarjeni. — Žito — slabo obrajtano. — Seno — stane denes f. 1 50 do 1.80. Borano poročilo. Državni papirji se dobro drže, kurzi so stalni in visoki ter vse kaže, da se še vzdržijo. Kurzi valut slabši. Dunajska Borsa dne 19. januvarja Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 » 30 • Zlata renta......111 • 80 • 5avgt. renti .... 101 » 4 C. kr. cekini......10 » — » Kr. državnih mark ... 5 » 91 » Poslano. •) LJ predzadnje) številki cenjene «E lino-sti» čital sem dva »popravka«, v katerih se i moje ime nahaja/Resnici na ljubo prisiljen sem sledeče obelodaniti: Dne 24. novembra pr. I. pridem v tiskarno gosp. Viktorji Dolenc-a v Trst. Ta gospod mi pove in pokaže pismo gosp. Riharda Dolenca iz Slapegu; v katerem zahteva, da urednik »Jurija s puši« mora sprejet^ v pismu priviti popravek, sicer naj to stvar g. Viktor Dolenc v imenu gosp. R. Dolenc-a izroči kakemu odvetniku, kateri naj postopa po kazenskem potu proti uredniku »Jurij i s pušo«. — A jaz mu odgovorim, kaj hoče te stvari odvetniku dajati, k j ni bolj^ poslati popravek gospr. D dinarju, uredniku ■Jurija s puša». Če noČa on izročiti te stvari g. Dolinarju, naj meni prepusti, mu jo jaz izioČim, s tem |e bil g. V. Dolonc zadovoljen. Istega dne nekoliko kesneje govorim z gosp. Dninarjem ter mu stvar razložim ; a ta mi odgovori: da r.ema ničesa proti sprejetji popravka v svoj list, samo mora se popreje pogovoriti. Ako ne bi sprejel popravka v voj list, vrne poslano piecej gosp. Viktorju Dolencu. To se je govoiilo v pričo dveh gospodov. Ni res toraj, da je meni gosp. Dolinar direkino obljubil sprejeti oni pop av^k ali poslano in s tega tuli n sem nikomur izrecno rekel, le res da je gosp. Dolinar meni obljubil, da če istega popravka ali posal-nega ne sprejme v svoj li-tt, ga nemudoma vrne gosp. Viktorju Dolencu, kar pa nI storil, kakor sem pnzve iel iz gotovega vira. V Sežani 13 januvarja I8S6. R. M ihorčič *) Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon velova. Ured. Št. 4148/85. V Gorici dne 8.januvarja 1886. Službeni razpis. Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici |e izpraznjeno mesto ravnatelja, kteri je ob enem tudi učitelj. Za to službo je določena letna plača 1200 gl. s pravico do 10 odstotnih 5 letnih poviškov do dopolnjenega 20 leta službe, — po kteri dobi nehajo ti poviški — in s pravico uo penzije odmeije ne po pravilih veijivnih za deželne uradnike, b) nagrada 200 gld. za ravnateljstvo in oskrbovanje šolske kmetije. c* prosto stanovanje. Zraven tega dobiva ravnatelj mesečnih 15 gld., da preskrbi s tem z i Šolsko postrežbo. Ravnatelj se imenuj« začasno, post me pa dtfinitiven po preteku en«?ga Mh. ako se v tem Času sponese v zadovuljnost deželnega odbora. Prošnje z dokazi spodobnosti za izpraznjeno mesto in popolnega znanja slo-ven-k-ga jezika naj se podajo podpisanemu deželnemu od Poru do konca februarja tek. leta. Deželni odbor. Deželni glavar; Coronlnl. 400 goldinarjev šitev Študij. Da|e se pjpolno poroštvo. Več pri uredništ\u «Edinost|». Zdravilni plašter (cerotV Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi tike, ki so ae u2e npr menile v raku, ustavlja šh tako močan glavobol, vse bolečine živvev in revma-tizna v zglobah, čud«-lno pomaga ^ oolfči ah materinskih i. t. d. oo letna skuš::j^ z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neštevilnih spričalih, katt-ie se morejo pokazati vsakemu — dobita se le v lekarni 20-24 Rovi«, Corso Št. 47. Naravno olj & iz jfter od polenovke (BiccaU). najizhornejše kakovosti, koje.-a z dobrim vspehnm zaukazuj*j» najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti naoravlja se tudi železno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. R. Rovisa, Corso štev. 47. I B I N O 8 T Nič več kašlja Prsni čaj napravljen po lekarniČarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj. Se tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala m zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Tu čaj j e sestavljen iz samih rastlin In čisti krj. ima dober okus in velja en zavoj za 9 dni 60 n. Omsnjena lekarna izdeluje tudi pile za prest en je života in proti madrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se leh'to uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto, Una škatlja velja 3O aold 20-24 P 1 a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom in d e b « I e j koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 Noldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni II o v i m, v Gorici v lekarni Cristofolletti in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o. V tej lekarni gorori se tudi slovenski. Nič več zobobolov. Voda za zobe lekarničarja G. B. Rovis ozdravi hipoma vsi dopadala, more se zamenjati. VELI A PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvarina koja se ne hi dopadala, more 1—24 se zameniti. Polnilci iz kovine r, za natoče nje - tekli nic z vinom in pivom 8« zaklopkami iz kaučuka; zapirajo s« satni. patent Kovinske pipe za sodo od vinu in pivu za pritisnjenje. a satiiozapreljcui. Ako se z roko nekoliko pritisne gumbu, ki se na njem nahaja odpre B') zaklopka od kaufiuta; tel oCina polagoma ruse v steklenioi; pivo h« preveč ne peni, ako io t« polnilec rabi. Vina in piva sa nifi no po-z«ulii valed .-.»inoziuvor-nja steklenic. Vsakdo jih lahko sam rabi. Te p ps se nikoli ne sklsajo kakor drvene in so zategadelj p ivssm neškodljive. Oblika prakt Cna in dtlo d ■vrli!no Id trdno. Vsled trujnoui veliko priliratjenjii proti lesenim pip .a. Zatvore, se trdno, puHiajo m in tisto lihko. Ono s Jeden polnilec steklenic z cevko iz kaučuka f. 2.20. Poštnina 20 kr. — Likver-pipu f. 2.20, pipe za dessert-vina f.3.50, pipe /.a točenje A f. 4.50, pipe za sode B f. 5.50, pipe za sode C f 6 50, pipe za sode D f. 8 ij0 ilustrovaii cen,ki brezplačno ili franko. H. HUTTER, V\ ■ E IV, IX., Maximillaniwlatz 3, naohat der Votlvklrohe. 7—10 Prodnjalce n se podaj a odbitek; Agentom zasluženo plačo. LA FILIALJ5 IN TR1ESTE deli* i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commerolo ed lnduitria. VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 3 °/n annuo Interesse verao preavvlso di 4 glornl 31 4 • ■ » ■ * <8 » 3'[, » » » * » »30 » Per le lettere di versaniento attnalmente In circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-niincieri a docorrere dalli 27 corrente, 31 c.er-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preawiso Napoleoni: 3 *(n annuo Interesse veno preavvlio dl 30 jlornl 3'|4» » » » • ■ 3 meti 3'[( *• » • » >6» Banco Giro: Ban enote 2,/»*/o »opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Prapa. Pest, Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiana, Hermannatadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo. Klagenfurt. Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori. divis« e incasso eoupons '/,•/, Antecipazioni »opra Warrants in contanti, inter^sso da con-v^nirsi. Mediante ap^rtura di credito a Londra provvijrione per 3 mesi. • efTetti 6°/0 interesse annuo sino i' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883 1-48 Vsakdo je lahko zdrav in doseže visoko in srečno starost, ako skrbi za zdravo telo. Največ bolezni prihaja iz krvi, zato mora vsakdo dobro gledati, da krv zdravo ohrani. Po mnogih in dolzih preiskavah posrečilo se nam jn napraviti taka sredstva, ki hitro, z najboljšim uspehom in brez slab h nasledkov kri čistijo, jo jačijo in obrane v pravem toku Na3 zdravilni načrt j-* dobro poinan po mnoi?»h odlikovanjih. Mi zdravimo z vedno dobrimi uspehi nekatere bolezni, ki prihajajo iz krvi (brei žl-v pa srebra), ža ostne ?iastoj>ke tajnih navad, potem oslabljenosti, kožne holez d, najbolj st:ire ran>\ lišaje. padanj«- las, trganje po udih in eumutizem, vse Ženske b deznl, in to z najboljšim uspehom. Trakntjo preženemo po nuši posebni metodi lahko v času jedne ure Kilavost ozdravljamo tudi z našimi po najnovejših preiskavah narejenimi zavezami: po daljšem rahljanju zadobi se popolno ozdravenje. Spre-jemumo vsakovrstne zaupne pisma preskrbljene z opisom dotičnih, kojim treba priložiti znamko za odgovor. Priratna klinika *Freisal» r Snlnogradu (Avstrija). 8— Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo nri vseh boleznih na želodcu. Nenrecenljlvn do-broteje posebno vtdiv njihov pri n^t-čnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pelianji, koliki, ž^ladeč-nem kataru, gorečiče (rzavci/i pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanjiln gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v Želodcu, zabasanji, preobiinosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi : roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakaiom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lukarničar • k angelju varhu* 27-52 D. Brady Kremsler, Morava. V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J. Seravallo blizo starega sv Antona. Albert ^Samassa c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA V LJUBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gaailnloe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hidroforl volov! n vodo, vratne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 1—12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. S tsaf fic in ozodjc vo3ot>o3e. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, ta podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. U»unovlJene <747. 33 »vetln) Svetinja » napredek — pohvalno platno Svetinja xa saslnge — pohvalo« pismo SrJ. PSERSOFER-jm Kl'if'istillie ~ nekdaj unlvemaln« kroRljioe avanc, sng'uCiJo m« zadnje iino, kajtt ni skoraj bolezni, k I il. , v M«J "i te kraljice tisoBkrat ne 11 kaznt" bvoJtr^ Čudo tvornem* uspeha. V niiJhuJBth boloznili v kojih au jo inno(f»> druzih »ilro.ll rubilo, »e J.i po teh kroK'jlo*!' rieHteviiokrat in v zelfi k atkom Času popoln > ozdravljenje ieulobllo. Jfdna BkatlJleii. z 15 krngljiciunl »tune 21 kr jeden zavitek z 6 ak;,!lji-ciiini 1 pld. r> wr. pri nefranklrane poeiljatvi po pnvzetji 1 for lo kr. (Mnnj kot jeden zjivltfk bi; n« poBilj«), Dofllo nam n»'Btevilo pigeni v kojih kupSeviilc! in rnbilci teh krojile znhvt.lJujHjo za ozdravljene iz vukovMtnlh nevarnih bolezni. Vsakdo, kije le enkrat poiktiM :m, vendar sem su odloČil si VuBih kri <1-htilnib krogljla vkupiti, du z njimi prerem tu d. 1 -giiletno heinorojduli o bol-zen. ln res izpoveila i ■norem, da mije Va?>« sredstvo pi Btirit.dnein umivanju mojo sfaro bolezen odvzelo t«r da ga sedaj mojim znuncein gorko priporočam. UopuBCaiu Vam, da te moje vrstiee oijavite, ali brez mojega polnega pri nega podpisa uduni C. T. V lleflt. 80. februarja 18 1. J. Pserhofer-jev Ledeni balzam. u{e ■ m lil mm^mm» ni no- go iot ia najboljši pomoE k spoznan prntl oiobli-natn vsake vrste kakor tudi proti »tur m rui ain Itd, 1 posodica 40 kr. (hltam za qoltannc »noaiji* pomoeek proti debeli>mii vratu, t pog. 40 kr. Živenska esenca (proBk« kapljice) proti Po- —^B—^^^^i^BHBhiiblleneilui Belodcu, slabi prebavi," vsakovrstnem trfonju v dnlcnje u telesu, izborno domaČe vr.tfiilo 1 fla^<<>u !•() kr. Trootč^v 80k ob<4no »nuno izvrstno zdravilo ^^^p^bmvm proti kat ru. hrlpavonl, vrtnemu kaBlju it i. 1 steklenica 50 kr. Amerikansko ma7ilo 711 '^»"J« po ^ih. najboljši pnmoCek proti protlnu in drugim reumatlCnim bolestim v hrbtenein mozgu, migreni, nervoznim znbo oilin, glavobolim. trganju v uBesih itd. itd. 1 gbl. 20 kr. Pserhoferleva tannokininska nomada uBe mnog let od zdravnikov prlpotnana k<>t najboljše sredstvo za rastje las. Lepo op avljenu p kutijica 2 gold. Universalni plašter profes. stmdeia pr.-ti ■■■■■■■■■pot vsakovrsiniiu rtimim, gujusnltn ulesnm, celo proti starim ulesom na nogah. ki se zdaj pa zdaj zu viC odpirajo, proti Crvu na prstu (Klugerwurm> itd. 1 pos. 60 kr. A. W Bulrichova eutiina *>i. Izvrstni pnmoBek proti vsem nastopknm slabe pribave kakor : glavobolu, vrtenju v nlavl, Bel< doCnl in krCu, hemorojdntnim boleotim, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven imenovanih itdclkov vdobivajo se še druge farmaceutične specijalitete ki so bile po vsili avst-ijskih časopisih oznanjene : Liker Iz alplnaklh trav W. O B rnhard-ov 1 sklemca 2 gld. HO kr pol stukl. 1 40 Uaeana eonnoa Cr. Romerhaus' n 1 strk. 2 pld. r»0 kr. pol s trki. 1 gld, 50 kr. Dr. Hufenlondov očeanl tabak 1 škatljica ki. 35 kr. Schoumanova želodečni sol 1 škatljica 75 kr. Herbinyiev neuroxylln 1 st kl. 1 gld. in 1 gld. 20 kr. Herbany]ey apneno-želrznl sirup 1 stoki 1 gld 25 kr. Oxford'ke kapljice za zobe 1 strkl. 50 kr. Krogljloa za pse 1 Skutljlra 30 kr. Tooriatnl plaiter 1 zavitek 60 kr. Prah z« znoj na nogah 1 škatljica 50 kr. Itd. itd vse drug« zdravilu ki se v zalogi ne nahajajo, pripravijo se točno ln v ceno. Po pošti za vsote pod 5 gl »e le pošilja: ako se preden po poš ni nakaznici danar dopošlje; pri večjih naročilih se i z poštnem povzetjem pošilja. 11—12 i.MMtnik drutti v j • RDTNOH T« — izd tu) u- odi/ovornt .ir«»iii. VIKTOR DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v Tratu,