ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga „Slovenca" z dne 11. julija 1926, štev. 154.
Stev. 28.
NaS   kralj   Aleksander   I.
je prispel 29 p. m. zopet v Slovenijo na letovišče. Naša slika nam kaže kralja iia naženi domačem gorenjskem konju (ge. AmbrožiJeve), jezder'ega
na lov na divje koze v Krmi nad Mojstrano.
238
Kardinal Ronzano,
Kipežev zastopnik na ogromnem evharistienem <ongresu v Chicagu od 20. do 24. junija 1926.
Finski državni predsednik na obisku v Litvinski.
Slika nam kaže finskega državnega pre<isednika (na levi) ter litvinskega (na desni), ko prisostvujeta
vojaški paradi v Rigi.
K zadnji revoluciji na Portugalskem.
Kakor na Gretem, tako priredijo tudi na Portugalskem približno vsake kvatre novo revolucijo. Slika nam kaže vstaše pred vladno palato, ki naj preprečujejo vstop članom stare vlade v njo.
General de Costa,
ki se je v zadnji revoluciji na Portugalskem polastil vse obla-sti.
Grška kraljica Olga,
vdova po 1. 1913. umorjenem kralju Juriju, ki je pred kratkim umrla v Rimu.
K vsakoletnemu »junaškemu dnevu« v Budapešti,
ki se vrši z velikimi slovesnostmi, na katerih proglasi Horthy nove »junake« (viteze). Na sliki vidimo madjarske velikaae v svoji narodni noii.
239
Skupina naae duhovščine na poti na evharistični kongres
'^.iifagu z našim knezoškofom na Pelu. SUka je posnela na parniku »01ympic<.
Jeremija Radojevié,
srbski kmet iz Šumadije in poslanec Davidovi-čeve demokratske stranke, ki je govoril na banketu ob priliki velikega protikoruprionistiPnega shoda dne 30. maja v Ljubljani.
Dr. Krajač (X), edini radičevski minister,
ki ni hotel glasovati za zlogla-iie konvencije z Italijo in je med razpravo o njih pobegnil rajši v Južno Srbijo.
Slovenski umetniki v Sarajevu.
v taniošnji obHnski palacM je priredil  znani  »Klub  mladih? jako lepo uspelo razstavo » 75 deli Vi raz-itavljalcev.
Slike k Slovenskemu blO0rafskemu leksikonu''.
Cestnik Anton
(• I.S»>R). duhovnik.
Cadež Anton
(• 1870). katehetifen In vzgnjesloven pi.satelj.
Crnagoj Fran
(* 1865). šolnik in narodni gospodar.
240
241
Naša slovenska mesta: Ptuj in Krško.
Mesto Ptuj je zgwiovjnsko ono najvažnejših mest .Slov<^nije, kar nam še danes živo pričajo lef) mestni muzej, številne rimske izkopnine, znameniti^grao grofa Herbersleina nad mestom, in -slavna župna cerkev sv. Jurija iz XIV. stolotja, 1/. IMuja objavimo ob prvi priliki šo verje število slik s podrobnim opisom, zato naj danes le še omenimo, da šteje sedaj 4631 prebivalcev ter
je sedež okrajnega glavarstva ter raznih drugih uradov.
Meste Krško leži na bregu Save, 168 m nad morjem, pod vinorodno Trško goro. V zgodovini se navaja mesto prvič šele 1. 895., ko ga je daroval kralj Arnulf Valtunu, vendar je skoro gotovo, ila je bilo že v rimski dobi brodarsko pristanišče (v bližini je stalo znamenito rimsko mesto Nevio<lunum). V .•srednjem veku je Krško večkrat menjalo .¦>voje gospodarje, mod katerimi so bili bozenski grofje, solnograški nadškof je in celjski grofje; za i)oslednjinii je bil gospodar cesar Friderik III., ki mu je i>odelil 1. 1477. mestne pravice (hi-anijo še srebrno sodnijsko palico z dvema grboma iz 1. 1526. in 1623.). Kone«- srtnlnjega in v ziičetku novega veka je mesto mnogo trpelo zaradi turških navalov in kmetiških uporov. Za slovensko zgodovino je mesto pomembno zlasti zato, ker staj bila tam rojena reformator Jurij Dalmatin in zgoilovinar Iv. Vajkard Valvasor, ki je tu tudi umrl 1. 1693. Danes šteje mesto 1035 hiš in 5924 prebivalcev ter je sedež okrajnega glavarstva.
242
K prvemu izletu Slovencev v London.
Znameniti Tower Bridge v Londonu.
Most je dolg 8^)3 m in vfxli čez Temzo; posebni stroji dvigajo most, da plovejo pod njim lahko
tudi najveeji parniki.
Spomenik kraljioe Viktorije
s kruljpvn palačo v ozadju.
Angleška državna banka,
največja na svetu, ki zaradi v,irn(j,«ti nima na ulice nobenega okna. V svojih pro.storih hrani za 7 milijard dinarjev zlata in srebr«.
Cheapside, središče londonske trgovine,
kjer je noi in dan ogromen promet, zlasti z avtomobili, kajti električna železnica
je tu že davno iz mode.
Tower, najstarejša stavba v Londonu.
Tu so imeli svoje utrdbe že Rimlja'ni. sedaj je pa vojni muzej jn vojaška jetnišnica.
Angleški parlament s stolpom z uro.
Tu so klasifna tla pravega parlamentarizma in deniokratizma, ki jih pornnmo pri na> komaj
v — karikaturi
243 
Križem   Slovenije.
Ivan Sadar,
župnik na Koprivniku in slovenski pesnik, ki je urnri 3. junija.
Ivetošnji absolventi strojno-delovodskega oddelka
ljubljanske srednje tehniške šole z ravnateljem Reisnerjem v sredini?.
Spomenik 63. padlim vojakom
obfine Šmartno i>b 1'aki, ki ga bodo slovesno odkrili dne 2,5, julija lWt>
Izreden lovski plen.
.1. Hofevar iz Vel. Lašf z divjim prašii^eni. ki ga je ustrelil 4. junija na Velikem vrhu pri Velikih l.ašfah.
Z našega kresovanja.
Vajnioevi otroci iz (ioriPe vasi pri Ribnici skrbijo že stoletja za to, ila gori iia Stari njivi vsako leto veličasten kres.
Udeleženci III. jugoslovanskega esperantskega kongresa v Mariboru,
ki se je vršil ob letošnjih biukoetnih praznikih pod pokroviteljstvom župana dr. Leskovarja <X); na njegovi desnici se<li predsednik jugoslovanske esperantske zveze dr. Maruzzi iz Zagreba, na levici pa predsednik kongresa Dobravec iz Maribora. (Slikal atelje Makart, .Maribor.)
244
Odmevi i letošnjega ljubljanskega velesejma:
Tajnik Zveze industrijcev ing. M. Šuklje (na levi) in tajnik Zbornice za trgovino, obrt
in industrijo dr. F. Windischer.
Londonske slike.
London, 15. junija 1926.
Pravkar sera prejel obvestilo, ila se bo 26. junija podalo okoli 30 visokošolcev pod vodstvom Miss Copelandove iz Ljubljane preko 1'ariza v London, kjer jih pričakujemo 29. junija. Ker bo to potovanje naše mlade inteligence obrodilo brez dvoma veliko lepih sadov, zato se mi zdi važno, da »Ilustrirani .Slovenect ohrani zgodovini to prvo jwtovanje Slovencev v metropolo britanskega imperija.
V dnevih, ko naši slovenski dijaki stopajo po londonskih ulicah, naj napravijo tudi iitatelji na-še.ga lista par sprehodov, da vidijo lepoto tega mesta. .Najstarejšo stavbo nam nudi Tower. Tu ob bregu reke Temze so Rimljani zgradili svoje utrdbe. Davno, ko o mestu še ni bilo ne duha ne sluha, so tod bivali knezi. AViljem Osvojitelj je sezidal tako zvani Beli Tower, ki je bil odslej sedež vladarjev. Danes nudi trdnjava obiskovalcu obširen vojni muzej, z vsem onim orožjem, orodjem in temnimi ječami, kjer so trpeli in bili umorjeni znameniti možje pod kruto vlado največjega krvnika Henrika VIII. Tukaj vidiš sekiro, ki je odsekala glavo Tomažu Moru (1535) in kraljici Ani Boleyn (1530) ter mnogim drugim. Tower hrani spomine temne angleške zgodovine.
Takoj za trdnjavo Tower spaja levi in desni breg Temze eden največjih mostov v Evropi, tako zvani Tower-Bridge, ki je dolg 805 m. Veličasten je pogled, kadar se dvigneta v 1 minuti krili tega mostu navpično, tako da plovejo največji parniki pod njim. Sezidan je bil 1. 1894. Vhod na viseči most tvorita dva gotska stolpa, visoka po 82 m. Oskrba in vzilrževanje mostu stane letno \a.m) L ali 4,2e2.5(X) Din.
London je hkrati tudi največje pristanišče na svetu, zato je že pogled na 113 km dolgo luko (na Temzo od London Bridge do izliva) zanimiv. Največje ladje donašajo semkaj žito, bombaž, les, rude, živino in kolonijalno blago iz daljne Indije, .Avstralije. .Amerike in .Afrike. Žile dovodnice se stekajo v ogromne -»Dokse*^, kjer ,se kopiči in zbira razno blago. Na ti-soče dvigal stega do 25 m dolge železne roke i/, velikanskih skladi.šč v ladje in dviguje igraje 4(«>—50<)kg težke tovore. Pogled v luko jasneje in glasneje govori o bogastvu Londona kot (>a dolgočasne številke.
Fa ne samo ogromno pristanišče priča o velikem bogastvu angleške države, še popolnejšo sliko nam nudi o tem obisk angleške banke, ki je niistanjeiia v stavbi brez oken na ulico. Ogromni so prostori, kjer je zaposlenih dnevno do tisoč uradnikov. V svojih varnih kleteh čuva zaklad zlata III srebra, ki je med brati vre<len 25 milijonov fun-lov iterlingov — bome precejšnja vsota! Vsak dan lu /delajo in ilajo v promet .50.000 bankovcev. Kolikor bankovcev dnevno banka sprejme, se shranijo in po preteku 5 let zažgo. Tako je vsak teden peč, ki je l'/j m visoka in 3 m široka, polna bankovcev. <¦> bi te bankovce zlepili za robove, bi dobili dolžino ai.tXKlkm. Toliko je te -»suhe robe« v proHietu • ali toliko je dolga »špaga'! bogatih Angležev.
London ima tu<li lepe, široke ceste, kjer stoje \elikanske trgovine; .\1ansion Haus Oksfor«! Street in Cheapsida sta središči modnih trgovin. Po • Inevu je ta del mesta silno obiskan in ima ogromen promet. Zvečer po ti pa je kakor izumrl. Tukaj namreč skoraj nihče ne stanuje, ker vsa poslopja služijo edinole trgovini. Da pa dolgoprstneži ne pridejo do svojega cilja, zato čuva in varuje imetje nad 5O0 stražnikov.
.Med -Canon Street- in .^heapsidoi se dviguje največja cerkev v .Angliji, posvečena sv. Pavlu, .¦št. 1'auls ("atlie<lral. ki tvori središče tako zvanega <'it\ Ponosno se dviguje na vzvišenem mestu to poslopje, ki se rado primerja cerkvi sv. Petra v Rimu. Pa mi bo sv Pavel že oprostil, če izjwvem, da njegova cerkev daleko zaostaja po svoji veličini, po svoji notranji krasoti, \h) swji harmoniji za cerkvijo sv. Petra v Rimu. Dozidana je bila leta 1710., njena dolžina znaša 152 ni, dolžina prečne ladje pa 7Ö m, kupola dosega višino 110 m. Po velikosti je to peta največja cerkev krščanstva. Pred cerkvijo stoji spomenik kraljice Ane, ob njenem vznožju so alegorični kipi, ki pre<istavljajo Ameriko, Irsko, Francijo in Anglijo. Na vrhu pro^'elja so kipi sv. Petra, sv. Pavla in sv. Jakoba. V stolpu pa visi največji zvon, kateri se imenuje >nreat Pauli in tehta 960 stotov.
Potem, ko smo si ogledali s kujwle obširen razgled čez 9 milijonsko mesto, čez temne strehe, visoke zvonike, nebotičnike, na ravnino, ki odgo-
varja ljubljanskemu, sorskemu in kamniškemu polju — seveda vso posuto z hišami —, nadaljujemo svojo pot po ^>Strandu« — obrežju. Tukaj občudujemo krasno gotsko palačo: Law Courts — sodnijo, kjer je zlasti centralna dvorana z lepim mozaičnim tlakom znamenita.
Ker pa človek večkrat v takem mestu zahre-peni po svežem zraku, da se vsaj za par trenutkov reši »parfuma de benzinot, zato jo mahnemo proti »Hayile-Parku«, kateri zavzema površino polovico ljubljanskega polja. Njegova dolžina odgovarja Ljiibljaričanom dobro znani razdalji: >Figabirt— .Aleš«. Tam blizu na >polju« si je zbral angleški kralj svoje bivališče. Miru in tihote tudi tukaj ni, saj neprestano dirjajo avtomobili, boljši zrak pa je vendarle kot v City. Pred palačo je ogromen spomenik kraljice Viktorije, katera sedi na prestolu, na vrhu pa plava 35 m visoka »boginja zmage«. Pred palačo je običajna straža, vojaki so oblečeni v rdeče jopiče, temne hlače, na glavi imajo za poletni čas nič kaj prijazne velikanske kosmate kučme. V palači sami se nepre-stano vrše obiski. Tekom tega meseca so bili člani kraljevih rodbin iz Švedije, pričakujejo španskega kralja, egiptovskega, in kakor sem citai v tukajšnjih listih, pride v juliju tudi naš kraljevski par na obisk. Ob takih prilikah se vrše razne svečanosti — do 1000 oseb je povabljenih in vse se sveti v svili, zlatu in srebru.
Sleherni katoličan obišče največjo londonsko katoliško cerkev: Westminster Cathedral. Ze zunanjost, krasna fasada, 86 m visok zvonik (St. Edwards Tower) napravi na obiskovalca ugoden vtis. Je pa to tudi edina stavba v mestu, ki je dosledno izpeljana v zgodnje bizantinskem slogu. Tudi notranjščina cerkve, dasiravno ne še izgotovljena, izgleda veličastno. Oko takoj obstane na velikanskem križu (9 m), ki plava nad svetiščem. Presbi-terij, glavni'oltar, kakor tudi stranske kapele, vse to je že dovršeno, vse v marmorju in mozaiku. Kadarkoli stopim v to cerkev, je vedno veliko obiskovalcev, kar priča o globoki in živi veri tukajšnjih katoličanov, ki imajo nad 100 katoliških cerkva v Londonu.
Žalostna usoda je zadela na zunaj tako lepo gotsko cerkev Westminster-Abbey, ko jo je Henrik Vili, spremenil v anglikansko. Cerkev je eden najlepših pristnih gotskih spomenikov iz XIII. stoletja. Le kapelica Henrika VIL, ki je za glavnim oltarjem, je iz poznejše dobe. Celotna dolžina cerkve in kapelice znaša 156 m. Kakor je na zunaj veličastna ta stavba, je znotraj pokvarjena po spomenikih. Cerkev je namreč, danes angleški panteon, kjer so pokopani poleg vladarjev odlični znanstveniki, umetniki in zaslužni možje.
Tako pridemo do silno lepe, rekel bi najlepše stavbe, kar jih ima London, do angleškega Parlamenta. Zunanjost stavbe priča o veličastnosti in vzvišenosti pravega parlamentarizma. Sezidali so zbornico I. 1840. v tako zvanem poznogotskem tudor-
slogu. Poslopje samo ima n. pr. 11 dvorišč, 100 stopnišč in nad 1100 sob. Škoda le, da je njegova lega prenizka in zato ne napravi onega veličastnega vtisa, ki bi ga sicer, kot najlepša londonska stavba.
Te slike nam nudijo le površno zunanje lice tega mesta. Neizmerni zakladi znanosti, zgodovine, tehnike, kulture, vse to je pa skrbno zbrano in shranjeno v ogromnih muzejih, zbirkah in galerijah.
V. Z.
priporoča
p. n. trgovcem  s  papirjem svojo veliko zalogo vsakovrstnih poslovnih knjig.
Črtanje
knjig po osebni želji, kakor tudi vezava, se izvrši v najkrajšem času ter po zmernih cenah.
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.