PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sobota marca 1959 te,° Xv* ■ Št. 75 (1229) Sj*' 37-338 — L MONTECCH1 it. 6, II. nad. - TELEFON 53-108 IN 54-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA* UL SV franoisk a st 20 — 5* Za ,U“Ca S’ Pel!ICO 1-”' - 33^ “ °GLASI- * 8 *> “30 in Ml fa ^o lS. —' ™ 3?-338 - ' CEnI . višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-« pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Revilka mesečno 100 lir, letno 1000 lir— FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 --,27 v <0d n*šega dopisnika) ‘ k°nčno 6eoniV^era3šrT’em nadaljevanju vladne seje , \ evrooSitp ' lrl ,Pella poročala o svojem potova-‘topo Prestolnice. Poročilo o viadni seji je w na r^ ul a sta predsednik vlade lriurna razprava o zunanji politiki .Poročilu Segni-Pella na vladni seji 1,031,1 na sestanku predsednikov in CSR, bo sodelovala tudi Italija » . 1 na nnu„K!, preaseannc viade in zunanji tul * Sestal . obiskala London, Pariz in Bonn, "»kom iri stala tudi s S’ Troomii gen' Norsta-Mnja so «giavna S PoSnjega medna-!^atija o z?.Ja- zlasti pa j N/'lna. mirovne K8itv«, rS?^0> nemške h?s,ebod^ Zltve in var‘ k?v&lUo t lasvetas; ob-^mi,a 0 Položaju i» ' 'V irčrpnihreCinjega JNijč. ltin)nih lzmenja- Sit^ medsek5“ se vršila A ia ,* Jne Popolne %Voro£omeVanj\- 1(1,® “bsirnn „8 so bila j»i 119 ie ^r?zložena in hi °!i», da , ? skupna v e brani sve- Rfisreno in v on 1'vm _ s-° tuRi proštu tt9l'i» laktPevek’ ki * VzhPIih°dniih dala v Mi?;«z.iffiT1 fc? 1'«katera krogov zve-mJ1 °beh * JL Podrobnosti Nun, ud^nLkov* Gle-fe^jih n- z.^e dalije * w’ iz nion najvi*ii rav-lkj| 0 Italiia !g? Poročila, l !a **• če kn Pogajanj migala solrr Jlh°va vse’ Im *» Va^. a vPraša-hijn- dogajal'n°s^*_ te pa 4 II11 Berlin lzk*iučno o ijjrašatiju 8 ,ln 0 nem-■ij -ie ItalijiPfk’ P°tem lvui °rena gotovo. Č'li SZ * >«? vlade 77 k°‘ ‘n Pella — ešlct>Mova*rava Poli“ ski -,er dolo- d* • ** nase C*ljski ‘pde Ju,ri v»ik _ Primorski l> Rešetih* prazn'ke *!_..** Vsebj str»neh s Voščili ° in števil- uit *t*Viju .M,!?, ^enoa.j8^ držav ? bi ^ Vpra: 'nteres ‘"Oliki '■"5ProtujJ,°sdfrl.la’ bi—, aevt--,. kakršni ^V°tn v. Protiponudbe Po niu' ju ^ ne ^11° G '""i tem po_ 9tudil dn‘mi dr' kIa bled t?1'813 mne_ kutjbolens- mi država in os- /r^ne' razllke, "■ da p"? *£Xrmed žti' * i eiiotn e niso P° Ui °St' »n stri* liu't9no bi 5Unanjo poli' L‘i° »• čbotel°prika- >> 0dno 0 seii vl.-\S» 5*** do Sred- f ^"'britev' vPa’ kako '“"J • - S' ki'r se K1Sku v \S izpisa j,0 letnice At» 9ftieričir- azg°var- ShV> et drJav- 0yji o in obeh 'St0vet- K0t°vi V"9 „ °bel i' zelo "”“ja. Konč-^b,‘! niti -Udaril’ i osnov- V9 ie p"fe poli- kv vi Ml da ,tt?vil učenja, ki ■C v?#-' h,*9, v? k°r< m i*i-v »volit -to *W dkr«-°bSta- ^*CUke, So^bomdri*varni: Ki#* rim j Ite^v stališča lahte- 'Al11« Za : “ Pri , i ‘i» . ri april V.dv. .l* h dnevnpo. h.Poln s y>n7cencev’- SSf1 b'0|i i >i£ Tud * bodo "v' * b» mo- 9dir)'*nei'n‘' da so da °- kot goče izogniti močnemu «giba-nju zainteresiranih kategorij«, če predsednik vlade ne bo dal zadovoljivega odgovora. Demokristjanski sindikat CISL pa je poudaril, da je absolutno potrebno in nujno, da pride v prihodnjem tednu do zaključka pogajanj. Tudi fašistični sindikat CISNAL, ki se zdi, da je vJadi najbolj naklonjen, je moral izjaviti, da je vzel vladno odlaganje «z nezadovoljstvom na znanje«. Časopis «Organizzazione Indu-striale« pa bo v zvezi z vprašanjem gibljive lestvice objavil članek, v katerem zavrača podtikanja, da bi bili industrialci proti gibljivi lestvici, ker da so bili prav oni tisti, ki so zadevne delovne pogodbe podpisali. Izvajanje teh pogodb pa je dalo tudi za indu-strijce zadovoljive rezultate. A. P. «»------- Ljubljanski visokošolci zahtevajo izvajanje el. 7 LJUBLJANA, 27. — Kot poroča pozno zvečer beograjski dopisnik ANSE, je nocoj v Ljubljani več tisoč visokošol cev demonstriralo proti krivičnim manjšinskim zakonom za koroške Slovence. Pred univerzitetnim pbslopjem je govoril neki visokošolec, ki je zahteval od avstrijske vlade, da mora izvajati pravice, ki so koroškim Slovencem zajamčene v državni pogodbi. Demonstranti so poslali posebno brzojavko Socialistični zvezi delovnega ljudstva, naj se zavzame za zaščito pravic Koroške. Petkova številka celovškega «Slovenskega vestnika« piše v tej zvezi pod naslovom »Zahteve nemške večine uzakonjene«, med drugim naslednje: «Zbor odposlancev koroških Slovencev je pooblastil svojo šestčlansko delegacijo, da v sredo navrh na Dunaju znova apelira na poslance, da upoštevajo naše upravičene zahteve in vsakemu narodu pripadajoče pravice, preden bodo uzakonili osnutka. Toda tudi za ta zadnji apel koroških Slovencev so bili poslanci topi in gluhi. Naše s trpljenjem in krvjo v boju za obstoj na svoji zemlji pisane zahteve v Spomenici koroških Slovencev na člen 7 Državne pogodbe in v novembrski šolski spomenici, katerih osnovna misel je pripravljenost za sporazumevanje in mirno sožitje obeh narodov v deželi, tudi ta zadnji apel poslanci niso hoteli upoštevati, pač pa je govornik poslancev vladnih rodovanje in zapostavljanje strank, poslanec dr. Weiss- ' mann (OeVP) naši delegaciji brez ovinka povedal, da so se pri sestavi zakonov morali o-zirati na »zahteve nemške večine«, kateri je z osnutki zadoščeno in s tem po njihovem mnenju dana možnost pomiritve na Koroškem. Brez ovinkov je bilo delegaciji tudi povedano, da bosta zakona v četrtek v parlamentu sprejeta taka, kakršna sta. Poslanci so skušali doseči pristanek delegacije na ta zakona. Delegacija je ta poskus zavrnila in protestirala proti diktatu. Po črki in duhu člena 7 je republika Avstrija dolžna, da slovenski in hrvaški manjšini zagotovi pogoje enakopravnosti in neokrnjenega razvoja in da odpravi možnosti za razna- koroških Slovencev. Zato ne more narodnostna večina v državi postavljati mere za pravice manjšine, še manj pa morejo postavljati mere organizacije, ki merijo na to, da odvzamejo slovenskemu prebivalstvu značaj in pravice kot manjšine. Clen 7 Državne pogodbe ne dvoumno določa prepoved dejavnosti teh organizacij. Le te pa so: Kaerntner Landsmann-schaft, Kaerntner Heimat-dienst, Abivehrkaempferbund in peščica tako imenovanih vindišerjev Ugotavljamo in pribijamo, da pri sestavi obeh zakonov na Dunaju ni šlo za mnenje nemške večine na Koroškem, temveč so dale okvir Protijedrski pohod' iz Londona v Aldermaston Več tisoč demonstrantov koraka v London, kjer bodo priredili protestno zborovanje proti jedrskemu oboroževanju LONDON, 27. —- Več tisoč demonstrantov se je davi zbralo pred centrom za vojaška atomska raziskovanja v Aldermastonu, od koder so začeli »protijedrski pohod« v London, ki je od Aldermasto-r,a oddaljen 80 kilometrov. Demonstracija se bo zaključila v ponedeljek z zborovanjem na Trafalgar Square v Londonu. Glavni organizator demonstracije je anglikanski kanonik Collins. Demonstracije se jc imela udeležiti tudi laburistična poslanka Summerskill, ki pa je bila odsotna. Kanonik Collins je izjavil, da so na poslanko «izvajali pritisk«, naj se demonstracije ne ude- zakonoma z nacističnim du-. • hom prepojene zahteve ravno Prvi del pohoda se je kon-teh organizacij.« | čal nocoj v Readingu, kjer bo 5.000 demonstrantov, katerim se je med potjo pridružilo mnogo simpatizerjev, prenočilo. Pohod se bo nadaljeval jutri zjutraj in demonstranti se bodo spet ustavili v Sloughu. «»------ Hruščcv sprejel Hanimarskjoeida MOSKVA, 27. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je sprejel danes v Sočiju ob Ornem morju glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda. Jutri bo imel Hammarskjoeld v Moskvi tiskovno konferenco. V Moskvo se je vrnil že nocoj. V nedeljo bo Hammarskjoeld odpotoval iz Moskve v New York KUNCEV ODGOVOR FIGLU Sprejeta manjšinska zakona nista v skladu niti s črko niti z duhom čl. 7 """"■■■'••»•"••■■■■■■■■■■■■■•■»■■■niu.iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiininm.... Nepopustljivost zahodnonemške vlade glede razredčen j a s Evropi Predlogi ameriškega senatorja Humphreva - Poljski tisk o izjavah De Gaulla v zvezi z nemškimi mejami BONN, 17. ški obrambni minister Strauss je danes podal nekaj izjav o pomenu «odmika» listu »So-zial-politische Korrespondenz«. »Hruščev,« je izjavil minister, »tolmači odmik v smislu načrta Rapackega, t. j. samo kot osamljeno razredčenje oborožitve v Srednji Evropi brez istočasnih političnih rešitev. Strauss odločno zavrača stališče Hruščeva iz naslednjih vzrokov; »j. Tak odmik bi bil nevaren, ker bi se geografska podlaga zahodne obrambe zožila, in učinkovita obramba ne bi bila več mogoča. 2. Tak odmik bi omogočil nenadzorovanim sovjetskim četam, da o-stanejo na pragu Zahodne Evrope, in to bi dalo rdeči armadi, ki bi jo oskrbovalo njeno veliko zaledje, možnost, da napade oslabljeno zahodno o-brambo. 3. Odmik, kakršnega zagovarja Hruščev, bi ustvaril v Srednji Evropi praznino, kjer bi se lahko organizirali komunistični neredi in bi se ta način ustvarili izgovori za intervencijo rdeče armade.« «Ce bi se ta načrt sprejel, bi povečal obstoječo napetost, kakor tudi nevarnost vojne, namesto da bi ju omejil. U-činkovit sporazum o varnosti na podlagi sedanjega vojaškega položaja pa bi bil prvi korak na poti, ki mora pripeljati do splošne in nadzorovane razorožitve. Hkrati pa je potrebno napraviti prvi korak, da se odpravijo vzroki napetosti, za- Zahodnonem- tem pa eliminira delitev Nem- i jamstvi za svobodo besede, po-, \'orku in se nadaljevali čije. To bo avtomatično Dri- litičnega združevanja in giba- ' tVashinotnnn čije. To bo avtomatično pripeljalo do evropske združitve. Zvezna vlada se ne glede na to strinja s svojimi zavezniki.« WASHINGTON, 27. — Demokratični senator Humphrey je danes izjavil, da bi morale ZDA na prihodnjem sestanku zunanjih ministrov štirih velesil predlagati, naj SZ umakne svoje čete iz Poljske in CSR. Pripomnil je, da bi morali med pripravljalnimi razgovori za konferenco najvišjih v zvezi z Berlinom govoriti tudi o združitvi Ndmčije in o »celotnem vprašanju Srednje Evrope«. Senator je izjavil: «Menim, da bi moralo biti glavno vprašanje naših pogajanj, da dosežemo odstranitev sovjetske vojske iz nekaterih področij Srednje Evrope. Tistega dne, ko bi rdeča armada zapustila Poljsko in se morda razmestila na poljski meji, bi nedvomno bilo na Poljskem več svobode. Isto bi se zgodilo za CSR in Madžarsko.# Zatem je Humphrey, ki se Je nedavno razgovarjal s Hru-ščevom, izjavil, -da je Hruščev štirikrat rekel, da za sedaj ni govora o nemški združitvi. Do dal je, da ZDA ne smejo popustiti glede svobodnih volitev za združitev Nemčije. Vendar je pripomnil, da bi bilo mogoče približati se volitvam postopoma, morda z neko obliko federacije ali konfederacije obeh Nemčij s strogimi nja. To bi po njegovem pripeljalo do svobodnih volitev. Zatem je senator izjavil, da bi se istočasno z umikom sovjetskih čet iz Srednje Evrope morale postopoma umikati tudi ameriške čete iz Zahodne Nemčije; toda ZDA «bi se m,v rale premikati previdno in ne bi smele motiti kočljivega ravnotežja sil’ v Evropi«. VARŠAVA, 27. — Poljski*]; tisk komentira danes izjave1 gen. De Gaulla ter izraža na eni strani zadovoljstvo, ker je De Gaulle «prvi zahodni dr žavnik, ki je priznal poljsko mejo na Odri in Nisi«, na drugi strani pa obžaluje ker «se je De Gaulle odkrito in odločno izrekel za tesno sodelovanje s kanclerjem Adenauerjem«. V zvezi z mejami poudarja (Trybuna Ludu«, da «Po)jaki niso indiferentni spričo dejstva, da je tako mnenje izre kel poglavar države, s katero ima Poljska tradicionalne prijateljske vezi. Vendar pa podpora generala De Gaulla kanclerju Adenauerju v trenutku, ko bonnska vlada zavrača miroljubne predloge, lahko velja kot spodbuda militaristom Zahodne Nemčije*. Washingtonu. Tudi v Sofiji so objavili u-raano sporočilo, ki javlja obnovitev diplomatskih odnosov med obema državama. S kongresa ZK BiH SARAJEVO, 27. — Na kon- Indija bo nudila vsem tibetanskim zatočišče beguncem Zaskrbijenott v Indijskih vladnih krogih zaradi dogodkov v Tibetu - Kitajci obljubljajo, da se dalaj lami ne bo nič zgodilo, kaznovali pa bodo njegove svetovalce - Cangkajškovo (ameriško) orožje za upornike? NOVI DELHI, 27. — Indira | strov, zbežal iz Lase. Njihovo | Zvedelo se je tudi da so Ki- „ k, J I .. .... ,J i .... - J 1 - l. . . . .. 1 , .1 1 A 4 fl 1 rt A Uu- 1 « J 1 1, . i i milu ............................................................................ | gresu Zveze komunistov Bos- ne in Hercegovine, ki je danes nadaljeval delo v Sarajevu, se je več govornikov dotaknilo vprašanja protijugoslovanske gonje držav sovjetskega tabora. Clan CK Zveze komunistov Jugoslavije Hasan Brkič je med drugim izjavil, da avtorji napadov na Jugoslavijo izražajo poglede in interese določenih družbenih sil, ki se upirajo eodobnim procesom v razvoju socializma ter zaradi določenih političnih i-n ideoloških smotrov zapuščajo najosnovnejšo znanstveno objektivnost'. Brkič je dodal, da način in hiter razvoj družbe in gospodarstva Jugoslavije najbolj vznemirja prav tiste države, ki so naletele v svojem notranjem razvoju na največje težave in nasprotja. Zato imajo poskusi, da se kompromitirajo jugoslovanske izkušnje namen, skriti in zmanjšati pomen aktualnih in perečih vprašanj socializma, poskus kitajskih #teoretikov», da na preprost način rešijo zapletena vprašanja prehodne dobe, pa ni nič drugega kot vulgarizacija marksizma. Gandi, predsednica kongresne stranke in hči ministrskega predsednika Nehruja, je izjavila časnikarjem, da bo Indija nudila zatočišče na podlagi mednarodnih zakonov vsem beguncem iz Tibeta. Dodala je, da bi bila Indija pripravljena poslati v Tibet odposlanstvo opazovalcev, če bodo Kitajci dovolili njen prihod na tibetsko ozemlje. Izjavila je dalje, da je upor v Tibetu povzročil mnogo zaskrbljenosti v krogih kongresne stranke in indijske vlade. Indijski socialistični voditelj Narajan je nocoj izjavil, da Indija «ne služi stvari miru z minimizacijo napadalnih dejanj«, »Povezani smo s Kitajsko s prijateljskimi odnosi,« je dejal Narajan, »toda prijateljstvo ne more pomeniti sprejem zločina.« Dodal je, da bi morala Indija jasno izjaviti, da je bil Tibet napaden in da je »močan sosed strl svobodo šibkega naroda«. Nocoj so v Kalimpongu ob indijsko-tibetski meji dobili vesti, da so Kitajci popolnoma zadušili upor v Lasi, uvedli policijsko uro od mraka do zore in imenovali vojaško komisijo, ki ima nalogo vladati v mestu. Iz istih virov javljajo, da je dalaj lama s svojim spremstvom dvajsetih osebnosti, med katerimi je a mini- sedanje bivališče je tajno. Baje so Kitajci po radiu dali zagotovila, da ne bodo nadlegovali dalaj lame, ko ga bodo ujeli, toda kaznovali bodo njegove svetovalce. Prav tako se govori, da sta dva člana vlade dalaj lame prešla na stran Kitajcev in pozivata po radiu prebivalstvo, naj sodeluje s kitajsao upravo. Indijski list v angleškem jeziku #The Statesman« piše danes, da je dalaj lama odpotoval iz Lase proti jugu. Dopisnik tega lista iz Gangtoka v bližini tibetske meje pa izreka mnenje, da dalaj lama ne bo prekoračil indijske meje in da bo rajši ostal s tibetskimi uporniškimi silami. Iz Kalimponga pa prihajajo vesti, da so Kitajci ponovno ponudili »prijateljsko pogodbo« Tibetu. Medtem javljajo, da je veliki lama iz severne pokrajine Kašmira, ki se običajno imenuje »Mali Tibet«, prišel v Novi Delhi, kjer bo zaprosil Nehruja, naj zastavi svoj vpliv, da se zajamči varnost dalaj lame. Davi pa so prišli v Novi Delhi iz Kalimponga trije člani tibetske dele. gacije, ki bodo zahtevali sestanek z Nehrujem in z voditelji narodne socialisitčne stranke, ki je sklenila, da bo za nedeljo organizirala »dan Tibeta«, tajci zaprli mejo med Tibetom in obmejnimi državami, t j. Indijo, Nepalom ter z državama Sikim in Butan. Zatrjujejo, da so v bližini indijsko-tibetske meje opazili premike kitajskih čet, ki so tam razmeščene, da preprečijo beg Tibetancev v sosedne države. Medtem pa si na Formozi prizadevajo, da bi sedanji u-por v Tibetu izkoristili za svoje akcije proti Kitajski. Tamkajšnji parlament je davi izglasoval resolucijo, ki poziva vlado, naj nujno pošlje vojaštvo na pornoč tibetskim u-pornikom. Resolucija predlaga tudi ustanovitev centra za dobave pod nadzorstvom o-brambnega ministrstva. Njego. va naloga bi bila pošiljati v Tibet orožje, živila, zdravila in radijski material. Iz uradnih krogov v Tajpe-hu javljajo, da je Cangkaj-škova vlada sklenila poslati orožje in strelivo v Tibet. Prav tako je formoška vlada sklenila poslati v Tibet «zvezne častnike« za vzdrževanje stikov med Tajpehom in tibetskimi uporniki. Po vesteh, ki prihajajo iz Londona, so formoška letala pretekli teden spustila s padali orožje tibetskim upornikom, toda formo-ški funkcionarji ne dajejo nobene izjave v zvezj s temi informacijami, Sporazum o ciprski vladi NIKOZIJA, 27. — po sesian-ku s ciprskim guvernerjem ootom in turškimi voditelji jc nadškof Makarios nocoj izjavil, da so končali porazdelitev ministrskih mest v začasni vladi ciprske republike. Makarios je izjavil, da bodo obrambno ministrstvo, ministrstvo za zdravstvo in kmetijstvo prevzele turške osebnosti, od katerih bo ena tudi pomočnik finančnega m>-n-.stra. Ostalih sedem ministrstev (zunanje zadeve, pravosodje, trgovina in industrija, notranje zadeve, promet, javna dela in delo) pa bodo i-meli Grki. Vinogradov pri Debreju PARIZ, 27. — Predsednik francoske vlade Debre je davi sprejel sovjetskega poslanika Vinogradova, ki ga je spremljal svetovalec poslaništva Erofejev. Razgovor je zahteval Vinogradov. Po razgovoru je ta izjavil, da sta z Debrejem govorila o splošnem mednarodnem položaju in seveda tudi o Nemčiji, prt (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Avstrijski zunanji minister Figi je pred dnevi na predavanju v akademskem združenju na Dunaju izjavil, da sta zakona o manjšinskih šolah in uporabi slovenskega jezika na nekaterih sodiščih na Južnem Koroškem popolnoma v skladu s črko in duhom člena 7 avstrijske državne pogodbe. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc pa je v zvezi s to izjavo na današnji tiskovni konferenci ugotovil, da omenjena zakona ne predstavljata izpolnitve niti črke, še manj pa duha člena 7 avstrijske državne pogodbe. «Nezado- -- --toljstvo, ki ga je sprejem'”’ " teh zakonov povzročil pri slovenski manjšini na Koroškem, je izjavil Kunc, dokazuje, kako se je njen položaj poslabšal.« Glede izjave zunanjega ministra Figla, da je avstrijska vlada s tem ne le izpolnila besedilo in duha državne po- godbe, temveč storila še več, kot je bila njena dolžnost, pa je Kunc dodal; »Moram na ža- razumni rešitvi alžirskega vprašanja vedno bolj otežko-ča rešitev tega vprašanja, veča nestabilnost in nevarnost širših mednarodnih zapletov v tem delu sveta. Na vprašanje, kako ocenjuje obisk predsednika britanske vlade Mac Millana v ZDA, je Kunc izjavil: «Ceprav nismo obveščeni o podrobnostih razgovorov, menimo, da je bil ta obisk stoodstotno koristen. lost ugotoviti, da tak odnos i ker )e bil na liniji potrdila avstrijske vlade do rešitve vprašanj slovenske manjšine ni v skladu z njenimi izjavami in željo po zboljšanju dvostranskih odnosov.« Na vprašanje, ali so točne vesti, da je Jugoslavija zahtevala od Sovjetske zveze in zahodnih sil, da se udeleži konference o vprašanju Nemčije in evropske varnosti, je Kunc izjavil: «Točno je, da smo mi prikazali naše mnenje o omenjenem načrtu. Kot sem Že na prejšnji konferenci izjavil, menimo, da bi bilo upravičeno in koristno, da Jugoslavija kot ena od najbolj aktivnih članov protinacistične koa. iicije, kot država, ki se dosledno zavzema za ohranitev miru in kot izvenblokovska država, sodeluje pri reševanju teh vprašanj.# V zvezi z zlonamernimi vestmi lista »Rude Bravo« in drugih listov ter radijskih postaj držav sovjetskega tabora o balkanskem paktu je Kunc izjavil, da je namen teh vesti zelo prozoren. «Teh držav v dobi normalizacije odnosov z Jugoslavijo baiKanski pakt sploh ni motil. To, Kar danes ovira medsebojne odnose in Utrditev miru, niso «ostanki« balkanskega pakta,# je poudaril Kunc, «temveč politika teh držav do Jugoslavije.« Na vprašanje, kakšno je nje-govo mnenje o napetosti med Irakom in Združeno arabsko republiko, posebno v zvezi z zlonamernimi vestmi v tisku' vzhodnoevropskih držav o stališču Jugoslavije do odnosov med obema državama, je Kunc poudaril, da Jugoslavija obžaluje, da je prišlo do nesoglasja med Irakom in Združeno arabsko republiko, in je izrazil prepričanje, da je mogoče z obojestransko dobro voljo in zavzemanjem ostalih arabskih držav premagati obstoječe težave in najti pot za razvoj dobrih odnosov in konstruktivne solidarnosti v arabskem svetu. »Vsakršno vmešavanje od zunaj v notranje zadeve teh držav,# je izjavil Kunc, «lahko samo še bolj zaostri probleme in še bolj zaplete položaj.* V zvezi z izjavo predsednika francoske republike De Gaulla na tiskovni konferenci o vprašanju Alžirije je Kunc poudaril, da vsako izogibanje pomnil je, da nista govorila o zadnjih izjavah De Gaulla I in zavlačevanje razgovorov z na tiskovni konferenci. j zastopniki alžirske vlade o spo- mativna in koristna kot z zastopniki Jugoslavije.« Erler je izrazil upanje, da se bo na prihodnji konferenci najvišjih zastopnikov našla rešitev v korist evropske varnosti, k. bi pripeljala do umika tujih čet iz Srednje Evrope in prispevala k združitvi Nemčije. Erler je nadalje poudaril, da ie socialdemokratska delegacija med razgovori v Beogradu naletela na razumevanje za stališče zahodnonemške socialdemokratske stranke o rešitvi nemškega vprašanja, in je izrazil upanje, da bo po razgovora s predsednikom Titom delegacija imela še popolnejšo sliko o vprašanjih, o katerih se je razgovarjala v Beogradu. B B. «»------- Prof. Zcmljak v Beogradu BEOGRAD, 27. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju dr. Jože Zemljak je prispel danes na posvetovanje v Beograd. Prihod dr. Zem-ljaka je v zvezi s položajem, ki je nastal po sprejemu zakona o manjšinskih šolah in uporabi slovenskega jezika na nekaterih sodiščih na Južnem Koroškem. BEOGRAD, 27. — V ponedeljek bo odpotovala v Gano, Gvinejo in Liberijo jugoslovanska gospodarska delegacija. Jugoslovanska delegacija bo v teh državah proučila možnosti uvedbe neposredne blagovne izmenjave in sklenitve prvih trgovinskih in plačilnih sporazumov. Uit IIIIIIIIIIMIMIIIIIIItlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIia Ulil lili IIIIIIIIIIHItll II IMIIIIKlIlIllIliiliiiiiiliilllHiliiiiii Potovanje podmornice„Skate" pod ledom Severnega tečaja Pod ledom jc plula dvanajst dni in je prepotovala skoraj pet tisoč kilometrov pripravljenosti za pogajanja o važnih mednarodnih vpraša, njih.« Delegacija zahodnonemške socialdemokratske stranke po besedah Kunca ni imela uradnih razgovorov v Beogradu. Izmenjava misli z zastopniki SZDLJ oa je bila po mnenju Kunca zelo koristna. Delegacijo je sprejel danes predsednik republike maršal Tito. Pred odhodom na Brione je vodja delegacije in podpredsednik frakcije Fritz Erler izjavil v Beogradu, da so člani delegacije zadovoljni z učinkovito obojestransko izme. njavo misli o evropski varnosti, berlinski krizi, združitvi Nemčije in drugih vprašanjih. Izmenjava misli je po mnenju Erlerja biLa zelo zanimiva. «Veselilo bi nas, če bi izmenjava misli z zastopniki drugih držav bila tako infor- WASHINGTON, 27. — Uradno javljajo, da je ameriška atomska podmornica »Skate« napravila drugo potovanje pod ledom Severnega tečaja. Prvikrat je ta podmornica za-čtla svoje potovanje pod ledom 9. avgusta in je trajalo do 21. avgusta. Tedaj je devetkrat priplula na površje v Severnem morju. Pred to podmornico je pod ledom Severnega tečaja prve dni avgusta 1958 potovala atomska podmornica «Nautilus», ki je priplula v Severno morje v bližini Aljaske. Podmornica #Skate» je 17. marca raztrosila po morju pepel pokojnega polarnega raziskovalca Huberta Wilkinsa. Tako je namreč želel Wilkins. Potovanje podmornice »Skate« se je začelo 4. marca v New Londonu v državi Connecticut' in se bo tja vrnila 6. aprila. Potovanje pod le-dem se je začelo 14. marca. Podmornica je ostala pod med ZDA in Bolgarijo VVASHINGTON, 27. -- Ameriški državni departma je u-radno javil, da so se ZDA in Bolgarija sporazumele o obnovitvi diplomatskih odnosov med obema državama. Diplomatski odnosi med ZDA in Bolgarijo s0 bili prekinjeni februarja 1950. Tedaj je bolgarska vlada zahtevala odpoklic ameriškega poslanika iz Bolgarije in ga obtožila vohunstva. Državni departma javlja, da je bil sedanji sporazum dosežen med razgovori, ki so se začeli 4. marca letos v New ledom približno dvanajst dni ■mn n umu um n minimum n umnimi iiiiiiihii Francoski skrajneži v Alžiriji nasprotujejo De Gaullovi politiki V Parizu si zaman delajo utvare, da bodo Aliini sprejeli njihov diktat in opustili borbo za neodvisnost PARIZ, 27. — V Parizu si še vedno delajo utvare, da bodo alžirski voditelji sprejeli njihov diktat o brezpogojni predaji. Kakor je De Gaulle izjavil na svoji zadnji tiskovni konferenci, misli predvsem začeti izvajanje tako imenovanega načrta iz Constantine Z dvigom življenjske ravni prebivalstva, ki upa, da ga bo dosegel z raznimi reformami, misli, da bo pridobil na svojo stran alžirsko prebivalstvo. Toda večina francoskih političnih opazovalcev je mnenja, da je malo verjetno, da bodo Alžirci in njihovi voditelji sprejeli nekaj takega, kar bi pomenilo, da so se odrekli svojim zahtevam do neodvisnosti. Čeprav je De Gaulle izjavil, da ima sedaj v Alžiriji besedo vojska, vendar so nekateri mnenja, da ne misli popustiti tistim, ki hočejo do skrajnosti zaostriti vojno v Alžiriji, ker se omenjeni gospodarski načrt ne da izvesti, dokler ne bodo Alžirci vojaško premagani. De Gaulle pa je pokazal, da hoče predvsem nevtralizirati skrajneže v Alžiriji. Danes je generalni delegat v Alžiriji Delouvrier odredil zajjlembo desničarskega tednika »Salut Public«, ki je kritiziral zadnjo De Gaul-lcvo tiskovno konferenco. List je objavil tudi sliko De Gaul- la, pod kater« »o bile zani žaljive besede. Francoski skrajneži niso zadovoljni, ker je De Gaulle znova uporabljal besede «al-žiiska osebnost« ter muslimane imenoval »Alžirce« namesto »francoske muslimane«. Alžirski kolaboracionistični muslimanski poslanec Ahmed Džebur se je nocoj pridružil kritiki proti De Gaullu na tiskovni konferenci, na kateri je izjavil; »Upor je treba streti Ne sme biti »miru pogumnih«, pač pa zmaga orožja. Izjava generala De Gaulla r.am nič ne daje. Povedati nam mora, kam nas hoče pripeljati. Džebur je sporoči) da so «alžirski» poslanci zahtevali razgovor z generalom De Gaullom. Predložili so tudi pisana vprašanja v parlamentu in bodo začeli akcijo, ko se bo konec aprila sestal parlament. Ekstremisti so nezadovoljni tudi zaradi reorganizacije vojaškega poveljstva v Alžiriji. V tej reorganizaciji vidijo pobudo, da se še bolj zmanjša politični vpliv vojske. Glavna sprememba, ki so jo včeraj sporočili v Parizu, je bila v tem, da je bil poveljnik francoskih kopenskih sil v Alžiriji general Allard, ki je imel veliko vlogo pri dogodkih 13, maja, imenovan a» poveljnika francoskih čet v Nemčiji. Trije poveljniki v Alžiriji, ki so bili do sedaj podrejeni generalu Allardu, bodo odslej neposredno in vsak posebej odgovorni »nepolitičnemu« vrhovnemu poveljniku v Alžiriji generalu Challe, ki ga je imenoval general De Gaulle. Veliko razburjenja pa je povzročil danes rudi poziv, ki ga je v nekem alžirskem listu objavil predsednik upravne komisije za alžirski departma Ali Hodža, s katerim zahteva pogajanja. Ta poziv velja za prvo javno izjavo, ki kaže, da tudi tisti muslimani, ki sodelujejo s Francozi, začenjajo kazati neko težnjo po spremembi sedanje francoske politik*. in je prepotovala 3.090 milj (skoraj 5.000 km). Med svojim potovanjem se je desetkrat dvignila na površje, in sicer enkrat točno na Severnem tečaju, potem ko je prebila plast ledu. Na podmornici je posadka 106 ljudi, poveljuje pa ji poveljnik James Calvery. Podmornica je napravila nov rekord potovanja pod severnim ledom, kar se tiče časa in razdalje. «# ------ Odložen sestanek Arabske lige KAIRO, 27. — v Kairu so uradno javili, da je bil sestanek Arabske lige, ki je bil določen za 31. marca v Bejrutu, odložen na 2. april. To so sklenili na zahtevo maroškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Sestanka sc bodo verjetno udeležile vse arabske države razen Tunizije in Jordanije. Načrti za največjo jedrsko el. centralo LONDON, 26. — Ravnateljstvo za elektriko je izdelalo načrte za gradnjo največje jedrske električne centrale na svetu. Centi ala bo proizvajala toliko elezuične energije, da bo pokrila potrebe mesta z e-nim milijonom prebivalcev. Centralo bodo verjetno zgradili v Zahodni Angliji. Stala bo 100 milijonov funtov šter-lingov. Zgrajena bo v štirih letih. Načrte mora sedaj najprej odobriti vlada in nato tudi krajevne oblasti. Švicarski rekruti in izobrazba ZENEvA, 27. — Med 12.000 rekruti v švicarski vojski so razpisali anketo. Vojaki so morali odgovoriti na pisana vprašanja, ki so se nanašala na ureditev države, na ljudske pravice ter na delovanje kan-tonskih svetov in zveznega sveta. Poročilo o anketi, ki so ga pravkar objavili, kaže, da je samo 49 odstotkov rekrutov znalo točno odgovoriti na zelo osnovna vprašanja. 20 odstotkov ni znalo povedati imena predsednika federacije, 43 odstotkov pa ne ve, kako se voli zvezni svet. Na splošno so izvedenci u-gotovili. da čeprav je izobrazba mladeničev precej dobra, je povsem nezadostna, kar se tiče državoznanstva in moderne zgodovine. Poročilo bodo predložili šolskim oblastem Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,5, najnižja 12,4, zračni tlak 1013,2, veter severozatoodnik - km, vlaga 68 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, »• oaia Janez . _Mti Janez Sonce vzide ob 5.55 tu , gfi 18.26. Dolžina dneva m 18 26. Dolžina dneva m vzide ob 23.07 in zaWn' -j Jutri, NEDELJA, ». ■ Velika noc Po posredovanju vladnega komisarja Preklicana stavka trgovskih uslužbencev in prekinjena stavka pekovskih delavcev Sindikalne organizacije in trgovska združenja so podpisala sporazum o delovni pogodbi - Tudi peki so delno dosegli svoje cilje Včeraj so ob 14,30 po dolgotrajnih pogajanjih, do 'katerih je prišlo na pobudo vladnega generalnega komisarja dr. Pa-lamare, parafirali sporazum med sindikalnimi predstavniki Združenj trgovcev na drobno. S tem je bil rešen dolgotrajni spor in sta obe sindikalni organizaciji preklicali enotno stavko vseh trgovinskih uslužbencev. Vladni generalni komisar je sindikalne predstavnike in predstavnike združenj poklical že ob 10. uri zjutraj, vendar ni takoj prišlo do skup. nih stališč, tako da so se pogajanja zavlekla do 14,30. Na pogajanjih je sodeloval tudi ravnatelj urada za delo. Sporazum predvideva v glavnem naslednje: 1. Raztegne se veljavnost Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da je prefektura določila sledeče urnike trgovin za velikonočne praznike: DANES vse trgovine lahko podaljšajo prodajo do 21. ure. Poleg tega pa trgovine z jestvinami lahko v popoldanskih urah odprejo eno uro pred običajnim urnikom. JUTRI, nedelja, celodnevna zapora vseh trgovin in tržnic. Samo cvetličarne so lahko odprte od 8. do 13 ure, slaščičarne pa od 8. do 21.30 ure. V PONEDELJEK, celodnevna zapora vseh trgovin razen: pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure; cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn ki bodo odprte od 8 do 21 30 ure. Na osnovi prefekturnega dekreta o urnikih za velikonočne praznike, bodo mesnice jutri in v ponedeljek ves dan zaprte. Tudi brivnice bodo v ponedeljek zaprte. Fotografi pa bodo imeli v ponedeljek odprto do 13. ure. Ob velikonočnih praznikih bo veljal v poštnih in brzojavnih uradih naslednji urnik: Jutri bo veljal v vseh uradih prazniški urnik. V ponedeljek 30. t. m. bo do vsi osrednji in obrobni uradi omejili svoje delo na razdeljevanje in sprejemanje pošte in brzojavk dopoldne Prav tako bodo pismonoše razdelili pošto samo enkrat, in sicer zjutraj. Osrednji brzojavni urad pa bo kot vedno ves čas odprt. 1300 lir na mesec več. To pomeni, da je bil napravljen 'Korak naprej, da pa ni bil napravljen v toliki meri, kot so to delavci in uslužbenci pričakovali in kot bi to odgovarjalo povečanim življenjskim stroškom in zahtevam po izboljšanju življenjske ravni. Vsak sporazum predstavlja vedno določen kompro. mis in ta kompromis ni povsem zadovoljiv, čeprav ni mogoče zanikati, da ni prinesel izboljšav. Sinoči je bila skupna skupščina pekovskih delavcev, na kateri so sklenili, da prekinejo staVko in istočasno pooblastili vodstvi sindikalnih organizacij, da lahko Slavko ponovno napovedo v obliki, ki bo najbolj primerna. Stavko so prekinili, ker so delno že dosegli svoje cilje in so delodajalcem dokazali, da je strnjena akcija pekovskih delavcev močno orožje in koliko škodi interesom delodajalcev. Zato je prišlo tudi v vrstah delodajalcev do notranjih sporov in obstajajo možnosti, da se bodo pogajanja obnovila in se bo celotno vprašanje končno rešilo. Seveda pa bi pomenilo še nadaljnje trmasto vztrajanje novo stavko in to po vsej verjetnosti že v začetku ali sredini prihodnjega tedna. Stavka pekovskih delavcev je bila tudi v petek ponoči popolna in je zajela preko 80 odstotkov vseh delavcev. Gospodarji so imeli znatno večje težave kot prvi dan in se jim je v najboljšem primeru posrečilo, da so spekli nezadostne količine kruha s pomočjo družinskih članov. Zato pa so se toliko bolj razburjale gospodinje, saj je kruh prihajal v pekarne neredno in je bil slabše pečen. Med stavko so delavci tudi točno ugotovili, kako gospodarji izkoriščajo vajence, saj so pri obisku številnih pe* karn videli, da so vajenci pričeli delo že ob 4. Uči zjutraj, kljub temu *da državne norme izrecno prepovedujejo nočno delo mladoletnih. Spor s prekinitvijo stavke seveda še zdaleka ni rešen in je bil sedaj napravljen le prvi korak, kateremu bodo v u-godnem primeru sledila pogajanja, drugage pa kaj lahko pride do še ostrejše sindikalne borbe. vsedržavne delovne pogodbe, pri čemer ostanejo v veljavi obstoječi ugodnejši pogoji krajevne delovne pogodbe za že zaposleno osebje. Vendar pa bodo uveljavili primerne izboljšave na osnovi veljavne razdelitve kategorij osebja in glede ravnanja v primerih do lezni in poškodb. To pomeni, da bo načelno veljala vsedržavna delovna pogodba, vendar pa bodo o-stali v veljavi vsi ugodnejši pogoji samo za že zaposlene uslužbence. Za na novo zaposleno osebje pa ostanejo v veljavi obstoječi ugodnejši pogoji glede klasifikacije v razne kategorije in glede ravnanja V primerih bolezni. V bistvu se torej glede tega vprašanja položaj ne bo mnogo spremenil; 2. na osnovi načela, da se uveljavi vsedržavna delovna pogodba, bo prišlo pri praktičnem izvajanju do vrste konkretnih vprašanj, ker obstajajo številne razlike med vsedržavno in lokalno delovno pogodbo. Ta vprašanja bodo pravično uredili na zasedanjih posebne paritetne komisije, ki bo v ta namen ustanovljena in ki se bo sestala do 15. a-pri la; . 3. peiiodične poviške, do ka. terih imajo uradniki pravico po 30. aprilu 1953, bodo preračunali na osnovi novih plač, draglnjcke doklade in krušne doklade. Glede periodičnih poviškov delavcem pa bodo u-veljavili določila, ki jih predvideva člen 80 vsedržavne delovne pogodbe in jih bodo preuredili od 1. 1948; 4. v zvezi z uveljavitvijo vsedržavne delovne pogodbe od 28. VI. 1958 bodo izboljšali način računanja prejemkov tako, da bodo združili nekatere postavke in združili šest Obnovitev delovne pogodbe pivovarn Iz Rima sporočajo, da so bila 23. in 24. t. m. pogajanja za obnovo delovne pogodbe pivovarn, ki je zapadla 31. decembra lanskega leta. Na pogajanjih so predstavniki Confindu. strie pristali na razgovore o plačah, mso pa hoteli niti govoriti o normativnem delu. Tako stališče so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL ostro obsodile in napovedale protestno gibanje, ki lahko privede do vsedržavne stavke. jih razširili nekateri listi, in da ne bodo podaljšali roka za predložitev prijav dohodkov. Prijave Vanoni je torej treba predložiti do 31. marca, kot to določa zakon. Istočasno sporoča tukajšnje finančno nadzorništvo, da bodo uradi zaprti 29. in 30. marca v zvezi s prazniki, da pa so zato uvedli posebni urnik, ki naj olajša občinstvu predložitev prijav. Zato bodo u-radi odprti: danes in v torek 31. marca nepretrgoma Obisk predsednika ONPI Včeraj je obiskal dom upokojencev na Lovcu predsednik vsedržavne ustanove italijanskih upokojencev poslanec Cuzzanitti, ki je voščil vsem 170 upokojencem v domu vesele velikonočne praznike. Ob tej priliki je tudi povedal, da se bo število gostov v domu upokojencev v aprilu zvišalo na 240. Sedaj je v vsej Italiji 14 takšnih domov, v kratkem pa bo v Rimu otvoritev petnajstega. Izjava predstavnika MUIS Neresnične vesti o zmedi med samostojnimi socialdemokrati Kot smo že poročali, se je predvčerajšnjim sestalo vodstvo MUIS, ki je med drugim imenovalo delegacijo, ki se bo pogajala s tržaško federacijo PSI. Včeraj pa je predstavnik MUIS dal izjavo, ki se glasi; Zanimanje, s katerim javno mnenje in tisk sledita položaju v MUIS, se je še povečalo spričo protislovnih vesti glede pogajanj med MUIS in PSI za pristop avtonomističnih socialdemokratov v to stranko. Znano je, da je MU IS nastal po kongresu PSI v Neaplju zaradi stališča večine PSDI, ki se je izrekla proti enotnosti. V Trstu ni do sedaj od o-krog tisoč članov federacije PSDI pristopilo k MUIS samo 196 članov. Od teh jih je okrog 50 odstotkov ohrani- od 8. do 20. ure. iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiniiiiiiiuiimiiiiimmiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ali so zahteve tržaške KD iskrene? Videmski in goriški demokristjani spletkarijo proti avtonomni deželi Nekateri tržaški demokristjanski prvaki se vztrajno potegujejo za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, vendar pa jih njihovi sosedje sabotirajo V sredo 1. aprila se bo no-j ta prof. Gregoretti izjavil, da Prijave «Vanoni* Ministrstvo za finance sporoča, da niso točne vesti, ki so vi izvršni odbor Krščanske demokracije ukvarjal tudi z vprašanjem deželne avtonomije. Na tem sestanku naj bi ■demokristjani zopet oživili zahteve po ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija - Juljiska krajina. Zdi se, da bo odbor glede tega vprašanja zavzel tudi javno stališče. Tudi v sklepni resoluciji so demokristjani postavili to zahtevo in nočemo namerno postavljati v dvom dobre vere vsaj nekaterih njihovih voditeljev v zvezi s tem vprašanjem. Toda razlogov za skeptičnost je prav dovolj. Znano je, da znajo biti demokristjani enotni ter da kaj radi poslušajo ukaze od zgoraj, zlasti če je zraven še vatikanski «žegen». V vprašanju deželne avtonomije pa niso prav nič disciplinirani in u-bogljivi ter vleče vsak na svojo stran, kar je za konfesionalno stranko kaj čudno in sumljivo. Toda o neubogljivosti bi lahko govorili le za časa Fanfanijeve vlade in tudi tedaj le do neke mere. Morda je bil Fanfani iskren, ko je izjavil, da bo držal tudi pred-volilno obljubo o podelitvi avtonomije Furlaniji-Julijski krajini, saj je imel to tudi v svojem programu. Nedvomno pa so delovale že tedaj v osrednjem vodstvu desničarske sile, ki so rovarile in dajale potuho videmskim- demokristjanom, da so metali pod noge polena vsem tistim, ki so iskreno želeli in se potegovali za ustanovitev avtonomne deželo s posebnim statutom. Fanfani je ob svojem nastopu tudi obljubil ustanovitev posebne komisije, ki naj bi proučila zakonodajno, upravno in finančno plat tega vprašanja. Nadalje je obljubil, da bo zakon o avtonomiji pripravljen že v nekaj mesecih tako da so demokristjani tu že govorili, da bodo volitve že letošnjo pomlad ali najkasneje jeseni. Toda vlada je sestavi la osnutek, ki so ga zavrnili celo tukajšnji demokristjani in za katerega je posebno je nesprejemljiv. Sumljivo pa je pri tem bilo, da je objavil besedilo tega osnutka znani skrajno desničarski videmski dnevnik. Videmski demokristjani pa so spletkarili že tedaj in zahtevali, da mora biti glavno mesto nove dežele Videm, čeprav ga Trst po svoji gospodarski važnosti in teži daleč prekaša in so zato zahteve videmskih demokristjanov naravnost absurdne. No, Fanfanijeva vlada je šla po gobe in Segniju ni prišlo niti na misel, da bi postavil vprašanje deželnih avtonomij sploh in deželne avtonomije s posebnim statutom za naše pokrajine v svoj program. Tega ne misli storiti niti v bodoče, kajti o tem nočejo liberalci, fašisti in monarhisti sploh nič slišati, ker so tudi načelno nasprotni deželni avtonomiji. Pa tudi samim desničarskim de-mokristja-un. v Rimu deželna avtonomija prav me ne diši; ti demokristjani pa imajo sedaj glavno besedo. Zato u-pravičeno menimo, da so po* ročih tudi s v o,-im pris.cšem naj na vse . ačine sabotirajo u-resničenje avtonomne dežele s posebnim staiutom. Prej so zahtevali lorlanski demokristjan^ da r-mra biti sedež nove dežele v Vidmu, kar jim je tudi omogočilo, da so lahko hlinili vsaj načelno privrženost stvari deželne avtonomije. Sedaj pa so se tudi goriški demokristjani spomnili, da bi bilo lahko glavno mesto dežele Gorica ter so to zahtevo postavili med diskusijo v go-riškem pokrajinskem svetu. Toda pri tem so tudi rekli, da je d-že.-ia avtor, mi;a pravzaprav nevarna stvar, kai se je pokazalo na Siciliji in v Južni Tirolski. S tem pa so se popolnoma razgalili. Medtem pa je goriški župan na seji občinskega sveta izjavil, da še vedno velja glede deželne avtonomije sklep, ki ga je občinski svet sprejel lani. Zmešnjava je torej popolna in vsekakor namerna. Spletke so torej očitne. Ponavljamo, da s tem ne misli- mo reči, da ni tudi med demokristjani iskrenih zagovornikov deželne avtonomije. Med temi je tudi predsednik po-, krajinskega sveta Gregoretti, ki je tudi na seji sveta 16. marca izjavil, da pokrajinska uprava vztraja na svoji zahtevi po ustanovitvi avtonomne dežele ter da je v tem smislu že februarja poslal Segniju br. zojavko, v kateri je navedel to zahtevo. Toda dobra volja nekaj ljudi ne zadostuje. Sedanja vlada, ki jo podpirajo tudi tukajšnji, goriški in videmski demokristjanski krogi, sploh ne mara priznati deželne avtonomije in prav gotovo je, da zanjo ne bo tvegala svojega obstoja. lo izkaznico PSDI, medtem ko se pričakuje, da bodo o-stali pristopili k MUIS. Te številke jasno kažejo obsežnost pojava razpadanja PSDI in so najboljši odgovor tistim, ki se opirajo na delno fantastične in delno sploh izmišljene trditve ter govorijo o razočaranju in neodločnosti v vrstah MUIS. Na predvčerajšnjem sestanku so člani vodstva soglasno poudarili zvestobo načelom in vzorom MUIS in so izjavili, da so pripravljeni pristopiti k PSI s pogojem, da se upoštevajo nekateri pogoji, kot na primer stališče do sindikalnega vprašanja. Voditelji gibanja si prizadevajo, da bodo imela pogajanja s PSI značaj prave in resnične enotne akcije, da se omogoči takšna rešitev težkega italijanskega političnega položaja, ki ne bo podobna francoski rešitvi. V tem duhu bodo navezali tržaški voditelji MUIS čim-prej stike s tovariši iz PSI. Gotovo je, da bo lahko tržaški delavski razred v kratkem razpolagal s prvovrstnim političnim orodjem za svoje bitke: in to orodje bo obnovljena PSI, okrepljena s pristopom socialdemokratov. Predavanje dr. Jadrana Ferluge SNG v TRSTU ^Bizantinska Istra* PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Bizantinsko Istro nam bo prikazal v besedi in sliki v sredo 1. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15-11. dr. Jadran Ferluga, naš rojak, docent na filozofski fakulteti v Beogradu, Dr, Ferluga je doslej objavil že več večjih in manjših del o bizantinski upravi v Dalmaciji, zato bo njegovo predavanje zelo tehtno in zanimivo. Naj navedemo samo nekatera njegova največja dela: Bizantinska uprava v Dalmaciji, Beograd 1958 (v srbščini); Da-tiranje plačilnega spiska iz «De caeremoniis aulae byzan-tinaes v Zborniku bizantinskega inštituta, Beograd 1954; Archontiae Dalmatiae v Vi-sontinskem Vremeniku (v ruščini); Čas nastanka teme Dalmacije, Zbornik filozofske fakultete v Beogradu 1955. Zaradi izredne zanimivosti predavanja vabi Narodna in študijska knjižnica k čim večji udeležbi. iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii predsednik pokrajinskega sve- Plin povzročil eksplozijo Ki je delno uničila stanovanje Kršitev sporazuma o plačah V ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev so delavcem izplačali predujem samo na čisto plačo Nastali požar so gasilci v kratkem pogasili, kljub temu pa je bilo okrog pol milijona Rr škode - Hudo ranjen mladenič, ki se je zaletel z motorjem v avtomobil Marslkater* gpspodična ali gospa i/. Stratnarja ne bo imela za prazrdke nove eblek# kot je pričakovala. Včežaj dopoldne se je namreč zgodilo nekaj, kar jim je prekrižalo račune. Bilo j* okrog 8. ure, ko je v stanovanju Alojzija Ves-naverja v Stramarju št. 889-A močno počilo in skozi okna so švignili plameni ter gost dim. Vsa hiša se je stresla in neka sostanovalka je nemudoma poklicala gasilce, ki so prišli iz Trsta in Milj z dvema gasilskima vozovoma. Tako so lahko v kratkem času pogasili požar in preprečili nadaljnjo škodo. Vesnaver je zjutraj prižgal v sobi električno pečico toda v isti sobi je bila tudi plinska točk draginjske doklade, do katere so imeli pravico uslužbenci od 30. 11. 1956; 5. plače in mezde se povišajo za 2,5 odst. in se povišanje računa na osnovi novih lestvic v zvezi z izvajanjem prejšnjega člena; 6. sporazum stopi v veljavo 1. aprila letos in bo veljal, kot velja vsedržavna delovna pogodba, do 30. VI. 1960. Tega sporazuma sedaj še ni mogoče točneje oceniti, ker zahteva točnejše izračunanje točnih prejemkov za vse različne kategorije uslužbencev in delavcev v trgovinski stro-ki precej časa in je račun ze-lo zapleten, saj je treba obravnavati vsak primer posebej. Vendar lahko ugotovimo, da bo po vsej verjetnosti dobil trgovski pomočnik približno pec; iz cevke pa je verjetno polagoma uhajal plin in napolnil sobo. Ko ga je bilo dovolj, je počilo, zdrobilo šipe, odtrgalo omet, ožgalo pohištvo ter streslo stavbo, kot da bi počila granata. Dve omari in postelja so zgorele, zgorele pa so tudi nove obleke in blago, ki so ga prinesle klientke Ves-naverjeve žene, ki je šivilja. Zgorelo je tudi nekaj denarja ftkoda znaša približno pol milijona ln. V prvih dopoldanskih urah sta se včeraj peljala z motorjem po Ul. Foscolo proti Ul. Rossetti 47-letni Giuseppe Ce-sarotto iz Ul. Pnrini 5 in 21-letni Claudio Chersovanj Lonjerske ceste št. 10. Vozil je Chersovani, na zadnjem sedežu pa se je peljal Cesarotto Vse je šlo v redu, dokler nista trčila s svojim vozilom avto, ki ga je vozil Eugenio Bernardon iz Ul. Paseoli proti Ul, Pieta. Cesarotto se je hu- do pobil po čelu in ri Verjetno prebil lobanjo ter dobil pretres možgan; Chersovani pa se je le opraskal po desni nogi. Cesarotta »o sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek, Chersovani pa bo okreval v 5 do 6 dneh. Včeraj pozno popoldne se je 44-letni Marino Rizzi iz Ul. E-remo 13 hotel okopati 'ko se je vrnil z dela domov. Odšel je v kopalnico pod prho, pa je kmalu padel v nezavest in bi lahko umrl, če ne bi njegova žena zapazila, da nekaj ni v redu. Verjetno je uhajal plin iz cevi za gretje vode in Rizzi se je zastrupil. Nemudoma sc ga odpeljali v ooln.3-nico, kjer so ga sprejeli na I. zdravniški oddelek s pridržano prognozo. «»------- da bi ga potem prodal, ker je brez denarja. Agenti letečega oddelka so seveda takoj pohiteli v gostilno in našli aparat pod kupom papirja ter ga izročili lastnici. Laneri je ic«r še na svobodi, h se bo moral zagovarjati zaradi tatvine. Nepošteno je hotel preživeti praznike Brezposelni pomorščak Car-lo Laneri, ki je star 25 let in stanuje v Ul, Androna del Pane 7, je hotel priti do denarja, da bi lahko preživel praznike. V torek je 43-letna Anna Rosa Gabrio por. Gri-nelli iz Ul. Punta del Forno št. 9 prijavila policiji, da ji je nekdo vzel iz spalnice mali ladijski sprejemnik medtem ko je ni bilo doma. Znanci so ženski povedali, da so videli plavolasega mladeniča, ki se je sumljivo sukal blizu njenega stanovanja. To je ženska povedala tudi policiji, ki ie osumila svojega «starega znanca« in poiskala Lanerija. Fant je priznal svojo krivdo in povedal, kako je odnesel radijski spiejemnik in ga previdno skril v neki gostilni, V ladjedelnici Sv. Marka in v tovarni strojev Sv. Andreja so v petek prejeli zaposleni delavci predujem na prejemke in v nasprotju s podpisanim sporazumom samo predujem na redno plačo, pti čemer ravnateljstvi nista vračunali tudi nadur in drugih prednikov. Zato so delavci prejeli znatno manj, kot so predvidevali in nekateri tudi po deset tisoč lir manj. Predstavniki notranjih komisij so takoj protestirali na ravnateljstvu CRDA ki je pri. znalo, da imajo delavci prav in da je v resnici prišlo do kršitve sprejetega sporazuma in obljubili, da bodo stvar u-redili tako, da bodo prihodnji teden izplačali poseben predujem. V obratih CRDA so pred prazniki odpustili vse delavce, ki so prekoračili starostno dobo. Podjetje je sicer tokrat ravnalo v okviru podpisanih sporazumov, ker lahko te delavce odpusti do 31. aprila. Vendar pa gre za kaj malo umestni ukrep, saj bi lahko počakali še nekaj dni, da minejo prazniki. kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 15 do 30 dni. Med delom v novem pristanišču je 53-letni Giuseppe Ra-chelli iz Ul. Ginnastica 32 nerodno padel ko je vtaknil peto v špranjo železniškega vagona. pri tem si je verjetno zlomil gleženj leve noge in se tudi precej opraskal. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. «»--------- \ Cvrte ribe so jo zastrupile Okrog poldne so včeraj sprejeli na opazovalni oddelek glavne bolnišnice 51-letno Antonio Svanger, ki prenočuje v ljudskem prenočišču v Ul. Pascoli 16. Zenska je izjavila, da je predvčerajšnjim kupila ocvrte ribe v neki gostilni in jih pojedla za ve čerjo. Nekaj ur pozneje pa je čutila vedno hujše bolečine želqdcu in je začela bruhati zaradi česar je včeraj odšla bolnišnico, kjer se bo mo- Nesreči na delu V mizarski delavnici pri glavni postaji se _ je včeraj popoldne ponesrečil 37-letni Albino Zonta od Spodnje Magdalene 314. Sekira mu je padla na levo roko in mu poškodovala prst, zaradi česar so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v glavno bolnišnico, •• •; -. • Vsedržavno združenje invalidov poliomielitisa je v četrtek in včeraj razdeljevalo svojim (lanom velikonočne darilne pakete. Razdeljevanje se nadaljuje še danes. Skupno bo združenje obdarilo 93 članov Paketi vsebujejo 20 kg prvo-vrstnih živil. Na sliki vidimo razdeljevanje paketov v četrtek. rala zdraviti dva ali tri dni * # # Na ortopedski oddelek so sprejeli s pridržano prognozo 93-letno Mario Franzutti vd Antonini iz Ul. Padova 12. k je predvčerajšnjim nerodno padla v stanovanju in si zlomila kolk desne noge. «»------- Med igro je padel Med igro s svojimi vrstniki je včeraj popoldne 6-letni Ful-vio Paternostro iz Ul. S. Se-bastiano 62 padel z gugalnice ker ga je drug otrok sunil Fulvio se je pobil in ranil za levim ušesom in so ga takoj odpeljali v bolnišnico kjer so mu nudili prvo pomoč. Dečko bo ozdravel v do 10 dneh. «»-------- Posledice padca v spalnici 2e pred 15 dnevi je 83-let- na Carolina Klun vd. Stur-man iz Stramarja nerodno padla v spalnici, toda šele včeraj so jo pripeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddele.k pridržano prognozo. Zenska si je namreč zlomila kolk leve roge. «»— Kongres narednikov ameriške vojske Od 11. do 18. julija bo Trstu kongres narednikov meriške vojske. Kongresa se bo udeležilo okrog 1000 narednikov ameriških enot Evropi. V preteklih dneh bila v Trstu posebna delega cija, ki je stopila v stik pristojnimi tržaškimi ustanovami in se tudi dogovorila za razne športne lekme med kipanii ameriške vojske in tržaškimi ekipami. GOSTOVANJE EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V ponedeljek 30. marca ob 17. uri in ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« WILLIAM FAULKNER REQUIEM ZA VLAČUGO Prevod JANKO MODER Režija BALBINA BAT-TELiNO - BARANOVIC Inscenacija NIKO MATUL Osebe: Temple Drake -Štefanija Drolčeva; Nan-cy Mannigoe - Vika Grilova; Stevens - Jože Zupan; Gowan Stevens -Miha Baloh; Guverner -France Presetnik; Pete -Leopold Bibič; Tubbs -Laci Cigoj Predstava v krogu Prodaja vstopnic danes v Trž. knjigarni, Trst. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. JUTRI, 29 t. m. ob 15. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU MARIJA HOLKOVA PEPELKA j dal ni orkest er ; 12.45 V sv etu kulture; 12.55 Cesar Franckove skladbe za orgle; 13.30 Vivaldi-jeve in Corellijeve skladbe; 14.45 Debussy: Sest starinskih napisov; 15.00 Resplghi: Gregorijanski koncert za violino in orkester; 15.30 Beethoven: Sonata št. 23 v f-molu, opus 57; 16.00 Novelist tedina — Franc Finžgar; «Sveto jutro«; 16.20 Schubert: Kvartet v d-molu; 17.00 Mozart: Recjuiem KV. 626; 18.00 Oddaja za najmlajše; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.25 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.40 Zborovska glasba iz 13. in 16. stoletja; 21.00 ((Vergerij«, fragment dramatske pesnitve; 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 6 v g-molu, opus 74; 23.30 Kvartet v a-molu — Brahms. TRST 12.00 Zdravniški nasveti; 12.10 Tretja stran; 14.15 Debussy: Ima-ges -z- Pianist Gieseking. II. PROGRAM 14.00 Operna glasba; 16.00 Tret-stran; 17.00 Dvorak: Stabat Mater; 18.45 Skladbe Schuberta, Chopina in Brahmsa; 19.25 Beethoven: Kreutzerjeva sonata; 20.30 G:oach i-no Rossini: «Mose». RADIO KOPER Poročila v italijanščini; 12.30 7 15, 19.15. 22.30. Poročila v slov.: 7.30. 13.30, 15.00. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Turistična beležnica; 12.50 Glasba po željah II. del); 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Popevke in ritmi od tu in’tam; 14.30 Kulturni obzornik; ROD MODREGA VALA vas vabi, da si ogledate TABORNIŠKO RAZSTAVO v Ul. Roma 15-11. Razstava je odprta samo še danes nepretrgoma od 11. do 20. ure. O Združenje demokratičnih žena sporoča, da je včeraj delegacija žena izročila tržaškemu županu resolucijo 650 podpisi, v kateri žene zahtevajo ustanovitev občinske konzumne ustanove. RADIO SOBOTA, 21. marca 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod 12.10 Haydn: Simfonija št. 49 f-duru; 12.30 Bach: Koncert št. f-molu za klavičernbalo in go- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttlltlltllllltllt OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. marca se je rodilo Trstu 8 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke so bile 3. POROČILI SO SE: mehanik Egone Stdifa in šivilja Paola Chert, delavec Carlo Agazzi tospodlnja Albina Vidmar, delavec Aurelio Micheli in pletilja Miranda Bonetta. UMRLI SO: 90-letnl Giovannl Fragiacomo, 63-letni Domenico Kerro, 71-letn-i Giuseppe Zaratin 66-letna Leopolda Pesteili vd. Fragiacomo, 61-letnnj Vittorio Mandricardo, 83-letna Ca-terlna Longhino, 63-letna Lucia Giachel-lieh vd Valmarin, 48-le-tni Carlo Otta. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle. Ul. Revoltella 42; Depangher, Ul. San Giusto Alla Madonna del mare, Largo Plave 2; Zanettl Testa d’oro. Ul Mazzini 43; dr; Miani, Barkovlje Nicoli, Skedenj Šolske vesti Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporo ča, da je treba prošnje za u-sposobljenostni izpit vložiti na ravnateljstvo zavoda do 14. a-prila t. 1. Potrebna obvestila dobij prosilci v tajništvu zavoda Piazzale V. Gioberti 4, vsak delovni dan od 9. do 12. ure • » • Ravnateljstvo Državnega uči teljišča s slovenskim učnim je zikom v Trstu sporoča, da j treba piošnje za usposobljenostmi izpit vložiti na ravnateljstvo zavoda do 14, aprila t. 1. Potrebna obvestila dobij prosilci v tajništvu zavoda Piazzale V. Gioberti 4, v delovni dan od 9. do 12. ure - ——»»---------------- Excetsior. 15-00,_ »Zakon«, Gln“ Pierre BrassieiH^ ni, Yves Montana, prepovedano. gt 50: penice. 15.00 VJŽ dežela«, Gregor)! # TU* Simons, CaT<>" , nicolor. camm. - ^ ts--j do Montalban, r Arcobaleno. ^15-w' yul BrT Deborah Kerr, Technicolor. ^0» Superciaema. godivščina«. 10«$; * Filodrammatico- * rev:fJ Mazzarelia-Drei .^it in passarella« s j»nio skimi lepotJ-ca®. fornije«, V. Grattacielo. 16.W; ficiale di j Cristallo. 16 00. joak Paul Netvman, j** vvard, Joan L son. Ci-nemascope, j, Capitol. 13.30. Astra Roiano- 1°.Ovna im Ti«. Vse poslušalce opoza-rjamo na jutrišnjo oddajo «Naši kraji in ljudje«, ki je posvečena Barkovljam in Ba-r. kovljanom. Začetek oddaje ob 14.30. .4.40 Operetna glasba; 15.20 Dalmatinske popevke; 15.40-17.00 Prenos RL- 17.00 Sestanek s Paul Anko; 17.30 Zabavna glasba; 18.00 Operne uverture; 18.30 Za prijatelje jazza; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.40 Plesna glasba; SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 10.00, 13.CO, 15.00. 17 00, 19.30 22 00. 22.55 8.05 Mladinski pevski zbor iz Preddvora pri Kranju; 8.30 Od tu in tam; 9.00 Radijska šola z« nižjo stopnjo; 9.30 Skladbe za razne instrumente; 10.10 Nekaj poskočnih domačih: 10.25 Z melodijami na izprehodu; 11.00 Dopoldanski koncert; 11.45 Pionirski tednik; 12.00 Igra trio Avgusta Stainka; 12.15 Kmetijski nasveti Ing. Rado Li-nzner: Kooperacija mora voditi k zadružnemu gospo, darstvu; 12.25 Havajski zvoki; 40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Iz arhiva znanih tenorskih arij; 14.15 Športna reportaža; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Melodije za prijetno razvedrilo; 17.10 Glasbeni mozaik; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Igra pihalna godba JLA p.v. Emi. la Smodiča; 18.45 Okno v svet: Srednjeafriška federacija; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino: 21.30 Zabavni zvoki; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Za-plešimo! TELEVIZIJA 14.00 Šolska ura; 17.00 Oddaja za otroke; 18.30 Poročila; 1850 Pisma TV; 19.10 Plati vprašanja; 20.30 Poročila RTV JUGOSLAVIJA 18.00 Mladinska oddaja: «Dobro. srčno strašilo« in «Grda račka«, dve drobni sceni v izvedbi mladinskega gledališča — Ljubljana; 20.00 TV dnevnik — Beograd; 20.30 Kulturna kronika — por. tret umetnika Milivoja Ziva-novi-ča — Beograd; 20.50 Koncert ansambla narodnih plesov Srbije ((Kolo« — Beograd, [ GLEDALIŠČA-] VERDI V petek 3. aprila bo koncert tržaškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Antonia Janigra ter s sodelovanjem violinistke Johanne Martzy. Na sporedu so dela Rossinija, Mozarta in Caj. kovskega. TEATRO NUOVO V torek 31. marca ob 21. uri predstava komedije «VrMljak». ki jo je napisa-l Massimo Dursi. na eno- Alabarda. l6:W-r2ssm3»J,l ci», Vittorio Mastroiaoni, « ^fjji A.debaran. Ariston. 16.00-Aurora. 16-00- & Garibaldi lUnJ** Tretji del Sisst Ideale. lfi.Ou: «Pri,rS. Scott Brady, & Impero. 16-9°dogodek. $ Sissi, tretji dog Ilalia. 16.00: Vittorio Gassmajt -R()0-stroiannn ^11°^ #1) Mt"’ Moderno. >: ‘ReSf _______________ 'rfedi^ Guy Madispo- ter ne^-avOna. 16.00. «v p,irk J*, Jerry S. Marco. ti«. Eva gartoK. 15.00: Viale. mirje» Trstu. Vittorio Veneto. je dvakrat Eelvedere. f c° Ug Valute Zlati funt Marengo Dolar . . . Frank franc Frank švlc, . Sterllng Dinar Šiling Zlato . , . Zah n. marka Milan Rim 5900 — 6175.— 4525,— 4675.— 617.— 621.— 123.— 125.— 143.— 145.— 1725 — 1750.— 83,— 86,— 23.75 24.25 704 — 706.— 148,75 149.50 VOZNI RED VLA ODHODI 0.20 B Opčine - Ljubljana • Beograd r- Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke • Milan 6.20 B Benetke - Rim - Mi- lan - Turin - Zue-rich 6.35 P Videm 6.5« P Opčine 7.15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke • Rim • Mi- lan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm - Trbiž - Du- naj ■ Pariz - Amsterdam 848 B Opčine • Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke • Milan • Pariz ■ Calais 1610 B Opčine Reka Ljubljana Beograd • A-tene • Istanbul 16 20 P Videm 16.50 B Benetke • Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm - Trbiž • Du- naj • Muenchen 19.30 P Cervlgnano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke • Milan • Genova • Turin Ventimiglia - Marseille 21.50 P Videm 22.15 B Rim pHl* 1-05 B Vidp , 5-30 B 6.24 P 7.05 P O> S l Sfc k 8'25 B »1% 8.32 B V>de . rin • r' ».ar*' Trbiž ' čme 11.3» £ %+ i» I gg?" U'W B B>Ud V 14.05 B ls .-rfld °® «1 Vide!? - a)9' t e>' ti' is sa b sfe/ 18-50 ? Bcr>e,1“i (A 19.55 P ^ 21.08 P ,h R w ,r<> 21.18 p Me». 2,M r ?£ t 23.50 B^V 1*0 l / 1 POROČILO O GOSPODARSKEM Recesija je zajela lani tudi Italijo UfUMf* "" ' -------—— Bistveno se je znižal odstotek povečanja narodnega dohodka - Investicije so se povečale samo v kmetijstvu, medtem ko so se v industriji znižale za 3,8 odst. - Potrebna je odločnejša intervencija države v^nis‘« za proračun in žanr Tambror>i je 25. t.m. sni Parlamentu obsežno |0. barsko poročilo o potu dalije v preteklem leje' “ ka*ereSa izhaja, da se j Pld* italijanskega gospo-s va dotaknila recesija. teb Podatkih je znaša-hnav°Ve^anie narodnega do-a v lanskem letu le 6.2 '*QSt trii,'L 8a računamo po treh' Cenab- Vendar pa je a uPoštevat'i postopno ,'^adnotenje lire, ki priha-Mo ° *zraza s prav tako po-nim dvigom cen, tako tan le znašalo stvarno pove- ♦dst Je narodnega dohodka 4.1 m 3e bilo za 0.9 odst. pozabljeni načrt ,edaj' predvideval kanoni, krij5 Sedai torej še ne gre za ib vendar Pa je že pri-^ 0 določenega zastoja, d,, Zmanišanja brzine gospo-tnel!fa napredka, kar so a-eltonomisti krstili z VzTo"1- *recesija>>- dejnr°k' za to recesijo so saj . ®a(tnarodnega značaja, Zast^e 0 nujno, da vpliva ltVa arneriškega gospodarnega • na položai evrop-npskih11 Z'aSti na star|je ev‘ Šibkih 8ospodar&ko najbolj je tud'^r^aV' med katerimi glavtij1 ItaIii®- Vendar pa Orodni?21®8' ne tiče v med-°dnosih, odnosno ne ** vrsti za preseli- v beS^e 'Z Amerike, tem- *o str ,Stvu za določeno kri- ^Poda *Ure italijanskega To trditi8* UStr°ia-^datki 6V dokazujejo tudi • kih je ° Potrošnji, iz kate-Nlla da »e je pri- bl 0list 'r0ania Povečala za stanov ^ potrošnja javnih u-l°sos2a 8,8 odst., medtem Ne s.a nove investicije zvi- F Vehjj 0 28 °'8 odst- Tu ti- fUano, d nevarnost', saj je Pio * VSe države, ki ho- - ti vs ° • napredovati (in *.,e, tiste države, ki i- »i i„ k° 1 ln tako "odnih tre v tey iau- K nerešenih vpra-kot T.” zaostala področno 7Je Italijanski Jug) >i --n° večji delež v lr,vasticiie 'n zlasti okrepe ^^odar.i °*> Prvem znaku Pr! f83 zastoja. ! h *°sPori 6dU investioij razimo arslcil1 sektorjev u- ettu, 6i Zab.u.T,, 80 v kmeti j-sk zd' rahel napre- tako upoštevajoč denarno kot stvarno vrednost investicij, vendar pa bistveno nižji kot v letih 1956 in 1957. Povečanje pa gre izključno na račun melioracij in drugih izboljšav zemljišč, za kar so porabili lani 282 milijard lir, medtem ko so leta 1957 276 milijard lir. Investicije za nakup traktorjev pa so se nekoliko znižale in so v ta namen porabili lani 46 milijard lir in leta 1957 47 milijard lir. V industriji pa se je obseg investicij znižal za 3.8 odst. in to v različnih panogah različno. Tako so zabeležili najob-čutnejši padec investicij za nabavo orodnih strojev in razne neelektrične opreme (tekstilni stroji, stroji za živilsko industrijo in podobno), kjer so zabeležili lani kar za 8.30 odst. nižje investicije. Padec investicij v nekaterih sektorjih se je odrazil po nujni gospodarski logiki tudi v drugih, kot se to dogaja s kepico snega, ki zdrči po griču. Številna podjetja sc namreč prekinila z izdelavo in izvajanjem načrtov o obnovi naprav, kar zlasti velja za vse izboljšave, ki bi jih morali doseči v krajšem ali srednjem loku, medtem ko se izvajajo neprekinjeno načrti o dolgoročnih izboljšavah. Manj ugodna konjunktura tudi ni toliko vplivala na one izboljšave, ki naj bi privedle do takojšnih znižanj proizvodn h stroškov. Značilno je, da veljajo te ugotovitve skoraj izključno za privatna podjetja, medtem ko so državna podjetja izvršila vse načrte o obnovi in modernizaciji naprav in se obseg njih investicij ni v nobenem primeru znižal. V tej zvezi je zelo zanimiv podatek o skupnih investicijah vseh javnih podjetij (državnih in občinskih), ki so lani vložila 364 milijard lir, medtem ko so leta 1957 vložila 325 milijard lir. Vendar pa niso vlagali sredstev prvenstveno v industrijska produktivna podjetja, ; temveč gre skoro izključno zu električno energijo, telefone in avtostrade. Iz do sedaj dostopnih podatkov je razvidno, da lanski zastoj ni slučajen pojav in da ga po vsej verjetnosti ne bo mogoče rešiti samo na osnovi privatne pobude, ki ne kaže nikakega navdušenja za okrepitev investicij in s tem tudi za povečanje gospodarskega tempa razvoja. Ta naloga torej čaka državo, k; pa se te naloge prav pod vplivom gospodarske desnice otresa. Tako se nasprotja še bolj zaostrujejo in nevarnosti postajajo vedno vsčje. Tokrat se pomenimo o cvetlicah Da bodo naša okna lepa in da bo v vrtu pred hišo poleg vsakdanjih, koristnih rastlin tudi kaj za oko Margrit Buergin ima 16 let, po poklicu je strojepiska. Zaradi tega bi ne bila posebno zanimiva, toda v zobe se je dala, ker je računala, da jo bo vzel kralj «rock’n’rolla» Presley, ki pa se je premislil... Zima, če moremo letos sploh o njej govoriti, je za nami in čas je, ko je treba misliti na okrasitev naših domov. Kdor je količkaj hodil po naši okolici, je lahko opazil, da se je v zadnjih letih močno razvil čut za vedno lepše cvetlice. Pred marsikatero hišo vidiš že sedaj lepe vrste krokusa in hijacint, ki so v polnem cvetju, ob strani pa že štrlijo listi tulipanov, ki bodo vredni nasledniki prvih dveh. Začnimo pri tisti gospodinji, ki razpolaga s samimi okni. V takih primerih pridejo v poštev večji ali manjši zaboji, kakor tudi zemljeni lonci, katere lahko prevlečemo z raznimi barvami, da je okno pestro, tudi ko cvetja še ni. če ima gospodinja globok žep, si bo nabavila čebulice glo-ksinij in begonij, revnejše gospodinje pa naj ne mislijo, da se ne dajo okrasiti okna tudi z majhnimi stro- ški. V takih primerih pri-1 svojem vrtu poleg cvetlic Skoraj vse te vrste se dobi- dejo v poštev vedno cvetoča begonija (Begonia sem-perflorenš), petunije, agera-tum, coleus, salvia splen-dens in pritlične dalije. Seveda bo ostal nagelj vedno kralj okna in stara a vedno lepa in zelo priporočljiva bo gorečnica, ali kakor ji pravimo geranija, ki spada med najmanj zahtevne cvetlice. Kdor ima pred hišo malo zemlje, lahko postane bolj zahteven. Poleg že imenovanih pritličnih vrst, bi bil lahko že v zimskem času posadil čebule krokusa in hijacinte in. sedaj bi imel gredico že v polnem cvetju. Prišel je čas, ko bo treba misliti na saditev dalij, katerih izbira je velikanska, če je še kaj prostora, mislimo tudi na cinije, gaj-lardije, ki jim pravimo ka-tarince in margerite. Sedaj pa se bomo pomenili s tistimi izvoljenci, ki imajo vrt. Nekateri gojijo v IIIIIIIHIIIIIIHII|||||||1lrill||||||||||||||f|||||||||||||||||fm||l||t|4||||||M|||,|||,|,|,|1||,||||||||||i|||||||1I||||||I|||||||||||||||||||||||||||n||||||||||||||||||||)||||||||||||||||||||||n|||||||||||||||||||||||I||||||||||||||||1|||||||||||I||||||||||||,|||||||,|||||||||||||||||||||||||| Z BOLEZNIJO DULLESA GROZI NEVARNOST TUDI NJEGOVEMU BRATU Ameriška ob vešče valm agencija CIA in njem «podvigi> v hladni vojni» Agencija razpolaga z okoli 500 milijardami lir na leto in s približno 16 tisoč agenti doma in po vsem svetu - Saboterske akcije in diplomatske spletke Pravijo, da se sorodniki po r.avadi med seboj ne razumejo preveč. Nič čudnega zato, da se Angleži in Američani, ki naj bi bili med seboj nekaki bratranci, prav tako ne razumejo preveč, posebno ne; ke-- je ameriški bratranec zaradi svojega bogastva dokaj objesten, dočim so sč Angleži morali vrsto let po drugi svetovni vojni kar krepko u-badati s svojo «austerity», s svojo po naše rečeno »mizeri-jo». Ni važno, če pride med državniki Anglije in ZDA včasih do bolj tesnih stikov, včasih pa do ohladitve, dejstvo je. da^ se povprečni državljan britanskega otočja ne razume preveč s povprečnim državljanom »zvezdnate republike«. To se pogosto odraža tudi v britanskem tisku. V zadnjem času, odkar je ameriški zunanji minister John Foster Dul-les v bolnišnici, ga britanski tisk pusti nekoliko ob strani iz razumljivega obzira, ker ni It po napadati hudo bolnega človeka. Toda Britanci zato ne prizanašajo njegovemu bratu Allanu Dullesu, ki ga tokrat obdelujejo kot načelnika mogočne ameriške osrednje obveščevalne agengije, ki je bolj znana pod imenom lll"",il|>'ii,,„,ih,mhhi,,« nmnmHMnHiMiiiinn, NnnlHunMirtlMMINti,, lll)llllUlilliili1llllillliiliiilll|liiliiitlllin„li ^gostovanju eksperimentalnega gledališča Jjaulkner: Requiem za vlačugo tauLk- Count;rnU Y°knapa-11{, aUna nl' ?■ 1e severna rned °bMississipiju, ki i !"ii čtfto flriči in mast-;arnl)o v rečni do- le sin ene 'Zner — — k V<*eTrem druiin’ Z1 zemljo v >oviha},nt- tako iz n.° !hbli *aodb spoznavale' krat”™* P°kraii-Vn hce , }e< reveie-bt.l- .o’n° l«U*i3anc.e; spo2nu- Jo e ra>i i PIar‘iat, ki zem,° 0tiIi "a "’d“ », ’ spoznavamo £/* talraT0 (rnc*v- W n,- »o p “*• Vfegovt ju- bitf1"1 PrePT°sta, ■ “»usti v Ulhl,ei° tein- h 'k "*Ue«ti Jo ra‘* m uPira|ttl*c ne mo- urepuscj-,iu»e0n “ . fotovja se prepušču- 0ou, e9a doživljanja. 'lh u sled)U,l<:' so samotar- od 'j0. atripu iivlje- daleč so ponosni k> o, , . Izoblin0 Preteklost, * i č,0st, OVala njihovo l0d!S in '‘"t'*0 P°oumno KS g tak° ustvarjajo •lip,- ln°eiiP *°. Ptod čudne k ,'l> c,uilizncij« in Sen dr„onad kaler« P« *ioVekren Meiči °toT Od... °* v kate-1 °re3?.a rel«tivnost I* ot- *** p” uiil,ni0 dem 'f ,>d e,J,0U knerja slo- Sp H JU SIO- braici *"« i °hieaa ev,,,)st še ni •n uspešnej- šega poslanika. Edino odrsko delo tega Homerja a-meriikega juga «Requiem za vlačugo» je v naskoku zavzelo evropske odre in ga je veter kar kmalu zanesel tudi pred slovensko občinstvo. «Reqniem za vlačugo» je delo svojevrstnega kova, katerega osnovna tema je obdelana v vseh vidnejših delih Eaulknerja, hkrati pa je neposredna zaključna faza njegovega romana eSve-tiščes (Suncluary), v katerem na ekstremen način prikaže tragične zlome svojih junakov, ki pa niso le posledica psihičnih kriz in i ične preobčutljivosti, pač pa so posledica ostrih spopadov z okoljem in družbo. Nasprotje med nezlomljivo, še popolnoma samohot-no notranjo silo čmeev in notranje votlim svetom njihovih belih gospodarjev je osnovni motiv «Requie-ma za vlačugo«, na katerem je Faulkner skrajno pogumno zgradil spopad o-beh usvetov«, v katerem se zrcalijo nejasni vzleti in padci človeškega duha: ob robu velikega življenja stojita črna izobčena Nancy in bela Tempel, po-tumka ugledne aristokratske družine, obe zapleteni v miselnost in čustvenost Juga, pod katerim teče miselnost Juga kakor simbolični podzemeljski tok. V njuni erotični podzavesti in preko drgetanja, ki preji* r.ja zavest, se gibljejo mrke sile, ki se jim ne moreta upirati ne z razumom ne Z voljo — preko vsega pa je razluu usedlina njune preteklosti, k> kot živa sila vdira v njuno sedanjost. Nancy, črna pestunja, je zaradi umora belega otroka obsojena na smrt. Nekoč se je z belci valjala po blatr beznic. Sedaj pa prevzema nase trpljenje za krivice bele žene. Veruje, da bo s trpljenjem očistila svojo u-snazano preteklost. To je njena vera. Belim ljudem jC pripravljenost, prevzeti vase trpljenje drugih — nepojmljiva, toda Tempel daje moč, da pogleda v svojo notranjost, da spozna absurdnost in relativnost ju-s lične in družbene pravičnosti in marsikatere r;sni-ce. Dvom, ki se je rodil ob spoznanju relativnosti človeških vredrot, nosi v sebi nasprotujoče si verovanje v smisel človeškega obstoja — vzporedno z vero v brezverje. Eksperimentalno gledališče v Ljubljani se je v želji, da bi «Requiemu za vlačugo« ohranilo čim več značunih potez Williama F aulknerja, izognilo večjim adaptacijam, v Katerih senci se rade izgube marsikatere posebnosti mišljenja in ustvarjanja tega pisatelja posebnega kova. S svojim gostovanjem posreduje Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane slovenskemu tržaškemu občinstvu presunljivo skladbo moderne tragedije, katere korenine so zasajene v globino človeške narave, ki tava v svetu brez prizanaša-nja in odpuščanja. BALBINA BATTEUNO-BAR ANO VICE V A CIA. Londonski tednik «Reynolds News» prav gotovo ni majhen list. Nasprotno, njegova tiraža je precejšnja, njegova politična opredelitev pa Vse kaj drugega kot napredna. Zato je tem bolj zanimivo, da prihaja vprav s strani tankega lista tako oster očitek biatu ameriškega zunanjega ministra, s čimer se dejansko niti ne misli sam Allan Dul-les, pač pa določen ameriški aparat, le. da bi tokrat znal plačati račun sam Allan Dul-les. Sicer pa prepustimo besedo samemu tedniku «Rey-nolds News». »Čeprav je John JToster Dulles v bolnišnici, ima družina Dulles še vedno vidno vlogo v mednarodnih problemih. Pri tem, povsem jasno, mislim na dejavnost načelnika ameriške osrednje obveščevalne agencije Allana C. Dullesa«. Osrednja obveščevalna a-gencija — piše omenjeni list — je ena najvažnejših ustanov, ki imajo močan vpliv na politiko ZDA. Njen direktor prisostvuje sestankom državnega varnostnega sveta ZDA, ki odloča o vojni in miru. Proračun osrednje obveščevalne agencije je strogo tajen in ameriški direkciji za proračun je z zakonom prepovedano te številke objavljati. Kljub temu se ve, da znaša njen proračun okoli 800 milijonov dolarjev (približno £00 milijard lir, op. ur.). • Računajo, da zaposluje a-gencija 16.000 nameščencev, od katerih jih je nekaj doma, drugi pa so v tujini in mnogi med temi so tuji državljani. Okoli 10.000 teh bo v kratkem dobilo svoje prostore v novo zgrajenem sedežu CIA, ki ga grade v Washing-tonu, in katerega gradbeni stroški znašajo 55 milijonov dolarj ev. Agencija CIA nekoč ni i-mela sedanje vloge, pač pa je bila njena naloga, koordinirati potočila, ki so jih zbrale obveščevalne službe ameriške kopnene vojske, mornarice, letalstva in ministrstva zunanjih zadev. Od tedaj pa, ko je postal John Foster Dulles minister za zunanje zadeve, se je vpliv agencije naglo povečal in prevzel važno vlogo v ameriški zunanji politi-' kj, Zato ima sedaj CIA svoje agente po vseh večjih a-meriških veleposlaništvih v svetu. Posamezni agenti so prav po sovjetskem vzoru glede svoje vloge neznani celo samemu ameriškemu veleposlaniku, pri čigar poslaništvu so nameščeni kot strokovno csebje ali uradniki. CIA prav tako vodi aktivne špijonslfe skupine, ki delujejo na področju Sovjetske zveze. Nato pisec članka v tedniku «Reynolds News» našteva nekaj primerov, kjer se je CIA posebno izkazala. Ena od nalog te ustanove je odpošiljanje letal preko tako imenovane železne zavese, da s pomočjo radijskih spre-1 jemnikov prisluškujejo premikanju sovjetskih čet, letal in brodoyja. To je prišlo posebno do izraza na lanskoletnem procesu ISIS. Iz dnevnega tiska pa vemo, da so sovjetski lovci že večkrat sestrelili kako takšno letalo. Pred dvema mesecema je bilo sestreljeno zadnje tovrst- no letalo. Včasih prevzame ta ustanova še mnogo bolj aktivno vlogo v hladni vojni. Med njene uspehe. prištevajo: X Zrušenje 'Mosadekove vla. de v Iranu. Na nekem sestanku v Švici so se Allan Dul-Sesjji ameriški.. Veleposlanik v Teheranu Loy Henderson in šajjova | sestra princesa Ašraf do' podrobnosti dogovorili o akciji, ki je privedla do zru-šenja Mosadeka in nadaljnjih dovolj znanih posledic. 2. Ustanovi CIA se pripisuje tudi zrušenje demokratično izvoljene vlade Arbenza v Gvatemali leta 1954. CIA je bila namreč predložila poročilo, da je bilo orožje iz Češkoslovaške namenjeno Gvatemali in na temelju njenega priporočila je ameriški varnostni svet odobril večjo dobavo orožja sosednima državama Hondurasu in Nikaragvi. To orožje je — kot vemo — služilo za oborožitev skupine uporniških častnikov, ki so zrušili predsednika Ar-btnza. 3. Ustanovi se pripisuje gradnja predora pod vzhodnim Berlinom leta 1956, ki so ga uporabljali za prisluškovanje telefonskih in telegrafskih linij vzhodnonemških oblasti. 4. Ista ustanova koordinira in pošilja ((obveščevalne komandose« v dežele Vzhodne Evrope, katerih naloga je razpečevanje potvorjenih bankovcev, potnih listov in drugega. Delo teh ((komandosov« je bilo eden izmed glavnih vzrokov zadnje valutne reforme v Vzhodni Nemčiji. Leta 1953 so v Vzhodni Nemčiji zajeli skupino pripadnikov CIA, ki so bili povečini big.ši nacisti. Štirje so bili obsojeni na smrt. 11 pa na dosmrtne zaporne kazni. O najnovejši dejavnosti CIA se govori tudi v drugem članku, in sicer v članku novinarja Stewavta Alsopa v listu- «Saturday Evening Post«. ln^ novinar Alsop se na zadevo" spozna, 'ker je v dobrih stikih s Pentagonom. Alsop piše, da CIA vodi ob kitajskih obglah skupino saboterjev, ki nosi ime «Western Enterprises Inc». Naloga te skupine je vršiti sabotažna dejanja na ozemlju LR Kitajske, kamor agencija pošilja svoje komandose,. včasih celo bataljone komandosov. Člane teh skupin zbirajo v glavnem med kitajskimi na-čidhalisti, toda tudi med a-meriškimi častniki-prostovolj-ei; CIA 'pa prevzema nase na-lcgo oskrbovanja, vežbanja, finansiranja in prevoza skupin. Ni dvoma, da je dejavnost CIA imela veliko besedo v povzročitvi krize okoli Kve-mojsfcih otokov. Vsi ti podatki so resni in povrh pčihajajo iz resnih krogov. Zato ni nič čudnega, da senator Mansfield že dolgo o-pozarja na to, da je obstoj in sedanje delovanje te ustanove nevarno za mir v svetu. Senator Mansfield in njegovi somišljeniki so se zato odločno postavili prdti njej. Nič Čudnega. Na nedavni seji se-natskega pododbora v Wa-shingtonu so prišli na dan podatki, da je CIA namenoma potvorila poročila obveščevalne službe o napredku sovjetske raketne tehnike, da bi s tem podprla vladno politiko za še večio tekmo v oborože- vanju. Senatorja Mansfielda podpira, tudi senator Symington, ki zahteva, naj prevzame CIA svojo staro vlogo »koordinacije obveščevalnih služb« in naj se v drugo ne vtika. Ne bomo nadaljevali z naštevanjem drugih grehov te ustanove in njenega vodje Allana Dullesa. Pač pa bi hoteli na koncu dodati sledeče: Ce bo John Foster Dulles zaradi svojega šibkega zdravja moral pustiti vajeti ameriške zunanje politike, je možno, da bo z njim šel v «pokoj» tudi njegov mlajši brat Allan Dulles. Skoda bi ga zares ne bilo. Seveda pa s tem še ni rečeno, da ne bi v ZDA mogli najti koga drugega, ki b> ne bil mnogo boljši od njega. tudi zelenjavo, ki jo imajo navadno ločeno. Dosti lepše je, če se" zelenjava in cvetje menjavata. Leha z gostim peteršiljem je že sama na sebi lepa. Poleg temnejšega listja peteršilja se lepo odbija bela leha, posuta z margeritami, leha korenja pa se lepo združi s etnijami, svetli radič pa se lepo spoji z bližnjo leho, na kateri rastejo turški nageljni. Nastanejo tako v vrtu lepi barvni kontrasti, ki tako prijajo očetu. S tem pa še ni končano. Dandanes se dobijo krasne vrste dalij, ki se delijo v dve vrsti. Ene so dekorativne, drugim pa pravimo kaktus. Prve nosijo poln in zaokrožen cvet, cvet kaktusov pa je skrtovičen in špičast. V senčnati vrtni kot spadajo hortenzije s svojim krasnim cvetjem. Kdor želi imeti poleg svetlordečih hortenzij tudi modre, naj si poskrbi kraško zemljo, a opravi tudi brez te, ako zaliva rdečo hortenzijo z raztopino železne galice. S tem pa ni rečeno, da se oplavi vsaka rdeča horten-zija, kajti v to vrsto spadajo le nekatere in med temi so najbolj priporočljive Bagatelle, Goliath in Mi-gnon. Kraljica vrta bo ostala vedno vrtnica,' od katerih lahko nasadimo pritlične vrste, ki nosijo navaden cvet, a cvetejo skozi vse leto. Največjo izbiro najdemo pri srednje visokih vrtnicah in v zadnjih letih tudi pri tistih, ki se pletejo in so posebno priporočljive za latnike. Med prve in druge spadajo vrtnice, ki cvetejo le pomlad’ in nekoliko manj jeseni. So pa tudi take, ki cvetejo skozi vse leto. Med zadnje spadajo bela Virgo, rumena Peace, •svetlordeča Helen Traubel, temnooranžna Crimson Glo-ry in njej enaka Signo-ra Puricelli, škarlatnordeča Lollo (Lollobrigida?) in Radar, do sedaj naj lepša So-raya, ki je od znotraj svetlordeča od zunaj pa temnordeča in še bela Caledonia. »'■ ' .•tl*- > Neka psica v Coloradu je povrgla kar 17 psičkov, ki so ostali vsi živi in se kar krepko razvijajo jo tudi v obliki drevesc, ki so posebno priporočljive z» tiste, ki se ne plašijo stroškov. V večji vrt spadajo tudi cvetoča drevesa, med katerimi zavzemajo posebno mesto Lagerstroemia, Manjo-lija in Hibiscus, ki ga lahko gojimo kot grm ali pa kot drevo, kar je odvisno od rezanja. Medtem ko je Ma-njolija bela, Lagerstroemia roza, rdeča in vijoličasta, lahko izberemo pri Hibiscu-su vse barvne odtenke od bele do temnordeče barve a še najbolj priporočljiv je Hibiscus purpureus tollis ya-riegatis, ki ima dvojen temnordeč cvet in zeleno listje, ki je rumeno obrobljeno. Navedli smo le najbolj priporočljive vrste a s tem m rečeno, da ni na oknu lepa nevestica in vodenka, v vrtu pa peonija, phlox, piutnik, mak, astra, krizantema in nešteto drugih. R P. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spremenite svoje načrte že sedaj* ker jih boste itak morali menjati. Pazite na zdravje BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neka nevoščljiva oseba vam bo preprečila, da bi vaš u-speh bil popoln. Ne bodite preveč zaupljivi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Delo, katerega še niste vajeni, vas bo spravilo v slabo voljo; skušajte se mu prilagoditi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne tratite po nepotrebnem svojih sredstev. Z malomarnostjo boste spravili v slabo voljo ljubljeno osebo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Izgubili boste nekaj, kar vas bo spravilo v slabo voljo. Ne ženite si preveč k srcu, ker b; spravili družino v neprijetno razpoloženje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Srečali boste nekoga, ki vam bo pomagal speljati delo. Tudi v družini bo vladala harmonija. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prijetno okolje vas bo spravilo v dobro voljo. Strah, da se ne bi osmešili, bo zavrl vašo ljubezensko prigodo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Z delom, ki ste ga poverili nekemu svojemu znancu, ne boste zadovoljni. Izbiri sodelavca ni bila najboljša. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne tratite časa v nesmiselnih in nepotrebnih diskusijah, ko pa je najprimernejši čas za drzna dejanja in uspehe. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Priložnost boste imeli poravnati star dolg. Na vidiku potovanje, ki ga ne zanemarite. Pazite na zdravje. VODNAR (od 21. 1. do 18. 2.) Vaš način dela bo dal odlične rezultate. Poskušajte st spraviti z onimi, s katerimi ste že zdavnaj spiti. RIBI (od 20. 2. do 20. 8.) Neka nepričakovana pomoč vas bo potegnila iz zagate vprav v trenutku, ko boste začeli obupovati. Zdravje odlično. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirTiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiMin ZDRAVNIŠKI Nedonošenček Nosečnost traja normalno 260 do 280 dni, računajoč od zadnje menstruacije. Ce se o-tiok rodi pred izpolnjenimi 37 tedni nosečnosti, se smatra, da ni do kraja donošen ter pravimo, da gre za nedonošenega otroka ali nedonošenčka. To merilo pa ni ved-rjo zanesljivo, saj se žene redko spomirijajo točno datuma zadnje menstruacije, pa jim zato zdravnik ne more vedno verjeti, razen če so si datum zapisale. Poleg tega pa se *,i-di dogodi, da nosečnost traja devet mesecev, a otrok še ni «zrel» in je pravzaprav nedonošen. Najbolj zanesljivo merilo, da je otrok normalen in donošen, je tehtnica. Babica mora vsakega novorojenčka takoj stehtati in vsak novorojenček, ki tehta 2500 gramov ali manj, ne glede na to, koliko čaša je trajala nosečnost, se mora smatrati za nedonošenčka. Za bodoče življenje novorojenčka ni toliko važno, ce je otročiček do kraja donošen ali ne, ampak je najvažnejše, kako nego bo imel v prvih dneh življenja. Ce je bila nega pravilna, se nedonošenček konec prvega leta življenja prav nič ne bo tazlikoval od svojih vrstnikov, ki so bili pravočasno rojeni.. jr.e, ki se nagiba k predčasne- Preprosti ljudje menijo, da nedonošenčki, rojeni v sedmem mesecu, bolje uspevajo in ostanejo pri življenjg, kot pa tisti, ki so se rodili v osmem mesecu. To ne drži, pač pa je res, da je vsaK nedonošenček tako rekoč težek bolnik, ki je potreben strokovne nege in zdravnikovega nadzorovanja. Novorojenčki pa, ki ob porodu tehtajo manj kot 1500 gramov, imajo minimalno verjetnost, da bodo živeli, če jih ne damo v bolnico. Prav tako ne drži, da bi moral biti nedonošenček v po znejšem življenju umsko zaostal ter imel okvare na o-čeb in ušesih. Take okvare se sicer vidijo pri nedonošenčkih bolj pogosto, so pa posledica nestrokovne nege v prvih dneh življenja. Dete, rojeno živo, pa najsi bo še tako nebogljeno, ima pravico do življenja. Nekatere žene sp>oh ne morejo nositi plodu do konca, pa je zato zanje edina možnost, da pravilno negujejo nedonošenčka. Zaradi tega moramo nedonošenčku posvečati največjo pozornost. Isto velja tudi za nosečo že- mu porodu. Do predčasnega" poroda pride zaradi različnih vzrokov, kot so okvare, težko delo, živčna obolenja in podobno. Predčasno rodijo pogosto starejše prvesnice ter ženske, ki redijo dvojčke ali trojčke. V takih in podobnih primerih je priporočljivo, da žene rodijo v bolnici ali pa vsa,, pod nadzorstvom zdravnika. Nosečnice, ki so malokrvne, se morajo začeti pravočasno zdraviti, sicer bodo rodile za življenje nesposobno dete. Da bo jasno, zakaj potrebuje nedonošenček posebno in pazljivo nego, si zapomnimo: I. Ker se nedonošenček hitro ohladi, ni dovolj, da ga pokrivamo z blazinico, ampgk ga je treba držati v tako imenovanem inkubatorju, ki se električno tako ogreva, da se obdrži o-krog otroka stalna toplota. 2. Ker se nedonošenček bolj hitro esuši« kot normalen otrok, se v inkubatorju vzdržuje vlaga v zraku. 3. Ker nedonošenček navadno ne more sesati, ga moramo hraniti u-metno s pomočjo gumijaste cevke, ki se mu potegne skozi nos V želodec. P» četudi bi neflonošenček lahko sesal, j« bolje, da ga umetno hranimo, kajti njegov želodček je premajhen in ne more sprejemati toliko hrane, kot je potrebno. 4. Nedonošenčkov organizem je podvržen najrazličnejšim motnjam, ki imajo lahko zb posledico smrt, pa je salo nujno potrebno, da je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Nedonošenček je navadno močno malokrven, edino, kar tu pomaga, je transfuzija krvi. Nedonošenčki, ki tehtajo med 1500 do 2500 g, se včasih lahko obdržijo v domači o-skrbi, pod pogojem, da sesajo. Takega otroka je treba dojiti vsaki dve uri. Seveda pa moramo imeti nedonošenčka stalno na toplem ter plenice ob vsakem previjanju pregreti. Porodnice z dvojčki ali a tiojčki je treba poslati v bolnico. V dnevnem časopisju če-sto beremo, da je neka žena rodila trojčke ali četvorčke, vendar Pa moramo vedeti, da taki otroci brez zdravniške nege kmalu umrjeio. DR. S. B. |Goriško-beneškl dnevnik| Na poziv treh sindikalnih organizacij V četrtek 2. aprila spet stavka tekstilnih delavcev iz vse države ^ rfT 1 Mirtam V 10 letih so v tekstilni industriji odpustili 95.000 delavcev Ker lastniki tekstilnih podjetij nočejo pristati na zahteve sindikalnih organizacij, so le-te sklenile proglasiti ponovno vsedržavno stavko, da bi dosegle svoje namene. Delavska zbornica, CISL in UIL so se sporazumele, da bo 24-urna stavka v četrtek 2. aprila, med 6. in 11. aprilom ter 13. in 18. aprilom pa bosta še dve 8-urni stavki. Tekstilni delav-ei posameznih pokrajin bodo izbrali najprimernejši dan v teh dveh obdobjih. Sindikalna stroka FIiOT je poleg tega pozvala delavce, naj ne delajo nadur, kot bi želeli delodajalci, da bi nadoknadili izgubo. Stavke se bodo ponavljale toliko časa, dokler delavci ne bodo dosegli svojih pravic. V ilustracijo upravičenih zahtev tekstilnih delavcev in delavk naj navedemo nekaj uradnih podatkov o tekstilni proizvodnji v povojnem času. Leta 194? so italijanske teks- tilne tovarne proizvedle 176 tisoč ton bombažnega prediva in 126 tisoč ton bombažnih tkanin. Po desetih letih, v katerih so odpustili 9? tisoč tekstilnih delavcev in delavk, se je proizvodnja bombažnega prediva zvišala na 199.469 ton. Priznati je treba, da se je proizvodnja tako močno dvignila zaradi modernizacije raprav, nihče pa ne more zatajiti tudi drugega nič manj važnega dejstva, da se je proizvodnja povečala s hitrejšim ritmom dela, z večjim izkoriščanjem delovne sile in večjo storilnostjo dela. Sindikalna stroka tekstilnih delavcev FIOT je predložila sledeče zahteve: zvišanje mezd za 15 lir, ki velja za težake, za vse višje kategorije naj se povišek poveča v skladu s prejemki. Za uradnike naj bo najnižji povišek 3.000 lir mesečno in naj se viša pc kvalifikaciji, po desetih, odnosno dvajsetih letih dela, naj se izplača delavcem doklada za starost, ustanovi pa r.aj se tudi doklada za škodljiva dela, ki naj znaša 7 od-stodkov. V skladu z določili ustave naj se prizna delavcem in delavkam enakost plač na podlagi strokovne usposobljenosti V V • V tfttiHiiiiiitiiii n iti tiMiiiiiiiiatiiiiiiii iii mit iiiititin n umiti m mn m iittitititiiiiHiiiiiiiiiHiitiiii Po podatkih trgovinske zbornice Industrijska podjetja še vedno v hudi krizi Ugoden je izvoz tekstilnega blaga Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice je bilo vreme v mesecu februarju nekoliko toplejše kot navadno, kar je omogočilo hitro rast pšenice in dela na polju. Položaj v industrijskih podjetjih pa je še vedno zelo kritičen. Zlasti metalurška, kemična in tekstilna podjetja so v hudi krizi. Zaradi pomanjkanja naročil doma in iz inozemstva se v podjetjih dela s skrajšanim delovnim časom (ravno te dni so v CRDA v Tržiču začasno odpustili 200 delavcev, tako da jih je sedaj 1200, op. ur.). V ladjedelnici bodo kmalu dogradili naročene ladje. Najslabše je v oddelku za izdelovanje železniških vagonov in v elektrome-haničnih delavnicah, kjer se položaj slabša iz dneva v dan. Tudi v tovarni za izdelavo tekstilnih strojev je položaj še vedno kritičen, ker se še ni našla rešitev. V ostalih podjetjih je proizvodnja kolikor toliko zadovoljiva. Napredek je bil zabeležen v podjetjih za izdelovanje slaščic in čokolade, kjer proizvajajo za velikonočne praznike. Avtopre-vozništvo uspešno opravlja svojo nalogo, zelo slaba proizvodnja pa je v tovarni za izdelovanje ribjih konscrv v Gradežu zaradi pomanjkanja rib. V mesecu februarju so izvozili v Avstrijo za nekaj nad 300.000 lir ženskih pet, 697.000 lir jopic in 56.000 lir bombažnih tkanin, v Nemčijo za 462 tisoč lir jopic, v Anglijo pa za 354 tisoč lir lesenega pohištva. Sprejemanje prošenj za poznejše zapiranje lokalov Zveza goriških trgovcev javlja, da bo kvestura odobrila prošnje lastnikom javnih lokalov, ki bi želeli danes, v nedeljo in ponedeljek 28., 29. in 30 marca zapirati lokale ob 3. ponoči. Lastniki javnih lokalov gori. ške občine naj naslovijo prošnje na kvestorja. Napišejo naj jih v dveh izvodih; eno na kolkovanem papirju za 100 lir, drugo pa na navadnem papirju. Prošnje sprejemajo pri o-kencu št. 1 v pritličju kvesture. Lastniki javnih lokalov iz vasi občine Gorica in iz o-stalih občin v pokrajini naj prošnje napisane po gornjih navodilih, vložijo na komisariate javne varnosti ali pri o-rožnikih. Urnik trgovin za veliko noč Zveza goriških trgovcev Javlja, da bodo za velikonočne praznike trgovine odprle po sledečem urniku: danes, 28. marca se zaprejo ob poljubni uri; jutri, 29. marca: razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure, bodo vse trgovine zaprte; ponedeljek 30. marca; pekarne in mlekarne bodo odprte, dokler ne prodajo vsega blaga; mesnice od 6.30 do 11. ure; trgovine s sadjem in zelenjavo od ?. do 12. ure ter cvetličarne od 8. do 13. ure. Ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Pokriti trg bo jutri zaprt, medtem ko bo v ponedeljek odprt do 11. ure. Javno kopališče bo danes odprto da 20. ure, v nedeljo in ponedeljek pa bo zaprto ves dan. Mestni avtobusi podjetja ATA bodo v nedeljo in ponedeljek vozili kot ob praznikih. Poštni uradi bodo v nedeljo odprti kot ob praznikih; v ponedeljek bodo dopoldne delali samo poštni in telegrafski uradi, pošto pa bodo dostavljali samo dopoldne. Nov urnik za prehode druge kategorije zanimanje za cesto Palmanova-Ljubljana Goriški gospodarski krogi, predvsem pa avtomobilski klub si zelo prizadevajo, da bi pripravili osrednje oblasti do tega, da bi sprejele predlog za gradnjo avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Ljubljana. O tej cesti je na važnem sestanku izvedencev govoril tudi inž. Francesco Caccese. Kakor poroča trgovinska zbornica, je bil na predlog predsednika trgovinskih zbornic Treh Bene-čij inž. Caccese imenovan za člana tehničnega odbora, ki so ga ustanovili pri predstavništvu v Benetkah. Poleg tega so vključili načrt za gradnjo avtomobilske ceste v program komunikacij, ki se tičejo alpskih prehodov. Te vesti kažejo, da se za gradnjo avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Ljubljana ne zavzemajo samo v Gorici, ampak tudi pristojni gospodarski krogi v naši deželi. «»—— Pred 24. kolom nogometnega prvenstva A lige Derbi Milan -Juventus: ključ za nadaljnji razvoj Se ena ugodna nedelja za Triestino v borbi za obstanek 29. in BO. marca frizerski saloni zaprti Zveza obrtnikov goriške pokrajine sporoča, da bodo frizerski saloni za dame in gospode jutri in v ponedeljek 23 in 30. marca ves dan zaprti. 240 prikolic Berloja izvozili v Jugoslavijo . .Industrijsko podjetje, Bejrto-ja iz Pordenona je izdelalo 240 prikolic za tovorne avtomobile, ki jih bodo izvozili v Jugoslavijo, podjetje je sklenilo z nekim jugoslovanskim podjetjem, ki izdeluje železniške vagone in trolejbuse, pogodbo, da bo izdelovalo tovornike po obrtnici podjetja iz Pordenona. Trčenje dveh motociklistov Včeraj ob 16.15 se je 19-let-ni lambretist Giuseppe Bres-san iz Ločnika zaletel v 48-letnega mopedista Romana So-šola iz Ul. Gabrizio 33. Nesreča se je zgodila na križišču med Ul. Garzarolli ter Ul. Aprica. Bressan; ki se je pripeljal po Ul. Garzarolli, je bil namenjen na Tržaško cesto, vendar je na križišču zadel s prednjim kolesom v moped, ki je prihajal z njegove desne. Pri trčenju se je Sošol laže poškodoval, toda je odklonil zdravniško pomoč. Cestna policija je ugotovila, da je nesrečo zakrivil Bressan, ker ni dal Sošolu prednosti. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 106, tel. 31-51. V nedeljo in ponedeljek dopoldne pa lekarna Soranzo, Korzo Verdi 17, tel. 28-79. Prehode druge kategorije bodo s 1. aprilom pričeli odpirati ob 5. uri, zapirali pa jih bodo ob 19.30. Ob nedeljah jih bodo zapirali ob 22. uri kot po navadi. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 16,4 stopinje ob 18. uri, najnižja 7,4 stopinje ob 3,30 uri. Vlage 82 odstotkov. Za veliko noč še ena razgibana nedelja v italijanskem nogometnem prvenstvu z o-srednjim derbijem med Milanom in Juventusom v Milanu. Izid te tekme je za potek prvenstva zelo važen iz več razlogov in tudi za več moštev, v prvi vrsti pa seveda za Milan sam, ki nikakor ne sme izgubljati točk, če hoče obdržati stik s Fiorentino, ki bo imela na svojem terenu za nasprotnika Padovo, ki v zadnjem času ni v najboljši formi. Tako Milan kot Juventus sta se za ta derbi skrbno pripravila in bosta praktično nastopila z najboljšima formacijama, čeprav bo Juventusu manjkal Nioole, kar pa nikakor ne bo vplivalo na njegov standart. Milan bo po daljšem času postavil na igrišče svojo osnovno napadalno petorico Danova, Galli, Altafini, Grillo, Bean, v Juventusov napad pa se bo povrnil Charles ip dopolnil slavni trio Boniperti-Charles-Sivori s kriloma Muc-cinellijem in Stivanellom. Spričo dveh tako potentnih napadov gosta imeli obe o-brambi mnogo dela in tako Mattrel (oz. Vavassori) kot Buffon bosta imela precej priložnosti za uveljavljenje njunih sposobnosti. Prognoze so seveda skoraj nemogoče, toda borba za prvenstvo bi nedvomno mnogo pridobila na svoji zanimivosti, če bi zmagal Juventus. V tem primeru bi bil namreč Milan prisiljen po eni strani k 'dramatični zasledovalni gonji za Fiorentino, ki bo zelo verjetno premagala Padovo, po drugi strani pa k pozornosti na Juventus, katerega zaostanek bi se zmanjšal na dve točki. Se bolj zanimiva bi postala borba na vrhu, če bi se s to možno varianto razvoja povezal še Inter z malo verjetno, toda vse prej kot izključeno zmago nad Lanerossijem v Vi-cenzi. V obratnem primeru, t. j. v primeru zmage Milana in Lanerossija (ter seveda tudi Fiorentine), pa bi se vse skupaj zelo poenostavilo in Fio-rentina in Milan bi spet ostala praktično edina konkurenta za lovoriko. Poleg teh treh srečanj izstopa v jutrišnjem 24. kolu tudi mestni derbi med Genoo in Sampdoiio, ki bo zelo verjetno potekal v znamenju tradicionalne negotovosti do poslednje minute. V prvem srečanju letošnje sezone je zmagala Sampdoria, zato bi maščevanje Genoe nikakor ne predstavljalo presenečenja, tembolj, ker nam je Genoa preteklo nedeljo v Trstu pokazala, da zna igrati in biti nevarna. Ce izvzamemo tekmo med Romo in Napolijem, katere pomen je pretežno prestižnega značaja v okviru tradicionalne rivalitete, so vsa ostala srečanja neposredno povezana z borbo za obstanek v A hgi. V Banju se bosta pomerila Bari in Alessandria. Prognoze so na strani Barija, čeprav bo nastopil brez dveh svojih odličnih igralcev Erbe in krilca Cappe. V vrstah Alessandne je prišlo namreč do majhne krize, ki utegne negativno vplivati na igro celotnega moštva, v katero pa se bosta povrnila standardna krilca Sni-dero in Pedroni, katerega odsotnost se je preteklo nedeljo zelo poznala in je Alessandrio praktično stala eno celo točko. Zelo dramatična bo po vsej llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Veter ne zna brati«, D. Bogarde, loko Tani, v barvah. VERDI. 17.00: »Zakon«, G. Lollobrigida, Y. Montand. VITTORIA. 17.00: «Križ in meč«, Ivonne De Carlo, M. Serato, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Zgodba z zahoda«, G. Roland, L. Cri-stal. verjetnosti borba med Spalom in Udinese v Ferrari. Tudi v tem srečanju je favorit Spal, ki bo nastopil s Soriom v napadu. Udinese je najavila isto formacijo, s katero je v nedeljo odvzela Alessandrii točko. Talmone Torino bo imel v gosteh Lazio iz Rima in tudi zanj so prognoze ugodne, v Trstu pa se bo Triestina v drugi zaporedni interni tekmi pomerila z Bologno. »Petronia-ni» so najavili nekaj bistvenih novitet, in sicer predvsem povratek Vukasa v napad namesto Maschia in povratek Pil-marka v krilsko vrsto. Kot znano, Vukas že dalj časa ni igral v prvem moštvu delno zaradi slabe forme, delno pa iz disciplinskih razlogov, ki so mu nakopali tudi visoko globo 700.000 lir. Zelo verjetno je, da bo ravno zaradi tega hotel Vukas z dobro igro v Trstu dokazati, da mu je bila storjena krivica in da je Bologni še vedno potreben. Triestina zaradi tega svojega nasprotnika ne bo smela podcenjevati in za zmago se bo morala boriti ravno tako pogumno in požrtvovalno kot se je borila proti Genoi. Povratek Tortula bo vsekakor ojačal njen napad in prognoza — vsaj naša — je čista «e-nojka«. Na splošno pa je tudi jutrišnja nedelja naklonjena tržaški enajstorici, katere položaj bi se moral ponovno izboljšati na škodo Udinese, A-lessandrie in morda tudi Torina. Totocalcio št. 30 Bari-Alessandria i Fiorentina-Padova i Genoa-Sampdoria 1 X 2 L. R. Vicenza-Inter 1 2 Milan-Juventus 1 X 2 Roma-Napoli I X Spal-Udinese 1 Talmone Torino-Lazio 1 Triestina-Bologna I Como-Lecco X 2 Verona-Palermo 1 2 Pescara-Barletta 1 Salernitana-Anconitana 1 Taranto-Reggiana 1 X Pro Patria-Spezia 1 AVTOMOBILIZEM Tržaška posadka na Rallyeju Taormina Na mednarodnem avtomobilskem Rallyeju v Taormini, ki bo od 1. do 5. aprila na 2300 km dolgi progi, bo nastopila tudi tržaška posadka, ki jo bosta sestavljala dr. Tullio Stabile, italijanski novinarski prvak 1958 in Stellio Davia z avtom Fiat Abart Zagato 750. Startala bosta v San Marinu Illlllllllllllllllllll ................................................................................................... Tridnevno smučarsko tekmovanje na Etni Wagnerberger in Hofherr zmagovalca v veleslalomu Slab plasma Italijanov v moški konkurenci - Pia Riva četrta med ženskami - Jugoslovanka Zupančičeva odlična deveta v najmočnejši evropski konkurenci CATANIA, 27. — Na južnem pobočju Etne se je danes dopoldne začelo veliko tridnevno mednarodno smučarsko tekmovanje, ki predstavlja praktično zadnje večje tekmovanje alpskih smučarjev v letošnji sezoni. Na programu je bil veleslalom za moške in ženske. Proga je bila za vse enaka. Dolga je bila 2 km z 42 vratc: in višinsko razliko 800 m. V moški konkurenci je proti pri- čakovanju zmagal Nemec Fritz Wagnerberger pred glavnim favoritom Avstrijcem Rieder-jem in pred Švicarjem Stau-bom. Od Italijanov je bil najboljši Dino Pompanin, ki se je uvrstil šele na 8. mesto. V ženski konkurenci je zmagala Avstrijka Hilde Hofherr pred rojakinjo Netzer. Zelo lep uspeh je dosegla Jugoslovanka Slavica Zupančič, ki se je uvrstila na 9. mesto pred mnogimi znanimi evropskimi lltiiiimmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiitii Mladinski nogometni turnir FIFA Italija-Turčija 4:0 6»rčlJa-Romunija 1:0 Strelci za Italijo; Novelli, Ferrari (2) in Volpi SOFIJA, 27. —- V nadaljevanju izločilnega tekmovanja v okviru mladinskega nogometnega turnirja FIFA sta bili danes popoldne odigrani samo dve tekmi, veljavni za B skupino. Rezultata: Italija - Turčija 4:0 Grčija - Romunija 1:8 Po teh dveh tekmah je lestvica B skupine naslednja: 1. Italija 2 tekmi 4 točke; 2. Grčija 1 — 2; 3. Romunija 2 — 2; 4. Anglija 1 — 0; 5. Turčija 2 - °. . Italija in Turčija sta igrali v Pazardjiku pred kakimi 12.000 gledalci in italijanski nogometaši so ponovili dober vtis, ki so ga zapustili s prvo tekmo proti Angliji. Njihove akcije so bile hitre in skoraj vedno zelo nevarne. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 1:0. Edini gol je dosegel v 10' Novelli. Turki so poskušali s protinapadi, vendar pa je vse njihove poskuse že v kali zatrla zanesljiva krilska vrsta Italije. V drugem polčasu je bila premoč italijanskega moštva še očitnejša in že v 2’ je Fer-rario povečal vodsfvo na 2:0. Isti igralec je v 17’ dosegel tretji gol, v 23’ pa je bil četrtič uspešen Volpi. Kljub visokemu rezultatu in kljub veliki kvalitetni razliki med obema moštvoma, so se Turki borili zelo pogumno in tudi s precejšnjim tehničnim znanjem. Šibki so bili le v povezavi tako v napadu kot v obrambi. Italija je igrala v naslednji postavi: Cassani; Noletti, Magazzii; Galeone, Bercellino, Spigno, Novelli, Cera, Volpi, Ferrario, Cella. •-----«»—— Udinese kompletna VIDEM, 27. — Udinese je danes zaključila priprave za nedeljsko srečanje s Spalom v Ferrari, kamor bo odpotovala jutri. Vsi titularci so v odlični fizični kondiciji. V Ferrari bodo nastopili v naslednji postavi: Romano; Baccari, Valenti; Sassj, Gon, Pique; Pentrelli, Giacomini, Bettini, Manente, Fontanesi. tekmovalkami. Tehnični rezultati: MOŠKI: 1. Fritz Wagnerber-ger (Nem.) 1’59’7, 2. Josl Hie-der (Avst.) 2’01”I, 3. Roger Staub (Sv.) 2'01”2, 4. Ernst Oberaigner (Avst.) 2’01”3, 5. Leo Lacroix (Fr.) 2’01”4, 6. Pepi Stiegler (Avst.) 2’01”7, 7. Hanshorst Muller (Nem.) 2’ in 02”3, 8. Dino Pompanin (It.) 2’02”7, 9. Giuseppe De Prato (It.) 2’03”7, 10. Egon Zimmermann (Avst.) 2’03”9. ZENSKE: 1. Hilde Hofherr (Avst.) 276”7, 2. Erika Netzer (Avst.) 2’17”9, 3. Edi Beeler (Sv.) 2’19"3, 4. Pia Riva (It.) 2’19”4, 5. Arlette Grosso (Fr.) 279”5. 6. Jerta Schir (It.) 2’ in 19”6, 7. Inge Knott (Nem.) 2’20”5, *. Lilo Michel (Sv.) 2’ in 20"7, 9. Slava Zupančič (Jug.) 2’2I”8, 18. Tina Poloni (It.) 2’23”6. Tekmovanje se nadaljuje jutri s smukom. 6 DNI V NEW YORKU Terruzzi - Faggin zopet v vodstvu NEW YORK, 27. — Ob 4. uri zjutraj po italijanskem času sta bila Italijana Terruzzi in Faggin ponovno v vodstvu 6-dnevne kolesarske dirke v New Yorku s 457 točkami. 2. Zyegler-Lynge 331, 3. Wagt-mans-Plantar 323, 4. Meier - Gassner 288, 5. Raynal-Blusson 220, 6. Weinrich-Jaroszewich Ul, 7. z zaostankom enega kroga Hromjak-Scholl 122. •iiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiHniiiiiitiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiutim«« Včeraj zaključni trening titularcev Triestina proti Bologni z De! Negrom Tortul desno krilo, Bresolin leva zveza Triestina je imela včeraj popoldne zaključni trening pred nedeljsko interno tekmo z Bologno. Treninga so se udeležili vsi titularci katere je trener Trevisan podvrgel dokaj intenzivnemu delu na osnovi telovadnih vaj, predložkov in podajanj z žogo ter strelov na vrata. Po dveh urah so se i-gralci vrnili v slačilnice, Tre-Visan pa je objavil imena dvanajstih igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo enajstorice. Ce ne bo v zadnjem trenutku kaj nepredvidenega, bo formacija Triestine naslednja: Rumich; Tulissi, Brach; Szo-ke, Bernardin, Rimbaldo; Tortul, Massei, Del Negro, Bresolin, Santelli. Rezerva: ele- mente. V predtekmi se bosta pomerili mladinski moštvi Triestine in Venezie v tekmi za pokal »Emilio De Martino«. Triestina bo nastopila v naslednji postavi: °aone; Carpenetti, Dudine; Puia, Merkuza, Varglien; Au-ber, Valentin, Forti, Brazzatti, Attilli. Rezerva Degrassi II. Južnoameriško nogometno prvenstvo Brazilija-Urugvaj H s pretepom in bombami Kandidata za prvo mesto sta samo Argentina in Brazilija BUENOS AIRES, 27. — V okviru južnoameriškega nogometnega prvenstva sta bili sinoči odigrani dve tekmi, v prvi je Brazilija premagala Urugvaj s 3:1 (0:1), v drugi pa Cile Bolivijo s 5:2 (3:1) Z zmago nad Urugvajem je Brazilija ostala praktično edini konkurent Argentine v borbi za častni naslov prvaka Južne Amerike. Tekma je bila zelo ostra in nekorektna, v 32’ drugega polčasa pa je prišlo na igrišču do hudih incidentov z intervencijo policije, ki je morala uporabiti tudi solzilne bombe. Po izključitvi nekaterih igralcev, se je igra lahko po 25-minutnem presledku nadaljevala in tudi zaključila. Kljub incidentom, pa sta obe moštvi prikazali številnim gledalcem izvrsten nogomet. Urugvajci so prešli v vodstvo v 4’ prvega polčasa z golom levega krila Esca-lade. V 17’ drugega polčasa je za Brazilijo izenačil Paulinho, ki je zamenjal Chinezinha V 32’ je brazilski srednji napadalec Almir brcnil vratarja Leivo, ki je obležal na tleh poškodovan. Ta incident je sprožil ostre proteste urugvajskih igralcev in v hipu je prišlo do splošnega medsebojnega obračunavanja. Intervenirala je policija, ki je po 25’ napravila red in mir. Med pretepom so bili poškodovani i-gralci Castilho, Orlando, Almir in Urugvajec Martinez. V 36’ in v 43’ • je Paulinho dosegel še dva gola in tekma se je zaključila z rezultatom 3:1. Moštvi sta nastopili v naslednjih formacijah: Brazilija: Castilho; Djalma Santos, Bellini; Coronel, For-miga, Orlando; Garrincha, Di-di, Almir, Pele, Chinezinho (Paulinho). Urugvaj: Leiva; Martinez, Silveira; Davoine, Goncalvez, Mzsias; Borges, De Marco, Doukas, Sasia. Escalada. Lestvica prvenstva P° teh dveh tekmah je naslednja- j Argentina 4 4 0 8 ♦;? j Brazilija 4 3 1} }*;, 4 Brazilija Urugvaj Paragvaj Peru Cile Bolivija HOKEJ ls'A KOTALKAH Še dve zmagi Italije v Montreiixu tuf MONTREUX. 27. nirju v hokeju na k za «Pokal narodov« so n. nes doseženi naslednji ‘ati: j.j (2:1) s Italija - Nizozemska jjjj) Portugalska - A-ngliJ* Švica - Francija (3:1) " uiS h 1.1 <»*> Italija - Francija Španija - Anglija -Švica - Nizozemska j^evu ■ Lestvica po drugem tekmovanja je 3 3 2 2 3 3 1 3 Švica Italija Španija Portugalska Anglija Nizozemska Nemčija Francija naslednja-. , 3 0 0 3 0 0 2 0 0 1 1 0 Se % odgovorni uredU -STANISLAV HENK« jflt Tiska tiskarski zavod A** KINOPROSEK-KONIOM predvaja danes 2*- „ oS ob 19.30 uri Warner » cinemascope Ljubimci petih morij vvajkE- Igrajo: JOHN LANA TURNE« iii' hli S o »ti S himna predvaja danes 2*. t. m. z začetkom ob 1*- ur* Metroscope barvni film: «Nekaj, kar velja t Igrajo: ROCK HUDSON, DANA WYNTER 'n SIDNEY POITIER Nagrada S. Giorgio na festivalu v Ben*t isti iv. Ost tv, '?c v ANDREJ BUDAL Župan Žagar U 36. Vso noč se je Žagar boril z očetom v sebi. V tej novi vlogi je Ivana obsojal manj kakor prej, ko je tod igral Tinkatonko. »Tako,* je skomizgnil ujetnik, ki je mahoma pozabil svojo »litanščino. »če sem se prej nekdaj res pregrešil nad nom in ga pomagal rušiti, se zdaj pokorim in vam ga nagam graditi. Nekdanji nepravi Tinkatonka se je prelevil ujetega Napolitanca. Kakor vidite, je še nekaj pravice svetu.» »Ali za očeta nimaš srca,» je mehko oponesel žagar, vstal mize in objel svojega gosta. »Oče, ne očitajte,* je prosil sin. »še zmerom služim do-vini. Ne vem, do kod bo segala, a služim ji z vso dušo. ska je včasih taka služba, a tudi v težavah osrečujoča in dka. Premagujte se tudi vi, kakor ste se doslej. Moje poti take in drugačne ne morejo biti. Kadar bo potrebno, spre-nim tudi to krinko. O da bi mi skoro, skoro ne bilo treba jene več!* Skromno pogoščenje se je precej zavleklo. Ves tisti podan sta Žagar in ujetnik prečepela v kolibi. Zvečer je šel stražnik z nasajenim bodalom in odgnal Napolitanca njegovim peterim tovarišem. »Zakaj se usoda tako kruto igra z menoj?* se je vpra-al Žagar tisto noč. «Preveč je zame teh skrivnosti. Kako j vse to prenašam? Kako naj delam z ujetnikom, ki vem, je moj sin, pa ga ne smem za sina priznati? Kako naj a ne povem njegovi materi in bratom in sestri? Kdaj bomo eld drug z drugim odkrito govoriti? Kdaj bo konec?* Napolitanec je ostal še nekaj dni pri Žagarju. Pozneje ga je bilo videti po raznih drugih dvoriščih, včasih tudi na polju. Ko je došla nova, številnejša četa ujetnikov, so prejšnje odvedli drugam. Z njimi so odgnali tudi živahnega Napolitanca srednje rasti in zagorele polti, s črno, kratko pristriženo brado in po čelu visečimi lasmi. Žagarju je došlo kratko ženino vabilo, naj pride malo k Tinici, ki je zmeraj slabša. Takoj se je odpravil. »Kako je dekletu?* je vprašal ženo, ki je v kuhinji čepč upadla in potrta strmela predse. »Bolje, bolje,* mu je ona zahlipala v ramo. Iz krčevitih tresljajev njenega telesa je uganil pravi pomen tega tolažilnega odgovora. Poljubil je ženo na čelo in jo podprl, da je mogla z njim v sobo. Ob vznožju dekletove postelje je klečala nevesta. Tinica je imela zaprte oči. Njeni suhi, voščeni prsti so se oklepali črnega razpela. Ob oknu je cvrketala na olju plavajoča, goreča dušica. Tisto popoldne so Tinico odnesli med križe in grobove za vasjo. Drugi dan so začeli žagarjevi pospravljati. Molčč So napolnili skrinje in zaboje, molčč so jih naložili. Rdečelična vnučica se je motala med njimi, neprestano žgolela in čudno gledala njih dolge, žalostne obraze, s katerih je le izredka zdrknil kak bolesten smehljaj do nje. Odpeljali so se ter se nastanili v leseni kolibi na domačem dvorišču. V zgodnji pomladi so kupili par volov in začeli orati. Delo na polju ni bilo brez nevarnosti. Ujetniki so bili pobrali strelivo na površju, nihče pa ni vedel, kje tiči neviden izstrelek v mehki prsti in kdaj ga lemež sproži, če dregne vanj. Zižmanovemu Jerneju je vrglo kolca in oralo v kosih pod nebo. Enega vola mu je ubilo, drugega pohabilo. Njemu samemu je po sreči le stopalo prebilo. »Zlo, ki se je bilo zarilo v zemljo,* je rekel Žagar, «se še zmerom drami.* »Kadarkoli orješ, se tresem zate,* je tarnala žena. »Poženi, kar poženi,* je ponovil žagar nevesti, stopajoči z bičem ob vpregi, kadarkoli je zastavil lemež za novo brazdo. »Počasi, počasi,* je krotil spočito žival in previdno pritiskal plužne ročice, kakor bi hotel z njimi otipati, kje je zakopano zlo. Ob vsakem tršem resku pod lemežem je brž ustavil in pogrebel z otko, je li kamen ali kovina. Vsi so takrat tako orali. Dobra, krotka domača gruda je bila zastrupljena in besna. V ljudi, ki so jo rahljali, da bi jim dala kruha, kakor jim ga je dajala od pamtiveka, je po vsej dolini rada puhala jeklo in svinec. zemlje in koreninite v njej. Nobena usoda vas ne vati, če sami nočete. Meni so se korenine zajedle jjš »Tudi zate je tu prostora in dela dovolj,* je A*® vS1*1' »Morda se vrnem. Zdaj grem novi domovini naPr° iz solzš in krvi. V srcu čutim, kako me kliče.* Ivan je odšel. ,lla p0ve oriši« »Leta in leta bo zemlja taka,* je trdil Žagar. »Preveč so jo ljudje razdražili, preveč so vanjo zakopali svojega sovraštva. Iz takega semena ne more poganjati dobri, mehki kruhek. Dolgo jo bo treba božati in miriti, da nam bo zopet mati, kakor nam je bila poprej.* Vas je vstajala iz groblje. Z novimi časi so P1 volitve. »Izberite si mlajšega. Osivel sem,* je rekel žag** Možje ga niso slušali in so izvolili njega. Sam j* g\tS se je vrnil zdrav iz bolnice, mu je dal svoj glas- -bil Žagarju milejši in dražji ko marsikateri drug- 1 Zopet je hodil žagar ob žitu in božal zelene njim je hodilo dekletce z zlatimi kodri, v pisan)eII' pj Včasih jo je on dvignil nad klasove in jih po^^vilš ^ telescem, da je razigrana tleskala z ročicami in makove cvetove po zelenem morju bilk. O veliki noči je prišel Jože na dopust, o binkoštih Boštjan. Ta se ni več posebno vnemal za vojno. Stradež se je bil iz sredine in zaledja pritipal tudi do fronte in iztreznil Boštjanovo glavo. ofl- Konec vinotoka so se fronte raztrgale in svet se Je oddahnil. Vojaki so metali orožje od sebe in vreli domov. Tudi Žagarjevi sinovi so se vrnili. Ivan je prebil le pol dneva v družini. «še, še!» je vzklikala in se smejala. «Prosiva sonce, da bo kruhek dober,* jo je u