OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 28, 1947
&TEVILKA (NUMBER) 19
Spoi ?Ri dosežen s d jo glede nemških ujetnikov
WASHINGTON, 27. jan. — Francija in Zedinjene države so. dosegle sporazum glede osvoboditve nemških vojnih ujetnikov, ki so jih vojaške oblasti Zedi-njenih držav po zajetju izročile Frenciji.
Po tem načrtu bo Francija izpustila 620,000 nemških vojnih ujetnikov, ki jih je ameriška armada zajela do oktobra 1945, z izjemo onih ujetnikov, ki bi pri-..lali, da še naprej ostanejo na prostovoljnem delu v Franciji.
Tisti, ki bodo želeli ostati v Franciji, bodo prejemali isto plačo za svoje delo kot francoski delavci.
Po tem načrtu bo prva skupina nemških vojnih ujetnikov vrnjena domov čez en teden ali pa 10 dni.
PREISKAVA GLEDE DOVOLJENJ ZA TOČENJE OPOJNIH PIJAČ
COLUMBUS, 27. jan.—Lastniki 25 dovoljenj za točenje likerjev v raznih privatnih klubih v okraju Cuyahoga se nahajajo v nevarnosti, da izgubijo ta dovoljenja. Baje so dovoljenja dobili nepravilnim potom v teku zadnjih dni administracije bivšega governerja Franka J. Lauscheta.
PREHITRE SODBE NISO NA MESTU!
BIVŠI GOVERNER LAUSCHE PRAVI.
DA SO GA ZAUPNIKI "IZDALI"
V zvezi s senzacijskim poročilom, katerega je objavil včerajšnji "Cleveland Press," je bivši governer^ Frank J. Lausche po poročilu, ki ga je objavil današnji "Cleveland Plain Dealer," podal izjavo, v kateri je rekel:
"Ljudje, v katere sem zaupal in na katere sem imel pravico se zanesti, so me izdali."
"Cleveland Press" ni nikjer v svojem poročilu z nerednostmi vezal ime bivšega governerja, pač pa je poudaril, da so bile vse nerednosti očitno izvršene brez njegove vednosti in navzlic direktnemu naročilu, da se izdaja dovoljenj za točitev opojnih pijač v zadnjih dneh njegove administracije popolnoma ukine.
Novi grobovi
joseph strukel
Po eno-tedenski hudi bolezni je preminil v St. Alexis bolnišni-nici poznani Joseph Strukel, star 48 let. Stanoval je na 1037 Mozina Dr. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Cerknici, kjer zapušča starše Franka in Johano, dve sestri Marijo in Josephine, brata Antona in več sorodnikov. V Ameriki je bival 27 let in je bil član društva Slovenec št. 1 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Tekavifcc', tri otroke: Mrs. Emma Polzer, William in Robert ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v Četrtek zjutraj ob 8:15 iz Že-letovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd. ob 9. uri in .nato na Calvary pokopališče.
H-
marko volcanšek
Po daljši bolezni je danes zjutraj preminil v Glenville bolnišnici Marko Volčanšek, star 60 let, stanujoč na 1053 E. 67 St. Doma je bil iz Štajerskega, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Bil je član društva Na-prej, št. 5 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Rose in pastorke: Mrs. Amelia Kokal, Mrs. Josephine Papes, Stanley Pagan, Mrs. Diana Puzdar in Mrs. Lena Fatur ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob 1. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na
Highland Park pokopališče.
*
žalostna' vest iz domovine
Mrs. Jennie Skul iz Geneva, O., je prejela žalostno vest iz stare domovine, da ji je 22. decembra umrla ljubljena mati Katarina Peter lin, doma iz Velikih Poljan, pošta Ortenek. Po-kojnica zapušča v domovini si-ha Alojzija in hčer Francko v Ljubljani, v Ameriki pa dve hčeri, Mrs. Jennie Skul v Ge-Gevi in Mrs. Mary Rotar na Kil-<3eer Ave., v Argentini sina Franka ter brata Andreja in sestro Heleno Lovšin nekje v Ameriki. Tako je imela druži-Skul kar tri smrtne slučaje v teku treh mesecih. Dne 5. avgusta je umrl v domovini oče Ferdinand Peterlin, v novembru je umrl sin Anthony Skul, ki je bil na potu v Arizono v svrho zdravja, v decembru je pa umrla mati. Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
Cela zadeva bo preiskana od strani posebne komisije, ki ji je na čelu državni pravdnik Hugh S. Jenkins, in katera komisija je že na nekih mestih izvršila prve preiskave. Uradno se je preiskava v Clevelandu začela preteklo soboto.
Po prvih poročilih v nekaterih*
slučajih komisija ni mogla dobiti lastnikov, na katerih ime so bila dovoljenja izdana, v nekaterih pa klubi, za katere so bila dovoljenja izdana, niti obstojali niso.
Veruje se, da je v teku zadnjih dni Lauschetove administracije in navzlic osebni prepovedi Lauscheta, bilo izdano veliko število nepravilnih dovo-lenj s posredovanjem uradnikov na odgovornih mestih.
Obdolžitve "Cleveland Pressa"
V	včerajšnjem "Cleveland Pressu" sta časnikarja Forrest Allen in James T. Keenan v zvezi z nepravilnim izdajanjem dovo-lenj za točenje alkoholne pijače podala izčrpno poročilo z obdol-žitvami. Po tem poročilu so baje v zadevo vpletene notranje politične osebe, kot bivši tajnik John E. Lokar, ter brat bivšega governerja, odvetnik Charles J. Lausche. Glede obeh trdita omenjena časnikarja, da sta posredovala pri izdajanju dovolenj za točenje alkoholne pijače klubom, v katerih sta imela svoje osebne interese. Za John E. Lokarja pravita časnikarja, da je posredoval pri dobavi barskega D-3 dovoljenja za neko clevelandsko kegljaško alejo, katere solastnik je sam. Pri vmešavanju v to "afero" Charles J. Lauscheta pa pravita časnikarja, da je isti po neobelodanjenih dokumentih pokazal "uspešno zanimanje" za dobavo dovolenj nekim klubom širšega Clevelanda.
Med imeni, ki se nahajajo na seznamu "Cleveland Pressa," je tudi bivši direktor za alkoholno pijačo Robert M. Sohngen, ki je baje dal ukaz svojemu lastnemu oddelku za tozadevna dovolenja, naj pospeši z izdajo dovolenja D-3 nekemu hotelu v okraju Hamilton, kjer se nahaja njegov dom.
Odvetniki in politiki tudi omenjeni v poročilu
V	poročilu so omenjena imena odvetnikov in politikov, ki utegnejo biti kompromitirani v zvezi z to afero. Njihova vrsta je dolga in obsežna. Med ostalimi se nahajajo na seznamu bivši državni senator William M. Boyd, bivši direktor cleveland-skega Auto License biroja John W. Haffey, clevelandski odvet-
nik in bivši državni poslanec Lody Humi, in drugi.
Največ nepravilnih dovolenj je bilo izdanih za razne privatne klube v Clevelandu. Poročilo v "Cleveland Pressu" pravi, da so takšna dovoljenja bila cenjena na "črni borzi" od $3,000 do $8,000.
Kaj bo preiskava ugotovila, še ni znano, toda pričakuje se, da se bo cela zadeva razvila v pravo afero, v kateri utegne biti kompromitirano lepo število znanih oseb v javnem in političnem življenju.
"Cleveland Press" med ostalim trdi, da so bila vsa označena dovoljenja izdana v času, ko je več tisoč gostilničarjev v državi, ki so bili upravičeni do prenosa točilnih dovoljenj, zaman čakalo na prenos svojih dovolenj, bodisi ker so premestili svoje lokale, ali pa iste nabavili od oseb, ki so opustile trgovino z opojno pijačo.
Zed. države imele samo dve atomski
bomki proti Japonski SK[AD /J POMO( OTROKOM
'ORGANIZACIJA ZN USTANOVILA
LETALO, KI JE PREVAŽALO 15 MILIJONOV DOLARJEV, IZGUBLJENO
HONG KONG, 25., jan.—Angleška kraljeva letalska komanda je izdala obvestilo, da je neko letalo DC-3, ki je prevažalo $15,-000,000 iz filipinskega glavnega mesta Manile v Hong Kong, izgubljeno. Veruje se, da je letalo treščilo nekje v vodah izven Hong Konga, ki je polna gusarjev.
John E. Lokar
"Cleveland Press" je včeraj sprožil "veliko senzacijo" v katero je zanesel med oslalim ime John E. Lokarja, tajnika bivšega governerja Lauscheta.
Mi bi našim, ljudem svetovali, da tozadevno ne delajo prehitrih zaključkov' in obsodb. Treba je namreč poznati metode nekaterih ČO' sopisov, ki niso nič kaj izbirčni, kadar gre za "odkritja," o katerih sodijo, da jih bo javnost "žrla."
' Pomniti je tudi treba, da bo republikanska garda, ki je sedaj v sedlu v Columbusu, storila vse, kar ja v njeni moči, da umaže imena vseh, ki so bili v zvezi z minulo administracijo, in da je poglavitna tarča — dasi indi-rektno — prax)zaprav bivši govcrner Lausche sam. '
ŽIDJE UGRABILI BRITSKEGA SODNIKA IZ SODNE DVORANE
JERUZALEM, 27. jan. — Danes je vdrlo 14 oboroženih Židov v distriktno sodišče v Tel-Avivu ter v navžočnosti 30 oseb ugrabilo sodnika Ralph Wind-ham-a.
To je že drug primer, v katerem so židovski nacionalisti v teku dveh dni ugrabili promi-nentno britsko osebo.
Britski visoki komisar Sir Cunningham je objavil svarilo, da ako se ugrabljenih funkcijo-narjev ne vrne, bo vojaštvo zasedlo pokrajine v Palestini, ki se doslej niso nahajale pod okupacijo.	♦
V enem članku, ki je bil pri-občen v Harper magazinu> je bivši vojni tajnik Henry L. Stimson odkril, da so Zedinjene države imele na razpolago samo dve atomski bombi v vojni proti Japoncem.
Stimson pravi, da so Nemci vršili raziskovanja glede atomske energije še leta 1938 in da so leta 1941 in 1942 bili v tem pogledu pred Zedinjenimi državami.
Odločitev, da se uporabi obe atomski bombi, je prišla, ko je postalo jasno, da bo načrt za in-
j LAKE SUCCESS, N. Y., 25. jan.—Organizacija Zdru-'ženih narodov je sprejela predlog, da se ustanovi mednarodni sklad za nujno pomoč otrokom Evrope in Kine v cilju, da bi "nova generacija bila zmožna zgraditi bodoči svet na čvrstih temeljih."
Milijoni otrok v vojni razde--——--------
jani Evropi in Kini bodo dobili | "PRAVDA" JE OKRCALA vsaj enkrat na dan dovolj hra-! REPUBLIKANCE
ne, potom delovanja te organizacije, ki je ustanovljena na podlagi prostovoljnih prispevkov.
Tajnik organizacije Združenih narodov, Trygve Lie, je v svojem poročilu zadnjega tedna podal izjavo, "da od vseh nujnih vazijo Japonske zahteval veli-' problemov obnove, ki se pojav-ko število izgub v človeških živ- i Ijajo v sedanji dobi, ni nobeden
lenjih.
Takrat Japonci še niso bili pripravljeni na kapitulacijo in je tedanji japonski premier Suzuki odbil ultimatum, ki je bil poslan Japonski takoj po zaključku Potsdamske konference, pravi Stimson.
Argentina zasegla nacistična podjetja
BUENOS AIRES, 25. jan.— Argentinska vlada je s posebnim dekretom zasegla 60 nemških ixdijetij.kiso obniWvalav
tako važen kot problem rehabilitacije nove generabije."
Sklad za najbolj prizadeta področja v vojni
Po načrtu organizacije Združenih narodov bo sklad v prvi vrsti podprl prehrano otrok tistih področij, ki so bila v vojni najtežje prizadeta in ki so dala največ žrtev, ter področij, kjer otroci ne samo, da nimajo hrane, temveč živijo tudi pod vtisom stalnega strahu, "ker so bili priče pokoljev civilnega prebivalstva, strahot zhanstvene vojne in izpostavljeni vplivom razpadajoče družbe."
gentini in katerih skupna vrednost se ceni na 90 milijonov dolarjev.
V dekretu je omenjeno, da bo vlada izplačala določeno odškodnino od $24 milijonov svetu "sovražnih lastnikov." Med podjetjem, ki jih je vlada zasegla, se
000
za pomoč otrokom
Največja teža tega relifnega dela bo padla na posamezne vlade. Organizacija Združenih narodov računa, da bo prehrana za vsakega otroka stala letno $20.
Denarni prispevki, ki bodo nahajajo znana kemična firma j omogočili delo tega novo ustvar-Bayer, Sieinens Baunion (kon-1 jenega skladk, bodo prišli od strukcije), Siemens & Schukeil I strani vlad prostovoljnih ura-(električne naprave) in Tubos dov, posameznikov in kar bo da-
Mannesmann (jeklo in železo za konstrukcije).
la organizacija UNRRA, ki je že izročila v te namene $550,000,
DOMAČE VESTI
oče niemioller pravi,
da je bog premagal hitlerja, ne pa človek
NEWARK, N. J., 24. jan.— "Sloviti" nemški luteranski pastor Dr. Martin Niemoeller, ki je za časa vojne bil od strani nacistov interniran in je pozneje zaprosil Hitlerja, naj mu dovoli, da bi stopil v vojaško sl^ižbo, je povedal v svojem govoru, "da je Bog premagal Hitlerja, ne pa človek."
Rekel je, da je vojna bila prav za piav "konflikt med Bogom in človekom," ter da je cerkev bila sredstvo, s katerim je Bog vodil borbo."
"KRALJ RAKETIRJEV" AL CAPONE JE UMRL
MIAMI BEACH, Fla., 25. jan. —Bivši "kralj raketirjev," Al Capone jte nenadoma umrl, ko so zdravniki že izjavili, da bo mogoče preživel napad paralize.
Al Capone, ki je nekoč posedoval bajeslovno bogastvo, je umrl takorekoč "brez centa" in bo pokopan brez posebnih ceremonij.
Bogota, N. J. — Dne 31. decembra je umrl Ivan Kos, ki zapušča ženo, dve poročeni hčeri, brata in dve sestri. V Bogo-ti je živel čez 30 let.
VESELJE NAD "ČUDE-ŽOM" NOVIH ZOB JE BILO PREZGODNJE
LOUISVILLE, Ky., jan. — James Anderson si je dal izpuliti vse zobe, da bi mogel dobiti umetne. Cez nekaj časa pa je ugotovil, da mu rastejo — novi. Velika je bila Andersonova sreča, ko so X-žarki pokazali, da namesto starih in pokvarjenih zob, aobiva nove in zdrave.
Toda kruti zobozdravnik je kmalu napravil konec tej njegovi veliki sreči, "ko je izjavil, da bodo ti novi zobi tako majhni, da Anderson ne bo imel od njih nobene koristi.	|
Novi domovi ne dobijo plinskih napeljav za gor koto
East Ohio Gas Co. je naznanila, da se ne bo dovolilo plinskih napeljav za gretje v domovih in. stanovanjskih poslopjih, katera bodo zgrajena v bodočnosti, to pa vsled tega, ker se je tekom nedavnih dni, ko je pritisnil oster mraz, pokazalo, da plinske zaloge niso zadostne. Domovi, ki so sedaj v teku gradnje, od odredbe niso prizadeti.
Plinska družba pravi, da se bo domovom zopet dajala plinska napeljava za gretje, kadar bo sposobna zadostiti tozadevnim zahtevam. Po izdani odredbi se bodo do nadaljnega ukinile tudi vse predelave, s katerimi se raba premoga nadomC' šča s plinom.
Sezile po vstopnicah
Kot je že bilo poročano, se bo v četrtek večer vršila velika plesna 'veselica v Slovenskem narodnem' domu na St. Clair Ave., katere čisti dobiček je namenjen v sklad za pobijanje otroške paralize. To priredbo prireja slovenska skupine, ki sodeluje pri vsaki kampanji v to svrho že več let zaporedoma. Vstopnice k veselici, pri kateri bo nastopilo več posameznih orkestrov, se dobe v glavnem uradu-SDZ, 6401 St. Clair Ave., v North American banki, 6131 St. Clair Ave. in v Mervarjevi čistilnici na 5372 St. Clair Ave.
MOSKVA, 26. jan.—Moskovski časopis "Pravda" je okrcal senatorja Arthurja H. Vanden-berga in Johna Foster Dullesa zaradi njihovega programa v zvezi z zunanjo politiko Zedinje-nih držav. Pravda pravi, da bi Zedinjene države, če bi sprejele program omenjenih, "podkopa-le osnovo mednarodnega sodelovanja."
Za govor, ki ga je imel Van-denberg 11. januarja v Clevelandu, pravi moskovski časopis, da je "iskreni program imperialistične ekspanzije." Isto tako je okrcan Dulles zaradi njegovih predlogov, da se poveže nemška ekonomija z takšnimi evropskimi sosedi kot so Francija, Belgija in Holandija, kar je "ameriška varijanta" zloglasnega načrta Churchilla za Zedinjene države Evrope.
Pravda pravi, da je Vanden-berg zahteval "politiko čvrste roke" v odnosih Zedinjenih držav napram Sovjetski zvezi in tudi, če je pozneje omenil "prijateljstvo," ni nobenega dvoma glede pomena prvega Vanden-bergovjif (f W^tya.
RUSI GRADIJO ATOMSKE NAPRAVE. PRAVI SENATOR
WASHINGTON, 27. jan. — Demokratski senator McMahon je danes izjavil, da Rusi verjetno gradijo tajno napravo za produkcijo atomske energije za Uralskim gorovjem.
McMahon, ki je predsednik odseka za atomsko energijo, je v tej zvezi rekel, da se utegnejo Zed. države znajti "v smrtni nevarnosti" pred napadom z atomskimi bombami, ako se brez odlašanja ne vzpostavi mednarodni inšpekcijski sistem.
OP A v kampanji za redukcijo rentov
Navzlic temu, da je zakon OPA teoretično "na smrtni postelji", pa je clevelandski urad za kontrolo stanarin v zadnjem času odredil redukcijo rentov v več tisoč primerih, ne da bi se o stvari sploh vršila kaka preiskava. Rečeno je, da se to vrši, ker je skozi več let zanemarjal prošnje za redukcije, katere so vložili najemniki.
Vtis obstoji, da je bila zapoznela akcija podvzeta z ozi-pristal na zahteve lastnikov in rom na to, ker se pričakuje, da bo kongres v bližnji bodočnosti odobril znatno zvišanje vseh stanarin.
Važna seja
Nocoj ob osmih se vrši seja slovenske sekcije za kampanjo "March of Dimes" v zborovalni sobi glavnega urada SDZ na 6401 St. Clair Ave. Vabi se odbor kot vse zavedne posameznike, ki so pri volji sodelovati v pomoč skladu za pobijanje otro ške paralize.
Dospel iz domovine
S posredovanjem poznane potniške firme Mihaljevich Bros. Co. na 6424 St. Clair Ave. je te dni dospel iz Dalmacije 21-letni Ivan Didovič. Prišel je k svojima stricema Mr. Nick Tasavac in Mr. Marko Cebalo, 6914 St. Clair Ave. Kakor sporoča Mr. Marian Mihajlevich, so bili do-šlecu poslani dokumenti v septembru ter je prišel semkaj pod kvoto.
Odhod v Californijo
Mr. Joseph Klauser iz 15012 Sylvia Ave. bo danes odpotoval v Los Angeles, Californijo, kjer namerava ostati dva meseca, ^red odhodom pozdravlja vse svoje znance in prijatelje. Mnogo zabave in srečen povratek!
Pozdravi iz Arizone
Prisrčne pozdrave vsem prijateljem širom Amerike in stare domovine ter čitateljem Enakopravnosti, pošiljata Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, ki sta se pred kratkim podala na oddih v Phoenix, Arizona.
Podružnica št. 48 SANSa
Nocoj ob osmih se vrši važna seja podružnice št. 48 SANSa-v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse stare in nove društvene zastopnike ter posamezne člane, da se nocojšnje seje gotovo udeleže. Mrs. Coff in Mrs. Brenčič ste med sosedi nabrale prispevek za skupni venec v slovo pokojnemu Mr. John Ra-ckarju. Družina Rackar je izročila $20 nabranega denarja po-družnici št. 48 SANSa za otroško bolnišnico v Sloveniji.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetuin doma!
STRAN\
Enakopravnost
'ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 18231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3/OH1O
HENDERSON 5311-12
^ Issued Every bay Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za selo leto) -—-
For Half Year—(Za pol leta)---------
For 3 Months—(Za 3 mesece)----------
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Meliiki):
For One Year—(Za celo loto) -—
For Half Year—(Za pel lota)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)-----------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Oilier Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve);
For One Year—(Za celo leto)---------------
For Half Year—(Za pol leta)--------
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, lOlti at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
.loo
Denis Plimmer (O. N. A.):
BURMANSKA DELEGACIJA V LONDONU
V	Londonu se vrši konferenca med britansko vlado in predstavniki burmanskega naroda. Načelnik burmanske delegacijo je "U.". to je, gospod Aung San, ki se je nastavni! v elegantnem hotelu Dorchester, kjer sem ga obiskal.
Burmanskega prvaka je navzlic topli obleki neprestano stresal mraz, ko da njegova tropična kri ne bi znala prenašati londonske zime. Razložil mi je, da se nahaja prvič v svojem življenju v Londonu, ter da se sploh ne more ogreti.
Zanimalo bi me bilo izvedeti, ali se ta hlad razteza tudi na politična vprašanja, toda Aung San je govoril o svojih pogajanjih le z največjo previdnostjo in je tehtal svoje besede z pazljivostjo pravega diplomata.
Dejal je, da so pogajanja šele v začetnem stadiju, ter da bi bilo preuranjeno že zdaj soditi o njihovem uspehu ali neuspehu. Ko mu je bilo predloženo vprašanje, ali bi bila Burma pripravljena ostati v skupnosti britanskega carstva, je s svojim toplim, tihim glasom odgovoril, da je še prezgodaj za to vprašanje, ter da burmanski narod na to še ni dal svojega odgovora. Dodal pa je, da bi utegnile nastati težave, ako bi Angleži nadalje trdili, da obmejni gorski rodovi, ki so med vojno pomagali zaveznikom, nočejo živeti skupaj z Burmanci. Angleži trde baje, da hočejo Burmanci le s silo priključiti Burmi ozemlja, na katerih žive ti rodovi.
"V tej stvari neime»rf ;|;)iti niti govora o tem, da nekdo ne bi hotel," je naglasil g. Aung San, "kajti mi niti ne moremo reči, da smo v kontaktu s temi rodovi. Vsa obmejna pokrajina je pod najstrožjo kontrolo angleškega go-vernerja, kar popolnoma onemogočuje vsako neposredno zvezo med gorskimi rodovi in ostalo Burmo."
Lice burmanskega prvaka je ostalo popolnoma brezizrazno ko je govoril. Sključen se je držal prav na robu svojega sedeža in govoril premišljeno in tako tiho, da sem ga moral ponovno vprašati, kaj je dejal, ker ga nisem bil lazumel.
V	ozadju za tem prvakom naroda, ki šteje vsega skupaj približno 15 milijonov duš, leži neizmerna daljina pro-bujajoče se Azije, katere neštevilne ljudske mase počasi n sigurno s svojimi rujavimi pestmi spreminjajo v prah vsa masivna zidovja, katera je sezidal zahodni svet okrog njihovih dežel.
Odločno zavrača Aung San vse razloge, ki bi zagovarjali nadaljevanje režima belokožnih vladarjev. Ako mu Britanci ugovarjajo, da Burma ne razpolaga z zadostnimi .< trokovno izobraženimi delovnimi in administrativnimi silami, jim zabriše v obraz s prepričanjem, da "bomo že uspeli." Prav kot dr. Achmed feoekarno v Indoneziji, ali Ho Ci Minh v francoski Indokini, je Aung San očividno rdločil, da bo njegova najmanjša zahteva popolna neodvisnost od vsega zahodnega sveta. Kar naravnost je povedal, da, bo nastopila doba nasilja in oborožene borbe, ako bi se poganja lazvijala prepočasi.	•
Burmanske čete bi se mogle boriti najmanj tako uspešno in trmasto kot so se borili Indonezijci proti Nizozemcem. ali kot se danes bore Viet-Namci proti Francozom v ^ndokini. Prav mogoče pa je, da bi bilo Burmo radi njenega izredno težkega terena, ki je skrajrw pripraven za 1 ari ižanske vojno, se težje kontrolirati kot katero koli drug] deželo na Daljnem vzhodu.
Aung San zahteva troje; Prvič, da burmanska provi-;• )ricna vlada takoj nadomesti sedanji eksekutivni odbor, in ricor to se pred koncem tekočega meseca. Drugič, da mora-j') bili vo ilve, ki se imajo vršiti v Burmi meseca aprila, volitve za ustavodajno skupsčino in ne le za nadomestitev : tare iurmanske skupščine. Tretjič, ob koncu tekočega lata nora B irma prejeti popolno neodvisnost.
Aung': San nosi obleko evropskega krojii, toda vse nje^ govo spremstvo je v ndrodhi noši. Navzlic tej čudni obleki, ki nehote spominja na različne orijentalske filme, pa ni ničesar smešnega v njihovi slikovitosti in inaljivosti.. Ti ma i možje iz Dolnjega vzhoda, ki hite sem in tja po eni najstarejših evropskih prestolnic, so kot orumenelo listje, ki trepGčc v zafnahih vstajajočega viharja, ki .s? vrhnja v ?.iJe.ii iTiogočne in neizmerne Azije.
UREDNIKOVA POŠTA
Kaj bo p Koroško?
(PiŠ2 Frank Česen)
Menda ni bil noben narod v zgodovini toliko preganjan po krutih osvojevalcih, kot slovenski. Kronika nam pripoveduje, da so naši predniki prišli iz. južne in zahodne Rusije. Ko so v šestem stoletju, s pomočjo drugih narodov Izpodrinili Rimljane, so se stalno naselili na ozemlje, ki je segalo baje do Tirolske, Gorenje in Dolenje Avstrije. Na severu jih je Donava ločila od sedanjih Čehov, na jugu pa so segale njih naselbine globoko v Fur lani jo. Ampak usoda ni bila naklonjena Slovencem. Vsled važnih trgovskih cost in križ šč, katere so zgradili Rimljani, so imeli Slovenci neprestane boje z bivšimi zavezniki Obri, Furlani in Franki. V teh bojih so se izčrpali, nakar so jih v osmem stoletju podjarmili Franki (Nemci), ki so se v ta namen poslužili krščanstva. Pesnik Gregorčič pravi o njih tole;
In prišli so krstiti jih želeč,
v levici križ. a v desni meč,
ir. dede naše so krstili
sred dednih, širnih niih planjav:
a ko so krst izvršili,
njih dom je bil in tuji meč krvav.
Od tedaj so mogočni in bojeviti sosedje neprestano stiskali Slovence z jeklenim obročem. Ker pa se žilavi narodič nikakor ni hotel potujčiti ali umreti, mu je moderni Karol Veliki (Hitler) namenil v drugi svetovni vojni, smrtni sunek. Ampak zgodovina se ponavlja. Kakor je kralj Samo, v sedmem stoletju združil vse Slovane proti nasilnim Obrom (žal, da ta zveza ni ostala trajna) tako jih je trinajst sto let pozneje združila slovanska Rusija proti fašistom in nacistom. In tako so junaški Slovenci zopet zavrli vijake jeklenega obroča, ki jih je skoro stisnil.
Večina Slovencev je po trinajst sto letih zopet svobodnih, ostali pa se po zaslugi laži-de-mokracije Š3 vedno nahajajo pod tujimi gospodarji. Modri di-plomatje so na pariški konferenci zakrtmli tržaško vprašanje s tem, da so ustanovili "Svobodno tržaško ozemlje", ki nima ne repa ne glave. Menda niti sami ne verjamejo, da bo ta država, ki je brez vsakih živ-Ijenskih pogojev — dolgo živela. Še manj pa verjamete prizadeti dižavi Jugoslavija in Italija. Slovenci, ki so pri tem najbolj prizadeti, imajo trdno upanje, da bo prej ali slej zmagala pravica. Za diplomate pa je glavno to, da so se odkrižali te sitne zadeve.
Ampak je bila "rešena" tržaška zadeva, pa že prihaja na dan "stara pravda" zatiranih koroških Slovencev. Meseca marca se bo v Moskvi odigralo zadnje dejanje drame slovenskega nai'oda izza druge Svetovne vojne. V tej drami bodo nastopili kot igralci zopet ljudje, ki so stalno ovirali napredek Slovanov, da so jih lažje gospodarsko izkoriščali. Nevarnost obstoja, da bodo zapadne "demokracije" vsled političnih razlogov, zopet izročile koroške Slovence Avstriji, Kakor Italija, tako se je tudi Avstrija ves čas voine zvesto borila ob Hitlerjevi strani in namesto kazni j ma da.jejo zavezniki darila v ol;hki "Slovenske zemlje,
Korrs'd Slovenci so danes bolj narodno zavedni kot kdaj piprej. Silne partizanske borbo med okunacijo, so jih povezale ž ostalimi Slovenci. O po-irobnoati teh borb, kot tudi o zg^ndovini koroških Slovencev, ooroča obscžia knjiga Koroški "bornik, ki jo je izdala Državna Z9lf ž')a Slovenije, Kot po ostalih delih Slovenije, ,ie bil Hitlerjev namen tudi na Koroškem iz-'rebiti slehernega Slovenca, na njih mesto na naseliti trdeNem-cf>. Ph jp	riR nd)ior kakorš-
ni'g'H ni pričakoval, frvj so sf;
dvignili kmetje, ki so dali naj-,vcč borcev v partizane. Od kmečkega življa je šinila iskra upornosti k delavskemu sloju. Vsi skupaj pa so s slovenskem in jugoslovanskem osvobodilnem gibanju videli svoje življen-sko rešitev. Med drugim omenja France Škerl tudi tole:
"Partizanski boji koroških Slovencev niso imeli svoje cene samo za Slovence, temveč tudi za zaveznike. Na majhnem, toda prometno geografsko nadvse važnem prostoru slovenske Koroške, so maloštevilni tisoči, ki so z orožjem v roki ali kako drugače sodelovali v^ boju za svobodo sveta, za demokracijo in bratstvo vseh narodov, s svojimi deli in žrtvami položili na tehtnico zmage procentualno tako velik in pomemben delež, da pravičnost in vest ne bosta mogla mimo njih,"
Koroški Slovenci so tudi kul-: turno zavedni. Njih slovstvo je i zelo bogato in obširno. Budite-Iji koroških Slovencev so bili: j Matija Majar, Andrej Eispieler in Anton Janežič. Pisateljev in pesnikov novejša dobe imajo nad petdeset, med katerimi nam je najbolj znan Ksaver Meško in Lovro Kuhar (Prežihov Vo-ranc.) Kot ljudski dramatik si je pridobil ime Jak. Spitzer (Mi-klova Zala.) In kdo ne pozna krasnih koroških narodnih pesmi — biserov slovenske litera-
ture. Narodni običaji in starodavni slovenski plesi, so navzlic germanizmu ostali nepokvarjeni. Taka je koroška Slovenija, katero hočejo zavezniki odtrgati o(f narodnega telesa.
Mi ameriški Slovenci gledamo s kritičnim očesom na to diplomatsko zahrbtnost. Boli nas vsako nasilno raztelešen je naših bratov v stari domovini. Za majhen narod kot je slovenski, je izguba 180,000 rojakov zelo občutna. Zato je naša dolžnost, da dvignemo svoj glas proti tem krivicam. Kot smo čvrsto stali za našimi brati v tržaški krizi, prav tako moramo stati za koroškimi rojaki. Predno se bo vršila konferenca minister-skih predsednikov v Moskvi, moramo poplaviti naš državni oddelek z resolucijami in brzojavkami v tem smislu. Prav tako pošljimo spomenice: Sovjetskemu, angleškemu in francoskemu ministerskemu predsedniku. V tem slučaju ne gre za cepitev dlak, temveč za obstanek enega dela naroda.
Skeptiki bodo rekli; "Kaj bi; saj je vseeno, pomagalo itak ne bo ni." Mogoče so v pravem, ampak izvršiti moramo svojo dolžnost in izkoristiti vsa dovoljena sredstva. Zvest vojak bo branil svojo postojanko, dokler ima le še trohice upanja na zmago. Poleg tega bodo imeli ondotni rojaki prijetno zavest, d^ smo v težki uri stali hrabro ob njih strani. Torej slovenske organizacije, na delo za koroške brate!
2S. januarja lOit.
Sodelovanje med Slovani - najmočnejša opora miru in neodvisnosti narodov
(Referat Milovana Djilasa na Slovanskem kongresu v Belgradu)
"Danes nihče več ne oporeka, da so imeli v boju proti fašističnemu zavojevalcu glavno vlogo slovarski narodi. Ne bom ponavljal tudi splošno priznanega dejstva, da je .dejansko zasluga Sovjetske zveze, da je prišlo do zloma Hitlerjeve Nemčije in njenih zaveznikov. Hočem samo poudariti, da se niti tako veliki državi kakor sta Anglija in Amerika ne moreta primerjati glede žrtev v vojni s tako relativno malima državama, kakor sta Poljska in Jugoslavija. S tem nočem f-eči, da je bil prispevek Anglije in Amerike v celoti majhen ali pa manjši od Poljske in Jugoslavije, toda žrtve slovanskih narodov očividno kažejo dve stvari:
1.	Da je prispevek večine slovanskih dižav, če ga upoštevamo v odstotkih in ga primerjamo s številom prebivalstva in materialife moči, večji, kakor v diugih državah, in so morali plačati slovanski narodi svoj prispevek v vojni s tistim, kar je najdražje, to je z.ljudskimi žrtvami, in	,i
2.	da so zadeli Hitlerjeva Nemčija in njeni pomagači v krvavem tekmovanju za svetovno gospodarstvo na najhujši odpor pri slovanskih narodih. Poudariti je treba, da so si postavili Hitler, Mussolini in drugi v boju za osvojitev sveta kot neposredni qilj zasužnjen je slovanskih narodov, uničenje njihove državnosti in nacionalne neodvisnosti ter njihovo iztrebljenje.
Toda čeprav so vsa ta dejstva točna, ni bila to vojna Slovanov. proti Nemcem in njihovim zavetnikom.
To je bila vojna svobodoljub-n i h narodov, svobodoljubnega človeštva proti fašizmu. To je bila vojna narodov proti impe-rialistom, ki so si vtepli v glavo nespametne načrle o ustvarjanju svetovne nadobl&sti ter zasužnjen ja evropskih in drugih narfodov. Hitlerjeve! in njihov; pomagači so se vrgli s svojim živalskim bpsom posebno n a Slovane Zaradi tega, ker ne bij mogli priti do svetovne naio-! blasti, če ne bi podjarmili Slo-' va.nov. p;i l.urli	i.-t .so si'
nadejrtli. ila bi'x'lo s |)i'i|ittvcrlkM.-i
mi o nevarnosti "ruskega" boljševizma uspešno podprli neke reakcionarne kroge na zapadu, ter sprli in razdvojili zaveznike.
Kakor sem rekel, to ni bila vojna Slovanov proti Nemcem in njihovim zaveznikom, zato tudi zmaga v vojni ni samo zmaga Slovanov nad nemškimi imperialisti in njihovimi zavezniki, ampak je to zmaga vsega naprednega človeštva, to js zmagr« vseh narodov, ki se borijo za svobodo in demokracijo, vseh ljudi, vseh gibanj, ki se borijo za boljše in srečnejše življenje človeštva, Lo je svetovna zgodovinska zmaga naprednih sil nad silami reakcije. V tej gigantski borbi so dali slovanski narodi največ žrtev in največ prispevali k zmagi. Velika zmaga človeštva v tej vojni je sezidana v glavnem na kosteh sinov slovanskih narodov.
Kaj je pomenil fašizem za človeštvo in kaj bi pomenil^ zmaga nemškega imperializma in njihovih vazalov?
Fašizem je pomenil za človeštvo poskus vrnitve k nazad-njaštvu in k uničenju vseh tistih osnov, na katerih človeštvo danes živi in napreduje. Toda ta "poskus" ni bil samo "poskus", ampak je porpenil istočasno tudi milijonsko, množico dobro opremljene vojske, katero je bilo treba razbiti in premagati. Fašizem je vsilil človeštvu najstrašnejšo vojno. Zmaga fašizma- in nemškega imperializma naj bi ustavila razvoj človeštva za več stoletij, kakor so si to zamišljali Hitlerjevi poglavarji, in bi povzročila popolno iztrebljenje mnogih Visoko 'civiliziranih narodov ter uničila največje in najbogatejše kulture. Zaradi česa? Zaradi dobička Kščice imperialistov — bankh-iev, baronov in militaristov. Hit lerjcvci so hoteli vreči mnoge narode nazaj v srednji vek, hoteli so ovekovečiti n a d o b i a s t nemških bankirjev, indust.'ijckv n vcle])')«cstnikov ne .samo niu nai;odi, ki so jih napadli, ampak Ludi nad samim nemškim aaro; di^m in narodi, katere se je domači izdajniški go?))odi posrečilo vpreči v voz nemških za-••ojcvalnih pohodov.
Vsa to je treba upoštevati, kadar govoiimo o zmagi nad fa-Aix'nnrn in kadar j(o\'oi'imu c
vlogi slovanskih narodov v boju proti fašizmu.
Ce je bila zmaga delo vseh narodoV, to še ne pomeni, da so vsi narodi enako prispevali k tej zmagi. To je v mnogočem odvisno od dveh dejstev: 1 V kolikor so bile notranje demokratične sile posameznih narodov močnejše, v toliko je ljudstvo lažje izkoristilo plodove zmage. 2 V kolikor so imeli tuji imperialisti manj možnosti vmešavati se v notranje zadeve, v toliko bolj je lahko izkoristilo ljudstvo plodove zmage. Te dve stvari sta cesto, čeprav ne vedno, medsebojno povezani. Razvoj notranjih demokratičnih sil v posameznih deželah, razen v ZSSR, je često odvisen od obsega, v katerem se je udeležila vojne kaka dežela. Ta vojna je bila osvobodilna vojna in udeležba ljudskih množic v njej je morala povzročiti globoke spremembe ne samo v'njihovi zavesti, ampak tudi v načinu življenja. Ta vojna je morala neizbežno ustvarjati in spravljati na površje napredne organizirane sile narodov. Ona jih je tudi ustvarila in v celi vrsti dežel so te sile stopile na čelo ljudstva.
Slovanski narodi spadajo zaradi velike udeležbe v vojni, zaradi demokratičnih gibanj, ki obstojajo pri njih in vsled podpore, ki jim jo dajb Sovjetska zveza, da bi preprečili poskuse za vsako odločilno vmešavanje imperialistov v njihove notranje zadeve, v vrsto tistih narodov, ki lahko v polni meri izkoristijo zmago svobodoljubnega človeštva nad silami fašizma, nad nemškim, imperializmom n njjgovimi zavezniki.
V vsem tem ga je tudi bistvo borbe slovanskih narodov za vzajemno sodelovanje, bistvo borbe slovanskih narodov za mir In demokracijo.
Posebno je opaziti, da so se pričeli zbliževati slovanski narodi na novi osnovi v tej vojni in neposredno pred njo. Svoje resnično bratstvo so uresničili šele v tej vojni, čeprav so njihove vzajemne vezi stare že več sto^ letij.
Postavlja s e vprašanje: Kakš.ia je razlika med današnjimi vezmi slovanskih narodov in onimi v preteklosti? Kaj žene slovanske narode k prijateljskemu sodelovanju, bratstvu in enotnosti? V čem je ta novi moment,-ta nova osnova v sodelovanju slovanskih narodov?
Med današnjimi vezmi slovanskih narodov in onimi v preteklosti so ogromne razlike.
O resničnem trajnem sodelovanju slovanskih narodov v preteklosti je težko govoriti. Prvič zaradi tega, ker ti narodi niso bili medsebojno enakopravni, in drugič, ker so bile v posameznih slovanskih državah vladajoče skupine, ki so pretežno in skoraj povsod skrbene le za svoje ozkosrčne interese, zapostavljale pa ljudske in splošno nacionalne interese. Sodelovanja slovanskih narodov v preteklosti, kadar je do tega prišlo, je imelo začasni značaj, saj je nastalo samo' takrat, kadar so se ujemali interesi vladajočih skupin v posameznih slovanskih državalf ali pa trenutni interesi vladajoče skupine v posamezni državi z bojem nekega zatiranega slovanskega naroda, ali kadar so se interesi vladajočih skupin v posameznih slovanskih državah, ob redkih zgodovinskih okolnostih, ujemali tudi z inter(-si ljudstva, in končno, kadar jc prišlo do tega sodelovanja med samimi narodi, to je med progresivnimi predstavniki teh narodov. Toda kljub temu j obstojala pri slovanskih na-I :'oriih ž' od zdavnaj velika tež-, nja po bratstvu in sodelovanjii, itcžaja, ki ima korenine prcd-: vsem v zatiran;[u in podrejenosti slovanskih narodov. To jih jj , vleklo k medsebojnemu sodelo-I vanju, ki se je v ])reteklosti izražalo vedno in predvsem v du-I hovnih in kulturnih stikih. Ta .«Like so čostn iiHve/.ov;ili tudi brez volje vladajočih vi hov. Na-
vezovali so jih napredni, dale-, kovidni ljudje in napredna gibanja — in končno, sodelovanje slovanskih narodov v preteklosti se je razvijalo čestokrat v senci ruskega carizma in v senci reakcionarne samovlade. Vedno je pretila v preteklosti ■levarnost, da bo pobral plodo-/e tega sodelovanja ruski cari-zem, orožnik v Evropi, ne pa ti narodi sami.
Povsem drugače jc položaj z današnjim sodelovanjem m e d slovanskimi narodi.
Ce je bil v preteklosti, posebno v XIX. stoletju, ruski ca-rizem ena glavnih ovir, da ni prišlo do resničnega bratskega sodelovanja, je odstranila Oktobrska revolucija v našem času ne le to oViro, ampak je ustvarila tudi vse predpogoje tega sodelovanja. Oktobrska revolucija je napravila v našem času iz Rusije trdnjavo in nado naprednih teženj vsega človeštva. Po zmagi Oktobrske revolucije je bila dana slovanskim narodom možnost, da so našli v svojem boju za neodvisnost in svobodni notranji razvoj dejansko in nesebično podporo velikega bratskega ruškega narodu i vlade ZSriR. Sodelovanje slovanskih narodov se razvija v današnjih dneh v okviru osvobodilnih idej Lenina in Stalina, idej, ki so se rodile na ruskih tleh, ki pa so svojina vsega človeštva. V tem je solidarnost in v^eličina tega sodelovanja, v tem jo poroštvo, da bo rodilo to sodelovanje enake plodove za vse slovanske narode in bo koristno za vse narode.
Sodobni razvoj ima neke posebnosti, ki vzpodbujajo slovanske narode k vzajemnemu sodelovanju in ki jih istočasno vzpodbujajo k ustvarjanju popolne demokracije v njihovih deželah in k doslednemu boju za mir v svetu.
Omenil bom nekatere teh posebnosti tako, kakor se ])ojav-Ijajn -«^ zVč>>i fe' slovanskimi narodi in slovanskimi državami.
Slovanske narode so najbolj zatirali ih najbolj zapostavljali v Evropi, ker so te omogočilo zgodovinske okolnosti. Bili so dolgo sužnji pod Nemci, Mongoli in Turki. V novejšem obdobju razvoja so bili od 18. stoletja često denar za podkupovanje med velikimi silami. Velike države Anglija, Francija in pozneje tudi Amerika so ])orav-navale mejJsebojne spore s Turki, Avstrijo, Italijo in Nemčijo na račun slovanskih držav in slovanskih narodov.
Reakcijonarni vladajoči krogi velikih zapadnih držav so si v našem času odkrito prizadevali, da bi usmerili nemški imperializem proti vzhodu, proti ZSSR, proti slovanskim državam in narodom. Kdo more pozabiti politiko Anglije in Francije v dobi munchenskega sporazuma, kdo more pozabiti sramotno izdajo Češkoslovaške? Reakcijonarni politiki zapadnih držav so danes pripravljeni reševati vse težave, ki ovirajo njihov napredek in njihove državo", predvsem na račun Slovanov. Veliko krizo, ki je zajela kapitalizem v celoti iir ga per iodično slabi in ruši, hočejo reševati re-pkcionarui krogi teh dežej v Evropi tudi na račun slovanskih icz-^l, ki so se bolj trdno kakor druge dežele odločile za notranjo demokratizacijo in za pravični mir v svetu. Zato ni slučaj, če poskušajo na primer preprečiti izkoreninjenje nacizma v Nemčiji, če postavljaj) vpraša-nje zapadnih poljskih mej iu onemogočajo priključitev Julijske krajine k matični deželi Jugoslaviji.
(Dal)e prlliodiijlč)
Ali sic naročnik "Endkojirav-nor.t?" Čc ste, ali so Fa.ši jjTija-tclfi in znanci.' "Enako^nav-noiti" jc potrebna vmhi diužini zaradi važnih vesti in vedno ak-iunlnih rld'ulcin.:"Eunko-'pravnoNt!"
^8. januarja 104.?i
ENAKOPRAVNOST '
STRAN 3.
D potrebi m gradnji novih stanovanj
v sredi decembra lanskega leta se je vršila v Ljubljani javna gradbena anketa, ki bi naj bila Ugotovila najprimernejši tip dvosobnega stanovanja v hišah, ki jih bo tekoče leto gradila Sta-iiovanjska zadruga s pomočjo ljudske oblasti. Stanovanjska zadruga je hotela s široko zasnovano anketo rešiti vprašanje, kakšen tip stanovanja je naju-dobnejši in najbolj praktičen za uaše razmere. Razstavljenih je bilo sedem načrtov raznih tipov stanovanj, oziroma stanovanjskih hiš. Štirje načrti so bili domači.
Kako je s stanovanji v Ljubljani
Za uvod je predsednik Stanovanjske zadruge tovariš Drobež razložil važnost stanovanjskega problema v Ljubljani in naglasi! nujno potrebo, da se stanovanjski stiski čim prej in na najbolj praktičen način odpo-more. Ljubljana šteje 9.766 hiš. V teh je 27,864 stanovanj za 120,000 prebivalcev. Od tega pa je treba odšteti v vojni porušena poslopja, ki še niso bila vsa obnovljena in stanovanja, ki so bila preurejena v pisarne raznih Uradov. V ta namen je bilo preurejenih 2,00 stanovanj.
Razen tega je zelo mnogo stanovanj, ki so iz zdravstvenega stališča čisto neprimerna,. ker Ogrožajo zdravje stanovalcev; 869 takih stanovanj je Wilo izločenih že v stari Jugoslaviji. Danes so seveda spet vsa polna Zasedena. Mnogokje se še stiska Več kot petčlanska družina v eni Sami sobi. Mnogo ljudi tudi prebiva v mrzlih in vlažnih podstrešnih in kletnih stanovanjih.
Na mestnem stanovanjskem Uradu čakajo 3,44 prošnje za rešitev. Spričo te velike stanovanjske stiske pa se vendar kaže nuj-Ua potreba, da bo treba spremeniti še 90 stanovanj in 177 sob Ponovno v pisarne. To dokazuje, je stanovanjski standard v Ljubljani zelo nizek. Krivda za 1^0 zadene oblast v stari Jugoslaviji, ki.se ni brigala za rešitev stanovanjske krize.
Stanovanjska zadruga
Stanovanjska zadruga, ki se
je ustanovila pod okriljem Glavnega odbora enotnih sindikatov, si je zadala nalogo, da b^ v letu 1947 zgradila nekaj stanovanjskih blokov in s tem nekoliko oirjšala stanovanjsko krizo.
Kalkulacije proračunov po izdelanih načrtih pa so vendar še tako visoke, da bi delavske družine, ki so jim nova stanovanja predvsem namenjena, ne mogle odplačevati obrokov, kajti ti bi znašali nad 59'/o mesečnih dohodkov. Zaradi tega bodo zadružniki pomagali graditi svoje hiše s prostovoljnim delom, ki bo gradnjo znatno pocenilo. S prostovoljnim delom bodo pomagali graditi zadružne hiše tudi vsi ostali sindikalisti, organizirani v Enotnih sindikatih. Ti bodo zainteresirali za pomoč tudi ljudske odbore in uprave podjetij, ki naj dajo na razpolago prevozna sredstva za prevoz gradbenega materiala in z denarnimi prispevki. Na ta način bi se stroški gradenj znižali, tako da bi zadružnikom ne bilo treba odplačevati za stanovanja več kot 20 do 25% mesečnih dohodkov.
Stanovanjska zadruga ima namen graditi hiše tudi v drugih krajih Slovenije. To bi obenem omogočilo zadružnikom, ki bi še morali pozneje seliti, da zamenjajo svoje zadružno stanovanje v Ljubljani za stanovanje v novem kraju.
Za njim je inženir Vladimir Mušič razložil navzočim o gradbenih problemih v zvozi z gradnjo zadružnih hiš. Doseči je treba pri gradnji čim večjo pocenitev, zato je treba gradnje v čim največji meri racionalizirati in tipizirati, tako da bodo lahko gradbena podjetja serijsko izdelovala gradbene dele. Vendar pa je treba najprej določiti pravi tip gradbenih delov, in to je bil ravno namen nedeljske ankete.
Kakšna naj bodo stanovanja
"Inženir Franc Tomažič z gradbenega ministrstva je nato obrazložil posamezne načrte. Glavna vprašanja, o katerih naj bi anketa odločila, so bila: vprašanje kuhinje in kopalnice. V tem se načrti bistveno razlikujejo.
Nekateri naerLi predvidevajo poleg majhne predsobe, ki naj služi kot garderoba poleg zakonske in otroške spalnice še posebno dnevno sobo, dočim omejujejo kuhinjo nasmajhen prostor in ji prisodijo vlogo laboratorija. Tak je predvsem tip ameriškega in ruskega stanovanja.
Prostor v njem je kar najbolj izrabljen z vzidanimi omarami itd. Vendar predvidevajo ti načrti, da bo žena prebila čim manj časa v kuhinji, kjer bi naj v glavnem kuhala le zajtrk ali pa pripravljala hrano iz konzerv. Na drugi strani bi prišla takšna kuhinja v poštev tudi v družinah, kjer imajo gospodinjsko pomočnico, ki naj bi delala sama zase v kuhinji, oddeljena od ostale družine.
Zato pa razpolaga takšno stanovanje s posebno dnevno sobo, v kateri se zadržuje družina in ki je zelo udobno opremljena. Drugi tip stanovanja pa predvideva veliko stanovanjsko kuhinjo, to je kuhinjo, združeno z dnevnim prostorom, kakor so že zdaj v navadi pri nas. Zaradi smoterne izrabe prostora naj bi bila anketa odločila tudi o ureditvi in legi kopalnice. Ali naj bo stranišče nameščeno v kopalnici in se na ta način omogoči razširitev ostalih prostorov?
Obenem naj bi bila anketa pojasnila tudi vprašanje, kakšna kopalnica je našim gospodinjam ljubša, prha ali banja. Tretji načrt stanovanja predvideva, kakor že rečeno, ljubko enodružinsko- hišico, v kateri so jirosto-ri zelo smotrno razporejeni in ki nudi že precej udobja. Vendar gradnja takšnih hišic zaradi večjih stroškov v bližnji bodočnosti še ne bo prišla v poštev, čeprav je bila deležna pri udeležencih ankete največ simpatij.
V anketi se je pojavilo vprašanje sobic za gospodinjsko pomočnico. Nobeden" od razstavljenih načrtov ni predvideval prostora za njo. Vendar je inženir V. Mušič ob splošnem odo-
bravanju pojasnil, da spada danes gospodinjska pomočnica k družini in da ne bo životarila več sama zase v kuhinji. Spi lahko z domačimi hčerkami.
Anketa je nadalje sprožila vprašanje delovnega kabineta za intelektualce. Tudi tega. poben načrt ne predvideva. Jasno pa je, da razstavljeni načrti ne rešujejo tega vprašanja iz enostavnega razloga, ker bo pač treba najprej graditi takšna stanovanja, ki jih v Ljubljani najbolj manjka in ki bodo najbolj ustrezala povprečnim potrebam, to so delavska stanovanja.
Anketa je nadalje opozorila na vprašanje zemljišč, ki so v Ljubljani odločno predraga in so še vedno predmet špekulacije. Zato celo nekatera zemljišča v središču Ljubljane še vedno niso zazidana in kvarijo lice mesta. Takšna zemljišča naj se nacionalizirajo. Pokazalo pa se je, da so nekateri premalo pojmovali anketo kot pomoč za hitro rešitev nujnih gradbenih problemov in so razpravo preveč pognali v smer prineipielnih rešitev.
Sprejet je bil predlog, da se gradi več tipov stanovanj, v primeru, če se dajo tipizirati gradbeni deli. Interesenti za razne tipe naj bi se združili in si tako postavili hišo s stanovanji, kakor si jih želijo ožjega odbora, ki bo sodeloval pri določanju načrtov in ki bo sestavljen iz zastopnikov zdravstva ter množičnih organizacij.
Ankete, ki je bila namenjena predvsem gospodinjam, se je je udeležilo premalo žen, in še te so bolj poslušale kakor stavljale predloge, tako, da anketa v celoti ni izpolnila namena, ki si ga je določila.
V Istri so pričeli z obiranjem oliv
Ali ste naročnik "Enakopravnost f" Če ste, ali so Vaši.prija-telji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
Na vsem slovenskem ozemlju imamo večje oljčne nasade samo v severozapadni Istri., Pomembnejši nasadi so pri Dekanih, Manžanu, v Truškah, večji so nasadi v Piranščini, v Kr-kavčah, Padeni in v Portorožu.
Oljka je zelo občutljivo drevo. Uspeva v sončnih in ne preveč vetru $ izpostavljenih legah, V hudi zimi leta 1929 je zmrznilo mnogo oljčnih dreves. Toda oljka raste hitro in začne kmalu roditi. Tako je bila letos spet izredno dobra letina in to kljub suši, ki je tudi Istro močno prizadela. Nekateri kmetje v Kr-kavčah računajo, da bodo pridelali do 150 stotov oliv. Ker je obrodila tudi vinska trta, si bo Istran letos opomogel, čeprav mu je suša uničila poljske pridelke.
Oljčni sad zori takrat, ko so poljski pridelki že pod streho, ko je po gorah in na Krasu že sneg. Oljčna trgatev se prične nekako sredi novembra in traja do Božiča. Za božične praznike pripravi istrska gospodinja jedi že z novim oljem, kar pomeni za Istro, da je konec pomanjkanja maščob.
Pri obiranju oljke je sedaj v Istri zaposleno vse. Starejši obirajo na drevju, otroci pa pobirajo odpadke oliv po tleh. Spravljajo jih v vreče, ki jih nosijo oziroma vozijo v stiskalnico. Ker oljkin sad ni debelejši od drobnih lešnikov, je obiranje zelo zamudno. Rodovitno in veliko drevo ima todi do 100 kilogramov oliv. Priden obiralec nabere dnevno po 70 do 80 kilogramov sadeža. Oljkin sad je črn, grenkega okusa. Istrski gmetje jedo olive s kruhom kot vsakdanjo jed, ki jo poplaknejo s požirkom terana.
Stiskalnice za olive imajo ponekod še stare, ki so sicer zanimive, a ne posebno praktične. Konj ali osliček vrti velik mlin-
ski kamen, ki tare seme. Celo z rokami stiskajo ali "prešajo" olive. V Kopru, pri Dekanih in Izoli pa imajo moderne stiskalnice, ki se vedno bolj uveljavljajo tudi v drugih krajih. Stara domača "preša" da na 100 kilogramov oliv po 10 do 11 kilogramov olja, dočim ga da modema od 11 do 19 kilogramov. Olje je dragoceno in je potrebno uvesti boljši način predelave.
Dva capljajoča oslička sta pravkar pripeljala pred stiskalnico okrajne zadruge skoraj 400 kilogramov oliv. Skladišče stiskalnice je založeno z vrečami oliv, ki jih ne bo zmanjkalo do Božiča. V dvorani poleg tarejo mlinski kamni olivna arna. Zmlete olive ali tako imenovano olično mezgo nabašejo v košarice, spletene iz kokosovih vrvic. Več napolnjenih košaric nato zložijo pod prvo stiskalnico. Topla voda izpira in olajša odtok olja iz košaric v korita, kjer ga delavci poberejo in zlivajo v po-snemalnik, da se ščisti in filtrira. Ko poberejo oljčne tropine iz prve stiskalnice, jih ponovno zmeijejo in nato prenesejo v drugo stiskalnico. Tu v kovinastih rešetih iztisnejo vse olje.
Tudi oljčne drobtine so uporabljive, z njimi krmijo prašiče, v tovarni mila pa jih' dodajajo surovinam za milo.
Istrski kmet se veseli vsake dobre letine, še večje kot prejšnja leta pa je njegovo veselje letos, ko mu pravkar sprejeta agrarna reforma daje zemljo. Mnogo Istranov je doslej delalo za veleposestnike. Z oljčnimi nasadi, ki jih bo treba razširiti, se bo Istra tudi gospodarsko dvignila in osamosvojila. L. D.
Poštena ženska
dobi dober dom. Prednost ima Slovenka ali Hrvatica v starosti od 35 do 40 let. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
Filmsko podjetje dalo pomoč LR Bosni in Hercegovini
Podjetje za razdeljevanje filmov LRS, je podarilo LR Bosni in Hercegovini projektorje, snemalno kamero in 20 kulturni^ filmov. Kako je bilo to dejanje potrebno in umestno, nam kaže pismo, ki ga je podjetju poslalo ministrstvo prosvete republike Bosne in Hercegovine in ga v prevodu priobčamo:
V zvezi z Vašim dopisom štev. 282046 od 9. nov. 1946. Se vam ministrstvo prosvete — oddelek za znanost in umetnost najtop-leje zahvaljuje za darilo — kino aparature in tri mladince kino-operaterje kot pomoč, ki bo doprinesla h kulturnemu razvoju naše porušene in pred vojno toliko zaostale ljudske republike. Vaša pozornost je še en dokaz več, da* je bratstvo naših narodov, izkovano v narodnoosvobodilni borbi, največja pridobitev naših narodov in temelj, na katerem bomo, združeni in močni, izgradili svojo srečnejšo bodoč-' nost.
Direkten promet
Vzpostavljen je direkten promet med Beogradom in Bana-tom. S tem, da so končana dela na mostu čez Donavo med postajama Beograd-^Dunav in Pance-vo predmestje, je bil z 29. novembrom vzpostavljen direkten potniški promet med Beogradom in Banatom.
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI'
Prav poceni
se pro4a STUDIO COUCH, ki je v najboljšem stanju. Proda se ker se potrebuje prostor. Zglasite se na 953 E. 76 St., zgoraj, spredaj.
Električno ledenico
se proda. Kdor želi naj pokliče EX P718.
POZOR
MRS. MAYOR . . . Mrs. Carrie Hoyt, 80, wife of newspaper man and mother of district attorney, was elevated from vice mayor to mayor of Berkeley, Calif., following surprise triple resignation of Fitch Robertson as mayor, city manager and council head.
SEEVVG-EYE CAT ... Mrs. Carolyn Swanson, Los Angeles, shown with her white Persian cat, which recently was awarded a humane medal for faithful devotion to his blind mistress. "Baby" leads his blind owner wherever she goes.
EISENHOWER SMILE ... Recent illness and vacation brought no change in the famous Eisenhower smile. Gen. Dwight D. Eisenhower again reiterated his statement that' his job is the army and that he has no ambitions for political assignments.
ANNAPOLIS HEAD . . . Rear Adm. James L. Holloway Jr., who has been appointed superintendent of the U. S. Naval academy, Annapolis, Md., succeeding Vice Adm. Aubrey W. Fitch. Admiral Holloway had an outstanding record in World War II, seeing action in both theaters.
young TALMADGE sworn in as governor . . . After being named as Georgia's governor for the next four years by the legisla-ure, Herman Talmaj(ge, right, son of the Jate Gov.-Elect Eugene almadge, received the oath of office as Georgia's chief executive »rom Georgia Superior Court Justice A. W. Worrill: Gov, Ellis Arnall clused to recognize Talmadge as Georgia's new chief executive and ornsed Talmadge of	a	Courts	be used to
Ihe issue.
Do takega časa, ko bo naši tvrdki in tvrdkann, ki jo zalagajo z naravnim plinom, mogoče nobavi+i primerne facilitete za prenos dovolj plina, da se bo zadostilo sedanjim potrebam, ne moremo nuditi plina dodatnim napravam za gretje na domovih in v drugih poslopjih.
Žal nam je, da moremo radi razmer, ki so izven našega območja, podvzeti ta korak.
THE EAST OHIO GU COMPANY
BRITISH TROOPS DELIVER FOOD . . . Soldiers in fatigue uniforms handle carcasses of meat at London's famed Stnithfield market alter the government sent troops to take over deliveries of meat to msure essential supplies of food for the public. The transport stnke tied up all deliveries of food. Following the employment of troops matters became worse, for a rash of sympathy strikes broke out all oVer Ivnglaiid.


$
STRAIN 4.
ENAKOPRAVNOST
28. januarja 1917
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavijo
(Nadaljevanje )
Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še -stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tum-pež, trden kmet iz Hoj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betež-nega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je, služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več pora-ben.
Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka' mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izpre-vrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs nI podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih.
Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe.
"Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne ime-
li dovolj siromakov na občini", je prvi zamrmral Cernjak.
"Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme," je dejal Mudof.
"Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij," je poudaril Pernjak.
Kupljen pa mu je takoj segel v besedo:
"To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Ce tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega ..."
Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna' zadrega.
Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo ia na široko prerešetavali Folta-novo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta.
"Zdaj pa ima čorbo skuhano. Ce bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili . . . "
Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan.
"Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tum-
pež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih mo^. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri en: hiši! To je prava sramota . . . Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti . . ."
Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kov-sova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi ro-gatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem je branilo svoj razred pred dru' gim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati.
Medtem ko so drugi možje Ko vsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil:
"Če misliš, da je to taka lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji . . . . Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Prepričan sem, da Foltana. tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo — ako sam tega noče ..."
"Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!" mu je uporno odgovarjal Kovs.
"Kaj boste pa potem delavci in mestjani žrli, ako nihče ne
bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ..."
Troje, četvero čeljusti j e hkrati sovražno zarezalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs;
"Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica . . " Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo . . . Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jank je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo.
Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom:
"Škoda, da nimamo svoje hiralnice ..."
"Da, toda kdo bi jo vzdrževal . . . ?" se je takoj prestrašil Ardev.
Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivca, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel.
"He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh," je hladnokrvno dejal Pertijak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči; Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil.
Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: "Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametnejše ... "
Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Oba du se misel nI zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili pro ti njej.
"Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal," se je upr:
i
FIGHf
INFANTILE PARALYSIS

ZDAJ JE ZADNJA PRILIKA!
Le še malo časa, pa bomo zaprli trgovino. Vse blago mora bi+i prodano—zato pa je vse po ZNIŽANIH cenah. Zdaj imate priliko, da si nabavite potrebno moško in desko opravo po skrajno nizkih cenah. Blago je prvovrstne kakovosti.
ZA MOŠKE
j ostal trd.
j "Hum, stari pijanci so znani I kot veliki snedeži ..." 1 Munk, Dvornik in Kovs pa so i še dalje vztrajali pri predloeu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. i Kmalu se jim je pridružil še ' Obad in ko je župan Stražnik I dodal, da bo pri tem občina ime-j la le dobiček, je bila za predlog j pridobljena potrebna večina. In ; nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo '	; krompirjevo juho, ki mu jo je
Mudaf. "Najbolje bo še tako, i prinesla domača hči v hlev, se da storimo s Foltanom, kakor j je na občini odločila usoda zad-se je delalo dosihmal, da gre od; njih, morebiti še dolgih dni nje-hiše do hiše. Saj tak betežne;: govega življenja . . .
ne sne veliko. Pri meni je lahko,	_
nekaj tednov ..."	H POTNIKOV ZGORELO
"Pri meni tudi," je menil ppi LETALSKI NESREČI Cernjak.
Medtem ko so bila kmečka LONDON, 25. jan. — Enajst srca še malo prej trda ko skale: oseb je zgorelo, ko je neko letalo, v gori nad Jamnico, se je tesni i namenjeno za Rim, treščilo na prostor okrog njih pričel zdaj, letališču v neko drugo pri poiz-napolnjevati s toplo, velikoduš-!kusu dviga. V letalu so se med no usmiljenosti, ki je rastla z ostalimi potniki nahajale tri nu-upanjem, da se bo ta zadeva ne in dva dojenčka. Nekoliko vendar ugodno rešila. Izjema je i potnikov je bilo rešenih, predno bil le Kupljen, ki je še vedno' je eksplozija zažgala letalo.
MARINKO'S BEVERAGES
SADJE IN ZELENJAVA
Pivo
vino — Cordials
Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatbe in zabave.
416 E. 156 St., IV 3170
JOHN ZULICH~[NSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
MARCH OF DIMES JANUARY 15-30
VASI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clalr Ave.
RKO Keith's E. 105th St. Theatre
E. 105th ST. IN EUCLID AVENUE.
Za varnost naših posetnikov, smo postavili železne ž	varnostne stopnjice, vodeče iz balkona na
i	alejo ob strani poslopja.
HALL'S LUNCHEONETTE
7515 St. Clair Ave. Je sedaj pod novim vodstvom. Nasa posebnost so: Steaks, Chops in Hamburgers
(Preje O'Noil's Barbecue)
OKUSNA JEDILA IN TOČNA POSTREŽBA
Al's Radio & Electric Service
1011 East 64th Street
Albin Zbacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba
Odprto od 8. zj. do 1. pop. vsaki dan razen ob sobotah—od 10. zj. do 8 zv.
ALI STE
I
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
II
DEKLE ALI ŽENSKA
srednjih let dobi dobro delo v delikatesni trgovini, od 6. zjutraj do 1. pop. Zglasite se prec 11. uro zjutraj na 7017 ST. CLAltl AVE. Dobra plača za zanesljivo delavko.
Moški klobuki, reg. 8,50 ......... ........ 5.00
Moški klobuki, reg. lO.OO	............. 7.00
Moške volnene čepice, reg. 1.19 .............. .75
Slamniki, reg. 2.50 .............................. i.qq
Slamniki, reg. 5.00	____________________ 3.OO
Moški Lumber j ecks, reg. 8.50 .............. 5.95
Delovne srajce, reg. 1.98 _____________________________ LSO
Naramnice, reg. 1.50 ..............:___________ i,00
Naramnice, reg. 1.00 .............. ....... .75
Pasovi, reg. 1.50.....................................i.oo
Pasovi, reg. 1.00 . . ....................... .....75
Bele T srajce, reg. 1.25 ........................... ,80
Nogavice, reg. 65c . .......... ........ ^. ,40
Volnene Cushion nogavice, reg. 1.00 ....... .63
Moški Mufflers, po........polovični ceni
Kopalne halje, reg. 12.95 ______L________•_________ 8.25
Kopalne halje, vse-volnene, reg. 13.50 7.75
Kopalne halje, vse volnene, reg. 8.95 ..... 6.25
Rayon nogavice, samo navadne barve, reg. 45c	................... .25
Kopalne hlače, reg. 3.95____:_____________________ 2.63
Kopalne hlače, reg. 2.95 .......................... . 2.00
ZA DEČKE:
Loafer suknje, reg. 11.95 ............................ 7.05
Mackinaws, reg. 12.95........................ 8.50
Reversible Finger-tip suknje, reg. 14.95 . 8.95
Finger-tip suknje, reg. 16.95...................... 9.95
Lumberjacks, reg. 6.45 ......................... 4.00
Legging Suits, reg. 18.95 ________________________10.00
Snow Suits, reg. 13.60__________i___________________ 8.95
Deški klobuki, reg. 1.79_____________________1.30
Vrhnje suknje z čepicami iz enakega
blaga, reg. 13.50__________________________
Vrhnje suknje, reg. 11.95___________________
Vrhnje suknje, reg. 10.95____________
Deške obleke z dolgimi hlačami,
reg. 14.95 __________________________________________
Deške Eaton obleke, reg. 11.95
8.60 7.70 7.05
9.50 7.25
JOHN MOČNIK
772 E. 185th ST.
KEnmore 7116 '
Prostor za parkanje avtov se nahaja poleg trgovine.
Obstaja splošno
svetovno pomanjkanje maščob za izdelovanje mila, obodov (tires), avtov . . •
IZROČAJTE
ODPADKE MAŠČOB
Danes se jih bolj potrebuje kot kdajkoli.
TAKOJŠNJA DOSTAVA
Pralnih strojev Radio aparatov Ledenic
in drugih hišnih predmetov

East Appliance Service and Sales
PRODAJALCI ELEKTRIČNIH PREDMETOV POPRAVIMO VSAKOVRSTNE HIŠNE PREDMETE 18724 ST. CLAIR AVE. — Ivanhoe 7263
ANDREW KNAUS — GEORGE KNAUS
S koruzo pitani
PRAŠIČI
Opaluženi v vroči vodi
JOHN A. TOMPKINS
3979 W. 25th St.
pod Brooklyn mostom SHadyside 3689
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * * *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana
« « «
* PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER' OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJL ZA OBISK ♦ » $
Lastnika:
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana.

TOOL & DIE MAKERS
40 ur, 5 dni .v tednu Dobra plača od ure
Stalno delo Dobri delovni pogoji
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 EAST 49th ST.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect, Ave.
d