Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 43
Ljubljana, petek, 16. novembra 1928.
=	.	ill"..,.'!==g=	■:......... -=
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno. 15 Din četrtletno. Zj^ inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. — Odgovorni urednik Ivan Saje,
Glince IV. štev. 2. — Tiska tiskarna »Slovenija«. Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman v Ljubljani,
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO/-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje In vsi zatirani narodi, združite sel
Delovno ljudstvo, predvsem proletariat, ki čuti vsako uro in minuto na sebi jarem kapitalističnega izkorščanja, svoje zasužnjenje pod tem režimom, dobro ve, da je njegov glavni sovrag buržuazija tostran meje, imperializem tostran meje, reakcionarni režim tostran meje.
Mednarodni politični položaj
ob 11. obletnici eioveitiberske revolucije.
Glavni znak sedanjega mednarodnega položaja obstoja v zaostritvi vseh mednarodnih nasprotstev, ki obenem pojačuje razvoj notranjih nasprotstev v kapitalističnih državah in razmah revolucionarnega gibanja-v kolonijah in poikolonijah. Sedanja perioda, v kateri se je zlasti zaostrilo protislovje med rastjo produktivnih sil in zožitvijo tržišč, vodi neizogibno k novi fazi vojn proti Sovjetski Liniji, na-ciualnih osvobodilnih vojn proti imperializmu, intervencij imperializma, gigantskih razrednih bojev.
Priprave za nove imperialistične vojne in v prvi vrsti za kontrarevolucionarno vojno proti Sovjetski Uniji se jarko izražajo na eni strani v vseh mogočih tajnih posvetovanjih in tajnih vojnih dogovorih in na drugi strani v glasnih in hrupnih »mirovnih« demonstracijah kapitalistične diplomacije. Dovolj je, d?, spomnimo toliko razkričani Kellogov pakt, ki izjavlja, da je vojna zločin in ki je bil v Franciji slavnostno podpisan — in ob istem času sklenjeno tajno pogodbo med Anglijo in Francijo, ki predstavlja eno izmed priprav vojnega pohoda proti prvi socialistični državi. Vedno bolj se zaostrujoči konflikt med Anglijo in Združenimi državami je privedel do tega, da se je tajna pogodba med Anglijo in Francijo razkrila javnosti. Zatrjevanja o miru in vojne dogovore spremlja nevzdrž- ^ no naraščanje oboroževanja na kopnem, na morju in v zraku.
Strah pred rdečo nevarnostjo v kolonijah se
je baš pokazal v poizkusu angleškega imperializma , v Indiji, da uvede oster protikomunistični zakon, ki bi bil tako kot n. pr. zakon o zaščiti države naperjen ne le proti komunizmu, temveč proti celokupnemu nacionalno-revolucionarnemu gibanju. Celo oni inJijski parlament, ki je* sestavljen po volji angleškega imperializma, je imel pogum, da je ta reakcionarni zakon odklonil.
Obenem vidimo sedaj velikanske boje dela proti kapitalu v vseh delih sveta, tako v imperialističnih kot v kolonialnih in polkolonialnih deželah.
Vsa ta nasprotstva spodkopavajo takozvano stabilizacijo kapitalizma. Dolžnost vseh protiimpe« rialističnih in protrkapitalističnih sil je danes ta, da izkoristijo naraščanje omenjenih nasprotstev in vse slabosti kapitalizma za boj proti njemu, da preidejo v ofenzivo.
Tu pa ne moremo preiti vloge socialdemokracije (II. internacionale). Socialdemokracija je danes eden najvažnejšh stebrov kapitala. Ona je grozečo idejo razrednega boja spremenila v podlo pridiganje razrednega miru. Toda ona se ne omejuje le na pridiganje sodelovanja s kapitalom. V vseh konfliktih med delom in kapitalom, pripravljanju imperializma za nove vojne, v boju proti revolucionarnemu gibanju v kolonijah in poikolonijah igra socialdemokracija vlogo aktivne agenture kapitalizma.
V splošni obrekovala; gonji proti Sovjetski Uniji igra socialdemokracija prvo vijoUno. Svojo besno togoto proti diktaturi proletariata pokriva z lažnjivimi in hinavskimi frazami o socializmu, demokraciji iti miru.
V boju med delom in kapitalom ie postala socialdemokracija v praksi mednarodna štrajkbreher-ska organizacija; v Indiji. na Poljskem, v Nemčiji in v Avstraliji, vsepovsod nastopajo reformisti kot lakaji kapitala, ki rušijo proletarske štrajke in pomagajo kapitalu do zmag.	_	.
Boj proti ofenzivi kapitala, boj proti zatiranju j kolonij in končno boj za ^zaščito Sovjetske Unije proti imperialističnim vojnam vsepovsod zahteva poostren boj proti socialdemokraciji kot aktivni pomočnici imperializma.
Nacionalistična ulica in proletariat.
V Ljubljani se do štirikrat, petkrat na leto ponavlja. da skliče nacionalistična šiudentarija protestni shod proti strahovitemu nacionalnemu zatiranju slovenskega ljudstva v fašistovski Italiji in po takih shodih začne s protiitalijanskimi demonstracijami, ki so zvezane včasih s sežiganjem italijanske zastave, včasih z nošenjem reške, tržaške in goriške zastave, vedno pa z izražanjem nacionalnega sovraštva in šovinizma.
V resnici je odpor vsega slovenskega ljudstva proti besnemu fašistovskemu divjanju nad slovenskim ljudstvom v Prmorju priroden in upravičen. Toda velikanska razlika obstoja med odporom, ki ga proti temu divjanju postavlja slovenski proletariat to- in onstran meje in pa odporom, ki mu ga daje ljubljanska nacionalistična ulica.
Medtem, ko slovenski proletariat, pritisnjen k tlom v Italiji od fašistovskega terorja, v Jugoslaviji od belega terorja režima »temnih sil«, pod ogromnimi težkočami in z velikimi žrtvami nadaljuje svoj protikapitalistični boj za socialno in nacionalno osvobojeni« kot de! mednarodnega proletarskega razreda, \ tesni bratski zvezi s herojskim proletariatom italijanskim proti fašističnemu režimu kapitalistične Italije, v tesni zvezi s proletariatom vseh drugih narodov Jugoslavije proti kapitalističnemu režimu »temnih sih. pa na drugi strani nacionalistična ulica, katere gros (večino) predstavlja univerzitetna in srednješolska mladina, hujska na vojno proti Italiji, prenaša sovraštvo do kapitalistične imperialistične Italije na celokupno italijansko Ljudstvo, dela celokupno italijansko ljudstvo odgovorno za imperialistični zločin italijanske buržuazije v Rapallu in za zločine fašizma.
Proletariat se zaveda, da vojna med kapitalistično Italijo in kapitalistično Jugoslavijo ne bo rešila nacionalnega vrašanja Slovencev. To vprašanje more definitivno rešiti le zmaga proletariata Italije nad imperializmom in kapitalizmom Italije in proletariata Jugoslavije nad belgrajskim kapitalizmom. Kajti le proletariat more uveljaviti v polnem obsegu pravico samoodločbe narodov in s tem rešiti vsa nacionalna vprašanja, osvoboditi vse narode in narodne manjšine ter uvesti resnično bratstvo narodov.
Zato je proletariat sovražnik nacionalistične ulice, sovražnik njenega šovinizma, sovražnik njenega vojnega hujskaštva! Takrat, ko naša šovinistična ulica najbolj besni, slovenski proletariat pošilja pozdrave italijanskemu proletariatu, izraža občudovanje nad njegovim herojskim bojem proti fašizmu in kapitalizmu, ga vzpodbuja k pogumu, da
ne kloni v tem boju, kakoršnekoli žrtve on zahteva ' in mu obljublja, da bo sam vzdržal v boju proti bel-grajskemu imperializmu, proti hegemonističnemu režimu temnih sil, proti sistemu glavnjače, ki v bru-
I talnosti ne zaostaja za fašizmom, v boju proti do-J mači buržuaziji. Rešitev proletariata in zatiranih ( narodov je mogoča le v zmagi nad sistemom imperializma, nad imperialističnimi vojnami! In nacionalistično hujskanje ni nič drugega, kot priprava za imperialistično vojno. Buržuazija zato toliko govori
o	zasužnjenih bratih, zato toliko hujska proti italijanskemu ljudstvu, zato kriči, da je sovražnik onkraj meje, da bi odvrnila pozornost ljudstva od svojih imperialističnih namenov, od zatiranja hrvaškega. slovenskega in makedonskega naroda in narodnih manjšin doma, od izkoriščanja doma, od sistema glavnjače in vso svobododušečega policijskega režima zakona o zaščiti države, ki ga sama vrši doma.
Delovno ljudstvo, predvsem proletariat, ki čuti vsako uro in minuto na sebi jarem kapitalističnega izkoriščanja, svoje zasužnjenje pod tem režimom, pa ne more in ne sme nasesti temu nacionalističnemu manevru. Naš sovrag je tu, režim »temnih sil« v Belgradu, nikdar sita buržuazija! Proti temu glavnemu našemu sovražniku se moramo boriti v prvi vrsti, tako kot italijanski proletariat, ki stresa raz sebe jarem fašizma.
l ega seveda ne čuti mlada študentarija, ki se iz brezskrbnosti za življenje in iz prevzetnosti opaja z nacionalizmom. Nacionalistična ulica ne obstoja samo v Ljubljani, ona je živela in živi po vseh ' kapitalističnih državah ter je vedno in povsod bila orodje vojnih hujskačev. In vedno in povsod se je dotikala s fašizmom, ki začenja pri sfanatiziranem nacionalizmu.
Tudi ni nič novega, da prihaja nacionalistična ulica v konflikte s policijo, ko ta preprečuje, da ne pride do izbruhov nelojalnosti in žalitev napram »prijateljski« sosedni državi. Ugotoviti pa je treba, da je nastopanje ljubljanske policije pri zadnjih demonstracijah v resnici bilo brutalno in da mora celokupna javnost proti takim brutalnostim, na-pram komurkoli se dogajajo, protestirati.
Klic slovenskega proletariata ob tem šovinističnem besnenju pa je:
Živel boj italijanskega proletariata proti fašizmu!
Živela svobodna delavsko-kmečka Slovenija in njena bratska zveza s svobodno delavsko-kmečko Italijo, ki bo prišla!
Pod fašizmom.
S. Della Haggiore obsojen na smrt in ustreljen.
IZ SOVJETSKE UNIJE.
Gospodarstvo Sovjetske Unije po 11 letih.
Gospodarsko leto 1928 dovršuje bilanco triletnega razvoja gospodarstva Sovjetske Unije nad predvojno višino. V tem času se je razvilo gospodarstvo SU v gigantskih korakih v vseh glavnih smereh in vse težkoče in »krize« so pojavi rasti in razvoja v skokih, ne pa — kar želijo buržuji in belogardisti — znaki »propada bolj-ševiškega gospodarstva«.
Industrija naite je v tem času doživela celo tehnično revolucijo in je dvignjena skoro na ainerikansko stopnjo. Stroiegradba, ki je glavni vzvod industrijske reorganizacije gospodarsko zaostale Rusije, se je v veliki meri razvila. Industrija poljedelskih strojev ima trikrat večjo produkcijo od predvojne. Razvila se je v Rusiji povsem nova panoga industrije, elektrotehnična industrija. Postavljeni so temelji kemične industrije in prvič v Rusiji se ie začel pridobivati dušik iz zraka. Elektrifi kacija zavzema vedno nove pozicije. Tehnlčno-gospo-darska revolucija že preobrazuje tudi vas. Ona podpira in razvija zadružno združitev kmetov, poslala je že 30.000 traktorjev (strojev za obdelovanje zemlje) v polja in stepe SU in kolone traktorjev, te bojne trupe tehničnega prevrata, niso več redki gosti v najzaostalejšiit pokrajinah SU; prvič rahljajo parni plugi ^rudo ukrajinskih, kozaških in povolžskih step.
Poglejmo nekaj važnejših statističnih številk, ki naj boljše pokažejo velikanski gospodarski napredek SU.
Temeljni kapital vsega državno-zadružnega odseka gospodarstva je narastel v treh zadnjih letih (od 1925 26 do 1927/28) za 4 milijarde rubljev.
Temeljni kapital državne in zadružne industrije je v tein času narastel od 6,3 milijard na 8.8 milijard rubljev, t. j. za skoro 40 odstotkov (v zadnjem letu za 15 odstotkov).	.	jL
To kaže. kako hitro se razvija proces industrializacije Unije. Kako gre s tem vzporedno proces socljallzl-ranja vsega gospodarstva SU, pa pokazujeio sledeče številke o premagovanju privatno-gospodarskih elemen-tov:
Proccntualni deleži v celokupni produkciji.
1923/24	1926	27
1. državne industrije	69A_	%	754
2. zadružne industrije	5.5	%	6-5
3.'privatne industrije	24.9	%	17.1	»
Izmenjava blaga med mestom in vasjo neprestano
naašča. Od leta do leta narašča število industrijskega delavstva in njega materialni ter kulturni mir.
Očitna je prednost socialistične načrtne produkcije nad kapitalistično anarhijo v produkciji.
Razprava proti sodružici Pavli Kastrinovi in s. Francu VVankmiiHerju se vrši v torek, dne 20. t. m. ob pol 9. v razpravni dvorani deželnega sodišča, soba št 79, justična palača, 1. nadstropje.
Delavsko pismo iz Belgije.)
Charleroi, 2. novembra 1928.
Dragi tovariši! Pišem vam v imenu protifašistične /.veze v BeJjri.ii. skupina Charleroi. Pišem vam, da bi potom vašega lista opozoril slovenske delavce na smrtno kazen, ki jo je prestal, po obsodbi izrednega sodišča v Italiji, delavec Della Maggiore.
Preganjan, kakor vsi italijanski delavci, je Della Maggiore pred leti zbežal iz Italije v Francijo in Belgi.io. Ker tudi iiven Italije ni mogel dobiti stalnega zaslužka, se/je pred letom dni vrnil v Italijo v mesto Luca. Pa zopet ni imel miru. Fašisti so ga začeli znova preganjati. Niso mu dovolili, da si z delom zasluži všakdanji kruh. Večkrat so ga pretepli, večkrat je bil po nedolžnem zaprt. Hoteli so, da postane fašist in da izda svoje tovariše delavce, ki so bili vsf. kakor on, protifašisti in vpisani v komunistično stranko. On se ni udal ker ni hotel postati izda/ica delavstva. Zato so ga začeli fašisti še bolj preganjati in so mu stregli po življenju. Ubili so fašisti /udi več delavcev med temi nekega prijatelja sodruga Della Maggiore. Tedaj je Della Maggiore sklenil, da se bo branil. Ko so prišli neko noč fašisti k njemu se ni pustil več žaliti in pretepati. Med n/m in fašisti je prišlo do hudega konflikta in stresanja in dva fašista sta bila ubita. Della Maggiore /e bil aretiran in po več nego letu dni zapora obsoitn na smrt. Smrtno obsodbo je izreklo izredno sedišče v Luca. 24 ur kasneje je bila smrtna kazen .Izvršena. Della Maggiore je bil ustreljen.
Della Maggiore je bil komunist. Fašističnim sodnikom je to povedal in dodal:	»Komunistična
stranka katere član sem, je proti terorističnim akcijam. Ali meni ni preostalo drugega kot to: Ali ubijem jaz fašiste, ali ubijejo fašisti mene. Odločil sem se za prvo. V tem trenotku je meni žal, da moja stranka ne bo mogla mojega dc-jania odobriti, r Čutil bi se srečnega, ako bi zdajle izvedel, da moja stranka ne bo tega mojega dejanja obsodila.«
Predno je bil Della Maggiore obsojen, sta prišla k njemu njegov uradni branitelj in državni pravdnik in mu povedala, da bo sicer obsojen na smrt, da pa bo pomiloščen, ako podpiše neko izja-
vo na čast Mussoliniju. Della Maggiore je to odklonil.
Naprosil je, naj bi mu dali zaupnega odvetnika. Niso mu dovolili in so mu dali fašističnega branitelja. Kadar je ta hranitelj začel nagovor, je najprej poslal pozdrav Mussoliniju. Della Maggiore je vstal in povedal, da on sam ni dal branitelju naloge, naj pošlje pozdrav Mussoliniju. »Jaz Mussolinija ne spoštujem.« Branitelj je na svojo pest poslal kralju prošnjo za pomilostitev. Vlada pa tc prošnje ni poslala naprej. Drugi dan so Della Maggiore ustrelili. Milica cele toskanske dežele je bila mobilizirana. Po vseh toskanskih cestah so krožili oklopni avtomobili. Raznesla se je vest. da hočejo komunisti obsojenca s silo rešiti. Zjutraj so ga v zaprtem vozu dobro zastraženega prepeljali na morilni prostor. Ko je Della Maggiore stopil iz voza je uklenjen junaško korakal do groba. Kadar so mu odvezali roke. je sam se naslonil na drog, kamor so ga privezali. Ves čas je mirno zrl svojim morilcem v oči. Ko je bil privezati, je zaklical: »Proč s fašizmom, proč z Mussolinijem!« Ko je stopil k njemu duhovnik, mu je v prijaznem tonu povedal, da se nima kaj' izpovedati. Ko ga je duhovnik nagovarjal, naj pred smrtjo odpusti svojim sovražnikom, je obsojenec odgovoril, da so fašistični zločini preveliki, katerih niti on niti noben proletarec ne more odpustiti. Za vse svoje zločine bodo fašisti dajali ob-! račun pred proletariiatom. katerega zmaga je ne-| izogibna. In je zaključil: »V tem trenotku mi daje i pogum globoko prepričanje, da bo proletarijat
i	kmalu fašizem premagal.« In je zaklical: »Živela : zmaga proletarijata!«
Ko so mu hoteli zavezati oči, je naprosil naj ga puste, da gleda smrti v obraz. »Jaz sem tega vajen.* Ko je stopil deset korakov pred njim oddelek miličnikov, med katerimi je bilo par njegovih znancev, je še zavpil: Živela sovjetska Rusija!« Na to je bil ustreljen.
Na prostoru je bilo okrog 600 oboroženih miličnikov in oficirjev. Obnašanje Della Maggiore pred sodiščem in pred smrtjo, je napravilo na vse fašiste globok utis. Miličniki in oficirji in sodniki so sami raznesli po deželi vest o izvršeni kazni in o junaškem zadržanju proletarskega mučenika.
Delavstvo prevzelo shod KDK v mežiški dolini.
Težke obsodbe v procesu v Cluju (Klausenburg, Romunija): >5 obtožencev je dobilo po 10 let, eden 9 let, 6 po 8 let. eden 7, 2 po 6, 2 po 5. 2 po 3, eden 2, eden 1 in 18 pod ctpo leto težke .ieče. 32 obtožencev je bilo oproščenih.
KOMUNISTIČNI PROCES V ZAGREBU.
6. novembra je začela glavna razprava pred zagrebškim sodiščem proti delavcem in intelektualcem, ki so bili aretirani v takozvani »bombaški aferi«. Policija je namreč po 20. juniju, ko so se v Zagrebu vršile znane krvave demonstracije, napravila med drugimi tudi preiskavo v stanovanju delavca Božičkoviča in — kot trdi policija — našla dve bombi in revolver ter mnogo komunistične ilegalne literature. V zvezi s to preiskavo je bilo aretiranih več delavcev in intelektualcev in sedaj jih je pet sedelo na obtožni klopi. Glavni obtoženec je Josip Broz, podnajemnik Božičkoviča, po poklicu strojni mehanik. Pred vojno je delal v Švici, Avstriji in Nemčiji. Kot vsi drugi je moral v klavnico in bil 1. 1915. ujet na ruski fronti. Ostal je v Rusiji 6 let. 'Fant se je v Omsku oženil in se 1. 1921. vrnil domov. Delal je na več krajih, v Zagrebu, na ladjedelnici v Kraljeviči, v Belgradu, povsod je bil odpuščen, ker je aktivno delal v delavskem pokretu. Nato je postal tajnik neodvisne str. organizacije kovinarjev in bil 6 mesecev začasni tajnik neodvisnega Saveza Kožaraca. Broz na vprašanje predsednika, v čem se smatra krivim, izjavlja:
»Priznavam, da sem član ilegalne komunistične stranke Jugoslavije, priznavam, da sem delal na propagandi ideje komunizma, prikazoval sem proletarcem vse krivice, katere'se jim zadaje. Ne priznavam pa buržujskega sodišča, ker se smatram odgovornega samo svoji komunistični stranki.«
Ko ga je predsednik sodišča opozarjal na zakon o zaščiti države, ie izjavil, da je to le začasni zakon, da bi bilo slabo, ako bi se komunistična stranka bala takega zakona, ki ne more preprečiti boja proletariata za osvobojenje.
Ostali štirje obtoženci niso komunisti in so več ali manj slučajno umešani v to afero. Vodilo se je na razpravi zasliševanje in dokazovanje glede komunistične literature, za katero Broz priznava, da je vedel zanjo, in glede onih dveh bomb. Glede njih izjavlja Broz, da ne ve ničesar, temveč da sumi, da jih je policija podtaknila. Komunisti niso tako neumni, da bi mislili, da se z dvema bombama more uničiti kapitalizem in da bi te bombe imeli na istem mestu kot ilegalno literaturo.
Po govoru državnega pravdnika dr. Marochina in zagovornika dr. Pohtea se je razprava zaključila. Sodba bo izrečena v sredo.
NOVE TEŽKE ŽRTVE ZAKONA O ZAŠČITI DRŽAVE.
V	zagrebškem komunističnem »bombnem« procesu.
o katerega poteku bomo poročali še prihodnjič (danes smo morali omejiti poročilo na začetek razprave) je bila v sredo razglašena sledeča sodba: Josip Broz obsojen na 5 let, Novoselič na tri leta in Božičkovič na 3 leta. Ostali so bili oproščeni
Sodrug Arih v Kranjski gori aretiran. Sodrug Ivan Arih v Kranjski gori je bil 9. t. m. aretiran in zaprt v zapore okrajnega sodišča v Kranjski gori. Vršila se je pri njem hišna preiskava. To pot niso našli pri njem čisto nič (pri preiskavi meseca septembra so mu vzeli žandarji en Denikinov rubelj!). Ni še pojasnjeno, zakaj so ga odpeljali v zapor. Govori se, da so ga politični nasprotniki denunclrali z nekimi izmišljenimi lažmi. Upamo, da bodo razkrinkani podli denuncijantje, s. Arih pa da se bo kmalu povrnil na branik interesov železničarskega in vsega proletariata.
V	nedeljo, dne 11. t. m. ie sklicala KDK v središču naše rdeče doline na Prevaljah velik javen shod. Velika dvorana pri Rozmanu se je ob dveh popolnoma natrpala stali pa so še poslušalci v stranskih lokalih. Radovednost je gnala pristaše drugih strank v obilnem številu na shod, da slišijo kaj napoveduje KDK v »osvojevainem pohodu« v mežiško dolino. Cenimo, da je bilo udeležencev preko 300. Shod je v imenu krajevne organizacije SDS otvoril g. Gačnik iz Guštan.ia in takoj podal besedo g. (bivšemu) ministru Puclju. Tedaj pa je nastal v dvorani vihar. Velik del zborovalcev je zahteval volitev predsednika. Po dolgem prerekanju so se organizatorji shoda odločili za volitve. Stavljena sta bila dva predloga, za KDK g. Gačnik, z druge strani s. Kuhar. Pri štetju glasov je bil z veliko večino ob ogromnem navdušenju zborovalcev izvoljen za predsednika s. Kuhar, ki je pozval shod k redu in zagotovil jamstvo svobodne besede vsakemu. Najprvo so dobili besedo prireditelji shoda, ki so govorili zaporedoma: g. Pucelj, g. dr. Pivko in g. minister dr. Kukovec. Vsi govori so izzveneli v slabi obtožbi vladne koalicije in ako bi g. Pucelj ne bil imenoval parkrat imena g. Korošca in Vukičeviča, bi neuk poslušalec, ki ne tiči vsak dan pri časopisih komaj razločil, da so to govorniki opozicije. Poslušalci so bili nad tem razočarani. O delavstvu so gospodje rekli, da ima pravico, da je v svoji stranki, ampak, da naj pomagamo vreči vlado. Za večino zborovalcev, za zavedni proletariat je govoril prvi oblastni poslanec s. Modern-dorier, ki ie v stvarnem govoru dokazal, da delavec in kmet nimata kaj pričakovati ne od vladnih strank ne od sedanje meščanske opozicije, k; je za časa svojih vladnih dni ravnotako brezobzirno preganjala delavstvo kakor dela sedaj to vlada dr. Korošca. Delavec in krnet ne smeta verovati nikomur, razen sebi in v svojo moč ter sposobnost.
Dočim se ob otvoritvi shoda glede zborovalnega prostora sploh ni znalo ničesar, je lastnik dvorane g. Rozman naenkrat zahteval od predsednika, da mora izprazniti dvorano ob pol peti uri, ali pa plačevati njemu Din 500 kot odškodnino preprečene kinopredstave. K besedi je bil priglašen tudi s. Teršek, ter bi se bilo priglasilo še več drugih govornikov, toda ker ie bili ura že skoraj pol pet so odpadli vsi drugi govori in te Mo-derndorfer predlagal sledečo resolucijo:
Zborovalci na shodu KDK na Prevaljah dne 11. nov. 1928. konštatirajo:
Meščanske stranke so s svojo nesposobnostjo privedle delovno ljudstvo v državi na rob propada. V javnem življenju vlada korupcija, politična svoboda se tepta. socialna zaščita in delavsko zavarovanje se ukinja in jemljejo se še tiste socijalne pravice, ki si jih je delavstvo priborilo tekom let. Zato zahtevajo zborovalci:
1.	da se izvede zakon o splošnem socialnem zava-
. rovanju in se raztegne ua vse delavstvo in na revne kmete, da se izvaja praktčna zaščita delavstva, da se izvaja pravilnik bratovske skiadnice, kakor je bil prvotno, na ta način, da to panogo soc. zavarovanja sanira država s tem, da bratovskim skladnicam povrne njihovo imovino, ki jim ie bila ob prevratu ukradena.
2. Da se ukine zakon a zaščiti države in se tako omogoči delavnemu ljudstvu politična in strokovna svoboda.
3. Da se izvede agrarna reforma m se razlastijo cerkvena- in druga veleposestva in se zemlja brezplačno Tazdeli revnim kmetom: da se razdolžljo mali kmetje.
4. Da se ukine protipostavni občinski komisar!jat v
Mežici, ki traja že skoraj tri leta in se v tej veliki delavski občini razpišejo občinske volitve in se preneha zaščita angleškega velkapitasa pred domačim delovnim ljudstvom.
5. Samostojno Slovenijo z zakonodajno pravico pod vlado delavcev in kmetov.
Zborovalci konštatirajo, da ne verujejo v iskrenost boTbe KDK ker je ista že neštetokrat dokazala, da »• enaka kot sedanje stranke in smatrajo, da ie to enostavna borba za korita.
Ko je predsednik resolucijo prebral, je zavladal v dvorani nekak strahoten mir, videli so se sUno dolgi obrazi. Ko je trote 1 predsednik odreditr glasovanje je g. Pucelj zahteval pojasnilo k resoluciji in izjavil, da tri četrtine resolucije takoj podpiše, da pa nikakor ne gre, da bi KDK na svojih shodih sama sebe obsojala. Tudi dr. Pivko je izjavil, da proti točkam resolucije ni ugovarjati, pač pa za nje pljuska na koncu ni sprejemljiva. Moderndorfer je izjavil, da spremeni predlog v toliko, ' da ne bo resolucija žaljiva in je črtal iz nje konštatadjo '. o meščanskih strankah, ter o neiskrenosti KDK in o koritu, nakar je bila resolucija soglasno sprejeta. (Op.: To ie bilo nepravilno!)
Nato je predsednik shod zaključil z ugotovitvijo, da bo ostala naša dolina rdeča tudi zanaprej.
Proletariat naše doline je dokazal, da med svojimi vrstami ne bo dopuščal nobenega slepomišenja od nobenih meščanskih strank. Kaj takega KDK še ni doživela na svoji turneji po Sloveniji. O šobit o mladina, posebni! iz Guštanja je dokazala, da bo ona klicar delavskega javnega življenja v najkrajšem času. Vsa čast vsem sodru-gom, zadržanje našega nastopa je imponiralo vsakemu, tudi nasprotnikom. 2e nastop sam je uveljavil delavski vpliv. Gotovo je dejstvo, da je predčasno prenehanje shoda vsled nenadne zahteve lastnika po izpraznitvi dvorane prihranilo KDK še marsikatero razočaranje. Naglasiti je treba tudi to, da biva na Prevaljah oblastni odbornik g. Kugovnik, veličina SLS in da se ni zglasil na shodu v kako obrambo, čeprav trdi SLS, da so Prevalje njihova trdnjava.
Zopet aretacije v Ljubljani.
DELAVSKA DEMONSTRACIJA V LJUBLJANI V SPOMIN 11. OBLETNICE RUSKE REVOLUCIJE.
Narod« od srede je prinesel vest, da je policija vzela zadnje protiitalijanske demonstracije za povod, da je izvedla obširno preiskavo proti komunistom in aretirala številne komuniste. Včerajšnji »Slovenec« pa poroča: »V pričakovanju, da pride v torek do burnih spopadov s policijo, se je zbralo zvečer na koncu Miklošičeve ceste kaki petdeset mladih fantov, ki so demonstrirali proti policiji, obenem pa metali razne lepake z veleizdajalsko vsebino. Policija je demonstrante takoj razpršila in letake zaplenila. Policija je včeraj zjutraj aretirala kakih pet mladih komunistov. Politični oddelek policije preiskuje sedaj, če so bili komunisti tudi med izzivači dogodkov v pondeljck zvečer na ljubljanskih ulicah.«
Uredništvo ni moglo o aretacijah, o katerih poročata »Narod« in »Slovenec- izvedeti še ničesar pozitivnega Govori se, da je bilo artiranih nekaj delavcev pred nekim kinematografom, ker so čitali neke letake.
V	torek zvečer se je vršila manjša demonstracija delavstva iz Most v Ljubljano, ki po pripovedovanju pa-santov ni imela nobene zveze z nacionalističnimi demonstracijami, temveč ie bila posvečena 11. obletnici Sovjetske Unije. Delavski demonstrantje so nosili veliko rdečo zastavo in vzklikali Sovjetski Uniji, komunizmu itd. Pri vstopu na Miklošičevo cesto jih je naskočil oddelek policije s pendreki, nakar so se demonstrantje razpršili, a zopet zbrali in demonstrirali naprej v Šiški.
Tako, kot je povodom delavskih demonstracij v Zagrebu v spomin 11. obletnice Oktoberskc (nov.) Revolucije belgrajska vlada hotela izkonstruirati celo »komunistično revolucijo«, izgleda, da hoče tudi ljubljanska policija ljubljansko delavsko demonstracijo v spomin 11. letnice Oktoberske Revolucije vzeti za povod novega navala belega terorja.
Brezdvomno je delavstvo napravilo te demonstracije tako v Zagrebu kot v Ljubljani zaradi tega, ker mu režim ne dopušča nobenega svobodnega gibanja, temveo ga na vseh koncih in krajih duši z zakonom o zaščiti države. Jasno je tudi, da se dravski razerd nikdar ne more odpovedati boju proti temu zakonu, temveč da bo tudi počasi zbral svoje sile, da ta nečloveški eakctooarni zakon stre.
Proč z zakonom o zaščiti države!
Živela svoboda proletariata!
Zopet policijska preiskava v uredništvu »Enotnosti«! Včeraj 14. t. m. je obiskalo 7 detektivov našo uredniško in upravniško sobo. Odnesli so nam pisalni stroj In nekaj dopisov na upravnfštvo. Na|-odločnejše protestiramo proti tem šikanam! Policija nam še do danes ni vrnila, kar je protizakonito odnesla pri preiskavi pred poltretjim mesecem in sedaj nam odnaša zopet korespondenco in celo pisalni stroj (menda ga ne mislijo zapreti v glavnja-čo in vreči v Donavo!).
Zagrebška in belgrajska policija gazita pravico štrajka. Aretacije štrajkujočih. — V Zagrebu je v
tovarni keksov poznanega g. Bizjaka izbruhnil štrajk, ker so delavci in delavke zahtevati, da se izvolijo zaupniki po zakonu o zaščiti delavcev. Bizjak ni hotel na to pristati in je grozil, kdor se ne pokori »delovnemu redu, da ga bo odpustil. Takoj ko so delavci in delavke prenehali delati, je pozval policijo in zapovedal: Ta je komunist — vklenite ga! Policija je prijela in uklenila delavca Božo Kovačeviča. Ker je kljub temu drugo delavstvo vztrajalo pri zahtevi, jih je po nalogu Bizjaka policija aretirala in uklenila še več! Nezakonitost, barbarizem in brutalnost oblasti proti delavstvu je vedno hujša. Na ta način mislijo zopet zastrašiti proletariat, toda motijo se, kajti odslej se proletariat ne bo več umikal, temveč bo korak za korakom šel naprej in si izvojeval najprej vse zakonite pravice, nato pa tudi one, ki mu jih kapitalistični zakoni odrekajo. — Tudi v Belgradu, kjer je izbruhnila stavka saračkih delavcev, so po številu v treh manjših delavnicah, katerih lastniki so se branili pristati na tarifo, ki .ie bila sklenjena po vseh drugih delavnicah te stroke. Belgrajska policija je aretirala 8 štrajkujočih.
Proč z besnenjem reakcije! Proč s protizakonitostjo Koroščevega režima!
Živela svoboda stavke!
Bilanca procesa v Cluju. — Na procesu v Cluju (Romunija), katerega rezultat objavljamo zgoraj, sta stala pred reakcionarnim romunskim vojaškim sodiščem 102 sodruga in 12 sodružic. 64 obtožencev je bilo delavcev, 6 nameščencev, 5 advokatov, 2 žurnalista, 1 profesor, 1 inženir in 2 trgovca. V njih je bilo obtoženo vse revolucionarno delavsko gibanje Romunije predvsem ilegalna komunistična stranka, rdeča pomoč, legalne unitarne strokovne organizacije, mednarodna delavska pomoč, legalni blok delavcev in kmetov. Obtožba se je ozirala na članke, ki so izšli v legalnem delavskem (političnem in strokovnem) časopisju in tudi na vse delovanje obtožencev v delavskih kulturnih organizacijah od prosvetnega dela do športnega udejstvovanja.
Predsednik sodišča, oficir Pacala, je tekom trajanja procesa (37 dni) dvakrat avanziral: v začetku je bil oberst, na koncu že general. Avanzinaie je s svojo brutalno reakcijonarnostjo tudi zaslužil Dokazovanje vojaškega državnega pravdnika Negulesca se je vršilo v gla%’nem na ta način: Dokaz, da so te — sicer legalne
—	organizacije komunistične in protidržavne ie v tem, ker so se njihovi funkcionarji borili proti socialni demokraciji. General Pacala je neprestano vpraševal obtožence: »Zakaj se ne priključite amsterdamskim strokovnim organizacijam? Zakaj napadate delovanje socialdemo-
kratov?« S tem so obtoženci, sedeči na obtožni klopi reakcionarnega beloterorističnega režima, dobili priliko, da posadijo na obtožno klop delavskega razreda reformistične zločince, v prvi vrsti onega, pod čigar vodilno roko so socialpatriotje 1. 1923. razbili dotlej enotno strokovno gibanje v Romuniji, g. Sassenbacha (ki je moral
1.	1927. tudi v Ljubljani pred proletariatom bežati). Proces v Cluju je vsemu mednarodnemu proletariatu zopet pokazal, kako stojita ironti: na eni strani kapitalizem in reformizem, na drugi strani avantgarda proletariata.
S.	Franc Grošelj iz Doba Izpuščen. — Po enomesečnem preiskovalnem zaporu je bil sredi prejšnjega tedna izpuščen na prosto s. Franc Grošelj iz Doba pri Domžalah. Poročali smo, kako so ga žandarji nktente-nega prepeljali iz okrajnega sodišča na Brdu v ljubljanske zapore kot zločinca, akoravno je bil osumljen za politični delikt po zakonu o zaščiti države. Preiskava se je vlekla cel mesec in ni dovedla do nobene podlage za obtožbo. Protestiramo proti takemu postopanju s proletarci, osumljenimi komunizma, da se jih uklepa in brez vsake potrebe drži v zaporu, medtem ko bi lahko zunaj počakali rezultata preiskave. Sodruga Grošlja pa, ki je imel priliko občutiti metode današnjega glavnjaškega režima v državi SHS, pozdravljamo. Živela borba proti reakciji! Proč s sistemom glavnjače! Proč z zakonom o zaščiti države!
Kako izgledajo upravni odbori delniških družb v Sloveniji, kaže primer tvrdke Ljudevit Marx, tovarna lakov d d. v Domžalah. V njeni upravi so dr. Viljem Marx (Nemec), dr. Ivo Benkovič (klerikalec), dr. Viljem Baltič (demokrat), inž. Dušan Sernec (klerikalec, bivši minister SLS), nadalje še trije inozemci Gerard Keller (zastopnik holand. skupine), Adolf Marx in Rudolf baron Schttnberger. — Tako si buržuji vseh barv, narodnosti in ver delijo profit, izžet iz izraozgavanlh delavcev in delavk. Obenem poroča »Slovenec«, da to podjetje stoji v ozki interesni skupnosti s tovarno L. Mari v Gradcu pri Dunaju ter s tovarnami lakov v Milken-dorf, CSR in v Kispest. Kapital je povsod mednarodno organiziran — delavce in kmete pa zastruplja z nacionalizmom in njihov internacionalizem postavlja pod zakon o zaščiti države...
Komunistični proces v Belgradu. Po štirimesečnem preiskovalnem zaporu se je pred belgrajskim sodiščem zagovarjal s. Dragoslav Sandič, študent medicine, obtožen komunistične propagande. Bil je oproščen in izpuščen.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V	današnji številki jc zopet izostalo mnogo gradiva, zlasti dopisov. Širite »Enotnost«, da jo bomo SJnrpraf ■ogli povečati.
Obupen položaj slovenskega ljudstva v Italiji.
(Pismo slovenskega kmeta, zavednega proletarca.)
Stanje našega ljudstva v Italiji postaja z dneva v dan — strašnejše. V desetih letih strahovlade italijanskega kapitalizma, je prišlo naše gospodarstvo na rob propada. Italijanski kapitalizem sistematično zadaja udarec za udarcem, da tako zdrobi našo odpornost. Leta 1922, ko so si naše občine izvolile svoje zastope, so bili občinski stroški razmeroma majhni. Na primer, v neki občini, ki šteje okrog 600 ljudi, je imela 1. 1922 samo 12.000 lir stroškov; sedaj pa je prišla pod vladne komisarje (takozvane podeštate) pa 60.000 lir. To je bilo lansko leto. Letos pa so narasli še za novih 10—15.000 lir. Breme državnih davkov je grozno.
Grozen udarec je revalutacija lire. Naše kmetije so bile popred skoro vse zadolžene. Vojna vihra nam je uničila, opustošila skoraj celo deželo. Po vojni smo spet obnovili deželo in vzpostavili gospodarstvo. Toda za to je bilo treba denarja, ki so si ga naši kmetje izposodili večinoma pri naših domačih denarnih zadrugah, deloma pa tudi pri bankah. Ti dolgovi so z revalutacijo lire narasli še za novih 20 odstotkov. Živinoreja je glavna podlaga našega gospodarstva; cene živine so padle za okro-glo 50 odstotkov in še več. Manuiaktura, kolonijalno in sploh vse blago, ki ga mora naš kmet in delavec kupovati, je ostalo pri istih cenah kot poprej. Davki, namesto da bi bili padli za 20 odstotkov, so še narasli. Nastalo je splošno pomanjkanje denarja. Posojilnice, glavna pomoč kmetskega gospodarstva, so začele izterjevati in izterjujejo še vedno svoje upnike, ako ne gre drugače, potom dražb. V neki primorski posojilnici se je v prvem poletju dvignilo 111.000 li^ hranilnih vlog, v istem času se je pa vložilo samo 9600 lir.
Hlevi naših kmetov so že skoraj prazni; ako je še kje kakšen rep, bo šel pa to zimo, da se bodo ljudje mogli siromašno preživeti in plačati grozne davke. Polovico zemlje je naprodaj, pa je nihče ne kupi, ker ni denarja. Menda čakajo italij. banke in grofje, da se kriza še poveča, da bodo potem pokupili zemljo skoraj zastonj. To jim bo tudi uspelo, ako ne bo popred rešitve. Potem bodo naselili svoje kolone, po naših krajih, da bi potom njih utrdili svoje »gospodstvo«. Pa naši ljudje pravijo; Ko pokupi Italijan naša polja in hiše, bomo hiše zažgali in se še zadnjikrat ob ognju pogreli, ko bo sejal pšenico po naših poljih, mu jo bomo požgali, kadar bo dozorela in če si bo napravil gradove po naši tužni deželi, jih bomo pognali v zrak. Tudi šole bomo požgali. Mi smo jih napravili z našim trpljenjem in našim znojem, da 'bi se naša mladina izobraževala in podučevala v svojem materinem jeziku. Danes pa nam jo ravno v teh šolah potujčujejo, odtujujejo in vzgajajo v sovraštvu do slovenskega jezika.
Izseljeniška epidemija je zelo velika; pa ne, da bi mislili, da se izseljujejo za šport. Kadar zapušča človek rodno grudo in se podaja v negotovost, krvavi iz neštetih ran; ker je kmetski človek priklenjen z tisoč vezmi na njo. Samo septembra in oktobra se je izselilo okrog 6000
Proletarska mladina.
GOSPODARSKI BOJ "DELAVSKE MLADINE.
Ofenziva kapitala je dobila v Jugoslaviji najostrejše oblike; delavskemu razredu so odvzete sploh vse pravice in 8-urni delavni čas več ne velja.
Ta pritisk najtežje občuti delavska mladina; oropana je svojih organizacij, a nezadostna zakonska zaščita mlado delavsko moč prepušča na milost in nemilost barbarskim metodam izkoriščanja kapitala.
Novi industrijski načini puščajo vedno večjo uporabo nekvalificirane moči. Seveda pri tem pride najpreje v poštev delavska mladina, ker njo se plača veliko slabše kakor pa odrasle. Najhujše se postopa z vajenci Za dobiček kolikor ga naredi svojemu gospodarju, ne dobi ponavadi niti najmanjše nagrade. Nočno delo sploh še ni ukinjeno za mladino. Povsod se uporabljajo barbarski načini izkoriščanja, kakor je to bilo v prvi dobi kapitalizma.
Majhne delavnice, ki se sploh ne morejo bojevati z večjimi podjetji, večinoma delajo samo s svojimi vajenci. Seveda tu ne velja noben 8-urni delovni čas tem->„ več delajo tudi po 16 ur na dan, tako da so popolni sužnji svojih mojstrov.
... Vse to stanje grozi, da upropasti delavsko mladino telesno in duševno.
Delavska mladina mora začeti energičen boj za izboljšanje svojega neznosnega položaja, zavedati se mora, da je njen položaj odvisen od celokupnega delavskega razreda in da popolno osvobojenje nastopi le s propastjo kapitalističnega gospodarskega in družabnega reda.
Ekonomski (gospodarski) boj delavske mladine je sredstvo za njeno bojno in razredno izobrazbo, ki ustvarja borce za osvobojenje delavskega razreda.
Mladi delavec.
Pokrajinska konferenca neodvisnih železničarjev za Srbijo se je vršila 4. nov. v Čupriji. Zastopani so bili železničarji iz Niša, Čuprije, Smedereva, Kruševca, Užic, Lajkovca, Palanke in Belgrada. Sklenila je, da neodvisni železničarji postavijo listo za volitve v oblastno upravo bolniškega fonda belgrajske direkcije, ki se bodo vršile 18. nov. Volitve, ki so se vršile 10. sept., je minister prometa razveljavil radi kričečih nepravilnosti in odredil nove volitve, kjer bo v vsaki volilni edinici mogel pri sprejemu in štetju glasov prisostvovati tudi po en predstavnik vsake liste, česar prej ni bilo. Nosilec ne-zavisne liste je s. Laza Dedijer iz Niša.
naših najboljših, mladih ljudi, večinoma v Argentino. Vsega tega je kriv edino nenasiten kapitalizem. Izseljevanje se še vedno nadaljuje in ga razbojniška vladajoča druhal podpira z vsemi močmi. Kjer se gradi kakšna javna naprava, vzamejo skoraj same italijanske delavce, ako je kakšen Slovenec, mora opravljati na.islabša dela. Tako je slovensko delovno ljudstvo v Italiji dvakrat zatirano, socialno in nacionalno.
Letos je bila poleg vsega tega še grozna suša, tako da nismo nič pridelali. Kot da se je tudi nebo in naravni element zaklel proti nam in drži s iašizmom.
Izraelcem je padala vsaj — mana, (po sv. pismu), po naših plečih pa padajo iašistični udarci. Seveda naši duhovniki	pravijo: »To je božja volja«!	Prokleto, božja
volja!	Zdaj so prepovedali fašisti	še	verouk	v slo-
venščini, zadnji ostanek pouka v materinem jeziku. Vatikan se ne zgane popolnoma nič; to znači, da molče pritrjuje, ali pa, da je v strahu pred fašizmom. Ko bi prišli nazaj tisti mučenci, ki so dali življenje za svoj ideal, bi se zjokali ter prijeli bič in izgnali iz vseh cerkva kramarje, kakor jih je Kristus iz templja. Kristus je rekel svojim apostolom; Pojdite po celem svetu in učite ljudi v njih jezikih. Kje si pa danes Vatikan? Morda spiš? Se boš	že zbudil, pa tistikrat bo že	prepozno!	Takrat
bo tudi	po tebi padalo!
Rad si nadevaš visoko doneče ime, da si internacionalen, v resnici si pomočnik imperializma, zlasti italijanskega. (Ce bi človek sodil po tem, da je nad polovico kardinalov Italijanov in da so papeži skoro vsi Italijani, bi rekel: Kot je nekdaj bilo izraelsko ljudstvo izvoljeno, je danes na ta način italijansko — po volji Vatikana).
Vatikan molči k vsemu temu izkoriščanju, k vsemu potujčevanju narodov, on je lakaj mogotcev.
Primorci pričakujemo rešitve edinole od mednarodne borbe proletarijata in od prve delavsko-kmetske države Rusije. Mi dobro razumemo, da bodo narodne manjšine rešene edino kadar bo svetovni kapitalizem uničen. Uničila ga pa bo edino zmaga revolucionarnega proletariata. Zato zaupno gledamo v srce prve delavsko-kmetske države, v Moskvo. Zato trdno verujemo v rešitev, v osvoboditev iz okov, v katere nas je vklenil kapitalizem. Fašisti mislijo, da nas bodo uničili in iztrebili, da bi potem nadaljevali svoje zločinsko delo. Toda
o	razbojniškemu fašizmu in kapitalizmu ne bo ne duha ne sluha, pa bo še živelo slovensko delovno ljudstvo na Primorskem, ki danes ječi pod hudičevim stopalom. Tudi njemu bodo še vzcveteli boljši časi; tudi njemu bodo zasijali lepši in gorkejši dnevi.
Ječijo tvoji sinovi po strašnih temnicah. Njih muke, bolečine in kri je seme, iz katerega se bo porodila svoboda In maščevanje vsem našim rabljem.
Živela svobodna Primorska!
Živela zedinjena delavsko-kmečka Slovenija!
Dol s kapitalizmom!
OBČINSKA POLITIKA.
Seja ljubljanskega občinskega sveta dne 13. t. m.
Pred otvoritvijo sta občinska svetnika ss. Lemež in Gustinčič pokazala županu prazno galerijo in energično protestirala proti metodam slavne klero-demokratske koalicije, ki je izključila ljubljansko delavstvo od občinskih sej, ki morajo biti javne in vsakomur dostopne. Župan se je smehljal, klerikalci so mu prikimavali. Politična korupcija ljubljanske buržuazije se očividno dobro počuti.
Na predlog demokratov se je odpravilo ime Marxov trg, ki se odslej imenuje »Novi trg«, ker ga je (čujte!) baje tako imenovalo ljubljansko nemško plemstvo. V resnici je šlo seveda za to, da demokratje in klerikalci še enkrat pljunejo ljubljanskemu proletariatu v obraz.
Večja debata se je vršila o takozvanem »tržnem odseku«. Združeni klerkalci in demokrati so stavili nujni predlog, da naj se ustanovi odsek, ki naj uredi tržne razmere in odpravi draginjo. Ss. dekalista sta Izjavila, da sta za vsak korak ki bi se hotel resnično napraviti v korist in zaščito ljubljanskih konsumentov in da zato pozdravljata tudi ta predlog. Obenem pa povesta v naprej, da je ta akcija, kakor si jo zamišljajo predlagatelji, navaden humbug in nič več. Kdor hoče odpraviti draginjo, ne sme začeti pri konsumu, temveč pri produkciji. Neznatni uspehi bi se morda dali doseči, če bi občina sama prevzela razprodajo živil na debelo, česar pa ta občinski svet, ki dela iz občine molzno kravo obrtnikov in trgovcev, ne bo napravil. Pa tudi to bi bil problematičen ukrep, dokler je občina v kapitalistični državi in v kapitalističnih rokah. To vidimo zlasti na delavskih zadrugah, ki morajo uravnavati svoje cene po kapitalističnem trgu in ne morejo služiti kot uspešen regulator cen. To nam je rodilo pri nas takozvani »koruzni socializem.«
Socialist Likar se je čutil pri tem prizadetega ter je vzrojil, češ, da je s. Gustinčič samo zato proti zadrugam, ker da je »polomil« nekatere zadruge. S. Gustinčič mu je odgovoril, da laže, kajti resnica -je, da on ni nobene zadruge »polomil« pač pa rešil eno v Idriji, ki so jo spravili ravno njegovi sodrugi na rob propada. Rep buržuazije se je začel postavljati očitno tudi v ljubljanskem občinskem svetu na stran demokratov in klerikalcev!
Seja se je odgodila ter se bo nadaljevala menda prihodnji teden. Nadaljevanje utegne biti zelo zanimivo, ker se bo obravnavala oddaja del za razširjava ljubljanske elektrarne, proti katerim se je pritožil obč. svetnik dr. Gregorič in pa imenovanja. Sodrugi, ki želijo vstopnice za galerijo, naj se oglasijo pred sejo pri s. Gustinčiču.
Kal pišejo delavci in kmetje?
D. M. V POLJU.
V	nedeljo 18. t. m. se vrše občinske volitve. Delavci in mali kmetje! Poskrbimo, da kar najlepše uspe naš pokret! Vsi na volišče! Pokažimo, da smo res izkušeni borci, da ne omahujemo v boju za naše pravice. Zavedni proletariat bo volil tretjo skrinjico, delavsko-kmečko listo. Vemo, kaj so delale meščanske in malomeščanske stranke. Krščanski socialci se vežejo z gospodarsko listo, z gostilničarsko-trgovsko politiko. Lepe zaveznike imate vi krščanski delavci, no pa saj se med seboj bijete, da so kar dve listi krščanskih, a bolje bi rekel farizejskih. Ko ste sestavljali liste, je bil smrtni boj med vami, a danes se trkate, da ste za špicelne; bahavo govorite, da so vas orožniki izpraševali, kaj delajo pošteni delavci. Čeravno vaš policijski minister Korošec tako divje preganja nas delavce, se ne ustrašimo. Najbolj sramotno je pa za vas, ki se štejete za krščanske delavce, pa delate, da bo še hujše vsemu delavstvu. V »Ognju« tako lepo piše o ideji krščanstva in ljubzni do vsega delavstva ne glede na smer, a vse to je v nasprotju z vašim delom. Sicer pa sami pišete, da je lista delavske zveze oficielna lista SLS. Nedelavskhn kandidatom iigo, ne pa krogljice. Delavci, v vaših rokah je, kako boste zastopani! Minulo nedeljo ste na sestanku dobro pokazali, da se res zavedate svoje dolžnosti. Delavci in mali kmetje' v nedeljo vsi na volišče, naša je tretja (3) skrinjica.
IZKORIŠČANJE DELAVK V TOVARNI HRIBAR V LJUBLJANI. '
Da se dela v naši tovarni 10 ur na dan za borih 20 do 25 Din, smo že poročali v »Enotnosti«. To izkoriščanje pa je podjetju malo mar, in da nas ubogo paro še bolj potisne ob tla, skuša upeljati podjetje za takozvani »aussehus« — denarno kazen.
Pretekli teden je zapovedala gospa tovarnarjeva, da naj se trenutno ustavi delo v našem oddelku, prenehale smo delati, gospa pa nam je začela govoriti. Kako površne ste pri delu, zato je toliko »aussehusa'. Od danes naprej bo vsaka plačala 5 Din za vsak pokvarjen kos!«
—	Rahel protest je zadonel z naše strani, — ona pa pristavi: »Kateri ni všeč, naj gre!« Dobro sem pogodila, si je mislila »milostljiva«, nobena ne bo ugovarjala, obstalo bo pri tem. — Teda uračunala se je. Rezko zadoni preko strojev: »Tega ne moremo sprejeti, če vam ni všeč, pa gremo!«... Tako je! se je čulo pritrjevanje vseh delavk. Gospa je spremenila svoj glas in pristavila: »Počakajte, grem h gospodu ravnatelju.«
Vse nestrpne smo čakale njene vrnitve in odločitve, to pa še zlasti zato, ker nas tolaži ob vsaki priliki s tem, da lahko gremo, ker ima drugih na razpolago. Me sicer dobro vemo, da je to samo strašilo, kajti nove delavke je treba učiti in s tem je prikrajšan njen dobiček. Vedno je ostalo samo pri grožnjah — do odločitve ni prišlo...
Medtem se vrne gospa od ravnatelja in pravi: »Zaenkrat ostane še pri starem, kakor hitro pa bodejo slučaji »aussehusa« pogostejši, potem ne bo več milosti!«
Delavke pletenin tovarne Hribar niso organizirane, zato jim vsak trenutek grozijo s tem, da jih bodo pometali na cesto.
*	Sodružice! Organizirajte se vse do zadnje. Deset-j urni delavnik, plače, delavni pogoji, vse se bo zboljšalo, ako nas bo vezala močna organizacija in nas ščitila- Kapitalisti bodo morali upoštevati našo moč in bodo tudi čutili, da smo me tista sila, ki jim ustvarja njihove profite!	Delavka	V.
OBREKOVALCU ZASLUŽEN IN BREZOBZIREN ODGOVOR.
(Nadaljevanje.)
Na Jeramovo trditev, da sem blatil Delavsko zbornico, sem pa primoran javnosti podrobno opisati izdajstvo nad delavskimi (obratnimi) zaupniki po upravnih organih Delavske zbornice za Slovenijo (ki so po večini voditelji SSJ): Kakor znano je izšel koncem meseca decembra 1927 poslovnik o delovanju delavskih in na-meščenskih zaupnikov, ki ga je izdal takratni minister za soc. politiko dr. Gosar in v katerem se tako jasno zrcali vsa njegova naklonjenost napram delavskim obratnim) zaupnikom. (Isto naklonjenost so pokazali tudi organi v Delavski zbornici v prvotnem osnutku istega poslovnika, ki so ga z Jerantom vred soglasno obsojali vsi »desničarski« kakor »levičarski« zaupniki na nekem sestanku nekaj dni pred zasedanjem III. supščine Delavske zbornice). Kmalu po objavi navedenega poslovnika v Uradnem listu pa je Delavska zbornica izdala neka »pojasnila k navodilom za volitve obratnih zaupnikov, katerega avtor je dobro poznana osebnost v vodstvu SSJ, ki je s tem hotel pokazati, da zna biti še bolj reakcionaren, kot je bil dr. Gosar sam. V teh pojasnilih (ki so bila poslana vsem v Sloveniji obstoječim strok, organizacijam, tudi onim, pri katerih imajo vpogled v poslovne zadeve podjetniki), je čitati pod naslovom: »Zakoniti odpust zaupnika« sledeče:	Po členu 82 obrtnega
reda se sme razvezati delovno razmerje z zaupnikom takoj brez odpovedi« na to slede točke, med katerimi je tudi ta: »ako nesposobnost za delo, katere ni sam kriv, traja čez štiri tedne«. Sedaj pa primerjajmo to zloglasno besedilo v pojasnilu z obrtnim redom, ki je bil izdan (po ces. kr. trgovinskem ministru v sporazumu z ministrom za notranje stvari) z dne 16. avgusta 1907, v katerem ni ne duha ne sluha o kakih delavskih zaupnikih in jih tudi v členu 82. niti z besedico ne omenja, pač pa govori samo o »pomožnem delavcu«. Iz te primere pa bo tudi vsakemu le nekoliko mislečemu lajiku jasno, da je avtor potvoril besedilo obrtnega reda ter je mesto
»pomožni delavec« vnesel besedo »z zaupnikom«, kar znači, da je avtor omenjenega pojasnifa imel pri tem zlohoten namen, t. j. opozoriti podjetnike, da se z lahkoto znebijo na podlagi zakona o zaščiti delavcev izvoljenih delavskih zaupnikov in to ob priliki, ko bo zaupnik nad štiri tedne bolan ter nesposoben za delo. Vprašam Jerama, ali je avtor z omenjenim pojasnilom, ki ga je izdal v imenu Delavske zbornice, zasledoval »zaščito zaupnika« ali interes »podjetnikov«! Z zadevnim pojasnilom se je pečal zaupniški zbor iz vseh treh tovarn in sicer celo na dveh plenarnih sejah, katerih pa se Jeram kot izvoljeni obratni zaupnik ni udeležil (m zato je morda tudi umestna njegova trditev, da sem bil strahopeten pri sklicevanju obratnih zaupnikov, ker ga nisem za ušesa vlekel na plenarne seje). Na prvi zadevno sklicani plenarni seji obratnih zaupnikov sem celo zagovarjal Delavsko zbornico s tem, da je morda dobiia Del. zbornica to pojasnilo »pod roko« v svrho opozoritve in da je morda taka pojasnila in navodila dal minister za soc. politiko stolu sedmorice v Zagrebu. Še le, ko sem na prvi zadevno razpravljajoči plenarni seji dobil nalog, da naj naravnost od Delavske zbornice ugotovim izvor omenjenega pojasnila in hoteč izpolniti isti sklep in nalog, sem prišel na to, da je ta pojasnila izdala Delavska zbornica in sem zato tudi opustil vsako poizvedovanje a zadevnem krivcu. Iz tega stališča, kakor tudi iz spodaj navedenega razloga, sem bil kot izvoljeni delegat za gorenjsko okrožje dolžan na skupščini Delavske zbornice, dne 12. febr. t. 1., zavzeti stališče za neodobritev poslovnega poročila in pa proračun Del. zbornice za Slovenijo, za obdobje od 1. avgusta 1928 do 31. julija 1929, ločeno na glasovanje, ne bi po moji presoji smel glasovati za odobritev proračuna in sicer že tz sledečega razloga: V ravnokar omenjenem proračunu Delavske zbornice je (pod točko: a) osebni izdatki) tako očividna in garostasna razlika med mesečno plačo tajnika z Din 4500 (referentje po Din 3250) in plačo sluge v Del. zbornici z Din	1200.	Ker mi ni	šlo v glavo, da bi sluga	imel
pri nabavi	živil	in obleke	kakšne posebne privilegije v
cenah pri	ljublj.	trgovcih	od ostalih referentov in	taj-
rika sem	zato	slednjega	vprašal, če ima morda	njih
sluga poleg te službe priložnost še do postranskega zaslužka, nakar mi je (Uratnik) odgovoril, da te priložnosti posebno v novem poslopju Delavske zbornice ne bo imel, ker bo imel opravka s centralno kurjavo. Iz tega in iz vseh mojih izkušenj s tkzv. »socialisti«, ki govoričijo in pisarijo na eni strani, da so delavske plače v Jugoslaviji zaostale napram predvojnim plačam za 40 do 50 odstotkov (včasih poudarjajo še celo več), na drugi strani pa se v dejanjih prav nič ne razlikujejo od kapitalističnih delodajalcev (zadružna pekarna v Ljubljani), sem se po vestnem prevdarku odločil proti odobritvi poročila, obenem tudi proti proračunu.
Vse to sem navedel podrobno radi tega, ker me je Jeram na občnem zboru Konzumnega društva, podružnice na Savi, napadel, češ, »da je Delavska zbornica dala Stavbeni in gost. zadrugi za ustanovitev javne ljudske kuhinje Din 20.000 in da ga je sram člana v načelstvu Stavb, in gostil, zadruge, ki je obenem delegat Delavske zbornice, ki je glasoval proti proračunu Delavske zbornice«. S tem pa je obsodil le samega sebe in svojo moralo ter pokazal, da je zmožen izdati tudi Delavske zaupnike. Kdor pa pozna Jeramove obisti, si je pa lahko mislil pri terti, da se je Jeriim te izjave poslužil
v	navzočnosti ravnatelja Konzumnega društva za Slovenijo in pa tajnika Deiavske zbornice zgolj radi tega, ker je ravno pred to izjavo naglašal, da so njegove sposobnosti vredne Din 4000 mesečne plače (kar sem tolmačil tako, da naj se ona dva požurita zanj za tako službo. — (Konec prihodnjič.)	Ravnik Franc.
Moste. — V nedeljo so občinske volitve. Edina lista, ki je prišla za delavstvo v poštev in za katero bi morali zavedni proletarci glasovati (čeprav se je na njej nahajal blagajnik Delavske zbornice g. Čelešnik), je bila razveljavljena. Preostali sta za volitve demokratska in klerikalna Jisfa (na zadnii innaira kot kandidat tudi jcr. Trškan, ki je v delavski zbornici in v Savezu železničarjev — socialpatriot, v Mostah pa — klerikalec). Noben zaveden proletarec ne sme glasovati niti za demokratsko niti za Kamnikar-Trškan-Kremžarjevo klerikalno listo! Vsi moramo agitirati med delavsko maso. da se ne udeleži volitev, da jih bojkotira, kajti žalostno bi bilo, ako bi delavstvo zopet pomagalo obema kapitalističnima strankama v njih medsebojnem boju! Žalostno je. da imamo pri nas v Mostah še tako slepe delavce, ki se dajo pregovoriti od demo- ali kleroagitatorjev in eni pravijo: demokrate bomo volili, zato da protestiramo proti Koroščevem režimu, drugi pa: klerikalce bomo volili, da ne pride zopet na vlado demokratski režim. Naj si vsi zma-nejo oči, in spregledajo, da sta obe stranki protidelavski in protiljudski, da prave interese zastopa le Delavsko Kmečki Republikanski Blok.
Slovo steklarjev pri odhodu iz Zagorja v Srbijo. Na
rdečem trgu pred rudniško restavracijo se je zbralo mnogo sodrugov in scdružic, da se zadnjikrat poslove od revolucionarnih steklarjev. Drug drugemu so stiskali reke in solze so jim zalile oči. Kako težko so šli steklarji iz doline zagorske, akoravno so se v njej vedno morali boriti za kruh in in svobodo! Na postaji so zapeli še nekaj proletarskih pesmi. Po končani pesmi se je eden izmed njih v kratkem govoru zahvalil zagorskemu proletariatu, kako je bil solidaren pri stavki steklarjev in ga je pozival, da mora biti še bolj enoten zdaj kakor prej, da bo še večji uspeh tako pri volitvah kot pri vseh drugih akcijah. Izjavil je, da so pripravljeni boriti
A. Mladen (Trst);
Trst in tržaško vprašanje ob polomu avftro-ogrf ke monarhije
(Nadaljevanje.)
Dne 30. okt. 1918. so italijanski nacionalisti ustanovili dogovorno z desnim socialističnim krilom ital. soc. dem. stranke, nekak narodni odbor, ki je od tržaškega vladnega zastopnika zahteval, naj se mu izroče vsi upravni posli. Tržaški cesarski namestnik je bil tedaj . ba,ron Fries-Skene. Le ta je odboru odgovoril, da se mora prej posvetovati z ministrskim predsednikom dr. La-maschem in je povabil odbor, naj se vrne zvečer po odgovor. Istega dne sta se'dr. Rybar in Golouh v imenu slovenskega narodnega odbora dogovarjala z italijanskimi strankami radi skupnega odbora, ki se je še isti dan tudi ustanovil. V tem skupnem odboru, ki si je nadel ime »Comitato di salute pubblica« (Odbor za ljudski blagor) so bili zastopani italijanski nacionalisti in ital. socialisti ter dva slovenska narodnjaka in dva slov. socialista. Ta odbor se je vrnil zvečer k cesarskemu namestniku po odgovor. Gospod baron je odgovoril, da bo izročil oblast odboru naslednje jutro t. j. 31. oktobra.
Očividci pripovedujejo, da se je med 30. in 31. okt. iz dimnikov vladne palače vso noč kadilo. Bržkone, da so goreli važni dokumenti. In res je odbor za ljudski blagor v kratkih dneh svojega obstanka ugotovil, da je je vse polno dokumentov izginilo.
31. okt. je baron Fries-Skene izročil tržaškemu odboru oblast nad mestom. Ker so bile tržaške vladne blagajne prazne, je vladni namestnik 'zagotovil, da je o tej stvari že pisal na Dunaj in da je denar bržkone že na poti. Med tem je izrazil željo naj mu odbor jamči življenje in poskrbi, da se iz Trsta mirno odpelje.
Odpeljal se je z avtomobilom pod varstvom zastopnikov tržaškega odbora na tiho in brez hrupnih demonstracij. Kasneje se je v Trstu izvedelo, da so gospoda barona ustavili v Ljubljani vojaki jugoslovanskega odbora in mu vzeli avtomobil. Govorilo se je tudi, da je bila v avtomobilu zaplenjena baš tista vsota denarja, o kateri je baron Fries-Skene trdil, da je na potu v Trst. Baronov avtomobil in denar in pa način, po katerem je vladni zastopnik oddal oblast, je povzročil mnogo hudomušnih opazk na račun odbora za ljudski blagor, ki so krožile po mestu.
Med tem časom so se godile v Trstu in okolici tudi druge reči, ki so pričale in pričajo še danes, da je bil odbor za ljudski blagor za svoj posel nesposoben. Bolj agilen je bii slovenski narodni odbor.
V	četrtek 31. okt. je jugoslovansko vojaštvo v Trstu, kar ga je še bilo v vojašnici, zapriseglo na zastavo Jugoslavije. Prisego je sprejel dr. R.vbar. Vsa predmestja tržaška, vsa okolica in naprej vsa dežela je bila v rokah jugoslovanskega odbora in slovenskih oboroženih gardistov. Kar je prihajalo vlakov iz fronte, so bili v Nabrežini vsi usmerjeni proti Ljubljani.
Že v sredo 30. okt. je avstrijski admiral Njegovan v Pulju izročil avstrijsko vojno brodovje zastopnikom Narodnega veča. Brodovje je v imenu Narodnega veča sprejel hrvatski socialist Bukšeg.
Tržaški odbor je sicer tudi ustanovil v obrambo mesta svojo milico, ki se pa ni dobro obnesla. Bivši vojaki niso hoteli imeti več nobenega opravka z orožjem. Večina sposobnih mož pa se ni bila še vrnila domov. In se je zgodilo, da je največ orožja prišlo v roke sumljivim elementom. Vendar milica ni imela povoda da nastopi nikjer in ni rabila orožja.
Odbor za ljudski blagor je imel vlado Trsta v rokah tri dni. Njegov edini zgodovinski akt je bil, da je poslal do ententine komande v Benetke svoje zastopnike z nalogo, da zagotove Trstu prehrano. Odposlanci so se odpeljali 1. novembra s torpedovko, ki jo je dal na razpolago jugoslovanski narodni odbor. Tržaški odbor je bil že prej telegrafiral v Benetke in naprosil, naj torpedovko počakajo pred Casolom. Torpedovki je poveljeval kapetan Peter-Pavel Vučetič. Odpeljali so se dr. Ferfolja, Callini in Samaja za odbor, dr. Tomašič pa v imenu Narodnega veča kot lastnik torpedovke. Pred Casolom je torpedovko čakalo italijansko brodovje. Dr. Tomačič ni smel na suho. Ferfoljo, Callinija in Samajo so peljali na suho z zavezanimi očmi. Poveljniku ital. bro-dovja sta Callini in Ferfolja povedala, da imajo odposlanci nalogo naprositi poveijništvo ententnih čet, naj bi zagotovilo Trstu prehrano in ščitilo mesto, dokler se njegova bodočnost ne odloči na mirovni konferenci. Samaja pa, kot ital. nacionalist, je kar naravnost prosil naj Italija Trst zasede. Torpedovka z odposlanci se je vrnila v Trst dne 3. novembra in prinesla seboj sledeče pi, smeno poročilo: »Podporo pošljem takoj. — Diaz (poveljnik ital. čet).
Razni listi, tudi slovenski, so pisali, da se gode v Trstu strašne reči. No, takih strahot ni bilo. Tržaška re-j volucija je zahtevala vsega skupaj štiri žrtve. Poleg Ir-J goliča, ki je bil ranjen pred Narodnim domom in umrl v bolnišnici, je bil en italijanski ujetnik ubit na miramaT-ski cesti med Trstom in Borknviiami. Eden .te bil ustreljen v prosti luki baje, ker 'e hotel ropati. Četrti je bil j ustreljen, ne ve se zakaj in po komu, v ulici Madonnina. j Pač je pa res, da se je v Prstu tiste dni plenilo. Saj ni t čuda. Glad je bil strašen. Pomanjkanje splošno. Poleg
i	tega je bila še velika nesigurnost za bodočnost. Pleniti j pa so vsi brez razlike stanu. Kdorkoli je le mogel. In plenili so vse. Dva dni so plenili vojaki in civilisti v prosti luki in v skladiščih južne železnice. Naskočili so skladišča delavskih zadug v ulicir S. Marco. Oplenili so tovarno Linoleum, prodajalno Oehler na Korza, prodajalne Riosa na borznem trgu, dve vojaški bolnišnici v Rojanu in železniška skladišča na Opčinah, kjer se je vnel voz benzina.
Med tem so pa prihajali domov vojaki. Po večini delavci. Že 1. novembra so se pojavile na na ulicah poleg italijanskih nacionalističnih, delavske demonstracije. Vse boli resne, vse sinejše. Že prvi dan, so delavci sneli z mestne palače italijansko irikcloro in razobesili veliko rdečo zastavo. Kasneje ste na mestni palači vihrali italijanska in rdeča zastava. To je bilo pač precej v skladu s splošnim razpoloženjem v mestu. Saj so vodilni ital. socialisti nosili poleg italijanske še rdečo, in slovenski socialisti poleg slovenske tudi še rdečo kokardo. Socialisti so se ločili potom kokarde po narodnosti. Socialna demokracija je hotela ostati zvesta svoji medvojni politiki. Ali motil bi se ako bi kdo trdil, da je v splošni zmedenosti vse mogoče. Pač je bilo v vodilnih socialističnih krogih pomanjkanje socialističnih načel in mnogo neproletarskega gledanja na potek dogodkov. Ni pa bilo pomanjkanja vseh načel. Poznejši dogodki so pokazali, da italijanska kokarda ni bila slučajno postavljena poleg rdeče in celo nad rdečo. Kadar so italijanske torpedovke prispele v Trst in pripeljale seboj prve italijan-sk vojaške oddelke, so iz prs ital. socialističnih voditeljev rdeče kokarde izginile. Ali v tistem trenutku je nastopilo italijansko delavstvo in še posebej italijanska socialistična mladina, ki je rešila tisto proletarsko čast; na katero so bili voditelji pozabili.
3.	nov. popoldne je TirMo v Trst 6 italijanskih ror-
pedovk: Audace, Climene. Missori, Fabrici, Tommaso in Prccckme. Zasidrale so se ob pomolu S. Carlo, (sedaj pomol Audace). Prva sta se podala na torpedovko Audace, kjer se je nahajal general Petiti di Roreto. bivši tržaški župan Valerio in Puecher kot zastopnika tržaškega odbora in sta generala odvedla v palačo bivšega vladnega zastopnika. Kljub dežju je prihod ital. torpe-dovk čakalo mnogo ljudi. Tržaški socialistični dnevnik »11 Lavoratore« je prihod italijanske vojske pozdravil v uvodniku pod naslovom: Pozdrav bratom«. Članek je bil skoz in skoz nacionalističen. Med italijanskimi delavci in italijansko socialistično mladino je radi članka nastal odpor, zasedli so prostore lista, zapodili iz uredništva in upravništva vse, kar je nosilo italijansko kokardo in prepovedali vstop tedanjemu ravnatelju lista Passigli.iu.* Malo je manjkalo, da ni Passigli iskal pomoči pri komaj došlih italijanskih oblastnijali. Starejšim med delavstvom priljubljenim socialistom se je s težavo posrečilo, da so delavci in mladina odnehali. Bili so tudi še prešibki in brez voditeljev. Kar so storili, so storili instinktivno. Pomagalo je pa v toliko, da so voditelji ital. soc. stranke razumeli, da je proletarijatu socializem in mednarodnost resna misel, življenjska potreba, in da ne kaže se ž njo šaliti. V tistem trenutku je ves tržaški a še posebej tržaški italijanski proletariat povedal odkrito kam in kod hoče. Od tistega trenotka se začenja nov razvoj, nova smer v tržaškem proletarskem gibanju. Nastopila je smer. ki je odstranila iz proletarskega gibanja vse kar ni bilo čisto rdeče, čisto proletarsko.
Takoj, ko je prišel v prostore bivših avstrijskih cesarskih namestnikov, je general Petiti di Roreto razpustil tržaški odbor za ljudski blagor in izjavil, da je on Petiti di Roreto, generallajtnant. imenovan za gubernatorja Trsta in vse Julijske krajine. Drugi dan je izdal oglas, v katerem je povedal, da je nad vsem Primorjem uvedena ital. politična in upravna oblast. Tržaški odbor ni nič protestiral. Vesel je bil, da je bil razrešen vsake odgovornosti. Tržaške revolucije je bilo konec in konec tržaške svobode.	(Dalje).
*	Passigli je bil urednik lista »II Lavoratore« do leta 1921, t. j. dokler ni list prišel v Toke kom. stranke. Kasneje je bil član uprave lista »Avanti!« Ko je fašistična oblast vse delavske liste prepovedala, je Passigli postal fašist. Sedaj je upravnik lista »II Secolo« v Milanu.
se skupaj s srbskim porletariatom, med katerega gredo,
čeravno bodo imeli pred seboj zloglasno belgrajsko glavnjačo in da bodo kljub vsemu vztrajali dalje na pra-
vi	poti marksizma. — Živeli sodrugi steklarji! — Primus
Antonin.
Dobrunje. — Prošlo nedeljo je proslavila naša podružnica Svobode« petdesetletnico rojstva ameriškega pisatlja Uptona Sinclairja.-Predaval je sodrug Mrzel iz Ljubljane. Udeležba je bila prav dobra kljub slabemu vremenu. Predavanje je napravilo na vse najboljši vtis ter članstvo želi, da se predavanja vršijo redno vsak mesec. Po predavanju se je vršil poslovilni večer od predsednika sodr. Briclja. O njem je izpregovoril s. Moj-škerc, ter se mu zahvalil kot prvemu predsedniku m ustanovitelju del. tel. in kulturne zveze »Svobode« v Do-brunjah in tem pokazal pot delavskemu pokretu in mar, ksistični izobrazbi proletariata. Članstvo mu je v spomin podarilo spominsko knjigo, v katero so vpisani vsi člani podružnice in lepo izdelano pisalno garnituro. S. Bricelj se je v ganljivih besedah zahvalil za dar, katerega so mu podarili zavedni proletarci dobrunjske »Svobode«, pozval jih je, naj bodo naprej tako agilni in požrtvovalni, kot so biii pri delu za izobrazbo proletariata, da se čimprei uresniči tako zaželjeno uresničenje gesla: Delu čast in oblast! — Proletarec.
+ Hans Resel. V starosti 67 let je umri te dni v Grazu socialdemokratični deželni poslanec v graškem deželnem zboru, bivši nemški socialdemokratični poslanec v dunajskem parlamentu, izvoljen v Mariboru 1. 1907. Hans Resel. Predvojno in medvojno mariborsko delavsko gibanje je bilo sploh sestavni del nemško-avstrij-skega delavskega gibanja s svojim posebnim obeležjem. To se pozna še danes, kajti še danes je ideologija in taktika mariborskega socialpatriotizma taka, da ne spada v Jugoslavijo. Maribor predstavlja nekak otok av-stromarksizma v Jugoslaviji. Vendar ves proletariat Jugoslavije z mariborskim vred ima istega glavnega- sovražnika, belgrajsko miiitaristično-kapitaiistično reakcijo in napeti je treba vse sile, da se te lokalne razlike premagajo in da se bo mariborski proletariat v svoji večini začel zavedati prave bojevne taktike, ter se otresel oportunističnega avstro-marksizma.
Vestnik „Svobode“.
Podružnica »Svobode« v Guštanju priredi v nedeljo, dne 17. t. m. predavanje »Japonska«, na katero predavanje opozarjamo vse guštanjsko delavstvo. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Predaval bo s. Lovro Kuhar. Kraj in čas predavanja je razviden iz lepakov.
Javna delavska knjižnica v Hrastniku. »Svoboda« I. v Hrastniku je otvorila svojo javno delavsko knjižnico, ki posluje ob sredah popoldne od 4. do 6. ure zvečer in ob nedeljah dopoldne od 9. do 11. ure. Član(ica) knjižnice postane lahko vsakdo. Član(ica) »Svobode« I. plača jc pristojbino knjige, nečlan(ica) pa plača še vstopnino 5 Din, poleg pristojbine. Število knjig znaša ca. 200, ki so povečini nove. Poleg tega so na razpolago vsem obiskovalcem knjižnice vsi delavski časopisi Jugoslavije in nekaj iz inozemstva. Sodrugi in sodružice! V času, ko zagrebški židovski špekulantje delajo naravnost poplavo z vso mogoča šundliteraturo (Osvetnik in drugo), je dolžnost slehernega zavednega proletarskega človeka, da stopi v krog čitateljev resnično delavskega čtiva ter na ta način pomaga ustavljati toliko škodljivega čitan.ia raznih umazanih romanov, kakor so »Osvetnik« in »Giu-sepo Musolin-o«. Zavedati se je treba, da je le v resnični izobrazbi, in to je samo v dobrih življensko koristnik knjigah, je zagotovljen kulturni napredek celokupnega delavskega gibanja. V znanju je moč, je najmočnejše orožje, ki ga mora znati uporabljati sleherni, ki prisega na zastavo osvobodilnega boja. Zato, zlasti ti, delavska mladina, oprimi se prve delavske knjižnice.
Naročnino »Enotnosti« so plačali sledeči naročniki v Trbovljah s^revizorju: D. J. Loke 93, Din 15; L. A. Loke 367. Din 15: K. F. Retje 108. F>in 15; L. J. Ret.ie 120. Din 20; K. F. Retje 121. Din 20; H. A. Retje 118, Din 10; Ž. M. Retje'102, Din 6: Z. F. Loke 193, Din 15; Z. F. Loke 323, Din 15; S. A. Loke 86, Din 15; S. I. Loke 429, Din 15; O. J. Loke 428, Din 20; P. T. Loke 196, Din 20: V. F. Loke 74, Din 15; P. J. Loke 390, Din 15: Ž. J. Retje 33, Din 15: V. I. Loke 383, Din-15: G- A. Retje 22, Din 15; Z. I. Retje 22, Din 10: K. F Retje. Din 15. Skupaj Din 301.
Zbirajte za tisbosni shladi
V. IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA, od 15. okt. do 15. nov.
Ljubljana; Neimenovan 0.50, —z— 35, Tomc Ivan 3, Čuden 4, nepoznan 6, Bratko 4, Ledenica 5, —z— 10, boljševika 60, Proti glavnjači 30, Za svobodo 10, skupaj 177.50 Din. — Moste: Jakič 5, Klešnik 0, Kmet 5, Delavec iz Saturnusa 2, Pokovec 1, delavci tovarne Saturnus zbrali 93 (boljševik 5, Janez 3.50, Ciril 5, Aleluja 4.50, Vekoslav 5, EKP 5, Naš 5, Privatni nameščenec 50, Strašek 10), Združeni delavci v Mostah 35, skupaj 146. — Hrušica pri Lj.: Zorc 5, Kastelic 1, Smrekar 5, skupaj 11.
-	Šiška: Jože 5, Vinko 4, skupaj 9. — D. M. v P.: Zorman 2, Zorman 2, Zorman L, skupaj 5. — Grosuplje: Slamnjak 5. — Litija: Rezi Vuk 5, Sluga Filip 10, skupaj 15. — Zagorje: Mahkovič 10. — Ptuj: Kristanič 10, Petrovič Nik. 4, skupaj 14, — Vič: Delu čast in oblast 2J, S. A". Rožna dolina 135, skupaj 155. — Hrastnik: Za osvobojenje proletariata 5. — Trbovlje: Nabiralna pola št. 041U: Knez Franc 5, G. I. 2, Pis Jože 3, Pinš Franc
2,	Bonifac 1.50, Ivnik Julius 10, Zupančič Anton 5, Golouh Anton 5, Cplak Jakob 4, Seme Jože 2, Slava Vuljču
4,	Strniš Lovro 4, Baš Josip 2, Jenko Ivan 5, Oplaznik Jakob 5, Križe Jožef 1.50, Janežič Ivana 2.50, Močilar Jožef 3, skupaj 66.50.
V. izkaz skupaj Din 619. Od 1. sept. do 15. nov. 1928. nabrano Din 2501.
Izšla je	pesnitev
DVANAJST
ruskega pesnika
Aleksandra Bloka.
Največja pesnitev ruske revolucije, ki je prevedena v vse jezike, je izšla zdaj v slovenskem prevodu Mileta Klopčiča. Izdajo je opremil z izvirnimi ilustracijami akademski slikar Miha Maleš, predgovdr je napisal Bratko Kreft.	-	.
Kar je »Sibirski punt« v prozi, to je »Dvanajst« v pesnitvi.
Stane samo 10 Din,
s poštnino 1 Din več. Poslužite se priloženih čekov »Proletarske knjižnice«, pošljite po čeku zgoraj imenovani znesek in dobili boste veliki revolucijski spev.
Naročila sprejema tudi prevajalec sam na naslov: Mile Klopčič. Ljubljana, Rožna ulica 19.
Naročajte!	Naročajte!
V	zalogi je tudi še par broširanih izvodov »Plamtečih okovov«, pesmi MJfeta Klopčiča. Izvod po 5 Din Naročila istotam. Naročajte, dokler ne poide zaloga.
Položnice s štampiljko »Proletarske knjižnice«, ki so priložene današnji »Enotnosti«, so samo za »Dvanajst«!
TRBOVLJE.
Naznanilo! — Spoštovanemu trboveljskemu občinstvu podpisani najvljudneje naznanjam, da- sem si z ozirom na to, ker sem slišal, da so cene avto-vožnje v Trbovljah precej ^visoke, nabavil najnovejši in najudob-nejši večji avto iti se radi slabih časov odločil, da bom pričel prevažati cenjene potnike v najkrajšem času z večjim, novim avtobusom in sicer po sledečih, stalno znižanih cenah:
od kolodvora	do	Sušnika	Din	2
od kolodvora	do	pošte I.	Din	3
od kolodvora	do Brežnika	Din	4
od kolodvora	do trga Trbovlje	Din	5
Za obilen poset se priporoča. Ferdinand Arzenšek.