P. V. B.: LISTEK. Paciflstična vzgo/a. Nedavno se je v Parizu sestal kongres sledečih udruženj: Krščanske unije deklet, Mednarodne federacije udruženj za Ligo narodov, Mednarodnega skavtskega udru* ženja, Mednarodnega udruženja srednješol« skih profesorjev, Katoliške unije za medna* rodni študij, Mednarodnega udruženja žensk, diplomiranih na vseučiliščih, in Sve= tovne unije židovske omladine. Kongres teh udruženj je izdal deklara* cijo, ki jo prinašamo v naslednjem in ki jo je odobril »Komite sporazuma velikih med= narodnih udruženj, ki se zanimajo za vzgc jo mladine« (Comite d' entente des grandes associatioins internatior(ales qui s' interes= sent a la formation de la jeunesse), kateri komite združuje 24 mednarodnih udruženj. Ta deklaracija je velevažna za vsakega vzgojitelja mladine, pa tudi za vsakega, ki je pristaš pacifističnih idej in ciljev, ki jih ima Liga narodov. Deklaracija se glasi: Kot je bilo vsc čase, je tudi danes prvo načdo vsake zdrave vzgoje vkoreniniti otro= ka v njegovem naravnem krogu, to se pravi v njegovi rodbini in njegovi domovini. To je bilo vedno potrebno, a se mora morda še bolj povdariti po strašnem vu harju, ki je pretresel vesoljno človeštvo, razbil toliko starih mej in žapustil toliko kalnega v dušah, kot v stvareh. Radi njegovega lastnega ravnovesja in obenem v splošno korist je treba otroka, bodočega državljana, priučiti na dolžnost in na to, da bo možato izvrševal vse svoje ob= veznosti napram svoji rodbini, svojim to* varišem, svoji vasi ali svojemu mestu in svoji domovini. Razen tega se mu mora po= kazati, da se ta potrebna solidarnost ne more in ne sme ustaviti na narodnih mejah, kajti med raznimi narodi obstoja, enako kot med raznimi člani istc družbe, skupnost pravic in dolžnosti, kakor tudi vedno bolj rastoča medsebojna zavisnost. Otrok se mora naučiti, da je civilizacija bila in da ostane skupno delo vseh narodov, med njimi tudi onih, ki jih je zgodovina najbolj rezko postavila drugega proti dru= gemu, in da je nastala Liga narodov iz čuta te skupnosti, iz želje, jo ohraniti in razviti. Pri domačem ognjišču in takoj od začet* ka skupne vzgoje, v šoli in v organizacijah, ki izpopolnjujejo delo šole, je treba otroka naučiti vljudnosti napram tujcem in mu vdahniti radovednost po spoznanju njih običajev, po razumevanju njih jczika in njih mišljenja. Da se pa more vršiti pouk zemljepisja. zgodovine, slovstva, znanosti in umetnosti v tem duhu, mora učitelj imeti oporo v šol-skih čitankah, v projekcijskih slikah, v iih mih, v stenskih slikah itd. Treba bo podvzeti ankete, ki naj bi razs glabljale kako bi se dal v tem smislu usme* riti pouk v osnovnih in srednjih šolah. Dobro bi bilo tudi, da se mladina vsake dežele spravi v čim neposrednejši stik z mlas dino drugih dežel s pomočjo vseh sredstev, n. pr. s potovanjem v inozemstvo, s študij^ skim bivanjem med tujci, z dopisovanjem, z izmenjavo risb in ročnih del itd. To mednarodno medsebojno izmenjava* nje, ki bi ga bilo treba nadaljevati skozi vsa šolska leta potom stika med učenci, mladi« mi vajenci, dijaki in profesorji, je v stanu, da orientira mladino k metodam mednarod* nega umstvenega sodelovanja, in pospešuje delo Lige narodov. Ako bosta vzgoja (rodbinska, šolska in izvenšolska) in pouk (slovstveni, znanstve« ni, tehnični in obrtno*trgovski pouk) pri« pravljala medsebojno poznavanje in raz« umevanje narodov, bo to v veliko oporo organiziranju svetovnega miru.«