List liiifMvn v r>ouk in zabavo. a&aja ?»« 6etrtaH in velja * poštnino vred in v Maribor« • pošiljanjem na dom m celo leto K 4.— ra pol leta „ 2.— *a četrt leta „ I.— Naročnina se pošilja upravništvu r tiskarni «v. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega diaštva dobivajo lit» brc* ¡jO-. sebne naroinine. SLOVENSKI F«umal ttafl *M te v tiskarni in pri gospoda Novak-a m velikem trgu po 10 k. Za oznanila se plainj« od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 b, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Ingerati se sprejfcmsjo do srede opoluda*. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi »e ne sprejemajo. Stev. 7. V Maribora, dne 18. februarja 1904, Tečaj XXXVIII Vojna. Zadnjič smo poročali o bitki pri Port Arturju in zraven tudi pripomnili, da je bila kriva ruske izgube njihova nepaznost in brezskrbnost. Sedaj pa, ko so vse podrobnosti znane, z veseljem to trditev popravljamo, ker sedaj priobčujejo listi o prvem nočnem naskoku poročilo novojorškega »Heralda«, ki trdi, da so japonske torpedovke dajale ruska znamenja. To se potem lahko razume, da Rusi niso nanje streljali, ker so mislili, da iz teme plovejo njihove ladje in le zato je bilo japonskim torpedovkam možno priti v bližino. O jutranji bitki pred Port Arturjem smo priobčili vest o ruskih izgubah Naravno pa je, da tudi ruske kroglje niso frčale samo po morski površini, ampak so gotovo tudi kaj zadele. Prva poročila so prišla po nemških in angleških uradih med svet a ti bi najraje potopili v žlici vode vse kar je slovanskega, zato tudi molče o ruskih uspehih in zmagah. Iz Petrograda je prišla o tej bitki naslednja vest, ki je povzročila med celim slovanskim svetom nepopisno veselje: V posebnih izdajah listi poročajo o veliki zmagi Rusov pred Port Ar-turom. Japoncem je zadalo rusko vojno brodovje velike izgube. Ruske vojne ladje so eni japonski oklopni križarici in dvema japonskima brzima križaricama zadale tolike luknje,da so se potopile pri Vei-hai-vei. Nadalje so Japoncem uničile štiri rušilce torped, ki imajo velike luknje, tri torpedovke so se potopile, dve torpedovki sta popolnoma i z -g i n i 1 i. Japonci imajo mrtvih 19 častnikov, 117 mož in 200 ranjenih. Po mestu je nepopisno veselje. To bi bil dokaz, da so Rusi sijajno odbili zavratne in nepričakovane japonske napade in da so Japonci morali bežati. Angleški listi so prezgodaj vriskali veselja. Sedaj vriskamo Slovani! Bog in sreča junaška spremljajta rusko armado i nadalje. 0 bitki pri Cemulpo pa trdijo nekatere vesti, da je sploh bilo ni. Podrobnejših vesti o tej bitki ni bilo več. Drugi del ruskega brodovja je bil vsidran pri Vladivostoku (luka na severno-vzhodni obali Koreje). Tam vlada sedaj huda zima in morje je popolnoma zamrznjeno, torej so imele te ruske ladje pot zaprto. Ker se pa led po navadi tamkaj otaja spomladi še le meseca aprila, bil je celi svet prepričan, da se ta del ruskega brodovja ne bo mogel pred aprilom udeležiti boja. Japonci so bili o tem tudi popolnoma prepričani in so se na to tudi zanašali. Kakor blisk je torej prešinila radovedni svet vest iz Viadivostoka: Rusko bojno brodovje pred Vladivostokom je oproščeno ledu. Rusi so napravili v led velikanske zareze, da so oprostili ondi ležeče bojne iadje »Rurik«, »Gromuboj«, »Rosija«, »Bcgatir«, in eno veliko transportno ladjo. Vojne iadje so odplule iz Viadivostoka, da se združijo z ruskim vojnim brodovjem pred Port Arturom. Seboj vozijo mnogo provijanta Japonsko brodovje pride tako med dva ruska ognja. In res! Udrli so jo naravnost na Japon sko in so na otoku Jeso bombardirali mesto Hakodate, katero so ruske bombe zažgale in razrušile. Hakodate je imelo 78.000 prebivalcev. Skoro gotovo sedaj isto brodovje plove dalje v Veliko morje, da se združi z ruskimi bojnimi ladijami, ki so iz Evrope na poti v Azijo. Ni izključeno, da na poti ruske ladje pozdravijo z bombami tudi razna mesta ob vzhodni obali Japonske. Rusi imajo še precej bojnih ladij v Ornem morju in bi jih radi poslali na pomoč v Azijo. Zato zahtevajo od Angleške, da dovoli prehod ruskega črnomorskega brodovja skozi Dardanele (ožina med Malo Azijo in Evropo pri Carigradu, skozi katero se pride iz Črnega morja v Sredozemsko), a Angleška o tem noče nič slišati ter podpira Japonce. Iz Londona poročajo, da je angleško sredozemsko brodovje dobilo nalog, zapustiti Gibraltar in odpluti proti Dardanelam, da zapre pot Rusom. Kakor javljajo dunajski listi, računajo v ondotnih političnih krogih že s tem, da bo Japonska na morju pridobila zmago. Vsega-vedni pa na Dunaju še nikdar niso bili in prav mogoče je, da tudi na morju VKljub navideznim zaprekam in neugodnim razmeram ruska mornarica po prvih porazih še nadkrili Japonsko. Tudi ko je prodrl Napoleon na Rusko, so bile ruske čete v prvih bitkah poražene, potem pa je Napoleon iz Rusije komaj odnesel golo svoje življenje. Zgodovinsko dejstvo je, da Rusija še nikdar ni bila poražena. Boji na morju so pa Se le začetek prave Listok, Zakaj se Polona ni omožila. (Slika. — Prevel Iv. Vuk) (Konec.) In sedaj je rekla Polona skoro šepetaje, kakor sama sebi: «Seveda je že dolgo od tega, zelo dolgo«, nato je nekaj trenotkov molčala in potem nadaljevala: »Nekega dne so prinesli očeta iz gozda. Hudo se je poškodoval na desni nogi, ko je sekal drva. Tedne in tedne, več kakor pol leta je moral ležati v postelji in jaz sem ga negovala, prala mu rano, ga obvezovala ter mu dajala zdravila. In ko je zopet vstal, je bil ubog pohabljenec, ki se je vlačil po palici okrog in kašljal; dobil je tudi notranjo bolezen. Malih otrok, kakor sem že prej rekla, nismo imeli že dolgo več; zato sem pa imela velikega otroka, ki je bil še bolj občutljiv kakor majhni, to je bil moj ubogi oče. Morala sem mu pomagati, ko se je preoblačil; v lepih nedeljskih dneh sem ga peljala v cerkev. In zelo je bil vesel, če sem zvečer ž njim molila in večkrat je rekel z ljubim glasom, katerega še prej nisem slišala: »Ni res, Polena, ti me ne zapustiš!« In jaz sem mu rekla: »Ne, ne, oče 1« In če sem potem prišla v svojo sobico, sem se zjokala, a nesrečna nisem bila.« »Ali te tvoje veliko govorjenje ne utrudi, Polona?« »Ne, ne, gospod! Od govorjenja še ni nobena ženska umrla.« In nadaljevala je: »Tako je preteklo zopet nekaj let. Oba mlajša fanta sta odšla že tudi od doma in doma je stala le še Lojzika, moj srček, ki je štela že tudi 20 let. Sprevidela sem, da sem postala stara devica. Lojzika pa je bila najlepša mladenka daleč okrog. S svojimi velikimi modrimi očmi, kostanjevimi lasmi, ki so se bliščali kakor zlato in z lepim belim cbrazom je izgledala kakor ljubezniv angelček. In zraven tega je bila vedno vesela in ljubka, da je vse rado imelo. Kraljev Anton, ki se dolgo ni dal videti \ naši hiši, ko je zadela očeta nesreča in potegnila križ čez najino možitev, je prišel zopet. In kakor prej z očetom, govoril je sedaj vedno z menoj. Kmalu sem pa sprevidela, da to dela zato, da bi prišel z Lojziko skup. Pri slovesu ni sedaj več meni stiskal roke, ampak Lojziki in zraven je ta zarudela tja do svojih zlatih las. In nekega večera je prišel Anton in prosil očeta, če bi lahko ž njim govoril. Oba sta šla v sobico in ko prideta nazaj, reče oče veselo: »Pomisli, Polona, Anton je vprafial za roko Lojzike in po veliki noči naj bi bila poroka.« Vidite, gospod, vse to sem že naprej vedela, že tedne prej in sem od začetka mislila, da bi bila jezna na njega in mu rekla, da je nesramnež. Potem sem si pa sama rekla, da sem že stara devica, ne več lepa, ki se lepemu možu ne more dopasti. in ljubezeni obuditi. Pa vendar, ko mi je oče to rekel, se je za hip okoli mene vse zavrtelo. Potem sem pa prijela Lojziko, ki je izgledala kakor rudeča vrtnica, za roko ter jo peljala k Antonu. Vzela sem obe roki, njegovo in njeno ter ju položila skupaj, rekoč: »Tu jo imaš, Anton, — nobenemu drugemu bi je ne dala kakor tebi. Ali neguj jo kakor presajeno cvetlico!« Nato sem šla ven in jokala mnogo, mnogo. Nisem si mogla misliti, kako se je moglo to zgodit', da bi mi najljubša človeka, Lojzika in A lton, mogla napraviti toliko bolesti. Vendar sem se premagala in molila k Materi bežji, ki je še več pretrpela kakor jaz « Uboga Polona, to je pa bilo res hudo«! izvilo se mi je nehote iz ust. »In vendar sem vse premagala«, nadaljevala je Polona. »Nobenemu se nisem izdala, jokala sem skrivaj in po noči, ko me nikdo ni videl in tako moje solze niso pre-sunile nikogar. Na poročni dan sem Lojzikine vojske. Naj se izvrže kakorkoli, odločilni ne bodo, odločilo se bode na Koreji. Tudi ko bi bili Rusi poraženi na morju, lahko postanejo gospodarji Koreje. V tem boju imajo Japonci to prednost, da so blizu Koreje, Rusiji pa bo napravljala kolikor toliko težave velika daljava posebno glede preskr-bovanja ogromne armade z živežem. Tudi če bi imeli Rusi sedaj ondi še samo 300.000 mož, bi bil za Japonce boj z Rusi jako težaven, ako bi se že sedaj udarili, kajti japonska vojska na suhem pravzaprav ne šteje mnogo nad 300.000 mož. Pomisliti pa je treba, da če so tudi tisoči Japoncev na Koreji, bo trajalo vendar še nekaj časa, da se izkrca vsa japoska armada na Korejo — tudi ni izključeno, da bo rusko brodovje v bodoče z večjo srečo branilo izkrcevanje — in da bo preteklo precej časa, da pridejo japonske čete po gorati Koreji z juga na sever. Rusi'menda nič kaj ne marajo čakati, da bi Japonci sploh prišli v bližino reke Jalu. Japonci ne bodo doživeli, da bi krepke Ruse pognali v reko Jalu, pač pa se skoro gotovo ¿godi, da Rusi poženo Japonce v Rumeno morje. Zmaga Rusov bi bila strašen polom za japonsko armado, ki bi se po porazih ne mogla dovolj hitro umakniti preko morja nazaj na Japonsko. Vlaki na sibirski železnici vozijo skoro nepretrgoma ruske vojake na mandžursko-koreansko mejo. Iz japonskega vira se čuje, da Japonci tudi radi tega opetovano naska-kujejo '.Port Artur, da si osvoje to rusko trdnjavo in tako dobe prosto pot za napad na sibirsko železnico. To se jim skoro gotovo ne posreči, ker je Port Artur nepremagljiv. Japonci skušajo izkrcati nekaj svojih čet v bližini te trdnjave, da bi jo prijeli tudi od zadaj. To svojo ukano pa so drago izplačali s krvjo pri Daljnem. Spravili so na 3uho že dva polka vojakov. Rusi so nalašč čakali na to, in zapodili so se k o z a k i na svojih iskrih konjih nad sovražnika in so p o t o 1-kliin pomandrali oba polka, le malo se jih je rešilo na ladije. Nadaljna poročila. Pariz, 15. febr. »Figaro« pravi: Japonskega brodovja ni več videti pred Port Artur jem. Odšlo je paziti na rusko brodovje, kajti bati se je, da rusko brodovje zavira izkrcanje japonskih čet pri Čemulpu. Del japonskega brodovja je bržkone cdplul ob obrežju, da napadejo Japonci železnico pri Niučvangu. Vendar pa je vprašanje, ako ni morje ob obrežju zamrznjeno in če bo iz krcanje sedaj mogoče. Japonske čete, ki so zbrane v S5ulu, bo'do morale prehoditi 440 km, > da pridejo do od Rusov zasedenih pokrajin | ob reki Jalu. London, 15. februarja. Neki angleški, iz vzhodne Azije v London došli častnik pripoveduje, da po sibirski železnici neprestano vozijo vojaški vlaki vojaštvo v vzhodno Azijo. Na progi od Mukdena do Moskve je naštel dotični častnik 44 vojaških vlakov. Petrograd 15. febr. Admiral Aleksejev poroča z dne 14 t. mes. carju, da je dobil poročila o poskusih, razstreliti brzojavno postajo na izhodno kitajski železnici, in o poskusu, porušiti nek steber Čungali mostu. Ti poskusi so bili pravočasno opaženi. Železnica je močno zastražena. Tokio, 15. februarja. Rusko brodovje je zapustilo Vladivostok. Kje je sedaj, ni znano. (Kakor je videti, bi Japonci radi prikrili raz-rušenje mesta Hakodato!) Dunaj, 16. februarja. Listi priobčujejo uradno poročilo pariškega »Figaro«, da so ruske bojne ladje napadle japonske transportne ladje, ki so v spremstvu oddelka japonskega bojnega brodovja vozile japonske vojake na Korejo. Po dolgem in hudem boju se je potopilo več japonskih ladij; 7000 japonskih vojakov je utonilo. V dosedanjih bojih imajo Japonci 14.000 mrtvecev. To vest spravljajo tukajšnji krogi v zvezo s poročilom, da je rusko brodovje zapustilo Port Artur. Dunaj, 16. februarja. Danes popoldne došla poročila potrjujejo, da se ruske bojne ladje bližajo Japonski. Petrograd, 16. februarja. Cesarski namestnik Aleksejev brzojavlja carju, da so ruske ladje ob morski ožini Inku obkrožile dva japonska parnika ter ju potopile; 80 Japoncev je utonilo. Kaj je z uravnavo struge Pesnice? Prebivalci pesničke doline so dolgo čakali, da se struga Pesnice uravna, da se presekajo ovinki, odstranijo mlini in druge take naprave, katere za časa povodnji ovirajo odtok vode. Še le ko se je slovenskim poslancem posrečilo na Dunaju od vlade dobiti prispevek v denarju, se tudi dežel, zbor štajerski ni mogel več braniti, prevzel je tudi del stroškov. Delo so pričeli pri iztoku Pesnice in so lani izdelali okoli 950 metov, potem so morali delo ustaviti zaradi raznih zaprek. Žaleti je, da bi se moglo vse ovire kmalu odstraniti in delo tako nadaljevati, da zlate lase zadnjikrat spletla in ko sem ji djala na glavo nevestin venec, se me je sestrica ovila krog vratu in rekla: ,Ti dobra Polona, tako te imam rada.' In jaz sem ji joka je rekla: »Lojzika, tudi jaz te imam tako rada, zelo rada'« Zazdelo se mi je, kakor bi bile njene ljubeznjive oči rosne in vendar je mirno pripovedovala dalje: »Kmalu nato je oče umrl. Umrl je kakor svetnik, tako potrpežljivo in udano. Še uro pred smrtjo je rekel: »Ti dobra Polona, povrni ti Bog, kar si storila meni, tvojim sestricam in bratcem!' in pri tem so mu pritekle svetle solze po bledem licu. — In ko smo pokopali očeta, je starejši brat prevzel posestvo. Za doto nisem dobila ničesar, kakor je sploh pri ubogih ljudeh. Hotel me je imeti pri sebi. Mislila sem si pa, sedaj je še čas, da začneš tudi za se skrbeti. In tako sem postala, sama ne vem kako, jajčeva Polona. — Tako, gospod, sedaj veste, zakaj se Polona ni omožila.« Šla sva nekaj časa molče dalje. »Polona, kaj pa je med tem z Lojziko?« »Leto po poroki je umrla v prvi otročji postelji. Bila je pač prelepa cvetka za ta svet in Bog jo je vzel k sebi.« »In Anton?« »Hotel me je imeti za gospodinjo. Ali tega nisem hotela, že zavoljo ljudi ne, ker imajo radi predolge jezike. Par let potem je postal župan in je sedaj že tudi v grobu. Proti vsem ljudem je bil dober, najbolj pa proti meni. Bog mu daj nebesa!« Pri prvi hiši, kamor sva prišla, sva se ločila. »Z Bogom, gospod, tu imam nekaj opraviti !« »Ostani zdrava, Polona!« Pravzaprav se nisem mislil tako od nje posloviti. Najraje bi majhno, ljubko ženico vzel v naročje in ji rekel, kakor ji je rekla lepa Lojzika in umirajoči oče: »Ti dobra Polona!« Ko bo pa prišla zadnja ura, bi ne maral biti car ne Rotšild, pač pa jajčeva Polona. Ni biio sicer velikega sprevoda, ko je umrla, ni bilo vencev, v cerkvi se niso pele slovesne žadušnice. Ali zgoraj, visoko nad zvezdami, visoko nad vsemi solnci so odprla nebesa svoja vrata in angeli z zlatimi palmami, venci in lilijami so tam stali in sprejeli staro, ubogo ženico med se. Med njimi pa je stala krasna Mati Božja in stisnila Polono na svoje materina prsa in z neizrekljivo dobroto rekla: »Ti dobra, dobra Polona ....« bi se cela spodnja struga Pesnice od Drave pa gori do železniške proge pri Moškajncih regulirala. Če bi se to izpeljalo, potem bi se saj mogel vsak človek prepričati, ali je zahtevana regulacija se obnesla ali ne; kake posledice ima regulacija; če je v bodoče vsaka povodenj izključena ali ne. Nemškim deželnim poslancem za to regulacijo ni dosti mar. To je pokazal poslanec grof Lamberg dne 11. nov. 1903, ko je na dolgo in široko govoril zoper razne regulacije zaradi velikih stroškov. Ko se je regulirala Mura, Aniža in druge reke v nemškem delu Štajerske, je gospod grcf molčal. In vendar so te požrle več milijonov goldinarjev! Regulacija struge Pesnice bode povzročila razmeroma male stroške deželi štajerski; toda zastopnik velikega posestva se teh malih stroškov grozno boji! Ker slovenski poslanci v deželnem zboru štajerskem vendar niso mogli pripustiti, da bi se komaj pričeta regulacija Pesnice spet vstavila ali odgodila na nedoločen čas, morali so se za njo potegniti in grofovskega poslanca zavrniti. To nalogo je prevzel poslanec dr. Jurtela, kateri je poslancu grofu Lamberg na njegova izvajanja to le odgovoril: Visoka zbornica! Pazno sem zasledoval izvajanja g. poslanca grofa Lamberga, ki je kritiziral tudi regulacijo Pesnice. To je sicer storil z malo besedami, in meni ni popolnoma jasno, kaj ima grajati pri regulaciji. Gotovo je težavno, kritizirati uravnavo, ki se še pravzaprav niti ni pričela, kajti jaz sem v zadnjem poročilu o nadaljevanju dela omenil, da je v spodnjem toku v tretjem delu komaj 950 metrov uravnanih. To je od projektiranega dela tako majhen košček, da se sploh ne more cela uravnava kritizirati, posebno pa ne z ozirom na nasledke, katere bo imela uravnava. Oglasil sem se k besedi, da bi gospodom dokazal, da je nemogoče izvršiti tisto vzorno uravnavo, o kateri je govoril g. posl. grcf Lamberg. Kakor je gospodom znano, nastanejo povodni v Pesnički dolini zaradi tega, ker se zvija Pesnica v velikih ovinkih. Pa ni samo to krivo, temveč tudi različni jezovi, pri mlinih in žagah, ti so največ krivi povodnji! Ko bi povodenj nastala o pravem času, namreč v spomladi in jeseni, ko so pridelki že pod streho, bi bili tako zadovoljni. Toda pridejo v tem času, ko n&m odnesejo seno in otavo, in zato proklinjamo to preplavljenje. Seveda se smatra proplav-ljenje kot gnoječe sredstvo za travnike, ki travnikom koristi in ne škodi. To je gnojenje travnikov v Pesnički dolini, ki nič ne stane. Kadar pa nastane povodenj, takrat sega voda od enega konca doline do drugega, voda pokriva jednakomerno vse travnike. Dolina je polna vode, -nastane celo jezero. Iz mnogih kratkih stranskih dolin priteče veda hitro v glavno dolino pesničko. Tukaj pa ovirajo hitri odtok vode prej navedene zapreke. Zato se more preplavljenje samo na ta način preprečiti, da se omogoči vodi hiter odtok. Z uravnavo se bodo odpravili veliki ovinki toka in jezi. Če bode voda hitrejše odtekala, upamo mi, kakor tudi strokovnjaki, da sicer preplavljenja ne bodo popolnoma izostala, vendar bodo tako neznatna, da bo škoda malenkostna. To je smoter, katerega mi zasledujemo pri uravnavi Pesnice. Seveda je popolnoma prav, da se je začelo z uravnavo v spodnjem delu. Lahko se bo opazovalo, ali nastopijo tisti učinki, katere pričakujemo od uravnave. In če se bo še nekoliko kilometrov uravnalo, bomo lahko sklepali, ali se naše nade uresničujejo ali ne. Stroški se proračunijo od oddelka do oddelka in so, kakor se je dozdaj pokazalo, jako majhni. Prepričan sem, da ta denar ni zavržen, koristil bo pa tudi tamošnjim posestnikom, deželi in državi. Gosp. poslanec grof Lamberg je sicer mnenja, da se na najlažji način preplavljenju opomore, ako se odkupijo preplavljeni deli. Toda jaz izrecno izjavim, da to v Pesnički dolini ni mogoče, kajti morala bi se vsa zemlja v dolini in to je skoraj dve uri na široko odkupiti. Za to bi se izdala velikanska svota. Odkupiti bi se morali sami travniki, ki so zelo dragi. Dandanes stane namreč oral boljšega travnika 800—1000 gld. To bi bili velikanski izdatki. Svota, ki bi se izdala za odkup tega ozemlja, bi bila mnogo večja, kakor ista, ki se bo izdala za regulacijo. Cenjeni gospodje! To pa ni edini vzrok, da nasprotujemo temu predlogu. Kaj se pa naj zgodi s kupljenim zemljiščem? Kdo ga bo obdeloval? Zaradi tega, ker so travniki večkrat preplavljeni, ne postanejo nerodovitni, ampak c stanejo travniki, samo pridelek se pokvari in na ta način tudi dohodek zmanjša. Že zaradi teh gospodarskih ozirov in zaradi velikanske cene zemljišč moramo nasprotovati izvajanjem g. posl. groia Lamb?rg. Toda Se en vzrok je, za nas odločilen, da moramo nastopiti proti taksnemu predlogu. Znano je, da imajo vasi, ki ležijo v Pesnički dolini, in sicer na obeh straneh Pesnice, vse svoje travnike v ti dolini. Skoro celo dolino pokrivajo travniki. Če bi se ti travniki kot preplavljeni deli pokupili, bi ne imeli prebivalci teh vasi naenkrat nobenega travnika. In od teh imajo dandanes edini dohodek, da Se gospodarsko obstojijo. Tudi zaradi tega vzroka ne moremo niti misliti na kupovanje. Mi prosimo visoko zbornico, da predlog o uravnavi Pesnice ne smatra kct nekaj, kar bi deželo samo denar stalo, dobička pa ne prinese nobenega. Nasprotno, tega ne moremo pričakovati. Kakor je uravnava Pesnice sedaj nameravana, ne more izostati ugoden uspeh. Zato se naj na tem načrtu nič ne spremeni, ampak kakor hitro mogoče se naj začne z uravnavo Pesnice na spodnjem toku. Dozdaj smo dobili od države precejšno podporo in jaz upam, da bomo tudi za naprej za uravnavo dobili nadaljne pripomočke. S temi denarnimi sredstvi upamo, da se bo uravnava v kratkem izvršila ne samo v korist prizadetih posestnikov, ampak tudi dežele. Ako se pa po uravnavi tretjega dela pokaže neugoden uspeh, se lahko nadaljni načrti spremenijo ali pa se delo ustavi. Ta v spodnjem toku izvršena uravnava bo po naSem proračunu veliko pripomogla za od-takanje vode, ako se tudi nadaljno delo ustavi in drugi del ne uravna. Kritika g. posl. grofa Lamberg o uravnavi rek v naši deželi je bila z ozirom na Pesnico prezgodaj in neosnovana. Mislim pa, da gosp. poslanec ni hotel s svojo kritiko ustaviti že pričeto delo, da je uravnavo Pesnice samo tako mimogrede omenil, ker mu je to ravno ugajalo. Politični ogled. Naš cesar je bil minoli teden bolan. Imel je bolečine v hrbtu kakor pred leti. V nekoliko dnevih je pa okreval. Makedonija. Sedaj se mnogo piSe o nekem gibanju na Balkanu. Turčija baje zbira velika vojaška krdela ob meji Bulgarije. Ker so Rusi zapleteni v vojsko z Japonsko, se je Turčija baje nekoliko ojunačila. Toda ruski minister zunanjih zadev Lambsdorf je izjavil, da Rusija ne bo pustila makedonskih pre-osnov iz oči in da je Se tudi sedaj zadosti močna zahtevati z vojaško silo preosnove. Bolgarija in Srbija čutita potrebo, se nekoliko bolj oborožiti. Govori se pa tudi o možnosti, da bi Avstrija prodrla v Makedonijo. Ali nasproti temu treba povdariti z nova, da imata Avstrija in Rusija sklenjeno jednako postopanje na Balkanu, in da brez vednosti in privoljenja od strani Rusije Avstrija ne stori nikakega koraka na Balkan. Dopisi. Is Šikolj pri Pragarskem. (Požarna bramba.) Tukajšnja požarna bramba se je lansko leto vsled skrajne ne- marnosti in zaspanosti ;irkovSke gospode, ki J se ne briga za nič in v narodnih stvareh niti z mezincem ne gaie, prekucnila v nemški »Feuerwehr«. Agitscija Lipika in Pezdika je dosegla, da je bil zvoljen za načelnika privandrani posilinemšk mož. Ta je s svojo agitacijo napravil, da je izostalo izžrebano okrajno zborovanje slovenskih gasilnih društev ter na ta način tudi preprečil marsikateremu gasilnemu druivu namenjeno podporo, zlasti ono, ki je bilo pričakovati od deželnega odbora. Zat> pa res naj danes trkajoč kliče: Moj greh moj preveliki greh! Ta »feierberhopnan« je nasprotnik »Zveze gasilnih druSte> za Spod. Štajersko« ter sploh nasprotnik viega, kar je podobno slovenščini. NaSe gasilio društvo, sedaj pravilno »fajerber«, ja imtlo tekom svojega desetletnega obstanka sToj letni redni občni zbor vsikdar dne 2. »ečana, t. j. na sveč-nico. Za upravno lete 1903 pa še do zdaj ni bilo občnega zbora in se Se niti ne misli na to. To je vendar pioti društvenim pravi? lom. Kaj poreče k temi politična oblast? Želimo Šikoljčanon, da bi se že vendar enkrat zavedli in da li v bodočnosti volili izmed sebe domačina, slovenskega sina za načelnika gasilnega društva, in v to po-mozi Bog! Sv. Jurij ob Tsboru. Med drugimi zanimivostmi imamo pri nas tudi dva slavna-pisatelja, kojih jeden piše v »Slov. Narod«, drugi pa v »Štajerca«. Da opozorim svet na ta dva čudovita človek», hočem vam pokazati nekaj njunih lepih lastnosti kakor odsevajo iz njunih dopisov. Pred vsem sta grozno olikana; kajti tako lepih in krepkih psovk ne zna vsakdo kakor onsdva, posebno če ne bere »Naroda« in »Štajerca«. Druga vrlina je njuna resnicoljubnost in bistroumnost. Posebno »Štajerčev« dopisnik se v tem oziru odlikuje, saj bere ljubega »Štajerca«, »ki vedno resnico piSe«. V »Slov. Gospod.« je bral dopis, »tikajoč St. Jurijsko veselico«, morebiti je »tikal« dopis veselico »napredne« požarne brambe, kjer se je celo noč popivalo in plesalo!? Tisti »tikajoč« dopis je posebno enega »Štajerčijanca« grozno razburil, kakor da bi se mu očitalo, da nima nobene ljubezni do ljubega »Štajerca« in vendar se je ravno nasprotno trdilo. A najlepše Se pride. Dopisnik »Gospodarjev» je baje spoznal svojo krivico in celo »Štajerčevega« dopisnika odpuščanja prosil, najbrž kleče in z vrvjo okrog vratu pa s pepelom na glavi! Tretja vrlina naSih naprednjakov je njihova resnična po-božnost. Oh, kako jih boli, da na grobovih njihovih pradedov t. j. v cerkveni hiši pri-rede Marijine družbe tu pa tam kako veselico. Če bi že bil kak demokraSki shod, naj bi že bilo. A veselice Marijinih družb, te skrunijo grobove! In kdo je tega kriv? Kdo drugi kakor gosp. župnik, ki je dal hišo postaviti in pa kaplan, ki pazi, da se pri »komediji« kak nered ne zgodi. I j vse to naj bi ne bolelo odkritosrčno pobožnega »Narodovca« ali »Štajerčijanca«. Četrta čednost je njihova ponižnost. Gosp. župnik nima prave pobožnosti, no, kaplan je pa potuhnjeno hinavski. In naSa dva napredajaka lahko torej po vsej pravici zahtevata, da se župnik in kaplan od njiju učita prave pobožnosti. Peta njiju dobra lastnost je velika ljubezen do krščanskih časnikov, kakor so: »Štajerc«, »Slov. Narod«, »Rodoljub« itd. A duhovnika pa, ne samo da teh časnikov ne naročujeta in priporočata, ampak Se celo svarita pred njimi. In vendar bi ljubega »Štajerca«, ki vedno resnico piše, celo papež brali, če bi znali slovenski. In katerega pravega napred-njaka bi tolika brezvestnost teh duhovnikov ne pekla? Šesta njihova lastnost je velika ljubezen do katol. cerkve in duhovnikov. Saj ljubezen do »Slov. Naroda«, »Štajerca« itd. se ne da ločiti od ljubezni do katol. cerkve in duhovnikov. Zato so pa tudi Se vsakega tukajšnega duhovnika, naj je že bil Peter ali Pavel, naši naprednjaki hvalili v cerkvenih listih, kakor so: »SI. Narod«, »Štajerc«, »Rodoljub« itd. Pozabiti tudi ne smem njihove duhovitosti. Že več kot pet let obdelujeta duhovnike vsako leto po parkrat in vsakokrat beremo kaj novega, enkrat n. pr. očitajo sovraštvo do naprednih listov in »teater« na grobovih, drugokrat pa »teater« na grobovih in potem sovraštvo do naprednih listov. In kar daje tem dopisom posebno krasoto, je to, da so vselej zabeljeni z »najduhovitejšimi« psovkami kakor ste se lahko tudi zadnjič prepričali. »Štajerčevi« dopisniki (govorijo namreč v množini) se grozno bojijo, da bi se pri nas postavila norišnica in prav imajo. Pa v tolažbo jim lahko povem, da letos je še ne bomo stavili, pač pa bo treba v bližnji prihodnosti na njo misliti, če ne bo našim na-prednjakom kmalu odleglo. Glejte, taki so naSi naprednjaki, taka slavna naSa pisatelja. Ali torej ni prav, da sem svet opozoril na njiju, posebno ker takih prikazni ni mnogo, vsaj v naši župniji ne, ampak ogromna večina župljanov je pravo nasprotje tem. Vseh lepih lastnosti, ki dičijo naših par »naprednjakov«, Se seve nisem naštel. Morebiti bom, posebno če Se kako novo njihovo delo izide bodisi v »Slov. Narodu« ali »Štajercu« ali kje drugod, to sliko dopolnil in potem tudi njih čestita imena naznanil. Da pa ne bodo iskali dopisnika teh vrstic od Poncija do Pilata, zato bodi znano našim naprednjakom, da sem to pisal jaz, ki po naročilu »Slov. Naroda« premišljujem o potuhnjeni hinavSčini. »v. Pavel pri Preboldu. Tukaj pri nas pri Sv. Lovrencu nam že več let mimo tekoči potok dela veliko škode. Mnogim posestnikom je že naredila voda veliko škode s tem, da je vzela ob straneh veliko zemlje. Nižje proti Savinji pa pušča kamenje, tako da ne vedo kam ž njim. Pretečeni teden nam je bilo naznanjeno, da pride komisija, kako naj bi se zagradilo. Zavoljo slabega vremena je ni bilo na napovedani dan. A s pismom nam je bilo naznanjeno, da naj pridejo vsi prizadeti posestniki v Celje. Pismo je prišlo seveda nemško na tukajšno občino. Vsled neznanja nemščine se je pri tukajšnem občinskem uradu pismo na stran položilo in tako smo zvedeli šele zadnjo uro, da moramo iti v Celje. Morali smo brzojaviti, da nas ne bo. A tega je bilo krivo nemško pismo, ki ga niso znali raztolmačiti. Kajti naš gospod tajnik ne zna nemški, kar mu tudi ni treba, ker je občina slovenska. Sicer bi bil on rad malo nemški. Toda o tem prihodnjič! In Se nekaj, gospod urednik, skoro v vzaki manjši občini že imajo večkrat na leto živinjske sejme. Poleg pridejo tudi kramarji svoje blago prodajat, kar bi v Št. Pavlu nekaj obrtnikov prav rado imelo, kakor u. pr. mesarji in krčmarji. Pa to seveda ni všeč trgovcem, ker v tem slučaju bi bili mnogo bolj na slabšem, ljudstvo pa na boljšem. Pa čudo, g. urednik, glejte, kaj se je naredilo. Živinjske sejme so nam že dali, ko smo za kramarske prosili, so nam še živinske vzeli. Prostor smo že tudi prej kupili, da bi nam ne mogli očitati, saj Se prostora nimate, kamor bi mogli živino postaviti. Kje pa tiči ta vzrok? Jaz pa dobro vem, kje je! Razne stvari. Iz domačih krajev. Na političnem shodu, ki bode na Slatini v nedeljo, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. F. Ogrizek, bode poleg dveh poslancev — Zičkar in dr. J u r t e 1 a — govoril tudi g. Franc S t u m -b e r g e r, vinorejski navoditelj za Smarski in rogaški okraj in sicer o vinorejskem vprašanju. Osebne vesti. Okrajni sodnik v Gornji Radgoni g Ivan Stepischnegg je prestavljen k okrožni sodniji v Maribor. Mariborske novice. Cesar je potrdil izvolitev dr. Janeza Schmiderer, županom in Karola Pfrimer podžupanom mariborskega mesta. — Danes dopoldne ob 11. uri se je zaprisegel novi župan dr. Schmiderer. S poŠte. Postna upravi tel jiea Roza Š u e n je dobila mesto poštne odpraviteljice v Jurkloštru. — Od 10. t. m. so se ustanovili v Vogričevcih in Cezanjevcih poštni nabiralniki, ki imajo vsak dan zvezo s pošto v Ljutomeru. Izžrebani porotniki za porotno zasedanje v Maribora, ki se pričenja dne 7. marca: Glavni porotniki: Franc Muršec, hišni posestnik. Matej Muš, pek, Franc Reiher, hišni posest., Ernest Tisso, gostilničar, Jcžsf Tscheligi, pospst. pivovarne, Matej Vurcinger, gostiln., vsi v Mariboru; Karol Hab:i5, usnjar pri Sv. Trojici v Slov. goricah; Janez Slavič, trgovec v Šf„ Lenartu v Slov. gor., Fr. Mekiš, posestnik Gradiše, Peter Kolink, posestnik Vrhovdol, Franc Marčič, posestnik Studenci pri Mariboru, Karol Novak, posestnik v Sp. Hcčah, Janez Kapun, posestnik v Lembahu, Karol Baumgartner, gostilničar v Št. Lenartu v SI. gor., Jožef Hajnško, strugarski mojster v Št. Lenartu v Slov. gor. Vincenc Novak, posestnik v Št. Lenartu v Slov. gor., Jurij Pšunder, posest, v Sp. Radvanju, Ferdinand Ivanuš, posestnik v Peklu, Kajetan Edlinger, medičar, dr. Fr. Jurtela, odvetnik, Fr. Kaiser, vinctržec, Kajetan Murko, trgovec, Rajmund Sadnik, trgovec, Viljem Š?ab, trgovec, Janez Steudter, sodar, Jožd Vreznik, zidaski mojster, vsi v Ptuju; Mihael Brenčič, tovarnar v Ro-goznici, Maks Strašil, posest, v Zg. Pobrežu, Alojz Mihi, trgovec v Ormožu, Franc Štuhec, posestnik v Rogorovcih Janez Erjavec, pos. v Ljutomeru, Franc Horvat, trgovec v Gor. Radgoni, Andrej Giogl, posestnik Janjški vrh, Jožef Widmoser, gostilničar v Vuhredu, Emil Beranek, posestnik. Namestniki porotnikov: Janez Deu, trgovec, P. Drofenik, mizarski mojster, Ign. Halberth, trgovec, Adolf Himler, trgovec, Ferdinand Lešnik, posestnik, Janez Lorber, trgovec, Rihard Lešnik, gostilničar, Albert Lončar, čevljar, Janez Latzko, krojač, vsi v Mariboru. Sv. Ilj v Slov. gor. V soboto, dne 13. t. mes. imela je tukajšnja nemškutarska stranka zabavni večer v prostorih slovenske šole. Čisti dobiček je pripadel »Siidmarki«. Slovensko šolo uporabljati za zabavne večere »Siidm&rke«, to je vendar le preveč! Tega si Slovenci ne smejo dati dopasti! Naj si delajo nasprotniki zabave v svojih šolah, ne pa v naših! Radovedni smo, je li višji šolski oblasti tako početje s slovensko šolo znano in kaj namerava gospod načelnik okrajnega šolskega sveta ukreniti, da se zaprečijo taka početja ... — Več šentiljskih Slovencev. Fram. Pogreb rajnega Janeza Cernej, posestnika in mlinarja v Framu, očeta gosp. učitelja v Grižah in gdč. učiteljice v Sevnici, je bil dne 12. t. m. jako veličasten. Domače učiteljstvo s šolsko mladino, nekateri drugi gg. učitelji, slavni občinski zastop framski, polnoštevilna požarna bramba framska in nedogledna množica ljudstva je spremljala blagega moža z gorečimi svečami k zadnjemu počitku. Gospodje učitelji domači in gospod Svetlin, nadučitelj iz Poljčan, so ganljivo po-pevali pretresujoči »Miserere« in druge pogrebne pesmi in molitve: Naj bo vse to v tolažbo žalujoči vdovi in preblagim otrokom. — Framska župnija je menda edina v ma-borskem glavarstvu, ki je poslala vse volilne može k volitvi v okrajni zastop mariborski in ki so vsi kot skala trdno stali na strani slovenskih kmetov. Pri nas torej ni brezbrižnosti, o kateri piše zadnji »Slovenski Gospodar.« Iz Slovenskih goric. Letošnjo zimo skoraj ne vemo, da je zima. Celi advent je de žilo, namesto da bi snežilo, v prosincu je padal večkrat sneg z dežjem. Sedaj svečana zopet dežuje, kot bi bilo kje h koncu aprila. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je poročil dne 10. svečana naroden mladenič Matija H o 1 c z deklico Toniko Kvas pri Sv. Duhu na Stari gori. Čeravno je bil mladi mož več let v tujini, vendar je ostal zvest domovini in narodu. Poiskal si je zato tudi nevesto, ki je bila že sd začetka scdelovalka dekliške zveze. Da sa bila priljubljena pri mladini je pričalo dqstvo, da so peli šentjurski pevci pri njuni maši. Čestitamo ! Sv. Trojica v Sov. goricah. Tukajšni »fajerber« je priredil ine 24. m. m. »Feuer-wehrkranzchen«, katei je obsegal tombolo in seveda tudi — ples. To ni kaj »šmentanega« za naše nemčurje. Tidi brez »bajlanja« ni bilo. Le to se nam Sadno zdi, da nekateri gospodje okoli »fajerlerjn« niti nemški ne razumejo, nekateri pa hmijo nemško »špraho«, da je »za počt«. Razime se, da je napis na shrambi gasilnega orolja nemški in se glasi: »Feuerloich Requisitei-Depot« ter kaže poleg drugih nemških napiscv klaverno med svet, da biva v trojiškcm ,rgu nemškutarski, nazadnjaški živelj tistih, kateri žive od slovenskih grošev. Usojamo s samo vprašati »slavno posilinemško gasilsko Iruštvo trojiško«, kako da si dovoljuje pošilja i svoje nemške vabilne liste na veselice odliiiim slovenskim strankam? Sretujemo, da jftanete pri svojih somišljenikih, druge pa pustite pri miru. Načeloma zoper društvo, katero ima varovati pred nezgodam bližnjaga, nismo, vendar da bi se s tem tvorila tikaj na slovenskih tleh nekaka nemška parala, zoper to odločno ugovarjamo! — Trojiiki. Od Kapele. Dn« 14. svečana imela sta Mihael in Marija R a u t a r zlato poroko. Oba sta zaradi svojega poštenega značaja znana v celi župnijii. V Ponikvi st£ trčila v petek) dne 12. t. m. dva vlaka ter skočila s tira tako, da je bil za nekaj ur promet ustavljen. Radi tega so imeli ta dan vsi jutranji vlaki za-mud<"> Ponesrečil se ni nihče. Št. Janž na Drav. polju. Dne 10. febr. sta obhajala tukaj zlato poroko Franc in Marija Obreht. Ker so take slovesnosti dokaj redke v človeškem življenju in sta zlato-zakonca po vsej župniji spoštovani osebi, zbralo se je omenjenega dne, bilo je v nedeljo, k pozni božji službi obilo vernega ljudstva, da je videlo zlatoporočenca, ki sta še oba krepka in čvrsta. Slovesnost je bila še prav posebao ginljtva radi tega, ker je po kratkem pomenljivem nagovoru jubilanta poročal tudi jubilant, domači župnik in zlato-mašnik preč. g. Janko Simonič. Pri veseli svatovščini v gostilni »pri tamboru«, kamor sta slavljenca povabila svate in goste, smo jima vsi iz srca želeli, naj bi učakala še demantno poroko. Od Sv. Urbana nad Ptujem. Nagle smrti je umrl dne 2. febr. J. Vršič, kmet v Jiršovcih. Pri pokladanju živine se mu je namreč udri strop in padel je tako nesrečno med konje, da je nezavesten obležal in čez par ur izdihnil svojo dušo. Nagle in nepre-videne'smrti, obvari nas, o gospod! Sv. Martin pri Vurberku. Dne 2. t. m. je po popoldanski službi božji potov, učitelj g. Bele v šoli predaval o sadjereji in o novih nasadih v vinogradih. Žal, da je bilo to predavanje premalo razglašeno, ker sem prepričan, da bi se bilo zbralo gotovo mnogo večje število poslušalcev. Zato pa nas je to malo število — okoli 20 — tem pazneje zanimivi, blizu dve uri trajajoči govor gosp. potovalnega učitelja poslušalo, za kar smo mu prav hvaležni ter ga prosimo, da se letos proti jeseni še enkrat potrudi k nam ter nam še marsikaj zanimivega o teh za naš kraj velevažnih strokah kmetijstva pove. Posebno o umnem spravljanju in porabi sadja. Saj ravno pri nas bi bilo velike važnosti, da bi ljudstvo znalo ta veliki dar božji umno in dobro uporabiti. Malo je krajev, ki bi imeli toliko in tudi plemenitega sadja, kakor ravno pri nas. Imamo pa tudi kaj ugodne lege za sadonosnike, samo da se pri nasadih sadnega drevja še marsikaj greši. Farani, pridite tedaj k drugemu predavanju prav v obilnem številu! — G. V Celju je odprl odvetniško pisarno g. dr. Jožef Karlovšek, dozdaj odvetniški kandidat pri g. dr. Sernecu. Celjske porotne obravnave. Dne 10. t. mes. je bil oproščen oficijal celjskega okrožnega sodišča Janez Jesche, ki je bil obtožen, da je zlorabil uradno oblast s pri-lastitvijo 4242 K 46 v. — Dne 11 t. m. je bil obsojen 59 letni kmet Jožef Kovačič od Sv. Eme na deset mesecev ostrega zapora. V pijanosti je hotel pretepati svojo ženo. Sin je hotel braniti mater ter je spravljal očeta spat. Zaradi tega mu je oče zagnal nož v trebuh, da so se mu takoj izsipale čreva. Sin je čez par ur nato umrl. Oče se je izgovarjal, da je to storil v silobranu. Porotniki so ta njegov izgovor upoštevali ter ga obsodili samo^ zaradi prestopka silobrana. Štorč pri Celju. Strašna nesreča se je pripetila dne 10. t. m. v premogokopu blizu Štore. Zjutraj ob 7. je zasulo v rovu rudarja Ferdinanda Gamze iz Sastranja pri Šmarju pri Jelšah. Bil je pri priči mrtev. Gamze je 20 let star in je bil priden delavec. Pri Sv. Roku blizu Celja se je ponesrečil Mat. Zabukošek, viničarski sin. Razatreljal je s svojim bratom Cirilom s smodnikom neko skalo v bližini viničarske koče gostilničarja Janeza Anderluh. Vsled nepazljivosti si je upal preblizo in ga je odletelo kamenje posebno na obrazu močno poškodovalo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Na Dobrni pri Celju se je dne 8. febr. poročil Janez Vebar, tajnik »Braln. društva« in odbornik dobrnske »Hranilnice in posojilnice« z Miciko Podvršan. »Bralno društvo« je novoporočencema na čast razobesilo slovensko zastavo in ju pozdravilo s streljanjem iz topičev. — Ker sta oba naročnika naSega lista, kličemo iz srca: Na mnoga leta! Žiško bralno društvo se iskreno zahvaljuje g. Franjo Satlerju, kmetu v Žičah za dve kroni, katere mu je blagovolil podariti ob priliki veselice. — Ravnokar omenjeni darovatelj je že lansko leto naznanil po piscu teh vrst uredništvu »Štajerca«, da te pokveke ne mara več. da ga torej vendar naj puste pri miru. Kljub temu pa prikobaca ta vsiljiva kužna boleaen vedno in vedno v njegovo pošteno hišo. Tako se vsiljuje ta pobeljeni grob nepokvarjenemu slov. ljudstvu, potem pa pravi, da ima toliko in toliko tisoč »naročnikov«. Ubogo slovensko ljudstvo, kako te skušajo zatreti z vsemi zvijačami oni, katere rediš s srčno svojo krvjo. Pametujte pa, gladni nemškutarski volkovi, besede slavnega Sinkiewicza, ki dožive gotovo tudi pri vas gotove izpolnitve: »Naši knezi so jih sprejeli (namreč vas, privandrance), kakor sploh sprejemamo reveža v hišo in jih obdarovali. Ko se jim je pa potrdila njihova moč, so oni grizli ono roko, ki jih je živila, kakor kakšni besni in potuhnjeni psi. Polastili so se zemlje, mesta si osvojili z izdajstvom — in to je njihova moč. Ko bi jim pritekli tudi vsi kralji vsega sveta na pomoč, — vendar enkrat napoči dan sodbe i n o s v e t e.« — Narod slovenski, pospeši ta trenotek! Iz Vidma smo dobili naslednjo izjavo: Tukajšnji »Štajercev« vohun je staknil, da se oglašam podpisani pri gospodu dekanu na kosilo. Pravi, da bo skrbel za to, da pri prihodnjih volitvah se izvoli v župana mož, ki ne bo obiskoval župnišča. Kdo bo v prihodnjega župana izvoljen, tega ne vem. To pa dobro znam, da tak mož gotovo ne, ki bi hodil »Štajerca« ali pa njegove vohune za nauk prosit. — Franc Ban, župan. Planina. V pondeljek, dne 8. t. mes. se je poročil g. Mihael Jazbinšek, trgovec na Planini, z gospico Kristino Šmid iz JurkloStra. Čestitamo! Rezervisti, ki nameravajo prositi opro-Sčenja od orožnih vaj, se opozarjajo, naj svoje prošnje vedno pravočasno, torej vsaj eden mesec pred vajo vlagajo, ker se na prepozno došle prošnje ne bo oziralo. Vložiti je kolekovano proSnjo vedno pri okrajnem glavarstvu (v Mariboru in Celju pri mestnem magistratu); priložiti je vojaški list. Dotične, ki bivajo izven Avstrije, naj bi stariši ali sorodniki obvestili, naj dotično prošnjo takoj vlcže pri avstrijskih zastopih (konzulatih). ProSnje, ki se vlagajo pri kakem konzulatu, so koleka proste. Letošnji nabori. Vlada je sklenila, da se letošnji nabori vršijo pozneje, ker se ne more vsled zborovanja delegacij prej sklicati državnega zbora, ki bi dovolil novince. Najnovejše o vojni. Petrcgrad, 17. febr. Vsi japonski poskusi, da bi izkrcali pri Port Arturu vojaške čete, so se ponesrečili z znatnimi izgubami Japoncev. Berolin, 17. febr. V Tientsin se poroča iz Niučvanga, da je železnica nepoškodovana. Poroča se o hudih bojih ob reki Jalu. Ale-ksejev je zapustil Port Artur ter se podal v Mukden, poveljstvo v Port Arturu pa je oddal namestniku (Mukden leži ob železnici v Port Artur in šteje 250 000 prebivalcev) Od Tsin-hvang-tava v čilskem zalivu se je čulo včeraj gromenje topov. Sodi se, da je bila ondi pomoi ska bitka. Berolin, 17. febr. Poroča se, da je oddelek japonske armade v petek zopet poskušal izkrcati se v Port Arturu. Kozaki so napadli izkrcane Japonce ter jih 3500 pobili. Berolin, 17. febr. Iz Petrograda prihaja poročilo, da so v dosedanjih bojih ruske la-dije bile le neznatno poškodovane. Japonci torej še niso gospodarji na morju. Tudi sicer imajo Japonci znatno več izgub nego Rusi. Petrograd, 17. februarja. »Svjet« izjavlja, da se vojska odloči pred Soulom, Miru ne bo prej, dokler Rusija ne dobi pro-tektorata nad Korejo, in dokler ne bodo ruske posadke v Masamphu, Soulu, Mokphu, Čemulpu, Č;maruphu in Gensanu. Petrograd, 17. februarja. Aleksejev je izdai oklic v katerem pravi, da ga je carjeva volja postavila na čelo mornarice in junaške armade v vzhodni Aziji. V oklicu pravi: »Ako je naš sovražnik močan, tedaj dobimo s tem novih moči, da ga premagamo. Vsak naj ima mirno zavest, ki je poleg molitve k Bogu najboljše jamstvo, da stori vsak svojo dolžnost. Molitev k Bogu in služba za carja še niste nikoli bili brezuspešni.« Cerkvene stvari Portne pridige bo imel v mariborski stolnici vsako nedeljo ob 4. uri č. g. Jožef Brinner, vizitasor misijonarjev iz Gradca. — V misijonski cerkvi sv. Jožefa v Studencih pa čč. gg. superior Valentin Eržen in Vinko Krivec in sicer ob pol 4. uri popol. Nove šmarnice, to pa v čast Mariji, Materi dobrega sveta, je začela tiskati tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Sestavljene so in za čitanje pri majnikovi pobožnosti prirejene po pridigah, katere je ob devet-dnevnicah Marije dobrega sveta v Novi cerkvi nad Celjem govoril dr. Lav. Gregorec, kanonik. Knjiga izide prvi teden aprila t. 1. Društvena poročila. Vinogradniki, na noge t Vsak je svoje sreče kovač. Kovanje sreče otežujejo vinogradniku razne okolščine. Ni dovolj, da se bori proti raznim škodljivim živalim in rastlinstvu, mrčesom in glivicam, on mora še škodo marsikatere druge uime popravljati. Ta borba prizadeva čedalje več stroškov za delo in tvarine, priprave itd., podraži torej pridelovanje. Smoter vinogradnika je isti kakor vsakega drugega producenta v celoti narodnega gospodarstva. On hoče za svoj trud, za svoje stroške gmoten uspeh, ki mu vse to s primernim dobičkom povrne. Važen pogoj za gmoten vspeh je pa cena pridelka. V krajih, kjer je pridelovanje ceneje n. pr. deloma na Ogrskem in Italijanskem itd., imajo vinogradniki primerno gmoten vspeh že tedaj, če se našemu vinogradniku komaj ali celo le pridelovalni stroški pokrijejo. Vsled zelo razvitih prometnih sredstev ne pridejo stroški za voznino skoro nič v poštev, posebno ne, če se nekateri robi v nekaterih slučajih po- sebne ugodnosti podelijo. Iržava ima torej najprimerneje sredstvo, da wruje svoje lastne pridelovalce v tem slučaji vinogradnike s primerno carino proti tujunu tekmovanju. Vinogradniki naše države s> čutili v zadnjih letih dovolj vpliv vinskega uvoza iz Italije. Italijani so bili veseli, da s« svojo robo raz-pečali. Italiji je tudi sedaj Ižeče na tem, da si ohrani izvoz v Avstro-Carsko in se pripravljajo z vsemi silami nato, da istega o-hranijo. Šs z večjimi silani pripravljati se moramo mi vinorejci na to da ta uvoz odklonimo. Kar je onim korilno, to i nam gre pa za kožo, tembolj ker se pi nas in sosednji Ogrski vsled napredka z novimi nasadi čedalje več prideljuje. Že mecsebojno notranje tekmovanje bode cene krčib, tekmovanje od zunaj zna jih pa tako nizke potisniti, da se pridelovanje sploh ne splači. V jeseni poteče doba provizorija. Potem se bode pogajalo o carini vina za prihodnje leb. Čas je torej, da se vinogradniki na nog postavijo. Saj imajo vendar vsi eden in isti smoter. Saj vendar vsem ena in ista nevarntst preti. Skupno zlo naj jih združi v skupno lelovanje. Neposredno se ne da nič storiti. Pač pa se da nekoliko vplivati na prihodnj« sklepe, če vinogradniki pokažejo vzajemnost če se jih velika celota zbere in izrazi željo zs varstvo svojega obstanka. V ta namen se bode vprizoril dne 6. in 7. marca t. 1. v Mariboru shod vinogradnikov. Da bode isti velikanski, za to naj bi skrbeli vinogradnik, da se ga obilo in poinoštevilno udeleže. Večji množina, večji vpliv. — Iv. Bele. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 21. sveč. t. 1. popoldne ob 3. uri se scide v hiši »Posojilnice« pri Sv. Lenartu pripravljalni odbor, da se pogovori o bikorejski zadrugi in o nadaljevanju mlekarne. Kmetje, želarji in vsi posestniki krav, ne dajte se strašiti in odtegovali toliko potrebnega združenja, pridite na pogovor, in ustanovila se bode potrebna kmetska bikorejska in mlekarska zadruga, katera naj bi obsegala župnije: Sv. Lenart, Sv. Jurij, Sv. Ropert in Sv. Trojico ter še sosednje občinske dele. Vsi drugi, že združeni stanovi, se zmiraj v ožje zveze združujejo, da postane potem združenje močnejše, samo nas se v tem oziru prezira in od nekaterih strani celo proti nam hujska nasprotnikom v dobiček. Straši se in odslavlja za združenje kmetskega stanu, ker naši nasprotniki dobro znajo, da bi potem, ako smo kmetje, želarji in sploh vsi polje obdelujoči posestniki združeni, onim na Škodo nam pa v zagotovljen obstanek. Novi časi nalagajo nam tudi nove potrebščine in naklade; naj se samo premisli, koliko je v vsaki hiši novih potrebščin, katere se mora tedaj tudi z novimi dohodki pokriti. Zadnji čas je, da se zdramimo in gremo na delo, ker vse toženje čez letine in slabe čase nas ne more pogina rešiti, ako smo sami zanemarili priložnost za naS obstanek v primernem času. Pridite torej vsi, brez ozira stranke ali osebnega sovraštva, ker le tedaj, ako bomo združeno delovali, bomo kaj dosegli. — Kmet iz okolice. Čitalnica v Selnici ob Dravi je imela svoj občni zbor na svečnico. Zborovanje se je vršilo v prostorih g. A. Kroisa. Takoj po popoldanski službi božji se je jelo zbirati občinstvo in kmalu je doSlo toliko ljudij, da je bila soba napolnjena do zadnjega kotička. Prihajajoče je pozdravljal naš vrli tamburaški zbor. — Predsednikom je bil skoro enoglasno izvoljen naš obče priljubljeni in spoštovani gosp. kapelan Ivan Lorbek, podpredsednikom Glaser, blagajnikom Čaplo, tajnikom Juvančič in knjižničarjem Konečnik. Po dovršenih volitvah se zahvali novoizvoljeni g. predsednik za izkazano mu čast in obljubi žrtvovati vse moči v prospeh Čitalnice. Nadalje se z gor-kimi besedami spominja svojega prednika g. učitelja Jamšeka, ki je mlado društvo žalibog tako hitro zapustil. Naglašal je zasluge, katere si je omenjeni gospod stekel zlasti s tem, da je znova vzbudil Čitalnico v življenje ter ji osnoval tako vrli tamburaški zbor, ki je pod njegovim vodstvom dosegel v kratkem času toliko, da je zamogel javno nastopiti pri veselici, katero je priredila Čitalnica meseca avgusta 1.{1. Z dohodki te veselice je pridobil našemu društvu trideset prav dobrih knjig. D^i je veselica dosegla toliko uspeha, trebalo je mnogo truda, toda g. Jamšek se ga ni ustrašil. Za tako plodonosno delovanje mu izreka naslednik najsrčnejšo zahvalo, zbrani pa jo potrjujejo z gromovitimi »živijo«-klici. Govornik oriše nato z jedrnatimi besedami, kolike važnosti je danes čtivo i za kmeta, v bodrilo navede znan izrek: »Več ko znaš, več veljaš«, ter naposled izreče upanje, da bo Čitalnica vsestransko vrlo uspevala. Prostovoljno gasilno društvo občine Cven si je priredilo dne 7. svečana predpustno veselico v proslavo 25 letnice poroke gosp. načelnika in njegove družice. Prisostvovali so tudi veselici cdlični gostje iz Ljutomera. Pri veselici se je nabralo za podporno društvo Franc Jožefove Sole v Ljutomeru 18 K 20 v in izročilo gosp. tajniku istega društva. Luče pri Ljubnem. Veselica katol. slov. izobr. društva v Lučah se je v vsakem oziru na vse pričakovanje dobro izvršila. Le-ta je vspela izvrstno: vsi igralci od prvega do zadnjega so storili, kar je bilo v njihovih močeh in prekosili sami sebe. Petja društvenega zbora poslušalci sploh niso mGg' končanem govoru se je deklamovalo in givorilo iz zgodovine. Po do-vrSenju še dveh očk dnevnega reda se je že bližal večer in z;radi pomanjkanja časa je moralo poučno jredavanje predsednika iz-ostati ter na dngi zbor preložiti. Bralno društvo je dobile od raznih krajev obilno knjig, in sicer je povaril gimn. profesor vele-učeni g. M. Pletešnik veliko lepih in zanimivih knjig; dalji smo dobili knjig od »Zveze bralnih družtev« od »alov. Matice« v Ljubljani, od poprej tikaj službujočih duhovnikov vlč. g. Karola Pnskar in Ivana Pavlič, oba sedaj na Bizeljsrem. Dalje so poslali tudi rodoljubi in blag Slovenci iz Brežic lepo Število knjig. Vam blagim darovalcem in dobrotnikom izrtka občni zbor srčno in iskreno zahvalo. Vse te knjige so bile pri občnem zboru ;azpostavljene, kar je ude bralnega društva Se posebno navdušilo. H koncu prebere \elespošt. g. župan Volavšek zapisnik občnega zbora ter se s toplimi besedami zahvali predsedniku za dosedanje delovanje. Slednjič se Se g. predsednik zahvali g županu za nje;ovo sodelovanje ter sklene zborovanje s trkratnim »slava«-klicem na naSega presvitleja vladarja. Iz dragih kraje?. Mesto s 709.000 prebivalci pogorelo. Mesto Baltimore v Severni Ameriki je začelo goreti dne 8. februarja. Ogenj je nastal v velikih zalogah manufakturnega blaga in se je kmalu razSirii po celem mestu. Zgorela so vsa javna poslopja. Vsled velikanskega ognja so bili vsi poskusi požarne brambe brezuspešni. Vojaštvo je razrušilo z dinamitom več poslopij, da omeji ogenj, toda vsled strašne vročine in letečih isker je bilo tudi to brezuspešno. Škode je okoli 3000 milijonov. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo iz mesta. Ponesrečilo se je čez 100 oseb, med temi je tudi mnogo požarnikov. Tudi ladje, ki so bile v luki, so morale bežati pred ognjem. Brzojavna poročila z dne 10. t. m. poročajo, da je ogenj trajal 36 ur. Zgorelo je 2800 hiš. 48 let starega konja je kupil neki posestnik minule dni v Prižne na Francoskem. Trdi, da lahko dokaže konjevo starost in da je popolnoma zadovoljen ž njim. Kaj je torpedovka? Torpedovke so napravljene iz jekla, so 30 do 35 metrov dolge, 3 metre široke in 3 metre globoke. Na ospredju imajo obokan pokrov, ki je ne-prodrljiv, na obeh straneh zelo ostrega sprednega dela pa štrle kopjeniki. Na torpe-dovki je 14 do 20 mož. Torpedo ima obliko smodke, je 4 metre dolg in ima premer 40 centimetrov. Napravljen je iz brona in ima v prednjem delu do 90 kg mokrega strelnega bombaža. Za tem stoji kotel, ki je napolnjen z zgoščenim zrakom, za tem pa stroj, katerega goni zgoščeni zrak. Japonske torpedovke so se morale vsaj za 400 metrov približati, da so torpedi napravili toliko Škodo, kakor poroča carjev namestnik Aleksejev. Torpedi so se približali ruskim ladjam ter eksplodirali in poškodovali tri ruske vojne ladje. Društvena naznanila. Kmetijsko bralno društvo v Slivnici zboruje v nedeljo, dne 21. t. mes. predpoldne ob pol 9. uri v šoli po sledečem redu: 1. Predavanje o vinarstvu. 2. Volitve in sprejemanje novih članov. K obilni udeležbi vabi odbor. Cesarjevič Rudoltovo sadjerejsko društvo za Spod. Štajersko ima zborovanje v nedeljo, dne 28. svečana 1904 v Št. Juriju ob juž. žel. v prostorih g. Rudolf Dobovišek popoldne ob 4. uri. Spored: 1. Poročilo g. predsednika. 2. Govor g. Fr. Goričana, kmet. potov, učitelja, o sadjereji. 8. Razni nasveti. Kmečko bralno društvo v Jarenini ima v nedeljo, dne 21. febr. svoj občni zbor v kaplaniji s sledečim sporedom: 1. Poročilo tajnika za 1. 1903. 2. Poročilo blagajnika za 1. 1903. 3. Poročilo knjižničarja za 1. 1903. 4. Slučajnosti. 5. Volitev novega odbora. 6. Poučno predavanje o sadjereji. — K zanimivemu občnemu zboru vabi odbor. Hranilnica in posojilnica v Jarenini ima 28. febr. t. 1. ob 4. nri popol. v gostilni g. Cvilaka občni zbor. 1. Predavanje o sadjereji (g. Slekovec). 2. Poročilo načelnika in tajnika. 3. Volitev enega odbornika in dveh računskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. (Ako ob 4ih ni dovolj zadružnikov navzočih, se zboruje ob 5ih pri vsakem številu navzočih udov. Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu priredi v nedeljo, dne 21. sveč. po večernicah v šolskih prostorih poučno zborovanje za mladeniče. Glavni govornik bo č. g. Gomilšek, kaplan benediški. Vse mladeniče od blizu in daleč vabi k prav obilni udeležbi najuljudneje odbor. Za družbo s*. Cirila in Metoda so darovali svatje na gostiji Cretnik-ovi v Podgorju ob juž. žel. 2-80 K. Listnica uredništva. Fant iz kozjanskega okraja: Preveč osebno in razžaljivo. Ne moremo priobčiti. Pozdrav 1 — Dopisniku v Dobovi pri Brežicah: Preveč osebno, zato ne moremo sprejeti. Pritožite se pri g. župniku! — Sv. Križ pri Ljutomeru: Dopisi v tej obliki so tako pogosti, da ne zanimajo več. Poročajte nam kaj drugega! Zdravil Loterijske številke Gradec 13. februarja: 47, 33, 21, 59, 19. Dunaj 13. februarja: 26, 55, 79, 67, 4. asi Vsaka beseda stane 2 Najmanja objava 45 vin. ALA OZNANILA • • • rs • • • Vsaka beseda stane S vin. IBSSgg Vsaka beseda stane 2 vin. fffi Večkratna objava po dogovoru. Proda se. Zidana hiša s 3 sobami, lopo, kuhi-njo, shrambo za jedila, kletjo in majhnim vrtom, se takoj po ceni proda 7 Spodnji Hajdini pri Ptuju hšt. 71. Leži ob glavni cesti, 300 korakov od Rokove kapelice. J. Ledinšek, Ptuj, Gornja dravska ulica št. 9. 22 5—4 Hiša s 3 stanovanji, 2 kuhinjama, veliko kletjo, studencem, gospodar, poslopjem, vrtom s pritikujočo se njivo (četrt orala) se po ceni proda. — Naslov pri upravništvu._32 6—3 Mala hiša 30 minut iz Maribora, z vrtom, poljem, studencem in stavbinskim prostorom se takoj pod ceno in pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri g. Priš-nik, Urbanigasse 66 Maribor. 65 3-1 Šopek napevov k mašni pesmi „0 daritve svete, želimo deleža itd.", z Valentin Stolcer, učitelj v Razboru pri Slovenjgradcu, 60 zvezkov z napevi se prodajo komad po 60 v s pošto vred. 10 kom. 5 K. Dobijo se v upravništvu „Slov. Gosp." 40 3-2 Lepo posestvo z lepo zidano hišo, dve sobi, gospodarsko poslopje, sadonos-nik, dve njivi v dobrem stanu, 10 minut od postne Ponikva v Brezju ob Slomu št. 1, se takoj pod ugodnimi pogoji proda. 73 1—1 Malo posestvo, z malim vinogradom, sadonosnikom, njivo in gozdom, skupaj 6 oralov, 1 in pol ure od Maribora, se zaradi starosti proda v Rošpahu št. 66 pri Mariboru. Vpraša se naj pri gostilničarju pri Sv. Urbanu. 70 3—1 Velika najemninska vila ter 1 druž binska hiša, obe s sadnim in zelenjadnim vrtom, z vodovodom, stanovanje za vpo-kojence jako primerno, se po. ceni proda. Več pove Ant. Merzhun, Maribor, Wein-baugasse. 55 4—1 Čebelski pavilon s 16 stanovanji, 4 roji, proda Jožef Friš, Sv. Trojica v Slov. gor, 74 2-1 Posestvo s trgovino se proda blizu Gradca. Naplačila 1000 gld. Vpraša se Fabriksgasse 21, Maribor. 71 1—1 Lepa hiša z 2 sobama in kuhinjama, svinjski hlgvi, studenec pri hiši, lep vrt in ena njiva čez pol orala, v Pobrežah, pol ure od mesta Maribor, se takoj proda za 1700 gld. Takoj je izplačati 700 gld. Več pove g. Ant. Verglez v Pobrežah 156 Maribor. 71 2-1 Posestvo s 40 orali, s poslopji, krč-marsko in mesarsko obrtjo, se proda. Poizvedbe iz prijaznosti v župnišču šent vidskem na Planini. 67 4—1 Proste službe. Močen in priden fant se sprejme v mlinarsko učenje na paromlinu g. Jakoba Zadravec v Središču. Vstop takoj. 57 8—1 Kolo za damo in za gospoda se proda po ceni. Kje, pove upravništvo, 60 1 1 Lepa hiša, tik cerkve sv. Jožefa pri Mariboru, se po nizki ceni proda z dobro najemščino in z lepim, velikim vrtom. Naslov pove upravništvo. 59 3—1 Izučena prodajalka» 18 let stara, želi vstopiti 1. ali 15. marca v trgovino mešanega blaga, Ponudbe na upravništvo. 66 1—1 Kupi se. 20.000 ključič za cepljenje, močnih in sicer 14.000 Riparia portalis, 8000 Rupestris monticola in 8000 Solonis, želi kupiti in, prosi za ponudbe Maks Berlisg, trgovec, Zetale pri Rogatcu. 42 8-2 Orgljavec in cerkvenik se sprejme v službo na Zusmu. Nastopiti takoj ali vsaj do 12. marca. Prednost neoženjeni. Ob enem lahko prevzamd tajništvo pri občini. 75 2—1 Sodarski učenec se sprejme. Kje, pove upravništvo. 61 2—1 V najem se da. Kovačnica z več stanovanji se da v najem. Franc Večernik, Gornji Pobrež pri Mariboru št. 24. 64 3—1 Čevljarski učenec se sprejme pri Juriju Šunko v Zgornjem Radvanji pri Mariboru. 63 2—1 Kuharica, vajena vsakega dela, želi službe v župnišče. Naslov pove upravništvo lista. 62 1—1 Gostilno da na račun Jožef Skerlec v Gornji Radgoni dobremu krčmarju, katerega žena je dobra kuharica. Znanstvo slovenskega in nemškega jezika, 200 K kavcije in potreben kapital za posel se zahteva. 46 3—2 Tiskarna sv. Cirila v Mariboru se priporoča v razna tiskarska dela. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš dragi soprog, oziroma oče, tast in dedec Janez Černej, posestnik mlina in oljarnice v Franiu, dne 10. svečana t. 1. po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 76. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal, ter bil pokopan dne 12. svečana na ondotnem pokopališču. V F r a m u , 13. svečana 1904. 68 1—1 Marija Černej, soproga. Janez Terezija Franc Terezija Jožef Marica Ludovik sinahe. Karol hčerki. sinovi. Adolf, Ivan, Anka, Ludoviček, Micika, Anica, vnuki in vnukinje. Zahvala. 68 1—1 Ana Nežika Na svetovni_razstavi v Parizu 1. 1900 „Grand prlx" Svetovnoznani ruski karavanski čaj brata K&CFopoff v Moskvi. Zalagatelj več evropejskih dvorov. Najfinejša marka. Dobi se v originalnih zavitkih v vseh boljših trgovinah, n 556 10—6 Ker se nam ni mogoče zahvaliti osebno vsem tistim, ki so ob bolezni in smrti našega ljubega soproga, oziroma očeta, tasta in dedeca Janeza Černeja, posestnika mlina in oljarnice v Franiu, izkazali na katerikoli način svojo ljubez»n, prijateljstvo ali naklonjenost, jim izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se še zahvaljujemo velečast. gosp. župniku fram-skemu za svečanostna zadnja opravila, gospej in gospodu Gertu za tolažbo in podporo, vsem darovalcem krasnih vencev, slav. šolskemu vodstvu in učiteljstvu za spremstvo s šolsko mladino, gg. Šerbineku in Svetlinu za povzdigo posebne svečanosti, slav. požarni brambi ter vsem cenj. domačim ter tujim župljanom, ki so dragega nam rajnega spremili k večnemu počitku. V FRAMU, 13. svečana 1904. Rodbina Černej. priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Oirila v Maribora, m "Vabilo na redni občni zbor Slovenske posojilnice pri Sv. Benediktu v SI. gor. reg. zadruge z neom. zavezo, kateri se bode vršil dne 6. sušca 1904 ob pola 4. uri popoldne v šolskih prostorih. 69 i—i Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letn. računa 1903. 4 Sprememba pravil v 2 točkah. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6 Razni predlogi. Načelstvo. Vodna lamoieialka. Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, kopeli, klonete in aeMulke, napeljavo acetilinovega plina, kompletne omare za pivo b hidravličnim pritiskom. — V zalogi imam vsakovrstne cevi iz železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave za vodovode, 51 2 - - _ __7 ■ Miroslav lfirieman koncesijonirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11. x*»xlipiiig nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn i Anton Paoluzzi pos. v Cittanovi, Istria, prodaja laatnega vina. '3M Pinot (helo) po 17 novčičev liter, belo domače „13 „ „ ' teran B 14 Po tej ceni iraako na postajo Trst; v svojih sodih se podraži za 5°/o-537 Vzorci se pošljejo zastonj. 13 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M» OVES („Willkomm«) Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto iranko proti 3 K 20 v predplačila. 65 6-1 Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah, Štajersko. Kuverte s i i r m o priporoča tiskarna sv. Cirila, Viil»ilo na '^o redni občni zbor Kletarskega društva v Ormoži, vpisane zadruge z neomejeno zavezo, ki se odredi 76 i na nedeljo, dne 28. februarja 1904, ob 1/2l. uri pop. v biležniški pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnikovo o društvenem delo vanju. 2 Računski zaključek in bilanca za 1903. 3. Skl.-panje <> pokritju primanjkljaja. 4 S učajui predlogi. O i mož", 15. februarja 1904 Anton Janežič, načelnik. Martin ivanuša, nač. nam. Jožef Kolarič, mizarski mojster v Mariboru Tegetthotfov trg št 3 (prej samostan sester reda sv Frančiška), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeja na Dunaju 376 26—14 se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago. Anton Viher mizarski mojster v Mariboru Koroške ulice št. 31 16 3 absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj ! Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal. © Otvoritev trgovine. $ Cenj. p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da DS* sem otvoril XC Cenj. p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Tegetthoffovl ulioi it 38 "3M <§> trgovino z barvami, <§> laki, firnisi, barvo za lakiranje tal, čopiči in vsem drugim v to stroko spa-dajočim blagom. Prodajam tudi nove in stare vzorce za slikanje sten. — Tovarniška zaloga navadnih in oljnatih barv. Zagotavljajoč z vedno dobrim in cenim blagom točno postreči se priporoča v obilen obisk Franc Kolar, 50 8-8 / * slikarski in barvarski mojster v Mariboru, Teg-etthofTova. ulica 3H. Zdravje je največje bogastvo! SI T« glasovite in nenadkriSjive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • • • bolezni • • • • Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : Mestna lekarna, Zagreb, Martov trg št. 68, noleg certve sv. Marka. Denar se pošilja naprej a'i pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat 12 steklenic) 4 K. 4 ducate (48 steklenio) 14-60 H. 2 ducata 24 steklenio) 8 K. 5 ducatov (60 steklen.) 17'- H. 3 ducate (36 steklenic) 11 M. Imam na tisoče priznalnih pisem, d* jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj ; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepau Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, en 10-10 Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! Naroéila za vošeilne razglednice Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče redstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išjjas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 120 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se PriP0r0i& posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica l-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, se pošiljatev frankira. Benedikt Ilcril. posest graščine Golič pri Konjicah, Sp. Štaj. V zalogi pri Al.' Quandest, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu _pri Martinu Š u s t e r.__526 52— i 8 Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v ka m n o t i s 1* i* . ===== Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. Učenca iz boljše hiše sprejme Mat. Stergar, trgovec z manu-fakturmm blagom v Mariboru, gosposka ulica. Dobi vso hrano. Dečki s Koroškega imajo prednost. 87 4 Urtajatalj lu «mteit mu. Uda druitva. Kitttovurai ar«áttüc: Fardo Leikovar. Tiik tkkaru« »t. Ciril«.