IT j St. 24(1505) Leto XXIX ; NOVO MESTO četrtek, 15. junija 1978 •3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Amaterski oder bo živel Krško: osma skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije je izbrala reprezentativne slovenske predstave ,‘;Za osmo skupščino Združena gledaliških skupin Slovenije P Organizatorji letos izbrali l^ko, mesto, kjer so se od S. 10. junija vrstile uprizoritve ^terskih odrov v okviru XXI. Čanja gledaliških skupin Slo-^•je. (Več o tem na 8. strani). I n Novi hotel — Pogled s *&piteljske strani. (Foto: R. Bačer) Metropol odprt P°z'.da.ni del novomeškega tela je že precej zaseden „/',1*"*' . teden so za goste vem m OVl *'otc* Metropol v No-komf Tu’ V k«erem je 56 50,1 “ 127 ležišč. ‘"JflO konferenčno dvorano. ^Jno sobo, savno in restavracijo * 114 sedeži. V hotelu imajo ud* 4 apartmaje, vsak ima tele-Vlž0r in hladilnik. V vseh dvo-P°steljnih in enoposteljnih so-T?" j* radio z uro, ki gosta zbu-*• kadar želi. Dela so se resda Uvlekla in so trajal poldrugo vendar pa je novi hotel ve-* pridobitev za Novo mesto, radne otvoritve še ni bilo, ker ljen'° na °*ct°ker’ 1*° obnov- jj**1 tudi stari (okrogli) del hote-U, ,am 1>0 ostala restavracija, edili pa bodo povsem novo ki bo poslovala tudi za tel. Nove bodo tudi sanitarije. 5< . ® investicija znaša okrog milijonov dinarjev. Novi Metin**0*’ k’ posluje kot tozd Gosji,, S'V0 Gorjanci Straža, je noč « V B *cate8or‘j°'cene pre-z zajtrkom pa so za PMtma 600 din, za sobe pa 280 £°ma 200 dinarjev na noč. jjj. ®nimivo je, da za hotel še ni So° Hobene reklame, prospekti v tisku, pa vendar je bil v ui dneh že 50-odstofcno za-Do^n' ^^az, kako sm 0 v mestu “ebovali objekt takega tipa. Skupščina je bila v soboto, 10. junija. Po sprejemu poročila za preteklo delovno obdobje so se delegati osredotočili na program Zveze gledaliških skupin Slovenije v 1979. letu, pri čemer smo se zavzeli za to, da mora rasti vse njihovo delo iz revolucionarnih hotenj narodnoosvobodilnega boja. Zavrnili so komerciali-zem in poudarili, da je podružblja-nje njihovega dela najboljše zagotovilo za kvaliteto, do tega pa vodi pot dogovarjanja. Skupščina je določila tudi skupine, ki bodo s svojimi uprizoritvami zastopale slovenski gledališki amaterizem na drugih gledaliških manifestacijah. Na Borštnikovo srečanje v Mariboru bo odšlo Prešernovo gledališče iz Kranja z Mrož-kovima enodejankama „Čarobna noč” in „Na odprtem morju”, na Festival dramskih amaterjev Jugoslavije v Trebinju bo odšlo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z „Vero-niko Deseniško”, na Večerih bratstva v Prizrenu pa bo zastopal Slovence Linhartov oder iz Radovljice z delom „Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Za teden slovenske drame je skupščina predlagala uprizoritev Judenburga KPD ..Prežihov Vo-ranc”, na festival malih odrov v Novi Gorici pa naj bi odšla skupina ZSMS iz Dravograda z ..Naivnimi lastovkami Rolanda Dubillarda. J.T. GODCI IN PLESALCI V BRE2ICA H V soboto, 17. junija ob 20. uri, bo na dvorišču brežiškega gradu šesto srečanje z ljudskimi pevci, godci in plesalci. Prirejata ga ZKO Slovenije in občinski svet ZKO v Brežicah. Nastopile bodo pevske in folklorne skupine iz Gorenjske, Primorske, Štajerske, Dolenjske, Prekmurja in zamejstva. t TISOČI SO SE UDELEŽILI PROSLAVE NA LISCI - Sončna sobota je privabila na vrh Lisce, številne udeležence proslave ob 40-letnici seje politbiroja CK KPJ. Med udeleženci so bili tudi udeleženec seje Franc Leskovšek—Luka, Lidija Sentjurc, Sergej Kraigher, France Popit, Milan Kučan, Mitja Ribičič ter predstavniki Posavja, Zasavja in celjske regije. (Foto: Janez Pavlin) IMV ZAČENJA GRADITI V BELEM MANASTIRU V okviru svojega razvojnega programa začenja novomeška tovarna IMV 17. junija graditi tovarno servisne opreme v Belem Manastiru. Svečanemu začetku gradnje bo prisostvoval tudi Stane Dolanc, sekretar izvršnega biroja CK ZKJ. Tovarna v Belem Manastiru bo predvidoma začela poslovati v prvi polovici prihodnjega leta na površini 10.000 m2, proizvajala pa bo sedežne garniture, avtomatiko za prekla-panje sedežnih naslonov in sklope komandnih mehanizmov za proizvodnjo 150.000 osebnih avtomobilov in 10.000 dostavnih vozil. Tovarna bo zaposlovala okrog 400 delavcev, predražunska vrednost investicije pa znaša 137 milijonov dinarjev. Daljnoviden klic Usce S sobotne proslave na Lisci, kjer so počastili 40-letnico zgodovinske seje vodstva KPJ — Srečanje kozjanskih borcev in aktivistov ter srečanje slovenskih vezistov Več tisoč mladih brigadirjev zvezne akcije »Kozjansko 78“, članov teritorialnih enot in okoličanov se je v soboto dopoldan zbralo pri Tončkovem domu na Lisci, kjer je pred štiridesetimi leti tovariš Tito sklical sestanek prekaljenih slovenskih in drugih jugoslovanskih partijskih delavcev, ki so orevzeli odgovornost začasnega vodstva KP Jugoslavije. Sestanek na Lisci je bil povezan s spoznanjem in zahtevo, da mora vodstvo KP delovati v državi. To je bil čas, ko je bilo potrebno vse napredne in demokratične množice združevati v protivojno in protifašistično fronto. Pomembna obletnica je bila povezana z zborom kozjanskih borcev in aktivistov. Slavnostni govornik, sekretar republiške konference SZDL in član CK ZKS Miloš Prosenc, je v svojem govoru poudaril, da od revolucije do današnjih dni ni bilo nikoli ničesar podarjenega, da je bila potrebna trdna pot za izgradnjo take družbe, kakršno imamo, in nadaljeval: „Tudi Kozjansko ni ostalo osamljeno. Solidarnost se je tudi tu povezala s pridnimi rokami prebivalstva in tako smo s skupno zagnanostjo marsikaj obrnili na boljše. Bogatejši za novo tovarno V Šentjerneju so v nedeljo slavnostno odprli vrata nove tovarne kondenzatorjev Ko je zaslužna Iskrina delavka Pepca Udovč pred več kot 3.000 obiskovalci prerezala slavnostni trak, je v Šentjerneju v nedeljo stekla v pogon nova tovarna kondenzatorjev, ki pomeni veliko delovno zmago prizadevnega delovnega kolektiva. S tem se 1.100-č lanske mu delovnemu kolektivu šentjemejskih Uporov združenega podjetja elektrokovi-nske industrije Iskra odpirajo nadaljnje razvojne možnosti. Z novo pridobitvijo bodo podvojili proizvodnjo kondenzatorjev od 40 na 80 milijonov komadov. Večina proizvodnje je namenjena izvozu, kjer so se izdelki delavcev iz Šentjerneja zelo uveljavili. V slavnostnem govoru je direktor TOZD Upori Ludvik Simonič dejal, da je naložba v novo tovarno veljala 70 milijonov dinarjev; s tem so pridobili kar 6.000 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin. V prihodnjih letih računajo na nove naložbe, saj morajo slediti hitremu tehnološkemu razvoju v svetu, ki ga narekuje elektronska industrija. Računajo tudi na večji izvoz lastne tehnologije, kjer so že našli zanimive partnerje v Indiji in v Braziliji. Na govorniškem odru sc je zvrstila vrsta govornikov vsi so poudarjali veliko prizadevnost tega mladega delovnega kolektiva, ki je pred 27 leti začel tako rekoč iz nič. Takšne pohvale je izrekel tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič. Z zanimanjem je bil sprejet tudi pozdravni govor podpredsednika skupščine občine Novo mesto Borisa Gabriča, govoril je o preobrazbi kraja, ki ga v veliki meri narekuje prisotnost delovnega kolektiva Iskre. S. DOKL MCSB? NOVA DELOVNA ZMAGA — Delavka Pepca Udovič je prerezala slavnostni trak nove tovarne kondenzatorjev v Šentjerneju. (Foto: S. DOKL) Delo za 2201jod V Črnomlju začetek del za tovarno kompresorjev V začetku prejšnjega tedna je velenjski Vegrad v Črnomlju začel zemeljska dela za gradnjo nove tovarne kompresorjev „Gorenje“. Investitor je tozd Zamrzovalniki. Tovarna, v kateri bo dobilo delo okoli 220 ljudi, naj bi bila končana maja prihodnje leto, ko bo stekla (udi poskusna proizvodnja, medtem ko računajo, da bodo začeli redno proizvodnjo v začetku 1980. Črnomaljski tozd „Gorenja“ ni pomemben samo zato, ker bo stal na nerazvitem območju, v katerem prim anjkuje delovnih mest (tako za tiste občane, ki živijo doma, kot za zdomce, ki bi se radi vrnili, če bi le dobili zaposlitev), marveč predvsem zato, ker bodo v Črnomlju proizvajali izdelke, ki smo jih doslej morali uvažati. Vrednost uvoza kompresorjev za hladilno tehniko znaša kar 500 milijonov dinarjev. V Črnomlju se pripravljajo tudi na to, da bi odlitke za kompresorje delali v Beltu, katerega najbližji sosed bo prav nova tovarna Gorenja. Začetek del za novo tovarno Gorenja v Črnomlju Z zborovanja na Lisci so sevniški radioamaterji poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. Proslavo so sklenili z bogatim kulturnim nropra-monj m otvoritvijo razstav „Kozjan-sko v borbi" in Kurirji in vezisti med NOV“ ter stalno razstavo „Seja politbiroja CK KPJ leta 1938 in obisk maršala Tita leta 1974 na Lisci." J. PAVLIN ZA PRIKOLICE IZREDNO ZANIMANJE Tovarna IMV je morala maja in junija v proizvodnji prikolic uvesti delo v vseh prostih sobotah, da bi lahko zadovoljili številne kupce. Ugotavljajo, da je letošnje povpraševanje po prikolicah IMV izjemno. Ker se kupcem ne bi radi zamerili in ne izgubili trga, s proizvodnjo v rednem delovnem času pa ni mogoče narediti toliko prikolic, so se odločili za sobotno delo. PIONIRJI GASILCI SO TEKMOVALI Na stadionu v Brežicah je bilo 4. junija izbirno tekmovanje pionirskih in mladinskih gasilskih desetin za sodelovanje na republiškem tekmovanju, ki bo 24. septembra tudi v Brežicah. Nastopilo je 27 pionirskih desetin in štiri mladinske. Vsi nastopajoči bodo še vadili, za končni izbor pa bodo zvedeli pozneje. V brežiški občini je torej veliko gasilskega podmladka, saj ima vsako društvo vsaj po eno pionirsko desetino. Tovrstno udejstvovanje mladih spodbuja tudi Zveza prijateljev mladine, ki daje priznanja in nagrade najboljšim. Kongres je bil veter za partijska jadra Medobčinski svet ZK za Dolenjsko je ugodno ocenil uresničevanje 8. kongresa ZKS in priprave na 11. kongres ZKJ Ni PREKINIL PESNIKOVE POČ ASTITVE - Bojazen ^rediteljev, da iz nedeljske proslave ob 100-letnici Župan- i vrene kraju ! sledili v."eoneljev, da iz nedeljske proslave ob 100-letnici Zupančevega rojstva v Vinici zaradi slabega vrenema ne bo nič, je 6«a odveč. V " .............................. 1 fww^'*TC*'. T pc:u**^iivem rujsuicm Kraju se je zbralo kar 1^00 obiskovalcev, programu pa so sledili izpod dežnikov, za nastopajoče je bilo teže, ker so program izvajali brez ehe nad glavo; tako tudi ljubljanski srednješolci (na pos-r-fru), ki so navdušili z recitalom »Vesela pomladna episto-w • (Več o prireditvi na kulturni strani!) (Foto: I. Zoran) Kako odmeva aprilski kongres slovenskih komunistov v partijskem življenju na Dolenjskem ? Po mnenju medobčinskega sveta ZK ugodno, s tem pa se strinjajo tudi ocene iz vseh štirih občin. Vsebino kongresnih dokumentov prelivajo v najrazličnejše akcije na vseh ravneh, začenši z osnovnimi organizacijami. Kajpak se tu in tam še zatika, ponekod tudi še delajo tako, kot da sploh ni bilo kongresa. O vsem tem pa lahko govorimo le kot o izjemnih pojavih. V oceni, ki jo je sprejel medobčinski svet ZK za Dolenjsko 8. junija, je podrčtano, da je bilo veliko narejenega za številčno in idejno krepitev partijskih vrst, zastavljenih nemalo akcij za jačanje vodilne vloge ZK, hkrati pa veliko narejenega za to, da bi glavno torišče partijskega delovanja v celoti postale osnovne organizacije. Število komunistov na Dolenjskem sc približuje številu 4.700. Vseh novih članov, ki so že bili ali pa še bodo sprejeti v obdobju od slovenskega do bližnjega zveznega partijskega kongresa, bo okoli 230. V tem času se je število osnovnih organizacij povečalo od 238 na več . kot 2S0, medtem ko jih bodo kakih 20 ustanovili v kratkem. Največ novih OO ZK bo v novomeški občini, kjer bodo poslej vse krajevne skupnosti imele partijske organizacije. Več organizacij bo ustavljenih tudi v združenem delu. Pri tem upoštevajo načelo, naj bi osnovno organizacijo ustanovili že tam, kjer je vsaj 50 zaposlenih. Hkrati s tem, ko se povečuje število članstva in osnovnih organizacij, bodo sprememb deležne vse občinske konference in komiteju Na Dolenjskem je sprejeto načelo, naj bi konference štele 37 do 56 članov, kar pomeni, da se bodo vse zmanjšale, komiteji pa 9 do 15 članov in bodo tudi zmanjšani. Te spremembe bodo v občinah opravljene še ta mesec. Poudaijajo, da bodo zmanjšane konference in komiteji pri delovanju prožnejši, odgovornost njihovih članov pa se bo še povečala. (Nadaljevanje na 4. strani) Ob koncu tedna bo deloma sončno, v popoldanskem času so možne posamezne padavine. POTRES NA JAPONSKEM - Več kot dvajset DOLEHJSKI LIST ki jc bil obsojen na 14 let Podrobnosti niso spročili. ZUNANJEPOLITIČNI PREOl ED Na prvem posebnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, posvečenem razorožitvi so zaključili splošno razpravo, v kateri je sodelovala velika večina držav članic. Splošna razprava po pričakovanju ni prinesla nič izjemno novega, pokazala pa je, da p svetu prevladuje želja po razorožitvi in ustavitvi oboroževalne tekme ter preusmeritvijo sredstev, ki gredo sedaj za orožje, za razvoj manj razvitih držav. Še slepa ulica Vendar pa splošni svetovni položaj, za katerega je značilen zastoj v popuščanju napetosti, naraščanje blokovskih pritiskov in nesoglasij in oborožene vojaške intervencije v Afriki ter drugod v tem trenutku ni mogel mimoiti debate in je nanjo vplival v precejšnji meri A kljub temu je mogoče reči, da je bila razprava vsestranska in je osvetlila problem razorožitve z vseh strani, čeprav tudi z močnimi blokovskimi odtenku ,JPomembnost posebnega zasedanja se je izrazila predvsem v dveh smereh", je dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec po povratku iz New Yorka. „Združeni narodi so končno uvrstili na dnevni red tudi to najtežje vprašanje človeštva. In drugič: neuvrščene države so bile pobudnik tega srečanja in so s tem potrdile svojo trdno odločenost, da ne bodo stale ob strani." Zvezni sekretar za zunanje zadeve je ob tem spomnil na izjemno priznanje, ki ga je bila v splošni razpravi deležna Jugoslavija in še posebej njen predsednik Josip Broz Tito. Govor predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča in poslanica predsednika Tita, ki jo je v njegovem imenu prebral jugoslovanski premier, sta vzbudla med opazovalci veliko pozornost. Odgovor na to je še težko dati, meni šef jugoslovanske diplomacije. Smisel posebnega zasedanja po njegovem mnenju namreč ni v tem, da bi organizacija Združenih narodov postala nosilka konkretnih akcij, pogajanj in odločitev, ker bi to ne bilo realno. Namen zasedanja je bil, da postavi načela, pokaže meri, da s pomočjo akcijskih programov in delovnih priporočil vključi svetovno organizacijo v politično delo pri procesu razoro-ževanja. To ne bo lahko, saj je zlasti med velesilami še veliko zadržkov in starih pogledov. Josip Vrhovec ocenjuje, da se zadeve vendarle počasi premikajo na boljše. S tem v zvezi je opozoril na stališča LR Kitajske in Francije, ki sta prvič izrazili pripravljenost, da sodelujeta v procesu razorožitve — pa čeprav sicer pod določenimi pogoju Vse to, kar že obstoji, če pri tem niti ne štejemo zastrašujočih bioloških in radioloških orožij, je dovolj, da nekajkrat uničimo vsa mesta tega sveta — pravzaprav da ogrozimo obstoj s amega življenja na zemlji Vendar še vedno ni videti jasnega in neposrednega izhoda iz te slepe ulice, v kateri se svet tako dolgo in tako brezupno vrti. To pomeni, da bo tudi na tem zasedanju iskanje enotnih stališč in prihajanje do konkretnih odločitev tako zelo težko. Razlike so velike. Izražajo se tako v oceni vzrokov oboroževalne tekme kot tudi v vprašanjih programa delovanja in m ehanizma za pogajanja, ki naj bi jih to posebno zasedanje sprejelo in priporočilo. Vendar, kot sem že dejal, ima to zasedanje veliko vrednost, ker dokazuje, da se sveta ne predaja, marveč se bori, in da ima v tej borbi za mir napredek človeštva zelo pomembno vlogo neuvrščena politika. JANEZ ČUČEK japonsko glavno mesto in okolico. Tudi grško mesto Šolun je zatresd ^tres^ vendar k srečVnfbUo žrtev, pa tudi gmotna škoda je majhna. Na sliki: goreči rezervoar za plin, ki se je vnel ob potresu na Japonskem. (Telefoto: UBI) ^ v Dober kažipot za vnaprej Izkušnje iz letošnjih delegatskih volitev - Ocena RK SZDL in RS ZSS Slovenije Velika udeležba na volitvah in podpora izvoljenim kandidatom nista bili nikakršni presenečenji, ampak le naraven rezultat razgibane družbenopolitične, samoupravne delegatske aktivnosti na vseh ravneh, vse večjega podmžabljanja celotne politike in odločanja ter tudi dokaz moči ter stabilnosti našega politične^ sistema - je bilo rečeno v razpravi ob oceni družbenopolitične aktivnosti v pripravah in izvedbi delegatskih volitev 1978 na skupni seji RK SZDL Slovenije in RS ZSS. SPREJEM ZA VERSKE DOSTOJANSTVENIKE Predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman je prejšnji teden sprejel vi-zitatorja vrhovnega vodstva reda kartuzijancev dr. Feliksa Bissika in dr. Alberta Hochneja, ki sc te Uni mudita v kartuziji Pleterje. V razgovoru, ki se ga je udeležil tudi prior pleterske kartuzije Janez 'Drolc, so obravnavali nekatera aktualna vprašanja, pri čemer so prišli do izraza tudi tradicija in odnosi tega znanega samostana z našo samoupravno družbo, ki temeljijo iz obdobja našega narodnoosvobodilnega gibanja. V tem razmeroma kratkem stavku je bilo povedano skoraj vse. Namen seje pa je bil še širši: z analizo narejenega je treba oblikovati programe za prihodnje, ne le za volitve, marveč tudi za vmesno obdobje, tako da bi največjim posluhom izpolnjevali delegatski in volilni sistem ter še bolj dosledno uresničevali kadrovsko politiko. Kljub precejšnjemu napredku v primerjavi z obdobjem pred štirimi leti je v volilnem sistemu še vedno veliko ostankov stare ureditve. Zato so nekatere rešitve preveč okorne in v celoti ne ustrezajo vlogi, ki bi jo volitve morale imeti v našem političnem sistemu. Gre zlasti za opredelitev položaja in vloge konferenc delegacij, skupin delegatov ter celotnega volilnega m ehanizma za nekatere skupine delovnih ljudi, ki delajo na lastnih sredstvih za proizvodnjo in niso vključeni v združeno delo, kot so kmetje, obrtniki in drugi. Dokaj podobna je tudi ugotovitev v zvezi s stalnimi kadrovskimi pripravami. Napredovali smo, vendar pa je preveč NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Prihodnji teden se prične v Beogradu 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Kongres bo izjemno pomemben dogodek za vse komuniste ter vse delovne ljudi in občane Jugoslavije. Svoje delo bo razvil v trenutku, ko dosegajo Zveza komunistov ter vse ostale organizirane družbene sile velike uspehe pri uresničevanju pomembnih ciljev sedanje etape razvoja socialistične samoupravne družbe. Naš »enajsti” Na kongresu bodo delegati iz vseh jugoslovanskih republik ter pokrajin pregledali rezultate med obema kongresoma, kritično bodo ocenjene tiste družbene nepravilnosti, ki nas ovirajo, da ne stopamo še hitreje naprej, dane bodo nove pobude za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, da bo slednji še bolj po meri človeka, da bo zagotavljal varnost, da bodo med pravicami in dolžnostmi mostovi, da se bo staro in izrabljeno umikalo novemu, naprednejšemu. Mirno lahko ugotovimo, da bo potekal 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije v pogojih stabilne politične ter varnostne situacije v državi. Ze pred začetkom lanskega poletja smo ugotavljali, da stopamo .v počitniški čas tako mirno, kot malokdaj do tedaj. In če je v naši ekonomiki tu in tam škripalo, smo vsaj vedeli za načine, kako slabosti odpraviti Zelo podobno je letos. Pretirani optimisti celo trdijo, da smo v tem razburkanem svetu domala edini mirni otok. To je sicer res, upoštevaje jugoslovansko notranjo in zunanjo politiko, toda to še ne sme pomeniti, da lahko zaspimo na lovorikah. Tako nam preti nevarnost, ki je prav tako velika kot ostale, če ne bomo uspeli zvečati svoje delovne vneme, če se bomo prepuščali miku napisanih načel, ne da bi jih odločneje vraščali v dejanja. Tudi zato je Zveza komunistov v pripravah na svoje kongrese, republiške, obeh pokrajin ter zveznega, poudar- jala potrebo po akciji, ki mora pripraviti številna stališča do tega, da se vežejo s prakso, da pokažejo svojo vitalno sposobnost. Če je ne, jih je treba zamenjati nemudoma. Ni slabšega kot vztrajanje na načelih, ki ne vodijo nikamor, ki ne bogatijo socialističnega samoupravnega zdajšnjika. Osnova za pripravo 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije je bila tokrat izjemno bogata. Izzvala je veliko zanimanje med delovnim i ljudmi Jugoslavije in prav tako tujine. Svoj neizbrisljiv pečat ji je vtisnila študija Edvarda Kardelja o nadaljnjih smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Od kongresa zato pričakujemo, da bo znal izbrati tudi takšno demokratično metodologijo dela, ki bo lahko to osnovo, slonečo na množici pluralistično izraženih samoupravnih interesov, učinkovito prevedla v ravnanje. MILAN MliDEN g >VWVU »hvuiv, rvcuvvr oiuuisou uupiavill. ITIlL/in 1V1LL/CIN = iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,„„i„„„i„iij|j usedlin tako forumskega kot tudi kampanjskega delovanja socialistične zveze in sindikatov, hkrati pa premalo frontnega delovanja in povezovanja vseh družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, samoupravnih organov in delegacij. Premalo načrtno tudi spremljamo aktivnosti in evidentiramo za posamezne družbene funkcije 'vse tiste delovne ljudi, ki so se uveljavili v praksi in si pridobili zaupanje delovnih ljudi. Vzrokov za to je več, glavni pa so nerazumevanje pomembnosti tega sistema, njegovo nepoznavanje ali pa tudi neposredni odpori. V prihodnje bo treba še bolj izpostaviti idejnopolitični druž-benorazvojni in demokratični vidik volitev, poudarjajoč, da ne gre le zamenjavo kadrov, ampak da je to resnična aktivnost, ki je sestavni del našega družbenega reševanja problemov in dogovorov o nadaljnjem delu. Podatki so vsekakor spodbudni: v vodstvih občinskih skupščin je rotacija predsednikov skupščin in izvršnih svetov zajela 45, pri predsednikih zborov pa kar 65 odstotkov. V republiški skupščini pa je bilo načelo rotacije v celoti uresničeno za vse vodilne funkcije, za 68 odstotkov delegatov družbenopolitičnega zbora, za 83 delegatov za zvezni zbor in za 58 odstotkov v delegaciji za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ. iiiuiiiiiniuiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiii TELEGRAMI BEOGRAD - Podpredsednik predsedstva SFRJ Fadil li>xha je sprejel novega veleposlanika SR Burmanske unije dr. Maunga Aunga, ki je H3xhi izročil svoje poverilnice. Veleposlanik dr. Maung je ob tej priložnosti sporočil iskrene pozdrave in najboljše želje predsednika U Ne Vina za predsednika Tita in jugoslovanske narode. SEUL - Demonstracije na univerzi v južnokorejskem glavnem mestu Seulu so se končale z ostrim spopadom med policijo in levo usmerjenimi študenti. Ti so zahtevali več svobode in pomilostitev političnih zapornikov. Policija jih je šele po več urah s pomočjo solzilca razgnala. HAAG - Eden izmed obsojenih Molučanov, ki so decembra 1975 ugrabili vlak, jc v soboto naredil samomor, kot jc sporočilo nizozemsko pravosodno ministrstvo. Življenje si jc vzel Elisa Zantjc Ifariri, star 26 let, ki ra nora. Tudi druge številke, kako velik je krog, ki je nastal s stalnimi kadrovskimi pripravami na volitve so prepričljive: v naši republiki je bil evidentiran skoraj vsak četrtek volivec (natančno 300.196 izmed 1.274.896 vpisanih v volilne imenike), za različne družbene dolžnosti v republiki in federaciji pa je bilo evidentiranih več ko 700 možnih kandidatov. Med ugotovitvami, ki jih je skupna seja krepko podčrtala, je tudi boj proti praksi, ki skuša premalo široke razprave, preplitvo politično in ne dovolj demokratično delo prekriti oziroma nadomestiti kar z odprtimi listami. Posebno pozornost pa bo treba v bodoče posvetiti sistematičnemu družbenemu usposabljanju članov delegacij. Republiška konferenca SZDL Slovenije pa je na svoji samostojni seji izvolila in razrešila nekatere funkcionarje. Podpredsednika sta namesto Tine Tomlje in Zorana Poliča postala Beno Zupančič in Vladimir Klemenčič, Miloš Prosenc pa je kot sekretar zamenjal Milana Kučana. B.K. (Po „Komunistu”) tedenski mozaik JE MAR ITALIJANSKI POLICIJI končno vendarle uspelo ugotoviti, kje so imeli Rdeči brigadisti zaprtegi pokojnega predsedniku krščanskodemokratski stranke Italije Alda Moral Se je klobčič skrivnosti začel odmotavati? So storil' cem na sledi? Taka in podobna vprašanja si zastavljajo v sosednji Italiji potem, ko j* policija sporočila, da je naSb zadnji zapor Alda Mora. Tt nja bi bil v neki sončni hiti na obali morja v kraju F0' cene. Qo tega so prišli P° analizi peska, ki so ga našlif obleki ubitega predsedniku krščansko-demokratskt stranke in po nekaterih drv-gih znamenjih. Zanimivo fr da so menda že prej dobii nekatere informacije, ki $ kazale, da utegne biti Aidt Moro v Poceni - pa se p$ cija iz doslej še nepojtfi njenih vzrokov za te podat' ke ni dovolj zanimala in pr* iskave niso usmerili v to smer. Vse to kaže, pravijo pozna\’alci italijanskih rfi mer, da so v zaroto in uM, Alda Mora vpletene tui] skrivnostne, toda zelo vph? ne politične sile... M račf podzemlje političnega kri0 nala... PRECEJ PODOBNO H BI LAHKO ZA TRDILI ttd za srečanje „čme intemacfrl nale“, ki je bilo po priznanj enega ■ izmed udeležene<1 konec aprila v nekem brazb skem izletniškem mesteci Na srečanju so se zbr$ predstavniki nacisitičnih & neonacističnih organizacij ki so hoteli med drugim prO slaviti tudi Htlerjev rojstni dan... Črne barve se pa rti ni mogoče kar tako otr> ti... DA PA NE BO CEL* RUBRIKA posvečena sart° politično obarvanim novi' cam, še dodatek: v Iranu j1 zaradi strahotne vročini’ kakršne ne pomnijo že 2'j let, umrlo deset ljudi Na t ki morajo na železniški po-^taji ali pri potovalni agenciji ■^Piti formular K - 15 in ga izpolnjenega oddati na blagajni ob vozovnic. „Krka” bo gradila pri nerazvitih • * v v oejm/sca Novo MESTO: Na sejmišču se P°2na, da se končuje pomladanska *°na odkupa plemenskih prašičev. n aPfodaj je bilo 407 pujskov in 26 W mesece starih prašičev, pro-pa skupno le 166. Pujski so , J*l> 560 do 800 din, starejši praši-P® 810 do 1.100 dinarjev. ^BREŽICE: Tokrat je bila ponud-iihi slaba, saj je bilo mogoče le med 369 pujski in 12 nad . mesece starimi prašiči. Lastnika Menjalo 219 živali. Pujski so bili pa ^ do 31 dinarjev, starejši prašiči k P° 20 dinarjev kilogram žive te- Med 32 farmacevtskimi proizvajalci v državi je novomeška „Krka” med dvema, ki imata uravnovešeno devizno bilanco. Vsekakor je to zelo lep uspeh, posebno če ga primešamo s poprečjem slovenske kemične industrije, ki je lani z izvozom krila le tretjino uvoza. Še izraziteje pa s takim poslovanjem izstopa „Krka” v domačem okolju, na Dolenjskem in v novomeški občini. Leto 1978 štejejo v „Krki” za eno manj ugodnih let, kar zadeva finančne rezultate, kajti povišanje cen za zdravila, ki so, mimogrede rečeno, še vedno na ravni leta 1965, še ni odobreno. Vseeno pa je upati, da zelo obsežen investicijski program letošnjega leta ne bo postavljen pod vprašaj. Velike investicije so v teku na področju turizma, v gradnjo lastne surovinske baze in proizvodnjo surovin ter veliko valgajo v razvoj inštituta in njegove raziskovalne dejavnosti. V Srbiji, v Svrljigu, kjer je imela „Krka” več let le odkupno postajo s skladišči za zdravilna zelišča, gradijo moderen obrat za predelavo zelišč. Razen tega na pobudo Gospodarske zbornice SRS načrtujejo Kmetijski nasveti Vsaka krava vsako leto tete j ^esP°rne so velike prednost umetnega osemenjevanja p mačih živali. Uspeh je en- k kot pri naravnem pripustu, toda ^ Prečena je možnost za širjenje nevarnih nalezljivih bolezni. Qse H^ogo pomembnejše pa je, da je s pomočjo umetnega Vo .tnenjevanja mogoče neprimerno bolj naglo širiti dobre proiz-lastnosti živali. Ob naravnem pripustu en bik osemeni w . ^to krav na leto, z umetnim osemenjevanjem pa 50-krat ^ • Način konzerviranja bikovega semena se je tako izpopolnil, 4e»ee mo8oče *meti spermo stalno na zalogi. S pomočjo teko-sPo gl°bko zamrznjeno seme je tako rekoč večno n^bno 23 osemenjevanje, tod (*°*?°*etn* uporabi umetnega osemenjevanja skozi več ^0V pa je vendarle mogoče pričakovati tudi slabo stran -v3 opazno pojatev. Že sedaj je precej primerov tako imeno-Uidf®8 'ihega gonjenja, ko ne dovolj skrbnemu rejčevemu očesu j. e dan, ko je žival primerna za osemenitev (krave se najbolj i^0 oplodijo, če so osemenjene 18 do 24 ur po začetku Jfnja, telice pa 12 do 18 ur). W u* n* ta^° ned°lžna’ kaže morda na prvi pogled. Ce feli]6 živinorejec v reji uspešen, mora doseči, da bodo krave n, ® vsako leto. To pomeni, da se mora krava goniti še drugi Pok?C Por°du> v tretjem pa biti že breja. Če ni tako, je treba ječati živinozdravnika, saj z živaljo očitno nekaj ni v redu. Pod ^ vzr°k 23 izostanek gonjenja in podaljšanje Premora nepravilna in nezadostna prehrana. VjJ- ’ ki mnogo dajejo in pri katerih je z umetnim osemenje-donosnost še stopnjevana, morajo biti glede prehrane ek« . mnogo večje skrbi, kot so je bile nekdanje krave v ?enzivni reji. vre,a krmni obrok ni dovolj, da ima zadostno količino škrobnih d0.”osti, vsebovati mora zlasti vitamine in rudnine. Stalno kost - kninskih in vitaminskih mešanic, kot so bovisal in in k • *’ Poveča oploditveno sposobnost. Za izostanek gonjenja rejosti so seve lahko še drugi zdravstveni vzroki. Inž. M. L. gradnjo v Ljutomeru. Tu bodo gradili obrat za proizvodnjo specifičnih farmacevtskih oblik, v katerem bo dobilo zaposlitev okrog 200 ljudi. Na nerazvitem območju ljutomerske občine, kjer imajo zelo veliko zaposlenih na začasnem delu v tujini, bo Krkin obrat mnogo pripomogel k vračanju zdomcev v domače kraje. R. B. JAVNE RAZPRAVE O KMETIJSKIH ZAKONIH V nedeljo, 18. junija, se bodo pričele ob 7.30 v devetih krajih novomeške občine javne razprave o predlaganih štirih novih pomembnih kmetijskih zakonih. Razprave bodo v Birčni vasi, Dolenjskih Toplicah, Stopičah, Brusnicah, Straži, Mirni peči, Škocjanu, Šentjerneju in Novem mestu, povsod na običajnih mestih. Za Žužemberk in Hnje v času, ko to pišemo, natančnejši čas še ni bil določen. Po 20. juniju bo na Dolenjskem še regionalni posvet, ki bo stmil razmišljanja in predloge s terena. Verjetno bo največ zanimanja deležen osnutek novega zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta naj bi končno naredil red glede tega, kako je z lastnino ter obdelavo kmetijske zemlje. Določa, da je kmet poklic, ki ga občan opravlja kot glavno ali dopolnilno dejavnost, ne pa kot ljubiteljsko dejavnost (vikendi, oz. zidanice z vinogradi). Kmet ima pravico do 10 ha obdelovalne zemlje v ravnine in do 20 ha v hribovitih krajih. Nekmet ima pravico do 1 ha obdelovalne zemlje oz. 3 ha skupne zemlje. Tako je veljalo že tudi do sedaj, po novem pa je natančneje določeno, kako zakonu prilagoditi površino zasebnikovih zemljišč. Osnutek zakona pravi, naj bi ne-kmetje v dveh letih sami po posebnih z zakonom določenih odškodninskih pogojih prilagodili površino svojih zemljišč določbam zakona, če tega doslej ali do 24. avgusta 1978 ne bodo storili. Mimogrede naj še dodamo, da se bo tudi po novem štel polkmet za kmeta in ga zato določila za nekmete ne bodo prizadela. Novi zakon bo tudi zaostril režim obdelave zemlje. Že dalj časa je namreč mogoče opazovati, kako na mnogih njivah nemoteno raste plevel ali so zapuščene, kot da tega družbi ni mar. M. L. Prihajajo 4 novi kmetijski zakoni Razvoj je prerastel nekatere kmetijske zakone, zato je republiška skupščina dala v javno razpravo štiri nove oz. dopolnjene: zakon o združevanju kmetov, zakon o dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih, zakon o intervencijah v kmetijstvu in kompenzacijah v porabi hrane ter zakon o pogojih in postopkih postopkih za pridobitev pravic do preživninskega varstva kmetovalcev. Kot že naslovi povedo, bodo novi zakoni urejali nekatera življenjsko pomembna vprašanja kmečkega prebivalstva, pa tudi drugih ljudi, t. i. nekmetov. Pričakujejo, da se bodo zavoljo tega kljub poletnemu času ljudje udeležili javnih razprav, ki bodo na primer v novomeški občini prihodnjo nedeljo kar vil krajih. LA BOD: ZA MILIJON DOLARJEV IZVOZA V prvem trimesečju 1978 je tovarna Labod izvozila za blizu 1 milijon dolarjev svojih izdelkov. Rezultat izvoza je sicer lep, vendar v kolektivu z njim niso zadovoljni, ker znaša le 84 odst. lani v tem času dosežene izvozne kvote. Vzroki za zastoj so v tem, ker države, vključene v EGS, zapirajo tržišče, delno pa je vzrok iskati tudi znotraj kolektiva in njegove sezonske usmeritve v proizvodnji. — Tovariš šef gotovo razmišlja o povečanju produktivnosti! (Medjimurje) r redno je jsojtis utt ••• Ne objokujmo „starih, dobrih časov“ zadružništva, marveč pogumno gradimo na tem, kar imamo zdaj, kar je bilo zastavljeno v zadnjih letih po vnovični oživitvi slovenske zadružne zveze. Razvijajmo naše, novim razmeram prilagojeno zadružništvo. Povečajmo vpliv kmetov zadružnikov, zato ustanavljajmo in krepimo temeljne zadružne organizacije, ki naj poslujejo pošteno, v duhu zadružništva, ne pri-dobitništva. Temeljne zadružne organizacije naj podobno kot temeljne organizacije združenega dela v resnici odločajo, ne pa da so debatni klub, od katerih ni nikakršne koristi! Tako je govoril kmet Franc Brus iz Zgornje Kungote na VI. občnem rednem zboru Zadružne zveze Slovenije v veliki skupščinski dvorani 8. junija v Ljubljani in bil prvi deležen spontanega Kmet spoznava aplavza. Pritrjevanje delegatov je hkrati pomenilo, da sta slovensko zadružništvo in njegova zveza na dobri poti, na taki, ki daje pravo perspektivo slovenskemu kmetu-zadružniku. Med kmete si že utira pot spoznanje - je zapisano v poročilu upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije — da si bodo svojo prihodnost lahko zagotovili z združevanjem dela, sredstev in zemlje. Kmetje si z združevanjem pridobivajo neodtujljivo pravico, da samostojno, skupaj in enakopravno odločajo b delu in poslovanju svoje organizacije- Obnova in vnovična poživitev slovenskega zadružništva, ki ima — naj bo povedano še enkrat - bogato tradicijo, saj bo sto let, odkar sta brata Vošnjaka ustanavljala prve Schulze-Delit-zscheve kreditne zadruge, je veliko pripomogla k nadaljnjemu razvoju slovenskega kmetijstva. Kljub številnim težavam in begu sposobnih delovnih rok iz vasi v mesta se je slovenska kmetijska proizvodnja zadnja leta povečala za več kot tri odstotke na leto, to je skoraj toli- ko, kot je predvideval ambiciozen srednjeročni načrt. Največji napredek je doseglo pridobivanje mleka, zatem perutninarstvo, prašičereja, pridelovanje koruze in krompirja itd. Če ne bi bilo hudih pozeb in s tem velikega izpada v vinogradništvu in sadjarstvu, bi bili uspehi še spodbudnejšL Se več pa bi lahko dosegli, če bi ustalili gospodarske razmere, v katerih dela naše kmetijstvo. Predvsem bi bilo treba obvladati tržišče. Vsaka proizvodnja ni utemeljena, potrditi se mora na tržišču, je v svoji razpravi spet naglasil novi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Ivo Marenk. Pa bi odpravili tržno stihijo, se mora kmetijstvo dohodkovno povezati s predelovalno industrijo ter industrijo reprodukcijskega materiala za kmetijstvo in seveda trgovino. To je, kot je pokazala praksa, najtežja naloga, saj se drugi otepajo nositi del tveganja, ki nastaja v kmetijski proizvodnji Zadružna zveza bo tudi v prihodnje podpirala združevanje dela in sredstev. Posebno mesto bo imelo še nadalje ustanavljanje novih proizvodnih skupnosti Kmetje so (tudi dolenjski) že spoznali, kako koristno je sodelovanje pri nakupu in uporabi kmetijskih strojev. Skupnih strojnih linij za pridelovanje krompirja je v Sloveniji največ na Dolenjskem! Kmetijsko-živilska razvoja skupnost Slovenije je s posebnim samoupravnim sporazumom določila, v kakšnih primerih bo s posojili podpirala skupne naložbe. Izdatno posojilo bo mogoče dobiti za gradnjo ali preureditev hleva z več kot 50 molznicami, več kot 100 govejimi pitanci ali plemenskimi telicami, z več kot 800 prašiči, nadalje bodo na voljo posojila za obnovo nad 5 hektarjev sadovnjakov in vinogradov. Razume se, da tolikšnih naložb ne bo zmogel en sam kmet, marveč več kmetov skupaj. Se na vrsto drugih nalog je opozoril VI. redni občni zbor. V zadrugah, med njimi tudi novomeški in trebanjski, bodo ustanovili več novih temeljnih zadružnih organizacij. Okrepili bodo delo kreditno-hranilnih služb, ki so že doslej doživele nagel vzpon, pa tudi kmetijsko pospeševalno službo. V načrtu so še druge naloge in akcije — vse z namenom, da bi stalno izboljševali položaj našega kmeta. M. LEGAN chBtekl *aradi izgube na delo drugam 20. junij — letos prvič dan civilne zaščite V naših koledarjih bo poslej sleherni 20. junij vpisan kot dan civilne zaščite! Takšen je bil pred nedavnim sprejet zaključek dogovora predstavnikov republiških in zveznega izvršnega sveta. Dan, pa čeprav en sam v letu, pomeni torej novo orožje v rokah moralnp-politične enotnosti, odločnosti in kreposti ljudstva. Svoj čas je bila civilna zaščita le nekaj črk na papirju, vsaka nova vojna, vsaka nova nevarnost ali nesreča pa so prinesli tudi vedno nova spoznanja. Odnos žrtev med civilnim prebivalstvom in pripadniki oboroženih sil je vse bolj zastrašujoč: tako je bilo v 1. svetovni vojni razmerje še 1:20, v drugi že 1:1, korejska vojna je prva zahtevala več žrtev med civilisti (razmerje 5:1), medtem ko je bil Vietnam prava grobnica nedolžnega prebivalstva; en mrtev vojak je „odtehtal” 20 civilnih žrtev. Svoj delež pa ima civibia zaščita tudi pri reševanju in odpravljanju posledic večjih naravnih in drugih nesreč. Zadnji potresi so to dovolj nazorno pokazali Veliko naših mest (Ljubljana, Tolmin, Laško, Brežice, Krško, Trebnje in še nekatera) leži na potresnem območju, rušilno moč in posledice sunkov pa vsi dovolj poznamo. Skrb za organiziranost in pripravljenost civilne zaščite je torej dolžnost vseh skupnosti in organizacij, kajti prav to področje predstavlja pomembno strateško sestavino v sistemu naše splošne ljudske obrambe, nenazadnje pa lahko tudi bistveno pripomore, da bo škoda (okoli 200 milijonov novih dinarjev), ki jo povzročijo številne nesreče v naši republiki, manjša. 20. junij torej ni le praznik pripadnikov enot civilne zaščite, pač pa dan, ko bomo skupaj ocenjevali našo moč, odločnost in enotnost. B.B. Kongres je. (nadaljevanje s 1. strani) Med drugim naj bi bili člani zadolženi za delovanje osnovnih organizacij in njihova neposredna vez s konferenco. Ob taki organiziranosti bodo osnovne organizacije mehanizem z največjim Številom kolesc. Za vse naloge morajo biti komunisti ustrezno usposobljeni. Zato so v pokongresnem obdobju potrebo po izobraževanju še bolj poudarili. Nekaj izobraževalnih oblik je medtem že mimo, drugi še potekajo. Tako je bil uspešno končan trimesečni seminar iz marksizma, zvrstilo pa se je tudi več krajših seminarjev, predavanj in drugih oblik. Zahtevajo, naj izobraževalne programe sprejmejo in izvajajo vse osnovne organizacije. Veliko pozornost so dolenjski komunisti ves čas namenjali ekonomskim gibanjem. V ospredju je bilo uresničevanje zakona o združenem delu, še posebej problematika v zvezi z nagrajevanjem po delu. Seveda so hoteli tudi priti do dna še drugim vprašanjem, ki jih kot zaposlene in proizvajalce žulijo. Temeljito so obdelali pojave nerentabilnosti, poiskali razloge za izgube, nakazovali rešitve itd. Sprejeli so najrazličnejše sklepe in stališča ter se dogovorili za akcije. To je le nekaj ugotovitev, o katerih je tekla beseda na že omenjeni seji medobčinskega sveta ZK. Partijsko delo se medtem nadaljuje, in kot je razvidno iz vrste gradiv, se že ta mesec iztekajo roki za akcije, ki jih tu nismo omenili. V tej nezmanjšani, ampak celo stopnjevani zagnanosti in frontni aktivnosti dolenjskih komunistov pa je tudi vse, kar sodi v priprave na 11. kongres ZKJ. I. Z. Predsednik sindikalne organizacije ITPP Rudi Putre o zborih delavcev Na dveh zborih delavcev v ITPP Ribnica, ki sta bila 7. junija, so bili člani kolektiva seznanjeni z ukrepi in sklepi občinske skupščine, ki zadevajo ITPP, predstavljeni pa so jim bili tudi člani začasnega odbora oz. poslovodnega organa ITPP ter obrazložene naloge tega odbora. Zbora je sklicala osnovna organizacija sindikata v ITPP, katere vodstvo je ob tej priložnosti doživelo tudi precej kritike. Zborov so se udeležili tudi vsi najvišji vodje občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Člani kolektiva so bili obveščeni, da še ni dokončno znan natančni finančni položaj ITPP, nesporno pa je ugotovljeno, da jftn prinaša izvoz štedilnikov in malih peči precejšnjo izgubo. Na domačem trgu pa imajo izgubo tudi s prodajo štedilnikov. Zato ima obrat „Kueppersbusch”, kjer je zaposlenih 77 delavcev, izgubo. Tudi obrat „Metalizacija” (14 zaposlenih) ima premajhno proizvodnjo za takšno število zaposlenih, zato nima bodočnosti. Donosen je obrat za proiz- vodnjo cistern, za obrat „Pletil-nica mrež” pa še ni izračuna, menijo pa, da tu ne bo izgube. V obratu „Kueppersbusch”, kjer je najbolj kritično, so že z novim letom ukinili drugo izmeno, zdaj pa nameravajo zmanjšati še število zaposlenih od 77 na približno 47. Sistematizacijo delovnih mest za eno izmeno bo pripravil obratovodja, delavci sami pa bodo na sestanku sklenili, kdo naj bi v tem obratu izgubil delo. Tako nastali presežek delavcev nameravajo zaposliti v drugih obratih ITPP, nekatere pa v ostalih OZD v občini. Znano je, da bi nekatere obrate ITPP rade prevzele druge OZD, (na primer obrat pletilni-ca mrež Donit), ki imajo podobno ali celo enako proizvod- njo. Vendar je stališče v ITPP in občinski skupščini doslej tako: kdor bi želel prevzeti obrat, mora prevzeti tudi ustrezni del izgube, ki odpade nanj. ITPP je namreč enovita delovna organizacija, kar pomeni, da si obrati dele dobro in zlo oz. izgubo in dohodek. J. PRIMC £ l DOMICILNA LISTINA PODELJENA Na svečani seji občinske skupščine v Krškem, ki je bila 7. junija, so podelili domovinsko listino IV. slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi „Matija Gu-bec“. Slovesnosti se je udeležilo več borcev iz njenih vrst. Njihov predstavnik je ob sprejemu listine dejal, da jim je s krškega območja ostal v spominu zlasti boj za Kostanjevico. fmtSSSSBKi SE NEKAJ MINUT IN URA BO DVE - Delavke v ITPP Ribnica, obrat Kueppersbusch, čakajo da bo ura dve in da bodo ob izhodu lahko žigosale kartice. „Nas vidite, tistih v pisarnah pa ne!” so nam oponesle. (Foto: Primc) OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da bomo imeli v oddelku toplih podov in oblog na Grabnu zaradi letnega dopusta zaprto od 1. do 10. julija 1978. Naročila bomo v tem času sprejemali v oddelku III. — pohištvo, blagovnice v Žabji vasi. KZ.,KRKA" NOVO MESTO Društva so vez z domovino Na sobotnem srečanju slovenskih društev Evrope v Frankfurtu 2.700 udeležencev Znana frankfurtska »Dvorana stoletja" je bila v soboto prizorišče veličastnega shoda članov slovenskih društev naših delavcev na delu v zahodni Evropi- NOVO VODSTVO Od 1. junija dalje je prevzel dolžnost individualnega poslovodnega organa v mirenskem tozdu Kolinske Lojze Ratajc, dipl. pravnik iz Trebnjega. " Od skromnih začetkov deluje sedaj v teh deželah že nad 41 raznih društev. Tokrat že šesto tovrstno srečanje se je pričelo v soboto zjutraj s športnimi tekmovanji. Ob 11. uri je iz velike dvorane ljubljanski radio, podobno kot teden poprej iz Švedske, prenašal oddajo Spoznavajmo svet in domovino, kjer so tekmovali učenci dopolnilnega pouka v slovenščini. Osrednji dogodek je bila vsekakor pravcata revija številnih folklornih, pevskih in instrumentalnih skupin (od 16. ure do krepko čez 20. uro). Kot je znano, je bila s slovenske strani pokrovitelj tega srečanja Re- Našim delegatom na pot Čatež :srečanje z delegati za XI. kongres ZKJ - Iz vsebine naših prispevkov h kongresnim dokumentom Za ponedeljkovo srečanje z delegati za enajsti kongres ZKJ na Čatežu sta medobčinska sveta ZKS za Dolenjsko in Posavje usmerila pozornost razpravljalcev na razvoj samoupravnih odnosov s posebnim poudarkom na dohodkovno razmerje. Maks Unetič je v uvodu nakazal pomanjkljivost planiranja, saj mnoge delovne organizacije v Posavju in na Dolenjskem še vedno nimajo razvojnih načrtov, letni plani pa so pogosto prezahtevni in jih zato ne morejo uresničiti. Vpliv delavcev se premalo čuti pri investicijah, pri povezovanju in dogovarjanju. Delegata Jože hfabinc in Jože Knez sta prisotne seznanila z vsebino njunih razprav na kongresu. Habinč bo govoril o problemih papirne industrije, ki zdaj, žal, ne sodi med prioritetne panoge, prav iz tega pa izvira večina njenih težav. Knez bo svojo razpravo osredotočil na minulo delo in z njim povezano racionalnost in učinkovitost investicijskih naložb. Iz razprave pravobranilcev smo zvedeli, da kolektivi zadnji hip, ali celo z zamudo urejajo akte o dohodkovnih odnosih in tako v naglici večkrat sprejemajo le nove oblike starih rešitev. Razpravljala so nadalje opozorili, da ekonomska delitev dela ponekod zamenjuje tehnično, da ozki podjetniški vplivi zavirajo težnje po povezovanju, da se ponekod pretirano bohoti finančna administracija itd. Vse te kritične ugotovitve kažejo na nedodelanost dohodkovnih razmerij, zato so delegatom dobrodošli napotki za nastop na kongresu. POPRAVEK V Dolenjskem listu št. 23 z dne 8. junija je na 8. strani v razpisu delovne organizacije „Novo-montaža" - GRADBENE INSTALACIJE n. sol. o. Novo mesto, Adamičeva 2 prišlo do napake: Pod točko 1. bi namesto: INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN Dl moralo pisati: INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN DO. J SREČEN ROD NA RAKI — Na nedeljski otvoritvi novih učilnic in telovadnice na Raki so učenci navdušili zbrano množico s pesmijo, plesi in z recitacijami. Slavje so Račani zaključili z ogledom novega poslopja in zabavnim srečanjem. (Foto: J. Teppey) Raka: sadovi sodelovanja otroško varstvo in zdravstveno varstvo ter med družbenopolitičnimi organizacijami in združenim delom. Hcrati s šolo, vrtcem in zdravstvenim domom so Rte čani dobili tudi asfaltno povezavo s Krškim, zato jim je letošnji občinski praznik prinesel največji napredek v povojnih desetletjih. 11. junij je razen tega dan, ki bo ljudem ostal v spominu tudi zavoljo veselega dogodka pred 32 leti. Na ta dan 1945. leta so otroci po štiriletnem premoru spet začeli hoditi v domačo, slovensko šolo. Prebivalci Rake so namreč preživeli vojno v izgnanstvu in 11. junij jih spominja na srečno vrnitev v domovino. J. TEPPEY Za prebivalce Rake in okolice je bil letošnji 11. junij nepozaben dan, praznik, ki je prinesel radost v vsako hišo, v sleherni zaselek te krajevne skupnosti. V podaljšku šote so odprti nove učilnice, telovadnico, otroški vrtec, zdravstveno postajo in prostore za delo krajevnih organizacij. Krajani so pri financiranju novega objekta sodelovali s samoprispevkom in tako s svojim deležem pripomogli, da bodo tudi njihovi otroci poslej imeli le enoizmenski pouk. šola na Raki je rezultat uspešnega , samoupravnega dogovarjanja in sodelovanja med krajani, občinsko skupščino v Krškem in samoupravnimi interesnimi skupnostmi za izobraževanje, za publiška konferenca SZDL. Udeležence je pozdravil Marjan Osolnik. Z nemške strani - pokrovitelja predsednika hessenške deželne vlade je srečanje pozdravil predstavnik te vlade in mesta gostitelja prireditve. Veleposlanik naše države v Zvezni republiki Nemčiji Radovan Makič je med drugim ocenil poslanstvo društev naših delavcev tudi kot graditeljev mostov med narodi tega dela sveta. S srečanja so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. Uspelo srečanje je tudi najlepše priznanje društvu gostitelju - frankfurtski Savi. Naj zaenkrat ponazorimo zahtevnost priprav zgolj s podatkom, daje bilo k organizaciji pritegnjenih 150 članov tega društva, delali so eno leto. O srečanju in o tem, kaj so nam povedali o sebi rojaki iz naših občin, bomo objavili reportažo v prihodnji številki Priloge. A. ŽELEZNIK PARTIZAN: TEČAJ ZA VADITELJE Zaradi hudega pomankanja kovnih kadrov v društvih Parti in krajevnih skupnosti bo Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo organizirala v sodelovanju s šolskim centrom za telesno vzgojo tečaje za šolanje vaditeljev za delo z otroki od 7. do 15. leta. Organizatoiji pričakujejo dobro udeležbo, tečaji pabo-do v taboru zveze v Mozirju. DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA Z ENOTO KRŠKO 68290 Sevnica p. p. 69 Na podlagi sklepa sveta delovne skupnosti razglašamo prosto delovno mesto z nalogami in opravili VODJE ENOTE Doma upokojencev Brežice (v ustanovitvi) SPLOŠNI POGOJI: — višja šola socialne smeri, zdravstvene smeri ali delovni terapije — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na samostojne!*1 delovnem mestu — izpolnjevanje splošnih pogojev, predpisanih z zakonom POSEBNI POGOJI: — moralnopolitična neoporečnost — smisel za specifično organizacijo življenja in dela v d on*1 Poskusna doba 3 mesece. Kandidati naj vložijo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. stro-Partizana POPRAVEK RAZPISA RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD NAPAJANJA NOVO MESTO, Bršljin 63 n.sub.o. POPRAVLJA razpis za VODJO KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA, ki je bil objavljen 1. 6. 1978 POGOJI: — dipl. pravnik — 3 leta delovnih izkušenj na delokrogih nalog splošno-pravnih zadev Ostali pogoji ostanejo nespremenjeni. pisma in odmevi 5« _ J| kjer so se razdelili na skupine ^ovalna, tehnična, kurirska, “»juniška ipd.). Mladi gasilci so Kr Zelo nriVn? skupnost Šentrupert si vse vaju eva> da bi bile asfaltirane no Drp^eiPot‘’ ^ako so dobile asfalt-Kamnil n Poti v vaseh Draga. Vrh, sPodinic’», ■ j? in Bistrica. Vsa go-doma lz Bistrice, od koder sem spevaK, za Posodobitev poti pri-Ostab °j0*' 10.000 dinaijev, prc-kraievnite a Pa so vaščani zbrali s nin* samoprispevkom. DANICA LAMOVŠEK novinarski krožek OS Šentrupert ... asfaltirali SO VAŠKE POTI OBRAMBNI DAN 3. junija smo imeli žužemberški osnovnošolci obrambni dan. Učenci nižjih razredov so imeli orientacijski pohod, višjcšolci pa smo s pomočjo zemljevidov odli v Cegclnico. Tam smo tekmovali v streljanju z zračno puško, metu krogle, prvi pomoči in orientaciji. ALENKA CAJNKO POKLICNI IGRALCI MED UČENCI 24. maja popoldne so nas obiskali člani Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Alja Tkačeva, Silvo Božič in Jože M raz so nam pripravili zanimiv umetniški program. Ob tej priložnosti so tekmovalci prvih in tretjih razredov dobili Župančičeve značke, učenci drugih in četrtih razredov pa priznanja. MITJA CEROVSEK OS Grm Novo mesto TEKMOVANJE IZ KEMIJE Sest učencev naše šole se je 3. junija v Novem mestu udeležilo področnega tekmovanja iz kemije. Za sedmi razred je tekmovalo 48, za osmi pa 49 učencev. Mi smo se uvrstili med prvih dvajset. Testne liste so poslali v Ljubljano, čez nekaj dni pa smo zvedeli, da bo šlo na republiško tekmovanje pet žužember-ških osnovnošolcev. MARTA KOCUTAR OS Žužemberk FOTOGRAFIJE SO NA OGLED V šolskem fotografskem krožku delujejo učenci 6., 7. in 8. razreda. Svoje fotografije razstavljajo v steklenem panoju na šolskem hodniku, menjajo pa jih vsak teden. Fotografije največkrat predstavljajo pokrajino, učenca pri delu, lepe kotičke našega kraja in odrasle. Učenci si jih vselej z zanimanjem ogledamo. DAMJANA ZUPAN OS Šentrupert Peno. p0 partizansicerr “cenci očistili stadion. BOJANA REBERŠEK OS Grm, Novo mesto „ z ZNANJEM DO gasilske značke H kairs ko. Naučiti smo se morata r-!?_ Preprečimo požare in kako Učen c e bi Prisl® do požara. srehn?1 razreda smo tekmovali za mor 1° ^a^ko. Odgovoriti smo » vprašanja, komisijo pa ZnaAu Jali dva gasilca in učitelj. mo k°smo dobili vsi. Mnogi zbira-°d dn vf ’ Stilska pa je vredna več znanihaj smo prišli do nje z Jem> ki nam bo koristilo. DAMJANA ZUPAN MIRNOPEŠKI obrambni dan loiar f“boto, 10. junija, smo imeli na lc * IZ Mime peči obrambni dan, ZačtS . s° sodelovali tudi vojaki. eo»H-x ^ -f6 z alarmom. Stekli smo v teri !:e m tam izvedli bitko, v ka-redi v, Zm.agali partizani. Višji raz-čenin Poredili tekmovanja v vle-in streljanju z zračno puško silo « •!“ bomb. Izšlo je tudi „Gla- svobodnega ozemlja”. POLDI PUNGERČAR OS Mirna peč Ne obsekavaj drevja, ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorje dreves Gozdni bonton Slikanico „Gozdni bonton“ je založil pred kratkim Gozdarski vestnik Ljubljana. Ima večbarvne lepe slike gozdnih predelov, risbe z napisi in opozorili. V knjižici najdemo več koristnih navodil in opozoril: Ne kuri v gozdovih! Ne puščaj smeti v gozdu, odnesi jih domov v smetnjak! Ne vozi in ne parkiraj v gozdu, razen tam kjer je dovoljeno! Ne obsekavaj drevja, ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorje dreves! Ne poškoduj kažipotov, mostov, ograj in dragih naprav v gozdu! Ne kriči in ne plaši divjadi, ne vznemirjaj mladičev v gnezdih! Ne uničuj gozdnega rastja - cvetja, plodov in gob (tudi če so strupene)! Gozd opazuj in spoznavaj s foto-kamero in ne z uničevanjem rastja in vznemirjanjem živali! Če bodo izletniki upoštevali vsaj nekaj teh navodil, bodo veliko naredili za varstvo narave. ANDREJ ARKO, KOČEVJE t SEMIŠKE IGRE BREZ MEJA: turistični in športni pomen Četrtič semišfce igre Geslo letošnjih iger, ki bodo 25. junija z začetkom ob 14. uri na igrišču Partizana: Vse za turizem!" Telesnovzgojno življenje ima v Semiču zelo staro tradicijo, saj so že pred prvo svetovno vojno imeli v Semiču Sokole in Orle. Sokoli so bili zelo močni in so se udeležili tudi vsesokolskega zleta v Pragi. Jedro sokolskega društva so tvorili kmetje, najbolj požrtvovalen za sokolstvo pa je bil nedvomno Tone Sever, ki je vse svoje življenje in premoženje posvetil razvoju sokolstva in si je veliko prizadeval, da so že leta 1936 izročili namenu nov Sokolski dom v Semiču. Vnuki in pravnuki gredo po stopinjah svojih dedov in letos bodo v Semiču na igrišču Partizana že četrtič organizirali SE-MlSKE IGRE, ki so v svojem bistvu male igre brez meja, kakršne gledamo na televizijL Vaščani posameznih semiških vasi se bodo v nedeljo, 25. junija 1978, ob 14. uri pomerili v raznih spretnostih in moči. Osnovni namen prireditve je vključiti v igre čimveč prebivalstva Semiča in okolice. Razen delavcev Iskre in IMV se je vključilo v letošnjo prireditev tudi veliko kmetov. Prireditve zadnjih let so zelo zadovoljile gledalce in organi-zatoiji upajo, da tudi letos ne bodo razočarali. Semičani bi se radi vklljučili v turizem, zato je geslo letošnjih Semiških iger „Vsc za turizem”. Tudi posamezne točke nastopajočih tekmovalcev bodo naj-eveč iz področja turizma. Organizator Semiških iger je TV D Partizan Semič, ki je tudi za to prireditev sprejel posebna pravila. Med drugim i ta pravila določajo, da se samo Semičani lahko udeležijo semiških iger (drugi kraji izven konkurence) in to izključno amaterji. Upamo, da bo v nedeljo lepo vreme in želimo obiskovalcem veliko zabave. FRANC DERGANC ■ wag w ■ ■ Iz zile v zilo Stanko Perdih je dal petdeseti č kri pred 5 leti Iz Loke pri Zidanem mostu se vsako leto udeleži krvodajalske akcije od 80 do 90 ljudi; med njimi je že dolga leta krvodajalec tudi Stanko Perdih. Pet-desetič je dal kri že pred petimi leti in prejel posebno diplomo republiškega RK. Kot avtoprevoznik je Perdih prepotoval veliko sveta. Nekoč se je s kamionom vračal iz Švice in bil ob prehodu čez mejo z Italijo priča hudi prometni nesreči. Italijanski policaji so spraševali navzoče, kdo bi bil pripravljen dati kri ponesrečencu. Za takojšen odvzem krvi (iz žile v žilo) se je javil Perdih. Tako se je začelo njegovo krvodajalstvo. Nemalo je bil presenečen, ko je za plemenito dejanje dobil iz Italije 10.000 lir. Poklonil jih je Rdečemu križu. STANKO SKOČIR Partizansko vojaško šolstvo Oficirsko šolo GŠ NOV in POS v Beli krajini je končalo 3.000 borcev Letos poteka 35 let od ustanovitve oficirske šole GŠ NOV in POS ter 37 let vojaškega šolstva NOV in POS. Proslava teh obletnic bo 3. septembra v Metliki. Po vrsti občasnih tečajev v raznih krajih so se potrebe partizanskih enot po vodstvenih kadrih tako povečale, da je bilo potrebno ustanoviti stalno šolo. Tako je bila 3. avgusta 1943 v Gričicah ustanovljena prva vojaška šola NOV in POS. Potrebe po kadrih vseh vrst in stopenj pa so še naraščale. Glavni štab je jeseni 1943 formiral nove brigade, divizije in korpuse. Zaradi potrebe po novih kadrih, zlasti vodstvenih, za katere je bilo potrebno sistematično šolanje, je Glavni štab 28. decembra 1943 vojaško šolo preimenoval v oficirsko šolo in tako natančneje določil njene naloge. Po Gričicah je šola delovala v Semiču, med veliko nemško ofenzivo jeseni 1943 v Gaju in Radato-vičih, potem se je preselila v Crmoš-njice, kjer je ostala do 11. januarja 1944, ko se je preselila v Metliko in vasi Geršiči in Krivoglavicc, nekaj tečajev pa je bilo v Črnomlju. Sola je bila razformirana 24. maja 1945 v Ljubljani. Vojaško oziroma oficirsko šolo GS NOV in POS je na 109 tečajih končalo več kot 3.000 ljudi. V Gradcu je delovala šola vojske državne varnosti, v Ambrusu in pozneje v Semiču podoficirska šola 7. korpusa, na Dolenjskem in drugje po Sloveniji je bilo več tečajev, od sanitetnih do zborovodskih. Pozabiti ne smemo še na druge oficirske in podoficirske šole ter razne tečaje, v katerih so se v najslavnejših časih naše revolucije izobraževali partizanski borci, utrjevali bratstvo in enotnost naših narodov, kovali našo bodočnost. Odbor organizacije borcev vojaškega šolstva bo vesel vsakega prispevka, ki opisuje delovanje šole ali tečaja, dogodke, skratka vse, kar bo pomagalo poglobiti znanje o tej pomembni obliki delovanja naših borcev. Na naslov odbora: Ljubljana, Vrtača 11 pošljite s pismenimi prispevki tudi poročila o padlih, po vojni umrlih in še živih slušateljih partizanskih šol in tečajev. Dobrodošli bodo tudi finančni prispevki, saj brez tega ne moremo uspešno opraviti široko zastav- VABILO BRIGADIRSKIM VETERANOM Brigadirje delovne brigade Majde Šilc vabimo, da se udeležijo tovariškega srečanja ob dvajsetletnici gradnje avtoceste Ljubljana-Zagreb. Srečanje bo v kraju Lukovec—Jezero v soboto, 24. junija, obli. uri. Prijave z vašim naslovom pošljite na naslov: 61000 Ljubljana p. p. 563 z oznako brigade Majde Šilc ali na tel. 061-310-880. Pripravljalni odbor STRELCI NAJBOLJŠI V Veliki Gorici je bilo pred kratkim I. srečanje športnikov pobratenih občin Uijaša, Obrenovca, Velike Gorice in Trebnjega. Slovenci so bili najuspešnejši pri streljanju. Vrstni red: 1. Gracel 176 lčrogov, 2. D. Godniavec 175, 3. M. Godnjavec 168 (vsi Trebnje) itd. ljenega dela. Denarne prispevke pošljite na naš žiro račun pri SDK Ljubljana: 50100-678-35085 z oznako „odbor borcev oficirskih in podoficirskih šol NOV in POS, 61000 Ljubljana, Vrtača 11 ”, D. 2. - D. S. AMD KOSTANJEVICA 2E DELA Prebivalci krajevnih skupnosti Kostanjevica, Podbočje in Šentjernej so dalj časa želeli imeti svoje AMD. Ustanovni občni zbor AMD Kostanjevica je bil 23. aprila, izvoljeni so bili vsi potrebni odbori, maja pa je društvo že uredilo vse pravne zadeve za registracijo. Člani so uredili tudi prostor za sestanske in poslovanje društva. Vanj je vključnih že nad 200 članov in pionirjev. Zdaj društvo najbolj tare pomanjkanje denarja, toda člani, ki so pokazali veliko zavzetost za delovanje, so prepričani, da bodo sčasoma odpravili vse težave. K sodelovanju vabijo vse voznike iz omenjenih krajevnih skupnostih. F. C. V času od 1. do 7. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Štefanija Planinšek iz Razbora - Vido. Dragica Šepetave iz Gornjih Dol -Petra. Frančiška 2bert iz Škocjana - Boštjana, Anica Grabrijan z Dvora - Tomaža, Marija Miklič z Gornjih Kamene - Janeza, Anica Skube iz Srednjega Lipovca - Majo, Ana Ž/ab iz Kr as in ca - Marka, Dragica Vraničar iz Križevske vasi - Andreja, Cvetka Mlečnik iz Črnomlja -Janeza, Martina Alt iz Crešnjic -Renato, Cvetka Zibert z Griča -Rebeko, Anita Jordan iz Srebrnič Ksenijo, Marija Skubic iz Šentvida Eri Stični - Miha, Milena Rifelj z ešnice - Aleksandra, Anica Brajer iz Trbinca - Andreja, Fani Luzar iz Dolnje Stare vasi - Katarino, Marija Krakar iz Meniške vasi - Andreja, Ljubica Stupar iz Praproč - Iztoka, Marinka Sluga iz Mirne peči - Matejo, Nada Rostohar iz Gotne vasi -Katjo, Ivanka Pavlin iz Smolenje vasi - Roberta, Marija Besal iz Obrha - Polonco, Rozalija Kukman iz Ka-nižamice - Alenko, Terezija Kerin iz Mikot - Dejana, Slavica Sopčič iz Zaluke - Dubravko, Mihaela Lisec iz Lukovca - Heleno, Dragica Golob iz Dolnje Nemške vasi - Uroša, Kata Gajič iz Črnomlja - Majo, Božena Gajšek iz Krškega - Tadeja, Zdenka Penca z Malega Slatnika -Bojano, Sehrija Durakovič iz Podgo-re - Sandro, Ifclena Pangrc iz Velike Loke - Majo, Marija Muhič iz Birčne vasi - deklico, Angela Ljube-šek iz Skrovnika - deklico, Vera Kostelec iz Rosalnic - dečka, Biserka Goršič iz Gornjega Polja -dečka, Antonija Burja s Pristave -dečka, Danica Senica iz Smolenje vasi - deklico, Marija Pavlakovič iz Balkovcev - dečka in Marija Badovinac iz Metlike - deklico. - ČESTITAMO! yEDN0 « . -"v NA TEKOČEM — Člani novinarskega krožka iz osnovne e v Artičah, ki so v tem šolskem letu pridno objavljali sestavke o drobnejših dogodkih s tega območja. (Foto: Martin Zupančič) Mrtvih pa je vsak dan več.. Razmišljanje ob grozljivi bilanci letošnjih prometnih nesreč „V minulem tednu je na slovenskih cestah umrlo 28 ljudi. Od tega je bilo 6 pešcev, po 5 voznikov osebnih avtomobilov in motoristov, po 3 potniki v osebnih avtomobilih in kolesarji ter po 2 traktorista, potnika na motorju ali mopedista ... Letošnja smrtna bera je na naših ccstah že dosegla številko 282. Lani smo tolikšno število mrtvih dosegli šele sredi julija in rekordnega leta 1973 natanko 23. junija...” Grozljive številke sc vrstijo, v „Crnem cestnem koledarju’’ dnevnika DELO jih lahko prebiramo dan za dnem. Dobro vemo, da število v prometnih nesrečah umrlih državljanov še ne pove vsega: za vsakim mrtvim sc ponavadi odpre vrsta osebnih in družinskih tragedij, ki jih osmrtnice in zahvale v časnikih lahko le bledo odsevajo. Koliko gorja, žalosti, prelitih solza in trpljenja je skritega za vsako osmrtnico, za vsako vestjo, ki jo preberemo v „črnih kronikah” dnevnih in drugih časnikov! Nihče več ne vrne življenja otrokom, ki jih je promet iztrgal naročju njihovih staršev, sošolcev in okolico. Vse solze so zaman, ko otroci jokajo za umrlimi ponesrečenimi starši. Ne naštevajmo še trpljenja invalidov, ki ostanejo pri življenju, pa ogromne materialne škode in kesanja tistih, ki so zakrivili nesrečo, pa so ostali živi. Število prometnih nesreč na Slovenskem se preliva v narodno tragedijo. V njej je tudi del naše sramote, saj botruje večini nesreč človek sam, njegova neprevidnost, predrznost, skrajna nedisciplina in brezobzirnost do drugih udeležencev v prometu. V številu mrtvih na cestah začenjamo presegati vse dosedanje rekorde, poletje in z njim še zvečan promet na vseh naših ccstah pa je šele pred nami. Ne izgovarjajmo se na ceste, na „slabe prometne znake”, na nedisciplino drugih! Raje sc ozrimo vase in si enkrat za vselej povejmo, da bomo le s strpnostjo in trezno pametjo ohranjevali vamost na cestah! Usoda in večja varnost na cestah sta samo v naših rokah! To velja seveda tudi za voznika osebnega avtomobila NM 263-20, ki je v sredo, 7. junija ob 18.45 švignil „skozi rdečo luč” na novem mostu v Ločni s tem, da je obvozil desno kolono čakajočih vozil in se pognal na most. Daleč s svojih fiatom 128 seveda ni prišel - že pri drugem semaforu v Žabji vasi smo ga dohiteli, saj je tam moral čakati zaradi zaprtega odcepa. Takih voznikov seveda ni malo; nedisciplino posameznih poklicnih in amaterskih šoferjev lahko opazujemo na slehernem koraku na naših velikih in stranskih cestah. Ne oglašam se zaradi voznika avtomobila NM 263-20. Njegov primer vožnje skozi križišče z rdečo lučjo na semaforu je samo povod k razmišljanju, odkod toliko nesreč, mrtvih, invalidov, škode in gorja v našem prometu. Morda se mnogi spričo take »malenkosti” niti več ne razburjajo (čeprav v isti sapi spet govore, da bi morah miličniki odvzeti vozniško dovoljenje za vsak le malo večji prestopek prvič vsaj za nekaj mesecev, nato pa kar za stalno!). Primer samo potrjuje, da je vprašanje večje varnosti na naših cestah res in predvsem samo v rokah vseh udeležencev v prometu. Začne se z malenkostjo in majhno neprevidnostjo, nadaljuje z brezobzirnostjo pri prehitevanjih in nekega dne je nesreča tu. In preberimo še enkrat: v preteklem tednu je na slovenskih cestah umrlo 28 ljudi, letos pa že 282. Kot da bi zbrisali z naše zemlje srednje veliko vas. 282 mrtvih - za njimi pa nekaj tisočev njihovih svojcev, ki z žalostjo in solzami v očeh zrejo v sveže gomile na preštevilnih pokopališčih. Vsakdo med njimi pa bi še rad ži-vel. Dolga je vrsta umrlih otrok, ki so postali žrtve prometa — naje najdragocenejše so, naše narodno bogastvo. V belih krstah smo jih položili v zemljo, ko še niti niso začeli živeti; sredi najrosnejše pomladi so odšli od nas. Ti in jaz pa bova jutri spet sedla za volan in usoda številnih soljudi bo znova v najinih rokah. T. G., Novo mesto TURISTIČNE INTEREXPORT LJUBLJANA i INEX Potovalna agencija VABIMO NA LETOVANJE V TUNIZIJI IN GRČIJI (Atika, Kreta) PO LANSKOLETNIH CENAH 8-dnevni počitniški paket v TUNIZIJI (letalo, 7 polnih penzionov, transferji, letališka taksa) od 3.090 din. 8-dnevni počitniški paket v GRČIJI (letalo, 7 polnih penzionov, transferji, letališka taksa) od 3.560 din, odhodi v TUNIZIJO od 20. junija 1978 dalje vsak torek, odhodi v GRČIJO od 21. junija 1978 dalje vsako sredo LETOVANJE V DOMOVINI: 7 dni, KUKLJICA na otoku Ugljanu (lasten prevoz) 1.120 din 7 dni, POVLJA na otoku Braču (letalo) 2.560 din, 14 dni, JELŠA na otoku Hvaru (letalo) 4.250 din, 7 dni, TIVAT (hotel Kamelija) (letalo) 2.950 din 7 dni, DUBROVNIK-Babin Kuk (letalo) 3.980 din hotel ASTAREA (letalo) 3.540 din POTOVANJA: GRČIJA, 5 dni, odhod 28. junija ATENE, 2 dni, odhod 2. julija VARNA, svetovni kongres esperantistov, odhod 26. julija TEČAJI angleščine v Veliki Britaniji in ZDA LONDON, 3-krat tedensko za posameznike. PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX, Novo mesto. Novi trg 4, tel (0681-23-773 INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995 in 327-947 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24—571 ^ ko M pas LETOVANJA VS JUGOSLAVIJA POTOVANJA ŠPANIJA ŠPA NI JA /POR TUGA L SKA ŠPANIJA/MAROKO PRIJAVE: POSLOVALNICE KOMPASA IN POOBLAŠČENIH AGENCIJ DO LESNINA LJUBLJANA TOZD SPLOŠNO MIZARSTVO GROSUPLJE b. o. Grosuplje, Cesta na Krko 40 61290 Grosuplje Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEC POHIŠTVENIH MIZARJEV Pogoji: VKV ali KV delavci z nekaj delovnimi izkušnjami ter odsluženim kadrovskim rokom 2. VEC LESN IH DELAVCEV Ibgoji: PK ali NK delavci, ki imajo veselje do obdelave lesa in odsluženim kadrovskim rokom 3. VEC VAJENCEV ZA POKLIC a) pohištveni mizar b) lesni delavec Pogoji: — pod a) uspešno končana osemletka — pod b) uspešno končan 6. ali 7. razred osnovne šole. Pismene ponudbe pošljite na naš naslov ali pa se oglasite osebno v kadrovski službi TOZD. Objava velja do zasedbe. Stanovanj nimamo. Prosta dela in naloge SLOVENIJALES LIK KOČEVJE Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri DSSD na podlagi 11. člena sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev objavlja naslednja prosta dela in naloge: UPRAVLJAC KOTLOV — 4 delovna mesta Pogoji: kvalificirani delavci kovinske, elektro stroke ali s končano osemletko, odslužen vojaški rok in pripravljenost se usposobiti s tečajem za upravijače parnih kotlov. Objavljena delovna mesta so za nedoločen čas, s poskusnim rokom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s podatki o kvalifikaciji in končani šoli v roku 15 dni po objavi razpisa Splošnemu sektorju LIK Kočevje. r jm mu* “ INFORMACIJE Razprodaja kokoši „AGRARIA BREŽICE" OBVEŠČA CENJENE KUPCE. DA JE PRIČELA RAZPRODAJO KOKOŠI NA KMETIJSKEM POSESTVU CERKLJE. Kokoši so rjave nesnice, stare 16 mesecev, povprečna teža 2,05 kg. CENA 35,00 ZA ENO. Ob delavnikih jih lahko nabavite od 7. do 16. ure na Kmetijskem posestvu Cerklje ob Krki. Ugoden nakup se priporoča! Kmetijsko posestvo Cerklje ob Krki laiarsim NOVO MESTO SGP ..PIONIR", NOVO MESTO TOZD Strojno prometni obrat vnovič objavlja naslednja prosta opravila in dela: 1. za 4 ključavničarje 2. za 4 mehanike za Outinord opaže in mehanizacijo 3. za 2 mehanika — vzdrževalca Pogoji: pod 1do 3: končana poklicna šola ustrezne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas ter s pogojem 3-mesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi tajništvo TOZD, SPO, Novo mesto, Kettejev drevored 37. Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 30 dneh po zaključku sprejemanja objav. POPRAVEK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ..PIONIR' in Pri objavi prostih del opravil pomočnika finančnega direktorja — vodje posebne finančne službe je v pogojih prišlo do napake; pravilno bi se moralo glasiti: & „2. končana ekonomska fakulteta in 5 let delovnih izkušenj". POZD REGULATOR, BRE2ICE, Zupančičeva 47 g. oglaša delo in naloge 1. RACUNOVO d je Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah. Kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. 2. 4 VAJENCEV ZA POKLIC STRUGARJA Vloge sprejemamo 15 dni po razpisu. GOSTINSKO PODJETJE ..FIGOVEC", p.o. LJUBLJANA, OB LJUBLJANICI 24 sprejme v učno razmerje: 3 UCENCE za poklic kuhar 3 UCENCE ZA POKLIC NATAKAR Pogoj za sprejem je uspešno končana osemletka. Delovna organizacija nudi učencem: — mesečno učno nagrado in delovno obleko, — omogoči prehrano v delovni organizaciji in stanovanje v internatu. Prošnje sprejemamo v skupnih službah delovne organizacije do 15. dne po objavi. Z učenci bomo sklenili učne pogodbe z dnem 1. 7. 1978. sitotisk krZe Črnomelj telefon: 76 - 748 od 9. do 12. ure sitotisk krZe Črnomelj Prosta dela in naloge Carinarnica Ljubljana razpisuje v CARINSKI IZPOSTAVI NOVO MESTO naslednja prosta dela in naloge: 1. SODELAVCA ZA CARINJENJE BLAGA 2. ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po odloku zve? nega izvršnega sveta o sprejemu delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74) izpolnjevati še naslednje | pogoje: pod 1: končana visoka ali višja šola strojne ali ekonomske smeri, znanje enega tujega jezika pod 2: ekonomska srednja šola, administrativna šola ali gimnazija Poskusno delo je 3 mesece. Kandidati morajo popolnoma obvladati slovenski jezik, moški pa imeti tudi urejenf' vojaščino. Pred sprejemom bo testiranje. Zaradi specifičnosti carinske službe sprejemamo le kandidate v starosti do 35 let Osebni dohodek pod 1: pribl. 8800 do 11.000 dinarjev, pod 2: do 6000 dinarjev. Prošnje s kratkim življenjepisom ter dokazili o končani šoli sprejema Carinarnica Ljubljana, Šmartinska 152 a, do vključno 3. 7. 1978. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA OBJ A VLJA naslednje delo in naloge ČISTILKE za določen čas za potrebe ZD Sevnica. POGOJI: končana osemletka, trimesečno poskusno delo. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke TOZD ZD Sevnica. Prošnje je treba vložiti v 15 dneh po dnevu razpisa na ZC CELJE - TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po sklepu samoupravnega organa. TOZD ELEKTRO NOVO MESTO Novo mesto. Ljubljanska 7 razpisuje v šolskem letu 1978/79 n i ti c 1 \ s Štipendije za šolanje na: 1. elektrotehnični srednji šoli - jaki tok (2 štipendiji) 2. ekonomski fakulteti (1 štipendija) Kandidati naj v svoji vlogi navedejo, j.a katero šolo želijo prejemati štipendijo. Ponudbe, zadnje šolsko spričevalo in izpolnjen obrazec 1,66 sprejema splošna služba TOZD Elektro, Novo mesto, Ljubljanska 7. ŠTIPENDIJE PROSTA UČNA MESTA DELOVNA ORGANIZACIJA KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE razpisuje za šolsko leto 1978/79 naslednje število štipendij na: 1. BIOTEHNIŠKI FAKULTETI — smer živilska tehnologija ,____ — poljedelstvo—živinoreja 1 štipendij* 2. KMETIJSKI SREDNJI SOLI 1 štipendij* Prošnje na obrazcu DZ 1,65 ter zadnje šolsko spričeval pošljite do 30. 6. 1978 na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Kolodvorska ulica št 25 - kadrovska služba. PROSTA UČNA MESTA! V šolskem letu 1978/79 bomo sprejeli v učno razmer)® naslednje število učencev za pridobitev naslednjih poklicev- 1. avtomehanik 5 učnih meS* 2. strojni ključavničar 5 učnih mest 3. kovinostrugar 1 učno mes*? 4. kovač 2 učni 5. prodajalec mesnih izdelkov 3 učna me& 6. predelovalec mesa 3 učna - Pogoj končana osemletka. g Prošnje s priloženim spričevalom sprejemamo do 26. 6. 1®^ na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Kolodvors^ ulica št 25, kadrovska služba. Tone Itnigman UREDNIŠTVO V GOSTEH: RIBNICA TUCti :°r Pogorelc Janez Gorše Bogomir Fegic Štefan Novosel bili Nad Ribnico in Ribniško dolino so navdušeni že Rimljani, ki so tod Peliali prvo vojaško cesto in med ^"načine prinesli tudi kanček zahod-e »civilizacije". Naselje ob edini poti j. Kočevsko je pričelo rasti, vse do-fr ni turški srd in gnev v drugi polo-ro' st^etla zanetil kar 27 poža-■ Ribnica pa si je od razdejanja opomogla, postala je trg s pra-03 do proste trgovine z živino, platan in lesenimi izdelku Danes najsta-11 suhorobarski izdelek nosi datum 2 stoletja. Ribničanje pa niso zasloveli zgolj .° horobarstvu in lončarstvu, veliko k razvoju tega kraja pripomoglo že l,^stvo’ zapiskih je v Ribnici leta 1400 stala sedemrazredna la-?'. foto, ki so jo razen Slovencev ukovali še Hrvatje, Italijani in Nem-• Se posebej pa so v Ribnici ponosni knjigo odličnjakov, kajti leta 2 je vanjo vpisan tudi naš največji Pesnik France Prešeren. Y [Eniški zgodovini je zabeleženih e e to bolj aU manj pomembnih da-v1?v’ Prav gotovo pa bo med njimi 197R £.aP*Sana tudi nedelja, 18. junija Krajani se bodo namreč z glaso-lističi tega dne odločali za "^oprispevek, ki naj bi pomagal Rib-postaviti nov zdravstveni dom, telim krajevnim skupnostim v ob-Dotl omog°čil kritje komunalnih vel ’ ^Omembnost tega dogodka je naši12 ve^“le besed, izgovorjenih na , uredništvu v gosteh, ki so ga v jTOdovrinski« Cenetovi gostilni v dia niCi P^Pravili novinarji Bojan Bu-refe ez Pezelj in Jože Primc. Pred ndumsko mrzlico so se umaknile celo bre j^amenite zgodbe o medvedih, nP ^terih si sicer obiska v Ribnici le morete zamisliti. samoprispevek za vse N^01 Pogorelc je predsednik KS. J®*nu in še i ‘ ... ičanie kaip. n°ve„~*ot smo že omenili, gradnja Pogor, zdravstvenega doma. Viktor 08orelc: naš'u0 Predračunih izpred dveh let stare ° z.^favstveni dom stal okoli 5,5 ždrav,j od tega bi Regionalna i*rdo ■ na skupnost prispevala mili-pa ^ * 900 milijonov dinarjev, ostalo Oprispevek. Upamo, da bo refe- rendum uspel, kajti denar ni namenjen zgolj zdravstvenemu domu, temveč si bodo z njim pomagali tudi v krajevnih skupnostih pri ureditvi komunalnih vprašanj." Bogomir Fegic je eden izmed tistih, ki najbolje pozna usodo sedanjega zdravstvenega doma, saj je kot zobozdravnik v njem preživel vsa leta. Začelo pa se je leta 1947. „Sedanji zdravstveni dom je bil svojčas zasebna hiša, nato smo v njej uredili zobno ambulanto, pozneje pa še splošno. Potem smo obnavljali pa nekaj dozidali in prišli smo do sedanjih prostorov, ki pa že zdaleč ne ustrezajo več potrebam. Ni čakalnic za paciente, sanitarnih prostorov, ni garderobe niti prostora za malice. Hi-do je bilo lani, ko je kletne prostore zalila voda. Skrajni čas torej, da dobimo novo zgradbo. Po načrtih naj bi bila narejena čez tri leta, v njej pa bi bili tudi lekarna in ekspozitura Regionalne zdravstvene skupnosti". ZADRUGA ŽIVI S KMETI Milan Kozič je delavec v „Riku“, šifer pa v Ribnici že 19 let. Prišel je namreč iz Prijedora, na novo okolico pa se je, kot pravi sam, hitro privadil. Zadovoljen je z vsem: s plačami, zabavo, stanovanjem, še najbolj pa z direktorjem. „Lepo bi živeli, ko bi bili vsi direktorji takšni.“ Sekretarsko mesto v krajevni organizaciji SZDL je zasedel Janez Gorše, sicer zaposlen v KZ Ribnica. Beseda je zato, razumljivo, stekla o kmetijstvu. „Vse boljše je sodelovanje kmetov z zadrugo. Pri nas jih imamo okoli 700 „čistih“, pomagamo pa jim s krediti, ustanavljamo tudi kmečke skupnosti: hlevsko, mlečno itd. Skratka: zadruga vse bolj živi s kmeti.“ „Od leta 1976 naprej mladinska organizacija zelo uspešno dela. Pripravljamo proslave, športna tekmovanja, pohode, delovne akcije. Kljub temu nas še vedno ne jemljejo dovolj resno niti starši niti drugi občani niti družbenopolitične organizacije. V zadnjem času pa nam nekoliko več pomagata le KS in ZZB. Ribniški mladinci bomo letos sodelovali na republiški delovni akciji ,Kožbana 78‘ in lokalni .Slemena 78‘, na kateri bomo gradili cesto od Ortneka do Sv. Gregorja," je povedal predsednik 00 ZSMS Ribnica Miran Andoljšek. MLADI BREZ PROSTORA Tone Šobar je predsednik komisije za šport pri 00 ZSM Ribnica: „Mla-dinci že dolgo obiskujemo samoupravno stanovanjsko skupnost, da bi se dogovorili o prostorih za mladino, a imamo vtis, da se nam pristojni izmi- * kajo, ker jih nikoli ne dobimo. Slišimo, da bo stari dom JLA podrt šele čez dve leti. Do takrat bi lahko mi dobili v njem prostore za našo mladinsko delovno brigado in za ples, bili v njem prostore za našo mladinsko delovno brigado in za ples, šah, namizni tenis itd. Prepričani smo, da bi potem mladina lahko uspešno delala in da ne bi po 30 mladincev, kot jih je prejšnjo soboto, stalo pred postajo milice in čakalo na zaslišanje, ker so ga nekaj polomili- Jože Gradišar, predsednik mestnega sveta Ribnice: „V zadnjih treh letih, odkar dela KS v sedanji sestavi, je bilo na območju KS narejenega veliko več kot prej v vsem povojnem obdobju. Skoro vse vasi so dobile asfalt. Občani smo plačevali samoprispevek, zbrani denar pa solidarno razporejali. Naša glavna naloga je, da bi dobile Otavice asfalt in telefon, Slatnik asfalt in urejene odtoke, Žlebič pa tudi asfalt. Prvi denar, ki bo na razpolago v KS — računamo tudi na sredstva novega samoprispevka - bo porabljen za ta dela. Menim, da je pošteno, če pohvalim prizadevnega predsednika sveta KS Staneta Škrabca, ki je najbolj zaslužen, da je KS zadnja leta toliko napredovala na vseh področjih. Zaradi slabih trgovin nam odteka v Kočevje in Ljubljano na leto okoli 20 milijonov dinarjev oziroma približno 5 milijonov prometnega davka." DOLENJEC NAJ PIŠE VEČ O NAS!‘ Tone hfenigman z Gorenjske ceste je izrazil željo, da bi v Dolenjskem listu več pisalo o Ribnici in občini. To bo mogoče, če bo občinska konferenca SZDL zakupila več prostora. Tone Kovačič iz Inlesa je povedal, da zdravstveni dom na srečo še malo potrebuje, vendar je za samoprispevek, ker se pač lahko zgodi, da bo že kmalu potreboval dobro zdravstveno pomoč. Menil pa je, da bi morali o samoprispevku najprej razpravljati in odločati občani, ne pa občinska skupščina ali kdo drug. „Če gradimo ob- last od delovnih ljudi in občanov navzgor, potem naj najprej oni povedo svoje, šele nato naj sklepa občinska skupščina; zdaj pa je bil občinski sklep objavljen prej, kot so bili zbori volilcev po KS." Štefan Novosel, Ribnica: „Ribnici sta najbolj potrebna nov zdravstveni dom in sodobna trgovina. Zaradi zdravnika in nakupov hodimo zdaj v Kočevje in Ljubljano. Preveč namenjamo za osebni in premalo za družbeni standard. Menim, da smo na področju športa in kulture oziroma gradnje objektov za te namene dosegli jugoslovansko raven, zdaj je naša dolžnost, da se tej ravni približamo še na področju zdravstva in trgovine." V RIBNICI LESENI SEMAFORI? Drago Turnšek se z družbenopolitičnim delom ukvaija.že petindvajest let in pravi, da še vedno ugotavlja isto: „Sem predsednik občinskega Društva prijateljev mladine. Ne morem reči, da društva pri nas ne upoštevajo, zagotovo pa ga finančno premalo podpirajo. Nekoliko drugače je z odborom Rdečega križa, ki se financira domala sam, in moram reči, da je v letošnjem letu dosegel imenitne uspehe ...“ Tone Andoljšek, predsednik krajevnega odbora SZDL, je poudaril, da se ribniška krajevna skupnost v zadnjih letih hitro razvija, predvsem po zaslugi dobrega sodelovanja z gospodarstvom. Delavci so namreč navzlic obremenitvi gospodarstva uvideli, da brez sodelovanja s krajevnimi skupnostmi ne gre, in eden večjih uspehov sodelovanja so tri mrliške vežice, ki bodo nared do jeseni. Zasluga za nov ,ribniški1 uspeh gre Inlesu, „Riku“, GG tozd Jelenov žleb - tozd gozdarska kooperacija, Eurotransuin Kmetijski zadrugi. Nadalje je Andoljšek govoril o najbolj perečih težavah v krajevni skupnosti: „Lahko rečem, da nas tarejo komunalne težave. Cesta na Juijevico si ne zasluži imena cesta; podobno je s Šeškovo; v mestu imamo kopico odprtih gradbišč z navlako. Iz dneva v dan ugotavljamo, da ne uresničujemo odloka o redu in čistoči. Kaže, da v Ribnici nimamo najboljšega občutka za red in čistočo, najlepši dokaz za to pa so majhna dhja smetišča, ki so v mestu nastala v zadnjem času." V pogovor je ponovno posegel Drago Turnšek. Precej kritičnih besed je navrgel na račun ribniškega prometa: „Menda se bomo morali suhorobarji odločiti za lesene semafore, zakaj pri nas nič ne kaže, da se bomo kaj kmalu rešili prometnih zagat. Slišal sem sicer, naj bi že čez dve leti vozili po obvoznici, vendar tem govoricam ne verjamem veliko...“ „Kmete iz naše krajevne skupnosti moti predvsem to," je nadaljeval Andoljšek, „da navzlic temu, da dobro sodelujemo s pripadniki JLA, še vedno ni tako, kot bi moralo biti. Gre za poljske poti, ki jih vojaki pri uporabi precej poškodujejo. Najbolj tarnajo kmetije z Brež, prepričan pa sem, da bomo tudi to drobno težavo v kratkem odpravili. Znano je namreč, da naša krajevna skupnost z JLA sodeluje naravnost vzorno ... KAJ PA MESO? Nekoliko kasneje je na srečanje novinarjev z občani ribniške krajevne skupnosti prišel tudi Stane Kersnič. Predstavil se je kot načelnik narodne zaščite KS Ribnica in dejal, da je njihova zaščita še mlada in da je imela prvi ^zpitVob pravkar minulem vojaškem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja: „Na pomoč smo poklicali nekaj več kot 80 občanov. Bil sem presenečen, zakaj vabilu so se odzvali domala vsi. Tudi zato je bila organizacija iger tako dobra. Občani so dokazali, da se zavedajo važne naloge narodne zaščite, v dnevih, ko so bili .mobilizirani* pa so se na moč izkazali. Lahko smo veseli, da imamo take ljudi." Nato je Stane Kersnič, ki je obenem tudi novopečen birt, govoril še o gospodinjskih težavah. „V začetku maja sem odprl bife Jamarski dom‘, zato dobro vem, kako je z ribniškimi trgovinami. Gospodinje mi bodo pritrdile, če pokritiziram trgovce. Mesa skoraj ni, kar pa dobimo, je bolj sumljive kakovosti. Nič bolje ni s sadjem in zelenajvo, zakaj v mestu skoraj nimamo prave tržnice. Tudi s kruhom so težave, čeravno je ribniški menda najboljši v republiki. Ob sobotah, ko se pred tesno prodajalnico gnetejo ljudje, kot da bi kruh delih zastonj, je najbolj hudo. Lahko bi še našteval, vendar naj bo o naših težavah zaenkrat dovolj." Tako Ribničanje. V njihovih rokah je usoda zdravstva, novi dom, za katerega bodo čez tri dni stopili na glasovalna mesta, pa bo, tako trdijo sami, spomenik njihovi iznajdljivosti, njihovim rokam, ki so še prea nekaj desetletji iz dneva v dan obdelovale koščke lesa, danes pa delajo v tovarnah, ki se jih ne bi sramovali v nobenem mestu. V NEDELJO PO ZDRAVJE Milan Kozič Stane Kersnič Tone Andoljšek Miran Andoljšek Tone ■ff: ^ ' / , Dra«0 Turnšek it PETROL LJUBLJANA TOZD Trg. na drobno PE BREŽICE PETROL Industrija prehrambnih izdelkov Kolinska iz Ljubljane praznuje letos pomemben jubilej, 70—letnico. V letu 1908 je z 79 zaposlenimi proizvedla 200 ton, v letu 1978 pa naj bi po planu s 1.370 zaposlenimi proizvedla že 24.927 ton izdelkov. K razvoju Kolinske so v pretežni meri pripomogla prizadevanja zaposlenega kadra. Vzporedno z naraščanjem obsega proizvodnje in števila zaposlenih se je iz leta v leto izboljševala kvalifikacijska sestava delavcev, kar pomeni, da so v Kolinski posvečali izobraževanju veliko skrb. omogočajo prodor na tuja tržišča. Eden izmed uspešnih tozdov je tudi tovarna krompirja na Mirni na Dolenjskem. Trenutno na eni liniji predelujejo krompir in proizvajajo otroško hrano Bebi. Z rekonstrukcijo tovarne bo linija za predelavo krompirja predelala nad 2000 ton krompirja na leto, linija otroške hrane Bebi pa nad 1000 ton na leto. Na območju občine Črnomelj bo Kolinska zgradila tovarno proteinov, kar pomeni ne samo delovna mesta za Belo krajino, temveč obogatitev prehrane. Pomemben prispevek k naši prehrani pa pomeni gradnja več tovarn širom po Sloveniji za pripra- Proizvodni in hkrati prodajni program Kolinske je izredno širok, saj obsega nad 40 skupin proizvodov z več kot 500 različnimi izdelki. Potrebe potrošnikov ter njihove zahteve so bile vedno deležne največje pozornosti in so narekovale Kolinski, da se je prilagodila zahtevam ne samo slovenskega, ampak tudi celotnega jugoslovanskega trga. Njeni kooperantski odnod s tujimi partneiji, kot so Knorr, Thomy, PEZ, Nestle in drugi, zagotavljajo tudi jugoslovanskemu tržišču kvalitetne izdelke, hkrati pa Kolinski vo toplih, ohlajenih in globoko zamrznjenih jedi. Uporabniki naj bi bili vzgojnovarstvene ustanove, šole, internati in drugi. V novogradnjah pa naj bi klasične kuhinje zamenjale pripravljalnice hrane. Ena izmed takih tovarn bo stala tudi na območju Bele krajine, ko se bosta novomeška in črnomaljska občina dogovorili za prostor. Uvedba proizvodnje te vrste hrane pomeni ne samo v jugoslovanskem, ampak tudi v evropskem merilu pionirsko delo. EP DL Kaj je ponudil gledališki vrh Beležka s pravkar končanega 21. srečanja gledaliških skupin Slovenije v Krškem razglaša prosta dela in naloge PRODAJALCA na bencin, črpalki Trebnje I in PRODAJALCA na bencin, črpalki Dvor Pogoji: — KV ali PK delavec; prednost imajo delavci v trgovini — odslužen vojaški rok Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusna doba traja 3 mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati do 30. 6. 1978 na upravo PE Brežice, Gor. Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. „NOVOMONTAZA"-GRADBENE INSTALACIJE n.soLo. NOVO MESTO, ADAMIČEVA 2 Na podlagi sklepa delavskega sveta Novomontaža — gradbene inštalacije n.sol.o. Novo mesto I. RAZPISUJE vodilna dela in naloge VODJE ORGANIZACIJSKO TEHNIČNE PRIPRAVE Pogoji: VIS ali VIŠ strokovna izobrazba strojne ali elektro smeri s strokovnim izpitom ali možnostjo opravljanja istega; &-letna praksa pri opravljanju podobnih del. Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: biti mora politično neoporečen, ne sme biti kaznovan zoper samoupravljanje in družbeno premoženje, izpolnjevati mora vse ostale pogoje, predpisane z zakonom. II. OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. več prostih del in nalog za KVALIFICIRANE ELEKTROINSTALATERJE, 2. prosta dela in naloge za MATERIALNEGA KNJIGOVODJO. Pogoji: pod 1: KV elektroinštalater pod 2: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in vsaj dveletna praksa. Pismene prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. 70 uspešnih let Kolinske Z vlaganjem v gradnjo tovarn na Dolenjskem bo Kolinska veliko prispevala k razvoju nerazvitih področij — S tiskovne konference, ki je bila minuli teden v Ljubljani Plamenica 21. srečanja gledaliških skupin Slovenije je dogorela. K,ončane so predstave in pogovori o njih. Modri prapor z všitimi gledališkimi maskami ne plapola več na krškem odru. Fanfare so utihnile za leto dni. Skupine so se razšle in občinstvo tudi. Pelavski dom v Krškem je spet samo kulturno žarišče za občinske potrebe. Zdaj, ko to berete, najbrž tudi ni več plakatov, ki so ves prejšnji teden vabili na dopoldanske in večerne igre. Letošnje srečanje, za vse nastopajoče skupine tudi dogodek leta, je mimo. Mimo, a ne pozabljeno. Nič koliko prostega časa je šlo za študij vlog, za predstave, gostovanja. Ni bilo vse dobro, kar so tu ali tam naštudirali. Slabe predstave še na območno srečanje niso mogle. Selektoi je ..prečesal” vseh sedem območnih srečanj v tej sezoni in izmed 30 predstav (vsaka skupina je nastopila le z eno) izbral sedem najboljših. Med posavskimi se mu je oko ustavilo pri ..Večnih loviščih” Brežičanov. Samo izbrane skupine so se smele udeležiti zaključnega republiškega srečanja v Krškem. Spored v krškem Delavskem domu se je začel veselo, z Linhartovim ,.Matičkom.” Uprizorili so ga radoživi Radovljičani. Za predstavo je bila značilna mehkoba, preglednost in urejenost. Vse to kaže, da se je skupina, ki jo vodi že iz Novega mesta znana režiserka in prevajalka Alenka Bole - Vrabec, odločila za poglobljen študij. Bojan Štih je nekoliko zameril zaradi premajhne živahnosti, kar pa je, je dodal, slabost in problem vseh slovenskih odrov. Naslednji večer je bil za Krčane še posebno zanimiv: gledali so slovensko noviteto, ki jo je napisal in režiral njihov rojak Rajko Stupar, igrali pa Lendavčani. Stupaijevo delo »Če ti luč ne gori” hoče biti satirična komedija, glede na snov, ki je zajeta iz današnje vsakdanjosti, pa gledališko delo za vsakdanjo rabo. Pokazal je na napake, slabosti, ošvrknil pretirano sestankovanje in še drugo navlako današnjega časa. V komediji je vse to tako nepregledno in mestoma neprepričljivo zapletel, da mu dela v celoti ne moremo šteti za uspeh. (Morda se je v to nekoliko kritiško motrenje vsilila primerjava z nekaterimi zares dobrimi teksti na to temo in takega žanra, pa stopamo Stuparju na prste malo preveč.) Delo je nekoliko krajši konec potegnilo tudi zaradi same izvedbe. Črnogledost pa skupini in avtorju kot režiseiju ni potrebna, zlasti še če vemo, da delujejo Lendavčani šele drugo sezono. Z Milošem Mikelnom povejmo, da bo resno strokovno delo tudi nje pripeljalo na višjo stopnico. Predstavi, ki sta bili na sporedu v sredo, tretji dan srečanja, in v četrtek dopoldne, je slovenski pisatelj in dramatik Peter Božič ocenil tako: „Na predstavi DPD Prežihov Voranc z Raven na Koroškem smo gledali adaptacijo Prežihovega besedila ..Judenburg1, ki jo je opravil Mitja Šipek. Videli smo tipično obnovitev gledališča šestdesetih let, kjer omogoča literarna predloga predvsem govorno interpretacijo... Na odru je prisotna samo smrt in edini dramatični konflikt je v eksplikaciji njenega smisla oziroma nesmisla... V tem okviru je bila, seveda za današnje gledališke pojme, možnost igralske in režijske interpretacije skrčena na psihološko igro brez kakih drugih gledaliških možnosti... Naša ugotovitev, da je značilnost te zaključne prireditve raznolikost, pa nikakor ne velja za tiste uprizoritve, ki bi naj imele značaj komedij. Tudi predstava amaterskega odra KD Stanko Černelč iz Brežic »Večna lovišča” Mira Štefanca nas jc samo utrdila v prepričanju, da se današnja slovenska komedija vrti v enem samem tematskem krogu znotraj hierarhičnih odnosov med šefi in tajnicami, zlorabljanju družbenega položaja in njegovi privatizaciji, pri čemer lahko dodamo le to, da te produkcije ne more opraviči- ti samo želja po aktualnosti, ker spričo splošno znanih resnic postaja povsem neaktualna. Zlasti velja to za omenjeni uprizorjeni poskus komedije, ki uporablja parabolo za svoj okvir in na ta način še bolj poudarja svojo splošnost in abstraktnost. Tudi to besedilo torej ni nudilo kakih posebnih gledaliških, režijskih ali igralskih možnosti in tako smo bili priča dokaj neinventivni postavitvi in nerazgibani ter nesproščeni interpretaciji, ujeti povsem v naglavni greh sam ega besedila.” Večerni četrtkovi predstavi Mrožkovih enodejank »Čarobna noč” in „Na odprtem morju” v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja sta vzbudili nič manj kot osrednjo pozornost kritike in občinstva na 21. srečanju v Krškem. Več hvale so prisodili „Čarobni noči”, ki jo je režiral Matija Logar, medtem ko je komedija „Na odprtem morju” v režiji Alberta Kosa delovala nekoliko hladneje. Menijo, da so premalo prišle do izraza osti satiričnega besedila. Kaže, da so se Kranjčani nekako abonirali na Mrož-kova dela, saj so dve uprizorili že v minuli sezoni. Vrhničani so posegli v zakladnico starogrške komedije in v Krškem Delavskem domu predzadnji večer predstavili Ari-stofanovo „Lizistrato” v režiji Sergeja Verča. V soboto, zadnji večer na letošnjem srečanju gledaliških skupin, so dvignili zastor še za Župančičevo »Veroniko Deseniško”, Znano slovensko tragedijo v verzih, delo avtorja, čigar 100-letnico rojstva častimo letos, je uprizorilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane pod režijskim vodstvom Vesne Arhar. Tudi to je bila ena tistih predstav, ki se je od drugih razlikovala v uigranosti in drugih elementih gledališke igre, atoravno Žipan-čičev tekst ne dovoljuje preti ranih »sprehodov” mimo ustaljenega in že večkrat preizkušenega koncepta izvedbe. Na 21. srečanju so bili zadovoljni tudi mladi gledalci, saj so v spored »izven konkurence’ uvrstili tudi nekaj mladinskih i® lutkovnih predstav. Tako je gl®" dališki krožek mariborske osnovne šole Ivan Cankar upri’ zoril igro fine Januszevvske »Tiger Peter”, gledališka skupi' na OO ZSMS iz Dravograda Dubillardove »Naivne lastovke in pionirski oder medvoškega amaterskega gledališča igro »Kdo se boji malega Bavbava Marije Clare Machado, lutkovno gledališče iz Kranja pa Stredovo »Pravljico o princeski in zrn® gr aha . V soboto dopoldne, p zadnjo predstavo 21. srečanja-je Združenje gledaliških skupi® Slovenije v Krškem opravilo tudi letno skupščino. Na njej so med drugim določili skupine, k> bodo zastopale slovenski gl?" dališki amaterizem na drugih gledaliških manifestacijah doma in v tujini. Na koncu tega zapisa se po-novno vrnimo na začetek 21* srečanja gledaliških skupin Slo; venije oziroma k besedam, k) jih je na otvoritvi izrekel znan> slovenski pisatelj in družbeno’ politični delavec Beno Zupan' čič, krški rojak: da je ljubitelj* stvo pomemben del žive slovefl' ske kulturne tvornosti in kot tako nedvomno potrebno-»Umetniško ustvarjanje”, je de-jal, , je močna spodbuda za vsesplošno človekovo osvobajanje in ustvarjanje, močno razvojno i gibalo tudi za družbo kot celo-to. Tudi ta se mora namreč osvoboditi svojih lastnih biro-kratskih, elitniških in drugih zapuščin, da bi lahko bila prava stvaritev delovnega človeka, d3 bi bila docela njegova, podre' jena njegovim pravim, čovek-ovim smotrom.” Po birokratskih, elitniških in drugih zapuščinah so švrkale s svojim gledališkim bičem tudi nekatere komedije in satire s krškega odra. Koliko se tak bič prime nosilcev teh zapuščin, oziroma slednje sploh lahko doseže, pa je seveda druga pe-sem. Vsekakor pesem bolj za politične sestanke kot za na oder. I.Z- _____________________________ /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO objavlja naslednje delo in naloge za poslovno enoto Novo mesto ekspozituro METLI KA 1 REFERENTA ZA DEVIZNE POSLE S PREBIVALSTVOM Pogoji za sprejem: ekonomska srednja šola, gimnazija, uprav-noadministrativna šola, pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in tri leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika; delo je v izmenah. Za navedeno delo in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili « izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi Ljubljanski banki Temeljni dolenjski banki Novo mesto. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Kandidate bomo o izbiri seznanili v 40 dneh po zaključku objave. „SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge: 1. KVALIFICIRANEGA KURJAČA 2. KVALIFICIRANEGA MESARJA 3. 3 KVALIFICIRANE KUHARICE 4. 5 KUHINJSKIH POMOČNIC 5. 2 POMOŽNA DELAVCA 6. 3 BOLNIŠKE STREŽNICE Pogoji: pod 1 do 3 kvalificiran delavec navedene stroke, ostali priučeni delavci. Vloge pošljite Splošni bolnišnici Novo m esto do 30. 6. 1978. —N CESTNO POD JETJE NOVO MESTO TOZD „Vzdrževanje in rekonstrukcije" Črnomelj Razpisna komisija delavskega sveta TOZD razpisuje prosta dela in delovne naloge, združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA TOZD (individualni poslovodni organ) Kandidat, ki želi biti izbran, mora izpolnjevati naslednje p o-goje: — splošni pogoji, predpisani z zakoni in družbenimi dogovori — najmanj srednja strokovna izobrazba gradbene smeri — 5 let delovnih izkušenj — moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti Kandidati naj svoje vloge, opremljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa na naslov TOZD, Otona Župančiča 4, Črnomelj, v zapečateni ovojnici z oznako „za razpis". Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno PE BREZ ICE .•.i****' PETROL! razglaša prosta dela in naloge PRODAJALCA na bencinski črpalki Šentjernej. Pogoji: — KV ali PK delavec — prednost imajo delavci v trgovini — odslužen vojaški rok Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim d®* lovnim časom. Poskusna doba traja 3 mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom j® treba poslati do 30. 6. 1978 na upravo PE Brežice, Gorni' Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku raZ- , pisnega roka. kultura in izobra- ževanje „Epistola” pod dežniki Nedeljske proslavitve 100-letnice Zupančičevega rojstva v Vinici v Beli krajini se je udeležilo okoli 7.000 obiskovalcev, med njimi tudi številni visoki predstavniki republiških organizacij — Kljub dežju so program izvedli do konca OBČINSTVO POD DEŽNIKI* PREDSEDNIK NA KOLENIH -£|edsednik Zvezne kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer je Jfemljal kulturni program na nedeljski počastitvi pesnika Otona upančiča v Vinici skoraj na kolenih — čepe, s podprto glavo, ."lorda zato, ker se je hotel prepričati, kako je taka proslava videti Bbaze. 9. pevski tabor Tradicionalna pevska Prireditev v Šentvidu pri Stični bo pod pokroviteljstvom predsedstva CK ZKS Šentvid pri Stični, mali dolenjski kraj, ki pa na slovenskem kulturnem nebu že dolgo ni več nepomembno £e, bo letos že devetič izvedi tradicionalni kulturni teden in pevski tabor. Prireditve se bodo začele vrstiti v, za<^nj*h junijskih dneh. Na pevskem tab' krat oru bo to-nastopilo 120 pevskih z otov s 3.600 pevci iz Slovenije m zamejstva. To bo mantf®stacija zbo- ovslcega petja na slovenskih "eh, zares enkraten praznik si°venske pesmi. Kulturni teden in Tabor Pevskih zborov bosta tokrat Posvečena osmemu slovenskemu in enajstemu zvezne-!?u partijskemu kongresu. bodo proslavili ^ letnico rojstva Otona VPančiča in počastili spo-"Un. na velikega revolucio-2<^a ®or‘sa Kidriča ob letnici njegove smrti. , Pevski tabor in druge kul-*e prireditve v Šentvidu [jn Etični bodo letos poteka-pod pokroviteljstvom J*edsedstva CK ZKS. NAIVCI OB SANI Ptii°b Ielci Sani, med Ključem in deio °m’ ^ *3‘*° ne<*avn0 četrto naivVno srečanje jugoslovanskih n«katCV' udeleženci so bila Zač t znana imena pa tudi nekaj svoia rtk°V' 0bliubili 80 Po^ti dili a za muzej, ki ga bodo zgra-h® Grmeču - v Korčanici. PEVCI, GODCI IN PLESALCI V BREŽICAH Na dvoriSču brežiškega gradu bodo v soboto, 17. junija, nastopih ljudski pevci, godci in plesalci iz Slovenije in zamejstva. Od folklornih skupin bodo sodelo-valiplesalci iz Obreža, Adle-šičev, Mojstrane, Novega mesta, Starega trga, Gornjih Petrovcev, pevci iz Zagorice, Vrhpolja pri Kamniku in Slovenjega Plajberka ter godca iz Hbtederšice in Zagorice. To bo že šesto srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, prirejata pa ga ZKO Slovenije in brežiški občinski svet. Baletni večer Jutri zvečer bodo v Novem mestu nastopile gojenke baletne vzgoje glasbene ____________šole____________ V novomeškem Domu kulture se bo začel jutri ob 19. uri baletni večer, na katerem bodo nastopile gojenke baletne vzgoje pri glasbeni šoli Marjana Kozine. Nastop je pripravila koreografinja Milica Buh. Uvod bo plesna suita „V spo-nah“ ob glasbi Šostakoviča, Noskowskega, Addinesella in Dvoržaka. Solo bosta plesali Mojca Zore tič in Mojca Hrastar. V drugem delu bodo obiskovalci videli tri plese na glasbo A. C. Adama, nastopile pa bodo: Mojca Hrastar, Mojca Zore tič, Karmen Udir in Lilijana Mitič. V zadnjem delu pa bodo gojenke (s solistkama Mojco Hastar in Mojco Zoretič) zaplesale veliki zaključni valček. »Sporočilo, naročilo in pesem Zupančičeve besede živijo danes prav tako kot ob rojstvu in so ena sama potrditev ustvarjalne moči, volje in pronicljivosti slovenskega duha. Vsak pesnikov verz je praznik in mi smo danes njihovi praznovalci." To so besede dr. Matjaža Kmecla, dekana ljubljanske filozofske fakultete, iz njegovega slavnostnega govora na množični proslavi 100-letnice rojstva pesnika Otona Zupančiča v nedeljo, 11. junija, v pesnikovem rojstnem kraju Vinici. Kljub dežju, ki je lil ves čas prireditve, je večurna proslava na trati viniškega turističnega kampa potekala brez prekinitve. Okoli 7.000 obiskovalcev, med njimi pretežno belokranjska in dolenjska šolska mladina, skupina suhokranjskih brigadirjev in predstavniki vseh sloven- BOREC 5 Majska številka Borca objavlja Pesem Titu avtorice Fani O kič, dve pesmi Otona Zupančiča ter po eno pesem Črtomira Šinkovca, Milovana Kruniča (v prevodu Neže Maurer) in Neže Maurer. Milan M. Miladinovič je zastavil pero za zapis o moralnih vrednotah v delih Borisa Kidriča, Ivan Vidali je popisal dogodke na Kostanjski planoti. »MOSTARSKA KLAPA” Za letošnje srečanje pevskih osmercev v Šentjerneju je prijavljenih 32 oktetov, med njimi Obirski oktet in Mostarska kla-pa. Osrednja prireditev bo 1. julija na šentjemejskem hipodromu, dan pred tem pa bodo okteti nastopih na koncertih v Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, Žižemberku, Škocjanu, Trebnjem, Brestanici in Šentjerneju. skih bralnih značk, je vztrajalo do konca. Žapančičevo Vinico so ta dan obiskali in se udeležili proslave tudi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šah, predsednik slovenskega pisateljskega društva Ivan Potrč in več drugih književnikov, predsednik izvršnega odbora KSS Ivo Tavčar, predsednik ZKO Slovenije Literati v Lutrovi kleti V soboto bo v Sevnici srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov V soboto, 17. junija, bo v Sevnici drugo izmed območnih srečanj, ki jih organizira odbor za literarno dejavnost pri ZKOS skupaj z območnimi organizatorji. Člani območne žirije Aleš Berger, Tine Soben in Silvo Mavsar so izbrali devet avtorjev predvsem iz Posavja, ki bodo prejeli posebna priznanja: za prozo Irena Pinterič, Andrej Drapal, Melita Sotlar in Dragica Tomc, za poezijo pa Nada Černič, Peter Kosmač, Mojca Savnik, Mojca Rožman in Nada Požun. Na občinski konferenci ZSMS Sevnica, ki je glavni nosilec te kulturne akcije, so se odločili, da povabijo na srečanje vse, ki so se odzvali na razpis. Tako se bodo udeleženci pogovarjali o problemih ustvarjanja in uveljavljanja za okroglo mizo, ki se bo začela ob 14. uri v hotelu Ajdovec, zvečer pa bo osprednji literarni nastop s podelitvijo priznanj izbranim avtorjem v Lutrovi kleti ob 19. uri. S. MAVSAR Naposled se premika Se letos na republiški ravni prve področne kulturne skupnosti - Najprej za knjigo in film Zamisel, da bi imeli v Sloveniji poleg osrednje tudi področne (specialne) kulturne skupnosti, je stara več let. Precejšnjo pozornost so ji posvečali v akci- L„Človek, delo, kultura** in neje. V glavnem so povsod pokazali zanimanje zanjo, nihče pa ni začel resneje pripravljati poti za ustanovitev takih skupnosti. EKSLIBRISI Razstava ptoških ekslibrisov v prostorih ljubljanske osnovne šole Komenda - Moste, bo odprta do 15. junija. Na njej je okoli 370 ekslibrisov, med njimi tudi 30, za katere so dobili avtorji posebna priznanja. Sodelujejo učenci osnovnih šol iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Čme gore, Srbije, Vojvodine ter iz treh osnovnih šol s Tržaškega in Goriškega. SKIK Stališča RK SZDL SLOVENIJE o ukinjanju osnovnih šol (konec) prešolanje otrok v centralne šole, vendar je začasnost marsikje postala trajna. Tudi neusposobljeni učitelji za delo v kombiniranih oddelkih in neustrezna stimulacija učiteljev, ki delajo v težjih delovnih razmerah, so marsikje vzrok za prenehanje dela šole ..,. 5. Procesi združevanja osnovnih šol v eno delovno organizacijo, ki so zlasti zašle dovah samo 2. Na vlogo osnovnih šol na kmetijskih pod- večjo poslovnost in gospodarnost, podcenjevali rt*jih bi morah gledati tudi z vidika ures-y ..Vanja družbenoekonomskega razvoja Slo-njie, v katerem je proizvodnja hrane uvrščena ®d prednostne smeri. Prezgodnje odtegovanje ,“0k iz vasi - ponekod z vključevanjem v oniove (v Sloveniji jih med osnovnošolskimi trolci prebiva približno 300) in predšolanjem v o^vne Sole v občinskih središčih - pospešuje dlivanje kmetijskega prebivalstva v mesta in "obroča zapuščanje neobdelane zemlje. • ’• Izvršni odbor ocenjuje, da ekonomski raz-,°& za ukinjanje šol, ki so mnogokrat pou-r^jeni, niso v celoti utemeljeni, saj so prevozi velikega števila učencev pogosto dražji kot vož-učitelja v šolo... Pom anjkanje učiteljev v celoti, še posebej odročnih predelih, je pogost vzrok za začasno str. 29-30 pa vzgojno-izobraževalno in družbeno funkcijo šole ter njeno vraščanje v krajevno skupnost, so ponekod tudi povzročili ukinjanje manjših šol... Tudi v svetih šol bi morali bolj uveljaviti poseben družbeni interes z delegati sveta staršev, ustanovitelja šole, družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. 6. Izvršni odbor ugotavlja na osnovi ocene o problemih, ki so se pojavljali ob spremembah mreže, bodisi zaradi sprememb šolskih okolišev, integracijskih procesov, sprememb v programih izgradnje šol iz samoprispevka, skratka ob vseh statusnih vprašanjih šole, da so bile nekatere politične zaostritve, pogojne tudi z nedemokratičnimi postopki...” Informacije RK SZDL Slovenije 1978, št. 2. Jože Humer, predstavniki hrvaških občin, zamejstva in seveda predstavniki družbenopolitičnih in kulturnih organizacij obeh belokranjskih občin. Potem ko je udeležence proslave v imenu Župančičevih rojakov pozdravil ravnatelj viniške osemletke Anton Troha, so ljubljanski srednješolci izvedli recital „Vesela pomladna epistola“. Režiser Zvone Šedlbauerje v recital povezal znamenite Zupančičeve verze, v prireditev pa vključil tudi folklorne nastope in glasbo na Župančičeve tekste. Folklorne plese so plesale skupine iz Črnomlja, Preloke in domače Vinice. V Vinici je bila ves dan odprta Župančičeva rojstna hiša in obiskovalci so si z zanimanjem ogledali spominske zbirke. Za ogled so te zbirke uredili že v soboto, ki je bila uvod v osrednjo nedeljsko svečanost ob 100-letnici Zupančičevega rojstva. Tega dne so namreč Belo krajino obiskali predstavniki vseh slovenskih bralnih značk in z belokranjskimi vrstniki iz osnovnih šol v Črnomlju, Semiču, Metliki, Dragatušu in Vinici nastopili na kulturnih prireditvah. Te kaije so obiskale tudi skupine slovenskih književnikov. I. Z. ^Kongresi ZKJ” 19. junija ob 13. uri bodo v avli novomeškega Doma JLA odprli slikovno-knjižno razstavo z naslovom »Kongresi ZKJ“. Na njej bo več sto eksponatov, gradivo pa bodo posodili sam Dom JLA, Študijska knjižnica Mirana Jarca in Dolenjski muzej. Razstava bo pripravljena v počastitev 11. kongresa ZKJ in bo odprta do konca junija. Na otvoritvi bo slavnost, na kateri bo govoril sekretar občinskega komiteja ZK Franci Borsan. Več deset novim članom ZK, sprejetim v več osnovnih organizacijah med nedavnim slovenskim in sedanjim zveznim kongresom Zveze komunistov, bodo podelili partijske izkaznice. 10-LETNICA N ONETA ROG Jutri, 16. junija ob 19. uri, bo v Šeškovem domu v Koče\rju koncert noneta „Rog“ iz Zeljn. S tem koncertom bodo pevke proslavile 10-letnico obstoja noneta. Vstopnina bo veljala 25 din, v to ceno pa je vključena tudi jubilejna značka. BOŽIDAR JAKAC Premikati se je začelo šele v zadnjih dneh, ko se je za rešitev tega vprašanja zavzela nova skupščina KSS. Delegati so celo zahtevah, da bodi to ena prvih nalog v novem mandatnem obdobju. Zamišljeno je, naj bi na republiški ravni najprej ustanovili področni skupnosti za knjigo in film. Občinske kulturne skupnosti bodo v kratkem obravnavale predlog, naj bi namesto odborov za posamezna kulturna področja pri republiški kulturni skupnosti imenovali iniciativne odbore za ustanovitev področnih kulturnih skupnosti. Iniciativni odbori bi lahko kasneje prevzeli dolžnost izvršnih odborov v novih skupnostih. Kadrovske predloge bodo oblikovali do konca junija na medobčinskih posvetih kulturnih skupnosti. Področne kulturne skupnosti bodo nedvomno še skrajšale pot k večjemu podružbljanju kulturne politike. Nemara bo prav to še bolj spodbudilo vse dejavnike, ki pripravljajo ustanovitev, da v sedanjem zagonu ne bodo popustili. Čimprejšnje usresničitve zamisli bodo veseli vsi, še posebej pa nosilci akcij „Družba in knjiga" ustanovitve skupnosti za knjigo. KONCERT PO ETRU IZ BELE KRAJINE RTV Ljubljana, Glasbena mladina Bele krajine in Kulturno društvo Oton Zupančič iz Vinice prirejajo za koncc tedna javno radijsko oddajo ..Koncert iz naših krajev": jutri ob 20. uri v črnomaljskem domu kulture (prireditev bo posvečena 50-letnici ljubljanskega radia), v soboto pa ob enakem času v Vinici. Na koncertu bodo nastopili tudi belokranjski izvajalci: tamburaši s Preloke in iz Vinice, prvonagrajeni harmonikar nedavnega črnomaljskega tekmovanja Pavle Malnarič s Krupe in solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič. Grabados t I S Maja Tumher pri odpiranju Jakčeve grafične razstave v galeriji Forum Cultural Siqueiros v Mexico Ciudad. Božidar Jakac v Mehiki Ugodne kritike ..odpirajo" novo zanimanje za celotno Jakčevo in jugoslovansko likovno umetnost Dolenjski rojak, znani slovenski slikar Božidar Jakac, ki bo kmalu slavil osemdesetletnico svojega ustvarjalnega življenja, je nedavno doživel zelo velik uspeh tudi s svojo prvo razstavo v Latinski Ameriki, v najbolj reprezentančni likovni galeriji Forum Gultural Siquerios v Mexi-cu Ciudad. Jakac bi moral razstavljati v Latinski Ameriki, v Argentini in Mehiki, že davno poprej, pred 28 leti, ko so njegovo turnejo programirali takratni pristojni zvezni organi in ko sc je tudi sam pogovarjal z rojakom, ameriškim pisateljem Louisom Adamičem v ZDA. Pa so takrat razne težave gmotnega značaja gostovanje, žal, preprečile. Toliko bolj je bil zato zadovoljen mojster Jakac zdaj, ko se je dvema mladima slovenskima ljubiteljema njegove umetnosti, umetnostni zgodovinarki Maji Tumher in slikarju J. Miklavcu, ki sta trenutno na izpopolnjevanju v Mehiki, posrečilo, da sta zainteresirala pristojne mehiške oblasti za to razstavo. Mimogrede: Miklavc je tudi sam dosegel v tem času v Mehiki zaviden uspeh, saj je na natečaju grafike vseh mehiških likovnih akademij z več sto udeleženci dosegel prvo nagrado. Vse to pa je bilo seveda ' samo uvod v dostojanstveno predstavitev Jakčeve umetnosti v rotundi galerije, ki nosi ime po velikem mehiškem revolucionarnem slikarju Siqueirosu in ki ga tudi vodi njegova nečakinja, Maria Tambo-rrell. Razstavo, na kateri so prikazali čez 80 Jakčevih grafik raznih tehnik, časovno pa iz prvih obdobij, so sicer nedavno že zaprli, potem ko si jo je ogledalo na tisoče Mehikancev. Toda še polno je odmevov. Že slo- vesno odpiranje razstave, na kateri so bili tudi zastopniki jugoslovanskega veleposlaništva in najvišjih mehiških kulturnih ustanov, je široko odjeknilo v mehiškem tisku, radiu in televiziji. Zelo pohvalne ocene in analize razstave v dnevnikih in revijah pa še zdaj potrjujejo Jakčev izredno velik uspeh v tej temperamentni deželi z bogatimi tradicijami revolucije in angažirane grafike. Nekateri strokovnjaki se sploh odpravljajo, da pod vtisom te Jakčeve razstave obiščejo Jugoslavijo in se pobliže seznanijo z Jakčevim delom doma ter splošno jugoslovansko likovno ustvarjalnostjo. To velja zlasti za ravnateljico galerije Siqueiros Mario Tamborrell, za glavno kustodinjo Mariso Mataix in likovnega kritika Ignazia Floresa Antuneza. V časopisih v Mehiki so poudarjali, da je Jakac ne samo velik slovenski in jugoslovanski slikar, ki je držal svojemu času zvesto ogledalo, ampak tudi evropsko znamenit umetnik in humanist. Kot so po eni strani v njegovih grafikah odkrivali njegov lastni portret, tako so beležili tudi spoznanja o slovenski pokrajini, tudi mnogih dolenjskih motivov. Avtor Flores Antunez v časopisu ..Novedades” med drugim piše, da se je Jakac povzpel „v sam vrh jugoslovanske umetnosti kot blesteča luč”, pisec M. B. pa je v listu „Ex celsior” pribil, da je Jakčeva umetnost ..prvovrstne mednarodne kvalitete. ..Ugotavlja, da je morda Jakac res bližji kakemu Duererju ali Holbeinu, kot kakemu današnjemu modernistu, obenem pa naglaša: »Jakac je sicer nadčasoven v svojem akademizmu, hkrati pa prefinjen v vseh tehnikah in predvsem vselej velik človek in umetnik.” BOGDAN POGAČNIK ISKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD NAPAJALNE NAPRAVE 68000 NOVO MESTO Bršljin 63 razpisuje v Šolskem letu 1978/79 naslednje štipendije 2 štipendiji -5 štipendij — 1 štipendijo 5 štipendij — — šibki tok -1 štipendijo 1 štipendijo šibki tok 1 štipendijo tok 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli na TSS — elektro smeri — šibki tok — na TSS — strojne smeri na Visoki tehnični šoli — elektro smeri I. stopnja — na Ekonomski fakulteti — I. stopnja — na Fakulteti za elektrotehniko — — na Fakulteti za elektrotehniko — jaki — na Fakulteti za strojništvo Kandidati za štipendije na srednjih, višjih in visokih šolah naj oddajo prošnje na obrazcih 1,65 (DZS), k prošnji naj priložijo še: — fotokopijo spričevala zadnjega letnika oz. potrdilo o opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo — potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov za leto 1977, na obrazcu 0,12 — potrdilo o višini otroškega dodatka oz. potrdilo, da le-tega ne prejemajo. RAZPISUJEMO TUDI PROSTA UČNA MESTA za Šolsko leto 1978/79 12 prostih učnih mest za poklic elektromehanik 1 prosto učno mesto za poklic orodjar 1 prosto učno mesto za poklic ključavničar Vsak učenec naj odda prošnjo na obrazcu 1,65 (DZS) in — izpisek iz rojstne matične knjige — spričevalo o končani osemletki Prijave pošljite do 15. julija na naslov ISKRA — INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD NAPAJALNE NAPRAVE, 68000 NOVO MESTO, Bršljin 63 IGM „SAVA" KRŠKO Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju SODELAVKO z opravljeno štiriletno ali dveletno administrativno šolo za opravljanje zahtevnejših administrativnih nalog. POGOJI: Dobro znanje strojepisja in stenografije, zaželena praksa pri delovnih nalogah tajnice. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „SAVA" KRŠKO, Gasilska 4. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. TOVARNA OBUTVE „PEKO" TR2IC, n.sol.o. TOZD MRE2A objavlja za svojo prodajalno v Črnomlju, Staneta Rozmana 12, prosta dela in naloge POMOČNIKA Pogoji za sprejem: — KV prodajalec s tremi meseci delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca Prijave z dokazili sprejema Tovarna obutve PEKO Tržič v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku razglasnega roka. Z A II V A L A Ob tragični smrti sina in brata MARJANA RUSA roj. 7.4.1956 jamarja iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, govornikom za poslovilne besede, ko-lektivu Inkopa in Lika, Jamarskemu društvu Kočevje in ostalim, godbi m pevcem, njegovim prijateljem in reševalcem, Kekcu in domačinom, ekipi Trbovlje, TNZ in vsem, ki so pokojnika obdarovali z venci in cvetjem, duhovniku za opravljeni obred ter sosedom, znancem in sorodnikom. Žalujoči: vsi njegovi Belokranjska trikotažna industrija „BETI" Metlika TOZD Konfekcija ČRNOMELJ objavlja dela in naloge VRATARJA - nočnega čuvaja Pogoj: odslužen vojaški rok. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: „BETI" TOZD KONFEKCIJA ČRNOMEU —\ RAZPISNA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE »SLOVENIJALES - STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, n.sol.o. SEVNICA 2. I. objavlja dela in naloge za: 1. DIREKTORJA DELOV NE ORGANIZACIJE VODJO DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B VODJO FINANČNO—RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA VODJO MATERIALNO—NABAV NEGA SEKTORJA VODJO INVESTICIJ IN ORGANIZACIJE POSLOVANJA 3. 4. 5. Pogoji: poleg splošnih in moralnopolitičnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod zap. št 1 do 5 morajo imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne stroke oz. smeri z najmanj 5 leti dela pri ustreznih delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostjo ali srednjo izobrazbo ustrezne stroke oz. smeri in najmanj 10 let dela pri ustreznih delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Za dela in naloge za direktorja delovne organizacije in za dela in naloge od zap. št 2 do 5 se delavci imenujejo za dobo 4 let 11. objavlja dela in naloge za: 1. VODJO TOZD STILN O POHIŠTVO 2. VODJO PRODAJE 3. VODJO PROIZVODNJE IN PRIPRAVE DELA III. objavlja dela in naloge za: 1. VODJO TOZD NOTRANJA OPREMA 2. VODJO PRODAJE 3. VODJO PROIZVODNJE Pogoji pod II in III: poleg splošnih in moralnopolitičnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in 5 - 6 let delovnih izkušenj pri delih in opravlih s posebnimi pooblastili v stroki. Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje del in nalog vodje delovne skupnosti skupnih služb, vodje TOZD Stilno pohištvo in vodje TOZD Notranja oprema, morajo poleg vodenja DSSS in TOZD opravljati še dela in naloge, ki sodijo v delokrog enega od sektorjev oz. dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DSSS in TOZD, tako da bodo v DSSS izbrali 3 izvajalci, v vsaki TOZD pa po 2 izvajalca za opravljanje razpisanih del in nalog. Kandidati, ki kandidirajo za razpisana deta in naloge pod I naj vloge pošljejo na naslov: „Slovenijales-Stilles", delovna skupnost skupnih služb, „za razpisno komisijo", pod II in III pa na naslov: »Slovenijales-Stilles' Sevnica, TOZD Stilno pohištvo oz. TOZD Notranja oprema „za razpisno komisijo", vsi v roku 15 dni po objavi razpisa. | ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 78. letu starosti zapustil naš mož, oče, brat, stric, ded in praded IVAN KOŠAK iz Črešnjic pri Otočcu ob Krki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob pokojnikovi smrti stali ob strani in nam nudili vsakovrstno pomoč. Posebej velja zahvala sosedoma Ivanki Medved in Ludviku Rifelj. Zahvaljujemo se tudi delovnim kolektivom Navolcs Straža, posebej še sodelavcem iz TDP za denarno pomoč, nadalje Novogradu-TOZD Komunala, Cestnem podjetju Novo mesto, SGP Pionir-lesni obrat Novo mesto in Tovarni zdravil Krka, Novo mesto, Krajevni organizaciji ZB Otočec ob Krki za podarjene vence. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Otočec ob Krki za poslednje spremstvo ter predsedniku društva Ivanu za poslovilne besede ob grobu. Lepo sc zahvaljujemo Gričarju za >...■. — ——■—,— tudi župniku Francu Kadumu za opravljeni obred. Sc enkrat vsem hvala! Vsi njegovi Štipendije iz združenih sredstev SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENČEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH SEVNICA IN BREŽICE RAZPISUJE ŠTIPENDIJE iz združenih sredstev organizacij združenega dela za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko leto 1978/79. Za štipendijo iz združenih sredstev in dopolnilne štipendije h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 n' presegel 2.580,00 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se katastrski dohodek pomnoži s 14 in zmnožek deli s številom družinskih članov (če je bil v letu 1977 uveljavljen nov izračun katastrskega dohodka, se tako dobljen katastrski dohodek upošteva * količnikom 2,5). Za štipendijo iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati s stalnim bivališčem v občini in učenci in študentje iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo od organizacij združenega dela v občini. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev si morajo poizkušati predhodno pridobiti kadrovsko štipendija Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki so jih razpisale organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, in drugi štipenditorji na območju dnevne migracije delavcev. Ob izpolnjenih pogojih bodo imeli prednost pri pridobitvi štipendije iz združenih sredstev: a) kandidati, ki se odločajo za poklice, ki so v okviru občine opredeljeni kot prednostni na podlagi kadrovskih načrtov oz. potreb organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih štipenditorjev. V v ml ht sk I Tl POKLICI SO: N n 8a ja) šti nc sk N, (S ca V ZA OBČINO BREŽICE: avtomehanik, avtomobilski klepar, avtoelektrikar, avtoličar, elektrikar — obratni, gozdni delavec, ključavničar, kuhar, lesni delavec, mesar, mizar - pohištveni, mizar - strojni, natakar, orodjar, prodajalec, slaščičar, soboslikar, strojni mehanik, gimnazijski maturant -pedagoške usmeritve, gostinski tehnik, gozdarski tehnik, konfekcijski tehnik, lesarski tehnik, medicinska sestra, vzgojiteljica, ekonomist, predmetni učitelj, višji fizioterapevt, dipl. ekonomist, dipl. ing. lesarstva, dipl. ing. gozdarstva, dipl. pravnik. ZA OBČINO SEVNICA: vse poklicne šole,tehnične šol«, ekonomsko administrativne, gimnazija, medicinska, kmetijska, organizacija dela, pravniki. b) prosilci iz družin, ki so v slabšem socialnem in ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin. c) prosilci z boljšim učnim uspehom d) prosilci, katerih lastnosti omogočajo šolanje in delo na izbrani poklicni usmeritvi. Mnenje o tem da služba poklicnega usmerjanja. Kandidati morajo prijavi oz. vlogi za štipendijo (obr. DZS 1,65 — dobi se v knjigarnah) priložiti: — fotokopijo ali overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višjih ali visokošolskih organizacij združenega dela o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih čl* nov (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava pri skupščin1 občine in iz potrdila mora biti točno razvidno število pr* skrbljenih in nepreskrbljenih družinskih članov, ki živijov skupnem gospodinjstvu), — potrdilo o dohodkih staršev iz leta 1977 (obr. je tiskan * vlogi za štipendijo — zajeti morajo biti vsi dohodki ■* rednega delovnega razmerja, kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih dejavnosti). Če so starši upokojenci, priložite odrezek pokojninske nakaznice meseca decembra 1977. — Potrdilo o višini otroškega dodatka prosilca (v mesecu decembru 1977), — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, mor*)0 predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji, drugi pa na obrazcu podpišejo izjavo, da kadrovske štipendije n® prejemajo, — otroci kmetov in obrtnikov morajo predložiti mnenje krajevne skupnosti, — poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo*® dokazati s potrdilom krajevne skupnosti ali skrbstvenega organa in matičnega urada, . — potrdilo o šolanju oz. frekventacijsko pot. Jilo (Pre, Kočevja in Kamnika. .Kamniški kvalifikacijski turnir je ska ’ da j® republiška odbojkar-dn „Zveza PreteWo leto naredila hu-čila *co n* Kočevkam omaga- li nastopa v slovenski odbojkarski j**- Mlade Dolenjke so namreč na sknl • m tum'rju dokazale, da so nic Za razrcc* boljše od nasprot-^ > in so brez težav osvojile prvo Ceravn ' c čim Plamenom in Ljubljano, a jim v prvem kvalifikacijskem krogu ni uspelo. Rezultati: Plamen - Ljubljana 3:1, Ljubljana - Žužemberk 3 : 2 in Plamen - Žužemberk 3 : 1. Žu-žemberčani so s tretjim mestom izpadli iz nadaljnjih kvalifikacijskih bojev. dm izboljšal svoj osebni rekord, kije seveda tudi dolenjski mladinski rekord. Omenimo lahko, da so bili sodniki nezanesljivi in tudi nespretni: Cujniku so enega od metov kar približno ocenili za neveljavnega, čeprav je zelo verjetno pristal v segmentu, ki naj bi bil začrtan tudi preko oznake 70 m. Ta met je bil žal tudi precej dolg, preko 71 m. V TREBNJE: KEGLJAŠKO PRVENSTVO Trebanjski kegljaški klub Mercator bo konec tedna organiziral svoje prvo odprto prvenstvo posameznikov na Oparovem kegljišču. Najbolj-ših osem se bo uvrstilo v finale, ki sc bo začel 25. junija. Na trebanjskem odprtem prvenstvu posameznikov imajo največ možnosti domači kegljači, ki najbolj poznajo svoje kegljišče. teku na 110 m ovire je novomeški predsednik zasedel 5. mesto, Blaži-čeva je bila na ženskih ovirah deseta. Kratke predstavnik zasedel 5. mesto, Blažičeva je bila na ženskih ovirah deseta. Kratke Bratič, Penca) je novi dolenjski rekord 42,8 s, vendar so bile predaje še nedodelane. Drugi dan sc je pričel s tekom na 400 m ovire. Zmagal ie Kopitar (KI), vendar tokrat z nekoliko manjšo prednostjo kot pred tednom dni na Itmžckovičevem memorialu v Zagrebu. Novomeščan Penca je s časom 52,4 zasedel 2. mesto. Ražli-ka med prvim in drugim je bila precej manjša kot med drugim in tretjim. v objavljenih rezultatih pa so bili prvi trije razvrščeni v enakih časovnih presledkih 1 s. Čas bi bil, da na tekmovanja v zveznem merilu uvedejo električno avtomatsko merjenje. Druga in obenem zadnja novomeška disciplina drugega dne finala APJ je bila štafeta 4 x 400 m. Po zmagi na republiškem finalu je bila štafeta v postavi Cujnik, Kraševec, Stupar, Penca uvrščena na 4. mestu v SFRJ. V Karlovcu je zato nastopila v prvi, močnejši skupini. Od starta do zadnjega metra so se tekači borili z nasprotniki in s sodniškimi urami. Bili so vseskozi v strnjeni skupini, le štafeta Slavonije je odločno vodila. V zadnji predaji so Goričani in Novomeščani predali skroja istočasno, Goričani za las prej. Novomeški tekač je v zadnji krog stekel tik za Novogoričanom Humarjem, ki je začel izredno hitro Enoletna želja uresničena Novomeške rokometašice v zadnjem srečanju zmagale in so ostale v zvezno ligaški konkurenci — Inles pristal na odličnem 4. mestu — Kočevke republiške prvakinje •fiesto. »yv4_ , —* /.a /auagc in uuu Čpvv i p,osebr>o potruditi, so Ko-resno, s svojo igro pa Ličanova ' predvsern Klunova in jJ^ultati: Jelovica - Vič 3 : ZH?* - Kočevje , >'.Vič - Koce' Rezultati: Jelovica - Vič 3 : 2, ie 0:3 (-3, 0, - .—evje 1 : 3 (-1, ‘A -1), Kamnik - Jelovica ,. ■ Kočevje - Jelovica 3:1 (8, t,’11. 10), Kamnik - Vič 3 : 0. iJi ? red: il v Kočevju rokometni republiški fimle najboljših mladinskih ekip. Vanj so se uvrstile rokometašico iz Ljubljane, Ajdovščine, Velenja in Kočevja. Domače igralke so brez težav premagovale svoje nasprotnice. Najboljša strelka turnirja je postala domačinka Mišmaševa (16 zadetkov), igralka Jeričeva (Kočevje), najboljša vratarka pa jc bila Kmetičeva (Velenje). Rezultati: Kočevje - Mlinotest 23 : 8, Velenje - Olimpija 15 : 8, NOVINARSKO TEKMOVANJE Jutri bo v Grosupljem 11. državno Srvenstvo novinarjev v kolesarjenju, lačke' bodo nastopile na l* km in sicer v dveh kategorijah. Najboljša ekipa bo prejela pokal Društva novinarjev Slovenije, posamezniki pa pokale Združenja športnih novinarjev Slovenije. Organizatorji bodo po končanem tekmovanju pripravili po grosupeljskih ulicah še kriterijski nastop, zvečer pa bo zanimiva javna prireditev „Račkc na kolesu". KRŠKO: DOMAČIM POKAL V okviru proslav ob letošnjem občinskem prazniku, ki potekajo po krški občini, je bil na kegljišču Hotela Sremič tradicionalni turnir za pokal krške občinske skupščine. Nastopilo je šest ekip, presenetil pa je domači kegljaški klub, ki jc z 937 keglji postavil nov rekord kegljišča in v borbenih igrah osvojil pokal. Končni vrstni red: 1. Krško (937), 2. Novo mesto (846), 3. Mercator (788) itd. G.R. DRUGI TABOR - Tudi dolenjski košarkarji in terenerji se bodo udeležili vse bolj priljubljenega in koristnega košarkarskega tabora, ki ga bo letos vodil ameriški tere-ner Tom Boch z univerze Nebrasca. Na sliki: mladi dolenjski košarkarji na eni izmed tekem. Košarkarski tabor Slovenski košarkarski delavci bodo tudi v letošnjem juniju pripravili košarski tabor. Z njun bodo začeli v Celju, in sicer 22. junija. Pet dni kasneje bo tabor v Ljubljani, od 3. do 7. julija bo v Sežani in v Mariboru od 9. do 13. julija. Na letošnji poletni košarkarski šoli bodo sodelovali igralci, rojeni od 1958 do 1965. Drugi slovenski košarkarski tabor je obvezen za vse trenerje klubov zvezne in republiške konkurence ter trenerje mladinskih ekip, ki nastopajo v športno tekmovalnem sistemu. Letos bo košarkarsko šolo vodil strokovni štab, v njem pa so ameriški trener Bock, predsednik strokovnega sveta KZS Brane Dežman ter trenerji Brumen, Drvarič, Sagadin, Tomaževič, Žiberna in Cerepez. Udeleženci slovenskega košarkarskega tabora bodo dobili po dve posebni majici z znakom tabora, ki je postal v naši republiki zelo priljubljen. Na ljubljanskem taboru, ki bo potekal od 27. junija do 1. julija, bodo tudi dolenjski košarkarji in trenerji. Koš »napolnila” slaba obramba Novomeške izgubile košarkarice Ježico spomladanskega :e li- Do konca dela 1. slovenske košarkarske! ge za ženske sta ostali dve koli. Novomeške igralke pred koncem prvega dela čakata dve lažji srečanji, in sicer s Savo in Krasom. V 7. kolu so igrale z ekipo Ježice in po novem porazu so v ligi na predzadnjem mestu. Rezultatov iz dolenjske košarkarske lige uredništvo do konca redakcije ni dobilo, kar ponovno kaže neresnost sicer dobro zastavljene lige. JEZICA - OBUTEV 84 : 38 (40 : 18) Čeravno je vrsta Ježice med najboljšimi v ligi, so novinke Ljubljančanke le preveč spoštovale. V napadu so se težko odločale za mete, v obrambi pa igrale neborbeno, tako da so izkušene domačinke domala vse zadetke dosegle izpod koša. Že podatek, da so Ježičanke dosegle kar 30 zadetkov iz hitrih protinapadov, pove, da so Dolenjke povsem zanemarile obrambo. Pod domačim košem je še najbolje igrala Kuretova, zlasti v prvem polčasu, saj je zaustavila najboljšo ljubljansko košarkan- Obutev: Hrovat, Gradecki, Novi-.nec 4, Grivec, Oberč, Z ur a 10, Bilo-brk 5, Kure 10, Senica 9. STIH CERTRI Novomeški kolesarji so se minulo soboto udeležili tradicionalne mednarodne kolesarske dirke od Velenja do Maribora. Nastopili so Štih, Bat, Papež, Črnič in Zagorc. Ponovno je bil najboljši Bojan Stih. V konkurenci mladincev je bil Stih četrti, ker pa je skozi cilj Novomeščan prevozil kot tretji Slovenec, je dobil petnajst točk, ker je dirka veljala za republiško prvenstvo. Pri mlajših mladincih jc Papež pripeljal skozi cilj v večji skupini in sodniki so mu pripisali petnajsto mesto. ODBOJKA: V SOBOTO DVOBOJ Z ENOTNOSTJO V naslednjem kolu slovenskega pokalnega odbojkarskega prvenstva se bo moštvo Novega mesta v soboto, 17. junija, ob 19. uri v športni dvorani v Novem mestu pomerilo z zveznim drugoligašem Enotnostjo. Obeta se zanimiv boj. Novomeščani so doslej izločili Partizan Žužemberk s 3 : 1 in Kočevje s 3:0. „ TRBIŽ : BUČAR ZMAGAL Mednarodnega atletskega mitinga, ki je bil konec prejšnjega tedna v Trbižu, so se udeležili tudi štirje novomeški atleti: Bučar ie zmagal v teku na 800 m (1 : 58,9), Kapš je bil drugi (2 : 03), v teku na 400 m z ovirami je bil Križman četrti (58,9), Bučar pa je nastopil še v teku na 5000 m in zasedel šesto mesto. I I ■ I n Mr fl ion ŠE NAPREJ V ZVEZNI LIGI — V zadnjem odločilnem srečanju II. zvezne rokometne lige so se novomeške rokometašice pomerile z vrsto Intercommercea iz Umaga. Domače igralke so pred približno 50 gledalci zaigrale na vso moč in po zanimivem srečanju zanesljivo zmagale. Pri „Krki“ so dobo igrale prav vse, vrsto pa je odlično vodila Solanova. Na sliki: prizor s srečanja, v katerem so Novo-meščanke potrdile zvezno ligaštvo. (Foto: Janez Pezelj) fHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,milili,Hlinili,nimnuiii^ — ——_ 5 'M i. SVETU OKOLI »SMEM AU NE? ” - Vprašujoče so se ozrle otrokove °^L. ^®t<^ra{8ke kamere; roka je obstala na poti k modelu letela, ki je zbudil otrokovo radovednost. Njegova mati zanuSjeno strmi skozi šipo, medtem ko je otrok že v skrivnostnem svetu na tej strani okna. Tisti hip, ko se je to &3!0: jeJ"fk 1 fokah fotografsko kamero članica vinjskega foto krožka Zdenka Malič. Uspelo ji je narediti taza-iunuw posnetek, ki ga odlikuje dramatičnost. Ker gre za tehnično zahtevnejši posnetek proti svetlobi, lahko rečemo da je učenka ž* kar doma v svetu fotografije. Fotografijo Jr “g”«™ slučajno zapazili: narejena je bila pred tssinrves 6,5 * * [■»oiefltfsM us« nraj 20 m )\ mu Zlikovci proti olepšavi PO ZASLUGI odbora za olepšanje mesta je dobilo Novo mesto zadnja leta precej mikavno podobo. Zrasli so številni zeleni nasadi v različnih mestnih predelih: novi parki in zasajene rože nas pozdravljajo tam, kjer so bila nekdaj smetišča in kupi nesnage. Domačin in tujec se rada ozreta na zelenje in pisane cvetlice, ki jih s skrbno roko negujejo vrtnar in njegovi. Zunanjost mesta, njegova privlačnost in domačnost, vse to je s parki, nasadi in novo zasajenim okrasnim drevjem najtesneje povezano. Odbor za olepševanje mesta pa se mora pred novomeško javnostjo znova pritoževati. Neznani zlikovci znova ogrožajo dolgoletne napore za olepšavo. Zadnje čase ne kradejo samo rož iz vrtnarije, temveč odnašajo celo cvetlice s koreninami vred iz mestnih parkov. ČUDNO SE SLIŠI, a je res, da v lekarnah in drogerijah ni dobiti kamilic. Ko je uprava JLA potrebovala za svoje zdravstvene ustanove kamilice, jih je morala kupiti cel vagon v inozemstvu. Vse, kar odkupijo naša podjetja, gre zaradi visoke cene kamilic v tujino, doma pa dostikrat ne moreš kupiti žličke kamilic, pa če bi jih za dojenčke, otroka ah bolnika še tako potreboval. TE KANDIJSKE železniške zapornice so poglavje zase. Posebno zato, ker je tja usmerjen ves promet proti Ljubljani. Zapornice so pogosto zaprte zaradi premikanja tovornih vagonov. Kolona avtomobilov, ki se nabere na obeh straneh, pa demonstrira s pretresljivim hupanjem. V neposredni bližini je bolnišnica in takšen hrup slabo vpliva na bolnike. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 11. junija 1958) ZAPOR V PRESLEDKIH - Gasilska četa mesta Normal v ameriški državi Illinois je začela stavkati. Mestni sodnik je menil, da je to za meščane Normala nenormalno, zato je vseh 22 gasilcev poslal v ječo. Ker pa ogenj ne pozna solidarnosti s sodnijskimi odloki, je moral strogi sodnik za gasilce uvesti zapor v presledkih. Gasilci so izmenoma v ječi in v gasilski postaji. Kljub stavki so pol zaporniki — pol gasilci zadušili nekaj manjših požarov. ŽALJIVA BOLEZEN - Skrivnostne bolezni, ki se je pojavila lani v ZDA, se je prijelo ime legionarska bolezen. Senat države New York je izglasoval odredbo, po kateri je prepovedano žaliti čustva legionarjev s tem, da se po njih imenuje bolezen. VrU senatoiji bolezni niso dah novo ime, zato se še vedno imenuje legionarska bolezen, s tem da je za navadnega državljana bolje, da o njej molči. VESOLJSKE LEPOTE - Kaj je najlepše v vesolju? Za romantike odgovor nikakor ne bo razveseljiv. Po izpovedi vesoljcev je najlepši prizor, ko iz vesoljske ladje spustijo v vesolje urin vesoljcev. Kapljice zamrznejo in zažare v sončnih žarkih. DAVEK LJUBOSUMNOSTI - Preveč ljubosumni Milančan je zaradi svoje strasti dobil mavec na nogo. Poskušal je po vrvi splezati do svojega stanovanja, da bi tako od zunaj skozi okno lahko videl, kaj počne njegova lepa žena. Se preden je lahko zagledal svojo drago v objemu drugega, je vrv počila in ljubosumni soprog je zgrmel na ulico. Na srečo si je zlomil le nogo, prizor zakonske nezvestobe bi mu gotovo zlomil srce — nogo pa je laže ozdraviti kot počeno srce! RAKASTE BENETKE - Umetnine Benetk nezadržno grize zob časa, kateremu je priskočil v pomoč še „rak kamna”, kot imenujejo učinek morskega zraka in onesnaženega zraka iz bližnjih industrijskih naprav. Proti raku so odkrili uničujoče orožje — laser. Z njim sparijo v prah vso navlako; škoda je le, da gre z njo tudi del umetnine in po vnetem čiščenju onesnaženega mesta bo prav lahko od umetnin ostal le podstavek. S češpljami nazadujemo,da je žalost (Zadnji) shod sadjarjev v Novem mestu se je bavil z našim sadjarstvom. Ta stroka je na Dolenjskem še močno zaostala, zlasti kar se tiče pridelovanja jabolk. V predelovanju češpelj, ki so dajale pred leti izmed sadja največ dohodka našim gospodarjem, pa nazadujemo, da je žalost. V očigled takim odnošajem je potrebno, da poiščemo sredstva, s katerimi bi bilo mogoče povzdigniti dolenjsko in jo napraviti bolj dobič-kanosno. (Novo) poslopje za bolnišnico Usmiljenih bratov, za katero je poleg drugih dobrotnikov posebno velikodušen dar dala Kranjska hranilnica, je skoraj dovršeno. Veliko in lepo poslopje je jako okusno okrašeno. Pogodili so kaj srečno tisto mejo, kjer se potrata počne. Kar je okras-be, je potrebna, in tudi popolno doseže svoj namen; nič pa ni ugledati nepotrebnega kinča, kteri v teku časa le mnogo poprav potrebuje. In notranji del bolnišnice stori tudi kaj prijeten utis; hodniki so prostorni in svetli, sobe velike in visoke, in vse z duhovitim premislekom uredjeno, kar je potrebnega za snago in zrak. (Iz Zagreba) dohajajo poročila o groznem nalivu. Potok, ki teče skozi mesto je silno narasel. Razni les, ki je priplaval po potoku se je zajezil, vsled česar je voda izstopila in preplavila ves spodnji del Duge ulice nad meter visoko. Kleti in prodajalne so vse v vodi. Grozno škodo ima tovarna za usnje, kjer je mnogo gradiva odneslo in stroje poškodovalo. Škoda se ceni na pol milijona. (Ogla s.) Od danes naprej se pri trgovcu Barboriču v Novem mestu delijo v spomin na sveto birmo podobice ali pa robci zastonj vsem tistim, kteri pri njem kupujejo. Nadalje priporoča svojo veliko zalogo blaga, kteregaje za birmance nalašč naročil, po najnižji ceni. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. junija 1898) Telefonov ni nič sram Med najbolj obremenjene telefonske linije sodita v New Yorku in San Frančišku Uniji, kateri ima na voljo dobrodelna organizacija informacija o spolnosti”. Prva dela že sedem let, medtem ko druga v San Franciscu šteje šele peto leto starosti. V obeh mestih je zaposleno po 90 prostovoljcev; njihova dolžnost je sprejemati telefonske pozive in odgovarjati na vprašanja o spolnosti. Spolnost je edina stvar na svetu, od katere pričakujemo, da bo kar takoj brez napake,” pojasnjuje vodja skupine prostovoljcev Dossie Easton ter dodaja, da se običajno prav s spolnostjo človek najtežavneje otepa, da se jo loteva popolnoma napačno, poln predsodkov in nevednosti. Vsled tega oiganizacija informacija o spolnosti” z vsakodnevnimi nasveti preko telefona, ki omogoča popolno anonimnost, poskuša pomagati vsem, ki na tem življenjskem izpitu padajo zaradi tega ali onega vzroka. Zanimivo je, da je v množici vprašanj, ki vsak dan pošteno segrejejo telefonske vode, na prvem mestu obu- E:n klic: „Ali sem norma-n? ” Prostovoljci, oboroženi s spolnimi priročniki in anatomskimi kartami, tolažijo in pojasnjujejo, svetujejo, večkrat pa morajo seveda tudi poslušati neslane šale. Med tistimi, ki iščejo po telefonu pojasnil o spolnosti, je še vedno več mo9dh kot žensk. V New Yorku odpade 70 odst. vseh klicev na moške, v San Franciscu pa 60 odst. Vendar se odstotek zmanjšuje; vse več je žensk, ki žele zvedeti, kako se stvarem streže, kakšne so prave in neprave navade, zakaj ne dožive orgazma ipd. Poznavalci trdijo, da obe vroči telefonski Uniji dokazujeta, da je plug spolne revolucije oral premalo globoko. Rešitev prejšnje križanke _R , b.|a,r 2?K. t.RA« E\ L I W. fc;wj A jk z A ff^T i r.'o.!t AR. g.[Al bfcrlNI A A MiO fO N A_ T A R. T A’[r!n1 I Podzemeljska hiša nekega ameriškega arhitekta je podob naravnemu gričku, poraslemu s travo. Da gre za človekov® prebivaUšče, je mogoče ugotoviti le po dveh velikih oknih,!0 sta tudi vhoda. Vračamo se v votline ^ je vredno ^ glave sveta. dobro srce kot B. LYTTON Podzemeljska bivališča, knjižnice in šole so prijetne, til* cenejše in varnejše Človekova pot k civilizaciji se je začela tako rekoč v podzemeljskih votlinah; dandanašnji se človek v visoko razvitem svetu ponovno vrača v zemljo. Podzemeljska bivališča, knjižnice, šole, zapori, trgovinski centri pod zemljo postajajo zadnji krik mode v gradbeništvu, hkrati pa so tudi odsev različnih stisk, v katere je zajadral sodobni svet. V prvi vrsti gre za varčevanje s prostorom in energijo. Bivališča, ki jih zgrade pod zemljo, ne zasedajo tako dragocenega površinskega prostora in ne izrivajo prepotrebnega zelenja z naseljenih površin. Strokovnjaki — zaenkrat jih je še zelo malo - zagotavljajo, da je tudi vzdrževanje toplote oziroma hlajenje podzemeljskih prostorov precej bolj varčno kot v običajnih prostorih. Pri gorivu znaša ta prihranek od 50 do 58 odst. In še eno veliko prednost imajo podzemeljske naselbine: v njih je zelo malo hrupa, saj je zemlja odUčen zvočni izolator. V ZDA že stoje šole, trgovine, zapori, znanstvene knjižnice in zasebna stanovanja, ki se namesto navzgor širijo navzdol. In čeprav je dišati neveijetno, so podzemeljski prostori svetlejši in primernejši za dobro počutje kot običajni bivalni ali javni prostori v velikih mestih. V krajih, kjer pustošijo hude nevihte in tornadi, imajo podzemeljska bivaUšča še to r — NEKI TUJEC JE PRIŠEL PROSIT ZA ROKE NAJINIH ŠTIRIH HČERA. lllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllillllllllllilillllllllllliliiiiiiiiiiHiiuiiiiiiimiHiuiiuui - ... •_ — INNU-CAR ne pozabi oddati PAKETA NA POŠTO! prednost, varna. da so mnogo Nič več z igli ® denar prehaja iz roke v ko, nekaj odhaja z njim. E. B. VVHITE ^ zmot in napak pa iskanj pa ai iS >n novih iskanj še bilo ne doživete mladosti in e Prave'ustvarjalnosti. M. GORJUP . Jli - dl bližnji vzhod gol hrib žito zelena 1 dl bitnost ip.ž.ime izdelovalec raket obvodna rastlina ličinka krčmar m. ime Mtfv -n kdor dela rožene predmete ' Wm ’ M1 izrael mlečni kavčukov SOH carjeva hti geol.doba del tenišie meteor r mk kamele > titan povrtnina dl močno vretje vode vrsta psa zagrebški nogometaš v nadav riževo žganje okvara obve?f.a-gencija zda merska enota • zola ev roman dojem žlahtni plin množica črvov a,- nica dvojica obrežje kingeole hitra smrt kranj vrh peti del pevka kohont aktinij himalajska koza dl bitje r* Prihodnje leto bo """""'"iiiiimimiiiiim ........................................................................................................................ uh..... poslal na tržišče nove nap(' ~ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Izdelava virusnega razpršila je - ! —------------------- precej zapletena. Vsak dan morajo iz izbranih 20.000 primerkov vešč na tržišče nove nap1 za stereofonsko predvajaj zvoka. Dosedanje magfl^ glave pri magnetofonih in ? mofonske igle bo zamenja!' serski žarek. Laserske stereo* prave bodo zaključile obdw lepo zvenečih, a fantasti^ dragih naprav, za katere na*' šenci močno praznijo Tudi naša mladina se je ž*l vdušila za moderno visoko Utetno zvočno opremo, davek tudi pri nas pobira hi I manija. Novi Philipsov laserski mofon bo za vedno opi težavami zaradi delcev prahu' plošči, strah pred prsi ' odtisi, hreščanjem in komaj slišnim popačenjem. Pri skem gramofonu ni stika ploščo in pobiralno glavo, serski žarek prebira zapis plošči in ga brez motenj, sicer nastajajo pri drsenju zarezah plošče, posreduje čevalnim in reprodukciji členom hi-fi verige. Seveda^ za novi gramofon potrebna ” sebna plošča. Za razliko v aviJ®nJSK,c navauc za- sedanjih ima zvočni zapis 1® ? | dj k*t 3 P°m°c pa so poklicali tu eni strani, vendar ob enakiv' S Stenje, viruse in hormone, kosti omogoča enourno dukcijo. Zmešani šesteronogi ljubimci ^nietni vonji samic onemogočijo oploditev — Naravni sovražniki človekovih »vražnikov so odkriti — Zavrto dozorevanje muh, mravelj in komarjev — Se vedno najhitrejši strup__________________ Po razširjenosti in množini so vladarice sveta žuželke, ne pa Človek. Ljudje so moraU že večkrat priznati nemoč pred minia-rj^hni lepotci in pošastmi, ki si vsako leto od človekovega “tebca kruha vzamejo precejšen kos zase. Del izredno številnega J*zreda žuželk so sicer koristne živali, pretežna večina pa je U(iih škodljivcev, po mnenju nekaterih entomologov celo najnevarnejših človekovih sovražnikov. Celi gozdovi padajo pod ®«eti šesteronogih škodljivcev, polja spremenijo v brezploden zemlje, lesene hiše izvotle, da se sesujejo v prah, kot nič Uničujejo samo škodljivcev in ne žuželk ^Praznijo skladišča, povzročajo bolezni in epidemije. Orožij za temi sovražniki ni veliko, znanost pa jih vedno znova s KPppolnjuje in izboljšuje v. • 'J* je izkazalo, aa je uniče-anje škodljivih žuželk v sadovnja-jT® na poljih škodljivo tudi za hu 5e uporablja pre-Drpj .*fuPe, so strokovnjaki že čin» za^eli iskati drugačne na-niem s škodljivca. Prav v zad-Mu so pred serijsko proiz-najnovejših sre :jši za stev za za- . ^ žuželk. Za razliko od prej- “'JJ«! ne gre več za hude strupe, «2?*^ za kemikalije, s katerim o v življenjske navade žu-č pa s» cev. Samci omamljeni letajo od enega koščka polja do drugega, da bi našli samico in jo oplodili, vendar je ne morejo odkriti; preveč jih moti vonj. Tako utrujeni nehajo iskati, samice pa kasneje izleže-o neoplojena jajčeca — novega tevilnega zaroda gosenic na polju ni! Prav gosenice m ličinke so najbolj požrešna oblika mnogih škodljivih žuželk. Gossyplure, kakor to snov imenujejo, so izdeleli na kalifornijski univerzi. V ameriških državah Ka- In cena? Ostala bo sedanjih kvalitetnih naprav. Dejansko bo pod tfjji kakršno imajo izdelki slov ry sta kar podivjala v razočaranem pohlepu. Dela-var, ki je ostal miren in dostojanstven, ju je komaj spravil k razsodnosti in previdnosti. 60. Molče so se vrnili na ladjo in Tom in Harry sta se takoj spravila spat. Natty in Velika Kača pa sta ostala na krovu. Nenadoma je na bližnjem polotočku zagorel svetel plamen. To je bil prav tisti kraj, ki ga je bila Vah-ta-vah določila za sestanek s svojim ljubim. A zdaj je bil po vsem videzu tam tudi novi tabor Mingov. Ostrostrelec je poklical Judito in ji razložil, da odhaja s prijateljem po Vah-ta-vah. Naročil ji je še, naj ne budi Toma in Harryja. Judita mu je prigovarjala, naj ne hodi, vendar je uvidela, da ga kliče dolžnost prijateljstva. VAŠA ZGODBA GRENKA LJUBEZEN Svobodo sem dočakal kot sedemindvajsetleten partizanski oficir Vojske državne varnosti v glavnem mestu naše Štajerske. Do tega zlatega leta svobode nisem imel kaj dosti od življenja: večkrat lačen kot sit velikokrat nezaposlen, izgnanec na tuje, borec. Nisem si seveda mogel v bednem in trpljenja polnem življenju ustvariti družine in lastnega doma, saj še zase večkrat nisem vedel, kje bom spal in kje jedel. Imel sem nekaj bežnih avanturic z ženskami, a prave ljubezni še nisem doživel. Pregneten in prekaljen v trdem boju za obstanek, sem si v zaiji svobode zaželel topel dom ter ljubečo ženico. Iskal sem med ženskami, vendar slabo izkušen, saj izgubljene nedolžnosti pri odcveteli vdovi, ki je v naših krajih veljala za svečenico prepovedane telesne ljubezni, res ne morem šteti za veliko izkušnjo. Nekega dne sem na sprehodu zagledal očarljivo žensko na oknu neke mestne vile. Mlada lepotica je sanjavo zrla v daljavo. Ogovoril sem jo, beseda je dala besedo. Spletla sva poznanstvo. Od nje sem izvedel, da je zelo nesrečno bitje. Brate in sestre so ji Nemci uničili v koncentracijskih taboriščih, tako da sama živi žalostno življenje. Povedala mi je, da me je že dolgo opazovala, kako jezdim na konju po ulici, ter da si je želela, da bi se spoznala. „Moram ti priznati, da že ves čas sanjam o tebi in hrepenim po tebi. Trdno sem prepričana, da si dober človek. Vedno bolj si mi pri srcu in želim si, da postaneš moja velika ljubezen,” mi je nežno izpovedala. Te besede so kot balzam legale na mojo strpinčeno in ljubezni željno srce. Ko sta se najini usti združili v poljubu, sem se počutil srečnega kot še nikoli dotlej. Ponosen na svojo mlado lepotico in slep zaradi ljubezni, nisem razumel tovarišev, ki so me svarili pred mladenko. Namigovali so mi, da ima slabo preteklost, vendar sem njihove očitke zavračal, misleč, da slaba preteklost res ne morejo biti mrtvi sorodniki v nemških taboriščih smrti. Nekega nedeljskega oktobrskega večera sva se vračala s kočijo domov. Umaknila sva se s partizanskega mitinga, ker je s svojo lepoto spodbujala mladeniče k vroči krvi, prepiru in pretepu. V njeno mikavno telo so bile ves čas zazrte mnoge oči poznanih in nepoznanih partizanskih tovarišev. To vožnjo sem sklenil izrabiti za dolgo načrtovano potezo. Želel sem si imeti njeno fotografijo, vendar mi je sama nekako ni želela dati, zato sem sklenil, da ji bom fotografijo izmaknil. V žepu njenega plašča sem opazil sveženj fotografij. Kot nalašč. Med vročim poljubljanjem sem neopazno vzeljlve fotografiji in ju vtaknil v žep svoje vojaške bluze. ~ igrafije sem iz žepa potegnil šele naslednje jutro. Ko sem segel v žep, se mi je pritaknil čuden občutek, prav tak, kot sem ga večkrat imel v partizanih, če je bila v bližini nevarnost. Hitro in nejevoljno sem potegnil fotografiji iz žepa. Osupnili sta me. Naj sem fotografiji še tako obračal, se nista spremenili: na obeh je bila moja vroča ljubezen fotografirana v družbi esesovskega oficirja. Na hrbtni strani je v nemščini pisalo: „Moji Gertrudi v trajen spomin od njenega do groba ljubečega Walteija Saurbucha”. Te besede so me trdo prestavile iz sanjskega sveta v resničnost. „Ljubim esesovsko ljubico! Izdajalko slovenskega naroda!” je šinilo skozme. Nenadoma sem se zavedal, kako kruto šalo se je igrala z menoj, ko je omenjala, da soji sorodniki umrli v nemških krematorijih. Bil sem ji le orodje za zaščito in varnost. Kasneje se je dokončno izkazalo, da je bila ona sama, pa tudi njeni sorodniki, pomočnica okupatoija. Doletela jo je zaslužena kazen. KAREL ZORKO 1i V] * . £ 1»«TA m sm? AVTOMOBILSKI TAT NA VESELICI V Mokrem polju je bila 4. junija gasilska veselica, ki jo je obiskal tudi avtomobilski tat. Tako je Bogdanu Grdcnu iz Gorenje vasi pri Ivančni gorici vlomil v njegov wartburg in odnesel orodje za popravilo pral-iknjič, sončna nih strojev, sul očala in baterijo. To pa mu očitno ni bilo dovolj, saj je vdrl še v „katrci“ Novomeščana Jožeta Piletiča in Jožeta Zagorca s Pristave. Obema je odnesel jopici, tako da cenijo škodo na 6.000 din. ni r na magistralni cesti je bila V KLEŠČAH KOLOSOV - Precejšnjemu zastoju prometa kriya nesreča, ki se je tega dne okoli pol enajste zgodila pri Mačkovcu le nekaj deset metrov od odcepa za Novo mesto. Osebni avtomobil francoske registracije je, kot vse kaže, neprevidno prehiteval delovni stroj, posledice pa so vidne na posnetku. (Foto: Železnik) Kam pripelje pravdanje za nič OGENJ UPEPELIL POSLOPJE V ponedeljek je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Jožeta Uhemika iz Leskovca pri Brusnicah. Ogenj je zajel skedenj, kozolec in drvarnico in vse navzlic takojšnij pomoči gasilcev upepeliL Škodo cenijo na okoli 100.000 din. Minuti teden pred novomeškim okrožnim sodiščem: Usoden spor povzročila bukev — Grozil tudi geometru — Zraven še kriva prijava 46-letnega Alojza Ančimerja iz Osrečja pri Škocjanu je obtožnica bremenila kar štirih kaznivih dejanj, za katere mu je senat novomeškega okrožnega sodišča na razpravi minuli teden izrekel enotno kazen šestih mesecev zapora (sodba še ni pravno- močna). Vse pa se je pričelo zaradi ene same bukve. Alojz Ančimer in soseda Marija Kalčič se že lep čas prav- Ocenjujejo se tudi napake Sodišče združenega dela spoznalo postopek ocenjevanja v novomeški UJV za povsem zakonit Novomeško sodišče združenega dela je pred kratkim razpravljalo o zahtevku Mirana Dobravca, ki je trdil, da mu je ocena delovne uspešnosti v novomeški UJV v lanskem zadnjem tromesečju prinesla slabši osebni dohodek, s čimer pa se seveda ne more strinjati. Na javni ustni obravnavi je namreč Dobravc trdil, da je razlika med njegovim osebnim dohodkom in ostalimi prevelika, še zlasti ker gre ; za opravljanje enakega dela. Na tak- j šno trditev pa so v novomeški UJV odgovorili, da je bil postopek ocenjevanja povsem zakonit in v skladu z veljavnimi samoupravnimi akti. Dobravc je bil torej ocenjevan kot vsi drugi, res pa je, da njegovo delo ni bilo najbolj uspešno, kar tudi sam priznava, in da je storil nekaj nepravilnosti. Sodišče, ki je v dokaznem postopku pregledalo vse listine, se z odgovorom novomeške UJV povsem strinja, kajti tudi zaslišanje prič je nedvoumno pokazalo, daje Dobravc v svojem delu napravil več napak in zato pač, razumljivo, ne more biti više ocenjen. Ocena je namreč v pristojnosti delovne skupnosti organizacijske enote (y tem primeru postaje milice), senat pa je lahko le potrdil, da je bila izpeljana zakonito in na osnovi veljavnih aktov. Odločba še ni pravnomočna. dežurni I naročaji **> wmmm •• V data, na novomeškem občinskem sodišču pa so doslej zabeležili že kar 14 pritožb bodisi enega ali drugega. Predlanskega oktobra pa je Kalčičičeva s pomočjo soseda sekala bukev (ocenili so jo na okoli 600 din vrednosti), ko je prihrumel Ančimer, ki je trdil, da drevo raste na njegovi zemlji. Ne samo da je Kalčičevo pregnal in ji grozil s sekiro, prijavil jo je celo za tatvino, medtem ko je bukev obdržal in odpeljal sam. Ž: samo s tem je Ančimer zagrešil kar tri kazniva dejanja: napad na osebo, krivo prijavo in tatvino drevesa. Kajti razprava in listine so nedvomno pokazale, da je zemlja, na kateri je rastla bukev, Kalčičeva. Obtoženec je o tem že pred časom dobil tudi sklep. Zanimive razprave pred senatom pa s tem še ni bilo konec. V obtožnici je namreč stalo tudi, da je Ančimer novembra 1975 napadel in žalil geometra Jožeta Šetino, ko je ta ugotavljal že takrat sporno mejo. Šetina je moral z delom prenehati, sicer bi ga, kot je sam povedal, Ančimer verjetno napadel. Slednji pa je pred tem postavljal mejne kamne kar na svojo pest. Primer sam po sebi zagotovo ni nič „strašnega“, je pa v resno opozorilo vsem ,,pravdarjem“, katerih število iz dneva v dan raste. Malokdo je namreč vedel, da na videz vsakdanji sosedski spor lahko koga pripelje za rešetke. Pa še to ob upoštevanju takšnih olajševalnih okoliščin, kot je družina s tremi otroki. Kazen bi sicer lahko bila še višja. V torek bombni napad! Novomeščani ob 20. juniju, dnevu civilne zaščite Prikaz gašenja in reševanja Potem ko so pred nedavnim predstavniki zveznega in republiških izvršnih svetov podpisali dogovor o razglasitvi 20. junija za dan civilne zaščite, so se v občinah pričele mrzlične priprave, da kar najbolj dostojno proslavimo dan, ko je bil pred 23 leti sprejet zvezni zakon o narodni obrambi. Z njim je bila namred protiletalska zaščita preimenovana v civilno, dejavnost slednje pa se je razširila še na zaščito in reševanje ljudi ter imetja ob naravnih in drugih nesrečah. Peter Ivanetič, ki je poveljnik novomeškega občinskega štaba civilne zaščite, je povedal, da se tudi Dolenjska dostojno pripravlja na ta dan. Sleherna izmed krajevnih skupnosti bo skoraj zagotovo pripravila svoj program, Novomeščani pa bomo v torek ob 17. uri priča „pravemu“ bombnemu napadu, vaji, v kateri bo sodelovalo preko 170 pripadnikov civilne zaščite, prikazali pa bodo gašenje požara, reševanje in ne nazadnje bodo tudi ugotavljali stopnjo kontaminiranosti tal. Kot da bi šlo zares! Prav pa je, da se ozremo tudi na težave. ..Nekdanje zapostavljanje naše dejavnosti se ponekod čuti še danes. V mislih imam prepočasno delo pri sprejemanju ukrepov za zaklanjanje industrijskih središčih. Veliko pa bo treba narediti še pri vzgoji in usposabljanju prebivalstva v obrambne name- 4« ne. Dejavnosti in uspehov civilne zaščite si seveda ne moremo zamisliti brez potrebne opreme. Medtem ko so delovne organizacije same zadolžene za njen nakup, pa so v krajevnih skupnostih odvisni od višine proračunov. Civilna zaščita, svojčas tako zapostavljena, dobiva danes torej vse drugačno obeležje. Peter Ivanetič: „V zadnjem času dosegamo na tem področju zelo dobre rezultate, dobro potrdilo tega je bila lanska vojaška vaja .Gorjanci4. V novomeški občini imamo v vrstah civilne zaščite kar 11 odstotkov vsega prebivalstva, organizirani pa so bodisi v krajevnih skupnostih ali delovnih organizacijah. Povsod razpolagajo tudi z.obrambnimi načrti, skratka, današnja organiziranost na tem področju je zares zadovoljiva, še toliko bolj, če vemo, da je bil šele lani sprejet zakon o narodni obrambi, ki je določil naloge civilne zaščite.44 Peter Ivanetič: polago vselej in najbolj potrebno.4 „Na raz-kjer je to „Z opremljenostjo smo zaenkrat lahko zadovoljni. Najprej smo seveda poskrbeli za oboroženi del naših enot, nato pa tudi za druge. Danes smo že tako daleč, da lahko rečemo: več kot polovica naših enot je kompletno opremljenih in pripravljenih, da je v lun se da kratkem času na razpolago tam, kjer je to najbolj potrebno,44 je zaključil Peter Ivanetič. B. B. Dva požara v dveh dneh Pri Šepicu zgorelo za 30, pri Kastelčevih pa 15 starih milijonov — Vzrok: otroška igra z vžigalicami_______________ ZA AVTO BUSOM NA CESTO 8-letni Robi Hodnik iz Prečne s« je 7. junija popoldne z avtobusoU1 Po denar s tujo knjižico PRETEPAL JE DRUŽINO -Šentjerncjski miličniki so 6. junija pridržali do iztreznitve 28-letnega Jožeta Ibstarja iz Vrha pri Šentjerneju, ker je tisti dan doma razgrajal in pretepal družino. Hostarja čaka še razgovor s sodnikom za prekrške. PIJAN PRETEPAL 2ENO -Miličniki iz Dolenjskih Toplic so 10. junija pridržali do iztreznitve 48-letncga Antona Gašperšiča iz Dol. Straže, ker je pod vplivom alkohola doma razgrajal in pretepal ženo. Moral bo še k sodniku za prekrške. Dejanja osumljena J. Š. iz Orehovca in A. M. iz Šentjerneja Mlajši moški je 6. junija dopoldne obiskal ekspozituro Ljubljanske banke v Vinici in hotel na hranilno knjižnico dvigniti večjo vsoto denarja. Uslužbenki se je vse skupaj zdelo nekam sumljivo in se je hotela s stranko pogovoriti, vendar jo je možakar hitro odkuril iz banke. Kot se je ugotovilo, ga je zunaj čakal avtomobil s šoferjem in skupaj sta se odpeljala proti Črnomlju, medtem ko je hranilna knjižica S. Ž. ostala na Vinici. Miličniki so kmalu ugotovili, da je bila omenjena hranilna knjižica ukradena S. Ž., ko mu je bilo 19. maja vlomljeno v. osebni avtomobil. Nadaljnje delo miličnikov in kriminalistov je kmalu obrodilo sadove: poskusa goljufije sta osumljena J. S. iz Orehovca in A. M. iz Šentjerneja, ki se bosta morala zagovarjati pred sodiščem tudi zaradi vloma v avtomobil. MORAL JE PEŠAČITI - Jože Ogulin s Krupe je v soboto parkiral svoj ponny ekspres pri gostilni Stampohar v Gradcu, vendar je lahko zvečer le še žalostno ugotovil, da se je z njegovim prevoznim sredstvom pač odpeljal nekdo drug. Kolo sedaj iščejo miličniku OB KOLO Z MOTORJEM -Marjan Okroglič iz Ločne je 4. junija pustil svoje kolo z motorjem znamke Tomos na parkirnem prostoru na Glavnem trgu v Novem mestu. Seveda je bil nemalo presenečen nekaj pozneje, ko je ugotovil, da se je z njegovim prevoznim sredstvom odpeljal nekdo drug. Miličniki skušajo ugotoviti, kod je neznan tat. ODNESEL DINARJE IN DEVIZE - 6. junija sredi dneva je neznanec vlomil v stanovanje Anice Stanc na novomeškem Glavnem trgu. Vlomilec je prišel v stanovanje skozi vlomljena vrata in odnesel iz kuhinje 2.300 din in 50 avstrijskih šilingov. Požigalec iz " ' J za zapahi Sumijo, da je Urajnar krivec dveh petkovih požarov PO VZROČIL NESREČO IN POBEGNIL Zagrebčanka Sonja Krpan je v nedeljo dopoldne vozila osebni avtomobil iz ljubljanske smeri proti Za- 19-letni Božidar Urajnar iz Hudej je utemeljeno osumljen, da je v petek ponoči zanetil dva požara. Najprej je pričelo goreti okoli 2. ure v naselju Romov pri Hudejah v trebanjski občini. Stanovalcev tisto noč ni bilo doma, zato sta do tal pogoreli baraki Martina Brajdiča in Julijane Hidorovac. Materialno škodo cenijo na 15.000 din. Isto noč pa se je rdeči petelin pokazal tudi na bližnjem kozolcu Janeza Dima iz Hudej. Na srečo so na kraj požara takoj prišli prostovoljni gasilci iz okolice in kozolec delno rešili. Vseeno pa je škoda precejšnja: po prvih podatkih jo cenijo na 100.000 din. Preiskovalci so takoj posumili, da gre za požige, sum pa je padel na Božidarja Urajnarja. Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča je zanj že odredil pripor. Minula sreda in četrtek sta bila za dolenjske gasilce sila naporna. Otroška igra z vžigalicami je bila namreč vzrok dvem požarom, ki sta povzročila preko 450.000 din materialne škode. Najprej je gorelo v sredo na gospodarskem poslopju Adolfa Šepica v Hidejah. Ogenj, ki se je sila hitro razmahnil, je povsem uničil poslopje, v njem pa tudi orodje in kmetijske stroje, devet ton sena in okoli 4 kubi-ke desk. Požar je močno poškodoval tudi ostrešje stanovanjske hiše, ki je od gospodarskega poslopja oddaljena le šest metrov. Po prvih podatkih cenijo škodo na 30 starih milijonov. Dan zatem je zagorelo tudi v Brezovici pri Smaijeti. Požar je po otroški igri z vžigalicami na- stal v skednju Martina Kastelca. Nato se je hitro razširil na kozolec, krit s slamo, potem pa še na stanovanjsko hišo in drvarnico Alojzije Mrvič. Ogenj je povzročil nemajhno škodo, saj je uničil vsa poslopja, pod Kastelčevim kozolcem pa je uničenih tudi 100 vreč cementa in 50 vreč apna, manjša mlatilnica in kmečko orodje. Po nepopolnih podatkih je tukaj škode najmanj za 15 starih milijonov. pripeljal domov. Ko je izstopil, j*, takoj za avtobusom stekel čez cesto proti domu. Takrat pa je oasprou pripeljal z osebnim avtomobilon>’| Novomeščan Jože Čeme in dcČM) zadel. Robija so hitro odpeljali j novomeško bolnišnico, kjer so ug®" tovili, da ima zlom noge, pretr®5. možganov in več odrgnin. ZAPRL POT MOTORIST^ Drago Tekstor s Sel pri Ratežu j* ie5. r-- ------------.. junija zapeljal osebni avtomobil " parkirišče na Novem trgu pred restf vracijo Metropol. Pri zavijanju pa , upošteval prednosti in je tako zap' pot Jožetu Prešernu z Vrha, ki j* motorjem pripeljal nasproti TRČIL V SMREKO IN SE UBIL Do hude prometne nesreče, ki je terjala življenje 47-letnega iomačina Jožeta Vesela, je prišlo minulo sredo popoldne na dvorišču Dijaškega doma v Šmihelu. Vesel je tistega dne vozil kolo z motorjem po dvorišču, ko pa je nameraval zapeljati na cesto, ga je zaneslo naravnost v smreko. Nezavesten je obležal na tleh, v novomeški bolnišnici pa mu navzlic takojšnji pomoči niso mogli več pomagati. Vesel je še isti večer podlegel poškodbam. OTROK ČEZ CESTO - 6-letni Mario Bratkovič iz Dol. Brezovice je 7. junija dopoldne stekel čez cesto v domači vasi za traktorjem. Takrat pa je iz šentjernejske smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Nema- osebnim avtomobilom Samo - > pančič iz Novega mesta, ki P* \ E red srečanjem nenadoma zav> ^ :vo, tako da sta vozili čelno tr« Oba voznika in Zupančičev sopy ič s— -■ nič iz Šentjerneja. Dečka je opazil šele na kratko razdaljo in ga kljub zaviranju zadel z vzvratnim ogleda- nik Milivoj ZlatkoviČ so se P°5*°.j|ci vali in so na zdravljenju v novo h* ^ bolnišnici. Materialne škode j* 100.000 din. lom. Mario je padel po cestišču in se laže pn tem laže ranil. Prvo pomoč so mu nudili kar v zdravstvenem domu Šentjernej. V TELEFONSKI Trbovljčan Anton Žigon . deljo peljal osebni avtomobil DROG j« v t ZADEL V TRAKTOR - Anton Klemenčič iz Stranj pri Velikem Gabru je minuli četrtek vozil traktor od doma proti Zibini, v ovinku pa mu je na motornem kolesu pripeljal nasproti domačin Stane Bregar. Bregar je pred srečanjem zavrl, pri tem pa je motor zaneslo in je trčil v sprednji del traktorja. Motorista so z zlomljeno nogo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, medtem ko cenijo materialno škodo na 4.000 din. žemberka proti Ivančni gPr‘c,’j{ju Belem gradu pa je na zoženem ^ Jote ceste pripeljal nasproti .m gorčič iz Valične vasi. Oba voz ^ sta pred srečanjem zavrla, P” *oi pa je Žigona zaneslo v desno,v - igo------------------------- - telefonske napeljave. Pri ne gtruin' efii* je^laže ranil sopotnik Franc^'*'je „elj z Vinkovega vrha, medtem materialne škode za 10.000 dm BREZ VOZNIŠKEGA IZPITA V JAREK grebu, na priključku za avtocesto na Čati Čatežu pa ji je pot nenadoma zaprla doslej še neugotovljena stoenka. Krpanova je, da bi trčenje preprečila, močno zavrla, na mokri cesti pa je avtomobil zaneslo prek bankine na njivo, kjer se je prevmiL Pri nesreči sta se voznica in sopotnica Branka Krpan poškodovali, medtem ko voznika stoenkc, kije ponesreči odbrzel proti Zagrebu, Še iščejo miličniki. MED PR EVRAČANJEM LE NEKAJ PRASK - Ismct Dubravac iz Kota pri Semiču je 7. junija zvečer peljal dostavni avtomobil po klancu navzdol. Bilo je to pri Kotu, ko je vozilo zaneslo s ceste in se večkrat prevrnilo po strmini navzdol. Avtomobil je obstal na kolesih, naslonjen na drevo, voznik in sopotnik Izct Saletovič pa sta med prevračanjem padla iz vozila. Na srečo sta jo odnesla skorajda brez poškodb, medtem ko jc materialne za pribl. 150.000 din. 16-letni M. K. z Gumberka je v soboto vzel sosedu neregistriran osebni avtomobil Z-750 in se z njim odpeljal proti Novem mestu. M. K., ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, pa ni prišel daleč, že na Malem Slatniku je v ovinku zapeljal v jarek, kjer se je vozilo prevrnilo. Na nesrečo je bil v avtomobilu tudi 5-lctni Darko, brat M . K., ki sc je v nesreči poškodoval in so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Na vozilu jc za 3.000 din škode. V OVINKU NA LEVO - V soboto zvečer je Franc Staniša z Vrha pri Ljubnu peljal osebni avtomobil proti Crmošnjicam. V ovinku je vozilo zaneslo v levo, v nasprotni vozeči avtomobil Angela Blatnika iz Stopič. Pri nesreči se je poškodoval Blatnikov sopotnik Franc Obcrč; odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 15.000 din. MAČKOVEC: ČELNO TRČENJE - Do prometne nesreče je prišlo tudi v nedeljo dopoldne v M a-čkovcih, ko je Milan Negovanovič iz Gotnc vasi vozil dostavni avtomobil s pripeto kamp prikolico. Pri Mačkovcu mu je nasproti pripeljal z PRVI IDENTIFICIRAN - Djg priključek na novo nOV?fV0li-obvoznico je požel ^ ko kritik, zato smo bomo poslej skušali po ru z novomeško UJV slebe*' ru z novomeško • -- . 5ne. krat objaviti fotografijo K**.Q ga grešnika. Prvi je z regis tablico NM 264—52. EETRTK0V INTERVJU Izguba - stvar preteklosti Vinko Bele: „V tozdu Gradbeništvo so se razmere uredile, izgube ni več, delovni polet pa raste" 0 izgubi v Novogradovem tozdu Gradbeništvo se je Precej govorilo, marsikaj pridalo, vendar ljudem ni šlo v Savo, kako more tako donosna dejavnost sploh ustvarjati izgubo. O tem je tekel pogovor z Mnkom •teletom, direktorjem novomeškega Novograda, ki je hkrati predsednik novega sanacijskega odbora. »Ko se je leta 1976 grad-'jno podjetje Novograd združilo s komunalno in vodovodom, smo začeli delati v 4 tozdih in delovni skupnosti skupnih služb. Težko ^ je bilo naenkrat preusm e-nt* iz visokih v nizke grad-nje, žal je tudi precej tehnična kadra šlo v pisarne. Bistvo, da je prišlo do izgube, Pa je v tem, da je bila slaba Vinko Bele organizacija dela, nedisciplini da so bili kot razpuščena y°jska. Izguba je bila v tozdu Gradbeništvo že ob zaključku leta 1976, vendar 3110 jo še lahko krili z lastni-011 sredstvi. Takoj pa smo sprožili alarmni znak in že v zadetku 1977 je začel delati sanacijski odbor. Vrstili so se sestanki, uspehov pa kljub temu ni bUo nobenih. t .Kakšno vlogo so pri m igrale politične organizacije v kolektivu? »Ko je bilo očitno, da Prvi sanacijski odbor ni UsPel, so začele ukrepati Politične organizacije. Predlagana je bila 3-članska skupna uprava tozda, vendar s v kolektivu niso strinjali. Nato sm o začeli partijsko ukrepati. Gradivo sanacijskega odbora smo predložili družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, ki je predlagal ukrepe, toda spet jih v tozdu gradbeništvo niso upoštevali.*4 „Takoj po novem letu letos je družbeni pravobranilec samoupravljanja, ob tem, ko je bila očitna dvomilijon-ska izguba, predlagal še ostrejši kurz: naj se odstavi poslovodni organ, razpusti delavski svet in izvršilni organ ter imenuje 'nov 3-član-ski sanacijski organ. Niti na ta predlog v prizadetem tozdu ni bilo odziva, pač pa so se bučno dvignili in streznili, ko bi morali preiti zaradi izgube na zagotovljene minimalne osebne dohodke." — Kakšen je bil razplet dogodkov ob kadrovskih spremembah? „Direktor tozda je odstopil, imenovan je bil vršilec dolžnosti, hkrati pa smo iskali novega direktorja. Moram povedati, da nam je pri tem kadrovanju veliko pomagala nova ,garnitura* na občini in v komiteju in da smo tokrat zares občutili njihovo pomoč. Novi direktor že dela, kolektiv se je umiril in pridno dela. Zdaj se v tem kolektivu dela tako, kot še nikoli. Izguba je bila krita iz občinskega sklada skupnih rezerv, medtem se je tozd kadrovsko zelo okrepil in ima dela do konca leta. Za 6 milijonov je sklenjenih pogodb samo za fasaderska dela v zvezi z zasedanjem konference mest. V,prvem trimesečju letos je bilo že 480.000 din ostanka dohodka, trdno pa sem prepričan, da ga bo ob polletju Se več. r.baCer s I LLI s l -*rrst '• . IZ- GRADNJA SE JE ZAČELA — Tu, kjer je zdaj videli le leseni plot in začetek zemeljskih del, bo ob letu stal nov, moderen zdravstveni dom v Novem mestu. Ta objekt občani težko pričakujejo, prav tako pa zdravstveni delavci, ki zdaj delajo v zelo slabih razmerah. (Foto: R. Bačer) Močno zmanjšana konferenca Občinska konferenca Z K v Novem mestu bo poslej štela 56 članov - Izločeni člani bodo okrepili komisije — Novost: vsako gradivo bo šlo najprej v pretres k osnovnim organizacijam 9. junija je občinska konferenca ZK v Novem mestu najbrž zadnjikrat zasedala v dosedanji (veliki) sestavi. Na tej seji je bil namreč sprejet sklep, da bo poslej štela le 56 članov ali 32 manj kot do zdaj, medtem ko se število članov v komiteju ne bo spremenilo. Zmanjšanje konference je v oblikujejo tako, da bodo bolj skladu z zahtevo, naj se občin- operativne in kos pokongresnim ske partijske organizacije pre- nalogam. Predlog za novo sesta- Spet priznanja šoferjem Kolektiv »Gorjanci" iz Straže je 10. junija podelil 52 značk in priznanj na vsakoletni proslavi delovne organizacije Po večletni tradiciji je kolektiv Gorjanci iz Straže organiziral 10. junija svečanost s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. Prostor avtoparka v Vavti vasi je bil prizorišče proslave, na kateri je bilo poleg članov kolektiva tudi precejšnje število gostov. ŠENTJERNEJ. SEPTEM BRA VSELJIVO Novi 14-stanovanjski blok, ki ga novomeški Novograd postavlja v Šentjerneju, je bil zgrajen v rekordnem času. Spomladi so odprli delovišče, konec avgusta bo blok po pogodbi predan investitorju, septembra pa se bodo vanj vselili že novi stanovalci. Ta blok je eden redkih, ki bodo v novomeški občini letos vseljeni. Kot govornika sta nastopila Štefan Galič, direktor „Goijancev,“ in Boris Galič, predsednik komisije za podeljevanje priznanj. Poudarila sta, da je oblika priznanj, s katerimi delovna organizacija vsako leto izkaže pozornost in zahvalo šoferjem, ki so leto dni prevozili z lastnimi kamioni brez nezgode in večje škode, tudi spodbuda k varčevanju z družbenimi sredstvi. Kar 28 članov delovne organizacije je letos prejelo zlate značke, praktična darilca pa je prispevala zanje tudi Zavarovalnica Triglav, medtem ko je 24 šoferjev dobilo srebrne značke. vo bodo pred sprejemom obravnavale osnovne organizacije. Izpadle člane občinske konference bodo usmerili na druga področja političnega delovanja. Vključili jih bodo tudi v komisije, ki bodo še nadalje delovale pri konferenci in komiteju. Okrepitev komisij z novimi močmi in aktivisti bo zelo pomembna, saj bo pretežno iz njihovih vrst prihajalo gradivo, ki naj bi ga obravnavali tako na konferenci kot na sejah komiteja. Člani občinske konference dobivajo odgovorno nalogo. Postati bodo morali živa vez med osnovnimi organizacijami ZK, za delovanje katerih bodo zadolženi, in občinsko organizacijo oziroma komitejem. Hkrati bodo posredovali na sejah občinske konference vse predloge in stališča osnovnih organizacij, zlasti pripombe na gradivo, ki bo poslej najprej obravnavano v osnovnih organizacijah. Pomembna dolžnost članov bo posredovati tudi povratne informacije. Kar je sklenjeno, naj drži Neprevidnost je draga V kolektivu IMV se število poškodb pri delu sicer zmanjšuje, še vedno pa je bilo lani 590 takih primerov S2DL Podpira akcijo za uvedbo celodnevne šole, hkrati pa cije za takojšnjo izvolitev potrošniških zadolžuje krajevne organiza-svetov sta'ti”e|?^flevna šola mora po-l°Ea ^ kraianov’ ne Pa na' kot 'j- ' J0 občani smatrali jul^ktivno,** so menili 8. sk„ i eian* predsedstva občin-e konference SZDL. Ob orx Pretresanju poročila ko-boceiaCijske8a odbora za uved-obži • evne šole v novomeški P°dn' 80 stališčem vso skemi°’ bi že v novem šol-Šolari okrog 25 odstotkov br»* zajeli v to obliko izo-Šola J^ja. Tako naj bi osr do g rev°le s 136 učenci bta£eV zaJe*i > .®*evani!i t_i =osnovna od 1. P°uk razre^a uvedla celodnevni n0 > medtem pa je predvide-’ °a bodo v Dol. Toplicah v Brusnicah . in na novomeški osnovni šoli Grm uvedli celodnevno šolo le na nižji stopnji. V Toplicah bo celodnevne šole deležnih okrog 250 šolarjev, v Brusnicah 140 in na grmski šoli 500 otrok. V sedanjih razmerah, ki so težke predvsem zavoljo pomanjkanja kadrov na predmetni stopnji, ni mogoče celodnevne šole začeti drugače, nujno pa je delati na tem, da bi se razmere spremenile. Člani predsedstva so menili, da bi morali čimprej uvesti izobraževanje za pouk na predmetni stopnji za deficitarne predmete v Novem mestu, ker je le to porok, da bomo čimprej pri- ne bo časovne stiske 0Ov”.J P° dopustih se bodo začele priprave za letošnje 0,etno praznovanje — Delo v zadnjem hipu poraja napake •»0,5, J v začetku septembra bo 0(*botZa^et* z delom koordinacijski Pta*,. *a organizacijo novoletnega ^ n6(j Vanja otrok, je bilo sklenjeno ^ avn> seji predsedstva občinske Poto^fnce SZDL, ko so obravnavali Ocer° *ans*cem dedku Mrazu. *Vcije n * so, da je bilo v izpeljavo r'oy0 23 enotno obdaritev otrok v ^da 6 * občini vloženega veliko 01 da je iz leta v leto boljša Pake ®a Pa bi odpravili na- K*« so se zaradi časovne stiske v ■ bo tudi ob minulem novem le- * * namesto sredi novem- e* delati ob začetku novega te'"*- '•k, 'J se bodo dogovorili s šolami za pripravo kulturnih sporedov, hkrati pa bo akcijo za zbiranje denarja potrebno zastaviti poldrugi mesec prej. Ker je bilo lani obdarovanih več otrok, prispevek delovnih organizacij pa je že dve leti znašal po 50 din na zaposlenega, so predlagali letos povišanje prispevka za 10 dinarjev. V primeri z nekaterimi drugimi sosednjimi občinami (Krško) bo tudi novi prispevek za tretjino manjši kot drugod. Predsedstvo SZDL jc dalo vse priznanje organizatorjem: Zvezi prijateljev mladine in koordinacijskemu odboru, prav tako pa krajevnim skupnostim, ki so letos opravile izpit na tovrstnem sodelovanju. šli do lastnih strokovnjakov. Ob uvedbi celodnevne šole pa nastaja še nekaj nerazčiščenih strokovnih vprašanj, ki naj jih še pred dopusti razrešijo v okviru občinske izobraževalne skupnosti in skupnosti novomeških osnovnih šol. Na seji predsedstva so med drugim obravnavali tudi ustano- - vite v potrošniških svetov po krajevnih skupnostih. Ponekod, vendar v redkih primerih, so svete že izvolili, kjer pa jih še niso, bodo morali to nalogo opraviti do konca junija. Predlagali so, naj bi bili v svete potrošnikov vključeni tudi predstavniki trgovcev in delovnih organizacij, ki nudijo usluge občanom. Na ravni občine bo predvidoma septembra ustanovljen koordinacijski odbor sveta potrošnikov, ki bo prav tako sestavljen delegatsko. ZADNJIČ PRED POČITNICAMI Za ponedeljek in torek, 19. in 20. junija, so v Novem mestu sklicani vsi trije zbori občinske skupščine. Na ločenih sejah bodo razpravljali o razvoju usmerjenega izobraževanja in prehodu na celodnevno šolo, obravnavali bodo uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva v Dominvestu ter informacijo o sanaciji tozda Gradbeništvo pri Novogra-du. Na dnevnem redu je še: obravnava zaključnega računa proračuna občine ter zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter razprava in sklepanje o ceh vrsti odlokov. Analiza delovnih nesreč v celotni tovarni IMV kaže, da se že nekaj let največ delavcev poškoduje v tovarni avtomobilov, in sicer ob pločevini. Ostri robovi so bili skoro v četrtini primerov vzrok za nesreče, prav toliko jc bila kriva nepazljivost posameznikov. Ostalo so razni vzroki, med njimi pomanjkljivosti tehničnega značaja^ nepravilni delovni postopki, neurejena delovna okolica, nezavarovano delovno mesto, neustrezno oredje itd. Delavec je dostikrat s svojo lahkomiselnostjo kriv, da jc prišlo do poškodbe, po drugi strani pa jc tudi ugotovljeno, da so v delovnem procesu IMV še vedno nevarni delovni postopki in da notranja kontrola od strani odgovornih oseb ni zadovoljiva. Podatki za triletno obdobje kažejo, da je število poškodb v minulem letu padlo za 6 odstotkov, v primeri z letom 1975 pa seje število ponesrečenih pri delu zmanjšalo kar za 42 odstotkov. V tovarni so prepričani, da jc možno z nadaljnjimi ukrepi doseči še manjše število delovnih nesreč, zato bodo predvsem poostrili delovno disciplino in kontrolo dela, pri sprejemanju novih delavcev bodo skušali dosledno zagotoviti pouk o varnem delu. Hkrati s tem bodo več skrbi posvečali zavarovanju strojev in uporabi osebnih varovalnih sredstev. Vedno več obiska Dokler je bil Anton Vlašič iz Straže še gozdar, je hodil na Bazo pomagat za vodiča le tu in tam, kadar je bilo potrebno, zadnja tri leta pa kot upokojenec večino dni preživi med visokimi drevesi na Rogu. „Vsako leto, posebno maja in junija, mladina iz vseh krajev Slovenije pa tudi od drugod prihaja na Rog. Letos smo ob koncu maja registrirali že 11600 mladih obiskovalcev. Naše številke pa niso povsem točne, ker je mnogo skupin in posameznih obiskovalcev, ki pridejo na Bazo 20 nenapovedano in si kar sami ogledujejo nekdanje taborišče osrednjih političnih organov slovenskega partizanstva.” - Koliko ste imeli v preteklem letu vpisanih obiskovalcev? »Registriranih je bilo 65.000, sodim pa, da jih je bilo v resnici na Rogu najmanj 80.000. Letos je obiska še več, kar je značilno, saj imamo vsako leto nekaj tisoč obiskovalcev več.” - Ali se razen domačinov zanimajo za Bazo 20 tudi tujci? „Nanje naredi ogled barak med skalami še poseben vtis. Lani so bili tu celo Vietnamci in Finci, medtem ko je Italijanov, Avstrijcev, Nemcev, Poljakov in bližnjih sosedov na pretek. Poleti prihajajo radi tudi izseljenci, ki se iz Amerike in Kanade vračajo v staro domovino na obisk. Tudi Kočevarji, ki so nekdaj bivali tu in se se z Nemci preselili na Brežiško polje, pridejo pogledat kraje svojega otroštva. Marsikdo prizna, da je pri nas vse drugače, kot so mu opisovali, in da ne bi nikdar zapustil Slovenije, če bi imel med vojno današnjo pamet.” Tovariš Vlašič, ki je bil sam partizan v zaščitnem bataljonu 7. korpusa, se je sicer večkrat sukal okrog Roga, vendar takrat niti slutil ni, da je sredi mogočnih gozdov skrito partizansko vodstvo. Rog je dodobra spoznal kasneje kot gozdar, zgodovino Baze 20 pa pozna tako dobro, da mu niti na pamet ne pride, da bi turistom kdaj govoril po pismeni predlogi. r jj Anton Vlašič: „Glede na tisoče obiskovalcev je nujno na Rog urediti boljšo cesto pa hotelček, kjer bi lahko gostje prespali.” Novomeška kronika SAJ JE VSE „NAŠE“.. . V tovarni Krka, ki jc sicer znana kot eden najbolj kulturno vzgojenih kolektivov pri nas, 1 ugotavljajo, da imajo med seboj še nekaj nekulturnih posameznikov. Lani so na primer na morju postavili prikolico, ki so jo iz Tolminskega od potresa prizadeti občani vrnili po letu dni uporabe skoraj novo, pa jc bila po letu dni uporabe domačih stanovalcev uničena. Tudi šotor, ki so ga posebej kupili k prikolici, je bil po nekaj tednih prerezan. S posodo, namenjeno počitniškemu priboru, so se otroci igrali na plaži... Zanimivo bi bilo poizvedeti, če uporabniki prikolice tudi doma tako počno s svojo lastnino in če dovolijo „mulari-ji“, da raznaša vilice, žlice in kozarce okrog hiše ... VEČ ZA AVTOMOBILE? - Ker so začeli avtomobilisti okrog Glavnega trga, sicer omejenega za parkiranje, puščati svoja vozila na vseh možnih in nemogočih krajih, predlaga UJV Novo mesto, da bi na Glavnem trgu spet sprostili nekaj parkirišč. Vprašanje je le, če bo zaradi nekaj več parkirišč čudno parkiranje naokrog kaj upadlo. V ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH - V Labodovi menzi so uvedli prodajo sadja, kar so delavci, še bolj pa delavke sprejeli z velikim zadovoljstvom. Sadni posladek po topli malici je zdrav, razen tega je sadje mogoče kupiti tudi za domov. Vsaj ni potrebno po službi stati v vrsti. NAJBOLJŠI DOKAZ JE OBISK - Kako je bilo igrišče na Mestnih njivah potrebno, se lahko vsakdo prepriča ob kateremkoli času. Če tudi še ni bilo otvoritve, se otroci iz blokov in vsega naselja kar naprej zadržujejo na igralih, posedajo po klopeh ali zidajo gradove v peskovniku. Prej so se podili po cesti. SAMO ENEGA SMO DOBILI -Prejšnji teden je v novomeški porodnišnici rodilo samo Marija Poljak iz Ulice Majde Šilc 7 - dečka. TRŽNICA V ZNAMENJU ČEŠENJ — V ponedeljek je bilo na novomeški tržnici veliko češenj. Spet so začeli zahajati k nam Brici in Pri- morci, ki so imeli lepe češnje po 34 din. Sioer pa je bila spet bogata izbira sadja in zelenjave. Prodajah so sveže zelje po 80 do 10 din kilogram, pomaranče po 17,80 din, breskve po 38 din, marelice po 48 din, paradižnik po 36 din, krompir po 13 din in čebulo po 16 din. Kmetice so imele naprodaj jajca po 2 din, smetano v skodelicah po 25 din, sirčke po 2 din kos in solato. Trg je bil dobro založen tudi s sadikami rož in zelenjave ter raznimi obrtniškimi izdelki. Ena gospa je rekla, da se v stanovanjski izgradnji otročje obnašamo: uvedli smo 6-odstot-no prispevno stopnjo, imamo denarja ko pečka, zidamo pa nič ... TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 16. VI. I© trgovska hiša maximarket Ljubijana 17.15 POROČILA 17.20 NE SKRBITE, TU SMO MI 17.35 OSTR2EK 18.00 OBZORNIK 18.10 SLOVENSKI ROCK: PREDMESTJE Odkar so televizijci posneli oddajo, so se razmere v rock skupini Predmestje že precej spremenile. Zamenjali so bobnarja, dva člana pa služita vojaški rok. O skupini je zadnje čase manj slišati, fantje že dolge mesece čakajo na izid druge velike plošče, glasba, ki jo bomo slišali tokrat, pa sodi med jazz in rock. Uvodoma bo skupino in njene člane predstavil Dragan Bulič. 18.45 ŽIVE ZAPORNICE Človek se mora nenehno prilagajati naravnemu okolju. Ce prekorači mejo svojih zmogljivosti, oboli. Človekovo telo ogrožajo bakterije,* virusi, zajedalci ip., zato morajo neprestano delovati in se obnavljati različni obrambni mehanizmi. Prva varovalna naprava pred okoljem je koža, ki se sproti obnavlja. V enajsti oddaji o človekovem telesu bomo bideli, kako se človek spopada z okoljem in zakaj prihaja do motenj v njegovem organizmu. 19.15 RISANKA <■* 'r ■■ »r ‘£*.W 19.28 ODLOČILNI ZADETKI 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ODRSKE LUCI 21.05 RAZGLEDI: MLADINA IN PROSTI CAS 21.45 TV DNEVNIK 22.05 R. Graves: JAZ, KLAVDIJ Tiberij se ni zneveril svojim predhodnikom, s čudnim obnašanjem in nevarnostjo je spravlal v nejevoljo' Rim. Pred smrtjo je za naslednika imenoval Kaligulo. Ta odločitev ni presenetila rimskega ljudstva in senata, kajti tik preden je umrla, jo je prerokovala tudi Livija. Kaligula je bil sprva dober vladar, toda dvor se je kmalu spremenil v razuzdano zabavišče, ki je spominjalo na javno hišo, za nameček pa je Kaligula sebe razglasil za boga. Antonija, ki je dolga leta živela v senci dvornih zabav, ni prenesla propada cesarske družine, izhod iz nesmiselnosti ži vljenja je poiskala v prostovoljni smrti. 22.55 POROČILA 17.20 Jugoslavija: NDR (prenos rokometne tekme iz Pulja) - 18.30 Zagrebška kronika - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturni mozaik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti: dr. Albert Bela - 22.10 Koncert violinista Ifenryka Szeringa - 23.10 Življenje knjige SOBOTA, 17. VI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.00 POROČILA 8.05 PROFESOR BALTAZAR ' 8.15 Z BESEDO IN SLIKO MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON 8.30 JURE RAKETA 8.45 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE 9.15 OD SOLE DO DOMA 9.45 KAJ SO ORGANI SAMOUPRAVLJANJA 10.00 CAS, KI ŽIVI: PO KURIRSKIH POTEH 10.30 POROČILA 17.05 SPEKTER 17.35 OBZORNIK 17.50 SEDMI KONTINENT, film Režiser Dušan Vukotič, znani ustvarjalec sijajnih risank in lanskoletni dobitnik bronaste arene za celovečerni film Akcija stadion, je Sedmi kontinent posnel pred dvanajstimi leti. Zgodba o otoku, na katerem se zberejo otroci iz vsega sveta in živijo svoje življenje, brez vmešavanja odraslih, ni realistična, pa tudi pravljica ni, ampak simbolična pripoved o svetu, kakršen naj bi bil - vsaj za otroke, če že odrasli, ki se nenehno sklicujejo na pomanjkanje časa, nočejo o njem niti slišati. V tem Vukotičevem filmu za otroke (režiserjevo ime je povezano tudi s kratkim filmom o Gregcu Kobilici, ki je nastal po litetarni predlogi Branke Jurčeve) igrajo glavne vloge Hermina Pipinič, Iris Vrus, Tomiča Pesarič, Abdula Scek, Demeter Bitenc in Miklaš Huba. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V TIŠINI VESOLJA, film Film režiserja Douglasa Trum-bulla je znanstvenofantastična pripoved o vesoljski ladji in človeku, ki se na moč trudi, da bi ohranil Zemljo nedotaknjeno. Igrajo Bruce Dem, Cliff Potts, Ron Rifkin, Jesse Vint in drugi. 21.30 INFORMATIVNA ODDAJA Za oddaji 625 in POROČILA televizijci niso določili časa predvajanja. 17.15 Jugoslavija: SZ (prenos rokometne tekme) - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 L. van Beethoven: Fidelio (2. del opere) - 21.00 24 ur - 21.10 Ladijski zimski vozni red - 21.40 Planine sveta TOREK, 20. VI. NEDELJA, 18. VI. trgovska hiša maximarket Ljubljana I© 8.35 POROČILA 8.40 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: STANDREŽ PRI GORICI Štandrež je slovenska vas, ki jo od mestnega vrveža Gorice loči le ozek pas vrtov. Podobo vasi so že načele sodobne visoke stavbe, prebivalci pa še zmeraj vztrajajo pri ohranjanju vaških značilnosti in s kulturnim udejstvovanjem poudarjajo svojo slovenskost. Negujejo bogato ljudsko izročilo, slovensko besedo in podobno. Njigova dejavnost se odvija v okviru Prosvetnega društva Oton Zupančič. 9.10 625 9.30 M. Vitezovič: DIMITRIJE TUCOVIC Beograjsko nadaljevanko o revolucionarju Tucoviču so ljubljanski televizijci predvajali žc pred štirimi leti, zaradi njenega umetniškega in pedagoško-vzgojnega pomena pa jo bodo ponovili. Tako bodo vsi, ki je prvič niso videli, imeli možnost spoznati eno od važnih obdobij naše preteklosti. V osmih oddajah bo prikazano življenje in delo Tucoviča, ki je ena najpomembnejših osebnosti srbskega socialnodemokratskega gi- banja. Nadaljevanka je bila posneta po dokumentarnem gradivu in obnavlja družbene in zgodovinske razmere v prvih dveh desetletjih tega stoletja v Užicu in Beogradu. Veliko socialnih in političnih vprašanj tistega časa se v polni meri razrešuje šele dandanes, to pa daje nadaljevanki močan aktualni ton. Po scenariju Milovana Vitezoviča jo je posnel Eduard Galič, Tucoviča pa igra Ljubiša Samardžič. 15.15 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA 15.40 FESTIVAL MLADIH V SUBOTICI 17.05 POROČILA 17.10 OKROGLI SVET 17.25 ŠPORTNA POROČILA 17.30 H Pigge: POPOTOVANJA MORICA AUGUSTA BENJOW-SKEGA 19.00 RISANKA 19.15 TV DNEVNIK 19.45 K. Klarič: S POLNO PARO 10.33 ROBIN HOOD 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 20.45 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI, prenos polfinalne tekme 22.35 TV DNEVNIK 23.05 Športni pregled 17.40 Svetovno nogometno prvenstvo v Argentini (prenos polfinalne tekme) - 19.35 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja -20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film PONEDELJEK, 19. VI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana l 17.00 POROČILA 17.05 VRTEC NA OBISKU: GRESTE Z NAMI V ŽIVALSKI VRT? 17.20 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA 17.55 OBZORNIK 18.05 KAJ SO DRUŽBENA SREDSTVA Na sporedu bo enajsta in hkrati zadnja oddaja iz nanizanke Da bomo laže odločali. Tokrat bodo delavci ljubljanskega Leka govorili o svojem odnosu do delovnih sredstev, ki so družbena, oni pa z njimi upravljajo. Izvedeli bomo, da delavci te delovne organizacije ogromno vlagajo v razvoj tehnologije. 18.20 PRVA POMOČ Za uspešno samozaščito in družbeno samozaščito je potrebno tudi znanje o dajanju prve pomoči. Oddaja bo prikazala nekaj osnovnih primerov dajanja prve pomoči pa tudi pripravljenost pripadnikov jugoslovanske vojske, da v izjemnih okoliščinah priskočijo na pomoč. 18.45 MLADI ZA M LADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 SLAVNOSTNA AKADEMI- JA PRED ZAČETKOM XI. KONGRESA ZKJ 21.35 KULTURNE DIAGONALE 22.15 TV DNEVNIK 17.30 Deček in očala - 17.45 Dositejeve basni - 18.00 Poročila -18.05 TV koledar - 18.15 Sodobni svet - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Dokumentarna oddaja - 21.00 24 ur - 21.10 Risanke - 2.30 Celovečerni film - 23.00 Kronika s festivala animiranega filma Zagreb 78 l©l trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.35 POROČILA 8.40 XI. KONGRES ZK JUGOSLAVIJE, prenos y. ^ IM m m 21.30 M. Dombrovvska: NOČI® DNEVI 15.55 XI. KONGRES Z K JUGOSLAVIJE, prenos 17.30 OBZORNIK 17.40 LE VKUP, LE VKUP, UBOGA GMAJNA 17.55 XI. KONGRES ZK JUGOSLAVIJE, prenos 19.30 TV DNEVNIK 20.30 XI. KONGRES ZK JUGOSLAVIJE, prenos 22.25 TV DNEVNIK 18.30 Zagrebška kronika - 18*^ Balada o zastavi — 19.00 Po & deh ... - 19.30 TV dnevnik ' j 20.30 XI. kongres ZK Jugoslavije' 21.30 Test - 21.35 Znanost ' 22.20 Izviri SREDA, 21. VI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 16.10 POROČILA 16.15 KONGRESNA KRONIKA 17.15 BOJEVNIKI SONCA 17.40 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V, ARGENTINI, prenos polfinalne tekme 19.35 TV DNEVNIK 20.25 AKCIJA STADION, film Filmsko dogajanje se v glavnem odvija v neki zagrebški gim naziji. V središču so dijaki in profesorji, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so nemški vojaki zasedli gimnazijske prostore. Med profesorji so tudi taki, ki pozdravljajo nemško okupacijo in želijo svoje navdušenje prenesti na dijake. Zato načrtujejo velik shod na stadionu. Za načrte izvejo skojevci in pripravijo stavkovno akcijo, ki se konča z zažigom stadiona. Film je režiser Dušan Vukotič posnel po resničnih dogodkih iz leta 1941. „Pri snemanju me ni zanimala rekonstrukcija preteklosti,” je o filmu dejal režiser, „in tudi ne sama faktografija tedanjih dogodkov, ker se mi zdi, da je vse to za umetnost nepomembno. Tematika iz preteklosti me zanima samo v primeru, če miselnost podčrtava sedanjost in »J še poglede na trenutno življenje.’ izjemnih trenutkih vojne, nasilja * zločinov se mora človek človeško®1 moralno opredeliti. Kaj pa se _ , z mladim človekom v takih treW|1' • kih? To pomembno vprašanje 'f1; ospredju mojega filma. Poskušal sej® podati sociološke, psihološke * politične odgovore za zastavlje"1 vprašanje.” Za ta film je Vukotič1,1: lanskem puljskem filmskem festiva' j lu dobil bronasto areno. Igr®!® Franjo Majetič, Igor Galo, Zvonu®? Črnko, Zvonko Lepetič, Boris Ki« in drugi. 22.05 TV DNEVNIK 22.20 FESTIVAL SLAVONIJA^® 22.50 KONGRESNA KRONIKA 23.20 POROČILA 19.35 TV dnevnik - 20.4C Svetof no nogometno prvenstvo v ArgenB'; ni (prenos polfinalne tekme) ' 22.35 Zabavnoglasbena oddaja ' 23.05 Kronika s festivala animiral*' ga filma Zagreb 78 ČETRTEK, 22. VI. trgovska hiša maximarket 18.00 OBZORNIK 18.15 AVTOMOBILI IN LJUDJE I© Ljubljana 17.00 KONGRESNA KRONIKA JF 21.30 POJTE ZA MENOJ 22.05 KONGRESNA KRONIKA 22.35 TV DNEVNIK 18.00 Poročila - 18.05 TV koledaj - 18.15 Čudežno sedlo - 18.45 iU' morda veste? - 19.30 TV dnevni - 20.15 Od glave do pete - 21-j 24 ur - 21.50 Ženski spol, moSI* spol 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.15 OBLEKA, TO SEM JAZ 20.50 OCl KRITIKE PRVI RADIJSKI PROGRA PETEK, 16. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Obravnava nove pesmi). 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jelka Hočevar: Virusi na krompirju). 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (C. Goldoni - I. Petrič: Ostržck). 14.18 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22,20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 17. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Minute s povzanistom Ribar-skim. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Dular: Dohodkovni odnosi v mesni reproduktivni skupnosti). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Poletni divertimento. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Kviz. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 18. VI. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (J. Kafka: O vodi, kije nehala peti). 8.48 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Himoreska tega tedna (M. Mikeln: Kako se je naša dolina privadila svobodi). 10.50 Glasbena medigra. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Orkester Billy Vaughn. 15.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra (B. Pctrccki: Strel na vrtu). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (R. Bradbury: Zmaj). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 19. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franček Šivic: Sirjenje medovi-tc rastline facelije). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z Zadovoljnimi Kranjci. 20.00 Poletni kulturni vodnik. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (B. Šefic: Vlak). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 20. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Dedki, babice, vnuki). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Juvane: Gojenje oljke). 12.40 Po domače* 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Mozaik zvokov. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (J. Audiberti: Stražnica). 21.24 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni ČETRTEK, 22. VI. 8.08 Glasbena matineja, Radijska šola za višjo stopnjo P v venska narodna prebudna PeseJ1I.(). 19. stol.). 9.35 Narodne in dele. 11.03 Uganite, pa vam z&Piu nokturno (P-. V. Purčar: Dom. t bolj oddaljen). 23.15 Popevke vrstijo. 0.05-4.30 Nočni progf^ SREDA, 21. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05*; navadni pogovori. 9.25 Zap pesem. 9.40 Aktualni probl marksizma. 11.03 Po Talijinil' Pj, teh. 12.10 Veliki zabavni orkes jr 12.30 Kmetijski nasveti (inž. T*J|, na Brumat: Rododendroni v 1-2.40 Pihalne godbe. 14.05 0*> ^ virih ljudske glasbene kulture. l*'v. Naši poslušalci čestitajo in PoZ /p. ljajo. 15.45 Spomini in Zupančič: Popotovanja). 18.0^ dela GMS. 18.30 Slovenska in * tovna zborovska glasba. 19.45 te z ansamblom Silva Štingla. 2°- j Koncert iz našega studia. 22.*% festivalov jazza. 23.05 nokturno (Beseda samorastni**'; v 23.15 R-"'~ ‘■“'-»"■M' °ev-zabavne program. 15 Revija jugoslovanskih p®’'»ni >avne glasbe. 0.05-4.30 N° 9.05 mo! 12.10 Zvoki znanih 12.30 Kmetijski nasveti (dr. 1 Ferčej: Specializacija v govedor : j 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 r»* zanske ljudske pesmi. 14.20 cert za mlade poslušalce. 14.40 p' ■ hurčki. 15.45 Jezikovni P°S° y (prof. Franc Jakopin). 18.05 S po slovanskih deželah. 19.45 Min z Ljubljanskim jazz ansarnD1 20.00 Četrtkov večer domačin r smi in napevov. 21.00 Literarni ^ čer (Ona pod svojim nebom). 2 • . Lepe melodije. 22.20 Nora PoS‘\„ ka violončelista Cirila Škerja . 23.05 Literarni nokturno (J. ^ Poletne). 23.15 Paleta popeva . plesnih ritmov. 0.05-4.30 NO*, program. Sad zaupanja frvo mednarodno poso J'lo zasebnemu kmetijstvu na Dolenjskem 5 junija so predstavniki trebanjske Kmetijske zadrge pri Dolenjski banki v Novem mestu podpisali pogodbo za 15 milijonov dinar-‘P mednarodnega posojila, dogodek je vreden večje po-ZOfnosti, saj je to prvo po-®Wo iz mednarodnih virov, *}arne njeno dolenjskemu Kmetijstvu. V minulih petih letih je lf° na območju trebanjske °J^‘ne usmerjenih v zasebno Kmetijstvo 52 milijonov di-^rjev družbenih sredstev. Udeležba kmetov je najmanj ^ odstotna. Še z ostalim, Predvsem pa osebnim delom 50 tako priSli do osnovnih sredstev vrednih najmanj milijonov dinarjev. Mm o letošnji načrt skupno s tem mednarodnim posoji-om računa spet s 30 mili-ipni vlaganj. Te številke vse-Kakor pomenijo zneske, ki ne bi sramovalo niti Kako večje podjetje. V zadoni kmetijski proizvodnji Sre pri tem za pomembno in naPorno delo, saj je treba ^delovati z množico pridelovalcev. Investicijski načrti r* en° kmetijo ne terjajo nič menj dokumentacije kot Melika naložba. V teh prizadevanjih je zato vgrajenega nernalo truda kmetijskih pospeševalcev. Največ vredno pa je žaganje kmetov. Minili so ko se je kmet bal zadol-lti se. Različno daleč pri Modernizaciji kmetij v tre-WM/ občini je vsaj že 800 Kmetij. Iz leta v leto dosegajo lepše rezultate. Zastav-veno dolgoročno sodelo-vanje zadruge s kmeti, predelovalno industrijo in trgovino na vse trdnejših dohodkovnih osnovah utrjuje do-eno stopnj0 sodelovanja. P^dobljenega med- k>ntinesa P°s°iila bo v Mkem na voljo. Leto se naSiba že v drugo polovico, ZM° kaže s predvidenimi deli in nakupi pohiteti. A. ŽELEZNIK V PRVI METRI - Ljubljanski brigadirji so predzadnji torek že začeli kopati nov krak suhokranjskega vodovoda pod Knežjo vasjo. „Ognjeni krst" z lopatami in krampi so kljub nekaterim žuljem dobro prestali. Med brigadirji vlada delovno in tovariško vzdušje. (Foto: Železnik) Kolinska je spet držala besedo Kljub slabi letini na območju KZ Trebnje odkupili doslej največ krompirja Po ustaljenem načelu deli mirenska Kolinska — tozd Tovarna za redelavo krompirja dohodek s pogodbenimi pridelovalci krompirja. Razmerje znaša 57 odst. v korist dobaviteljev krompirja, 43 pa v korist delavcev tovarne. Lanska letina, kot je znano, ni bila najboljša, tudi sedaj še ni jasno, kom s predelanimi količinami. Vseeno je mirenska tovarna trebanjski Kmetijski zadrugi kot najpomembnejšemu partnerju poračunala za lansko letino. S krompirjem so na tovarno pritiskali z vseh vetrov, vendar je Kmetijska zadruga skupno z dobro voljo Kolinske in državnih rezerv omogočila prodajo 6.600 ton krompirja in še 500 ton semenskega. To je doslej največja odkupljena količina. Po opravljenem poračunu do- bavljelnih količin za lani je Kolinska nakazala zadrugi 119.700 dinarjev. Ni sicer mnogo, dobra volja pa je kot že nekajkrat le izkazana. V zadrugi računajo, da je bilo tudi letos zasajeno približno toliko površin s krompirjem kot lani. Res je, da so ga nekateri kmetje sadili manj, so ga pa drugi zato več. Zadruga ima s Kolinsko sklenjen dogovor o Novo v skupščini Jutri zasedanje občinske skupščine v Trebnjem prevzemu 5.000 ton krompirja. Po pogodbah s kmeti naj bi bilo letos odkupljenih 7.000 ton. Kako bo z letošnjo letino, si ne upa še nihče ugibati. Na usodo letošnje letine lahko vpliva še vrsta nevšečnosti. Razumljivo je, da zato ni moč kaj dosti govoriti o ceni. Ustaljeni sistem poračunavanja tovarne z zadrugo in tako tudi kmeti obeta tudi za vnaprej pošten odnos. Z omenjenim končnim poračunom za lanski krompir razpolagajo kmetijsko gospodarski odbori. Lahko ga navsezadnje razdelijo vsakemu kmetu ali pa se odločijo za kakšno skupno akcijo. Vsak mora biti zainteresiran za položaj drugega. Če bo torej šlo dobro tovarni, naj bi šlo še bolje kmetom, saj je tako naravnan tudi sistem delitve! A. ŽELEZNIK TREBANJSKE NOVICE ZA STARŠE, vrstnike Uče . IN ZASE Jlte nci osmega razreda mokrono-najD ®0Vne šole so se konec tedna le, _ Postavili šolarjem svoje šo-^'bavtT™ 50 na ve^eI prikazali taslem° *®ro F'g°le fagole tudi od-Uudi]iU °tx5instvu. Lepo so se polo t ori ! s sceno. Občinstvo je bi-dovoli kim nast°pom šolarjev za-boljj,. kPa udeležba pa je naj-ček P^nanje izvajalcem. Izkupi-namenili za zaključni izlet. Jutri ob 8. uri bo že tretje skupno zasedanje delegatov vseh treh zborov občinske skupščine. Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti se bosta po končanem skupnem zasedanju sestala na skupnem zasedanju teh dveh zborov, na kraju pa bodo delegati zbora združenega dela pregledali še poročilo o izvajanju sprejetih samoupravnih sporazumov v minulem letu. Na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh treh zborov je med desetimi točkami dnevnega reda tudi dogovor o predvidenem delu novega temeljnega sodišča in javnega tožilstva v Novem mestu. V Trebnjem ostaja enota temeljnega sodišča z znatno večjimi pristojnostmi. S tem je v precejšnji meri omogočeno približevanje sodišča občanom. Za to sejo je pripravil poročilo tudi občinski sodnik za prekrške. Le--ta se že vrsto let bori s kadrovskimi in prostorskimi težavami. Za preventivno delo v bodoče je pomemben tudi predvideni odlok o sestavi in delu novega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Spremeniti nameravajo tudi določilo odloka o prekrških, gre za večje kazni. Na tem zasedanju bodo delegati sprejemali sklep o podelitvi domicila XII. SNOUB, ustanovljene na mitingu v Mokronogu. Domicilno listino naj bi tej enoti podelili ob občinskem prazniku. Na drugem skupnem zasedanju zborov združenega dela in krajevnih skupnosti bodo med drugim potrjevali sklep o zaključnem računu prispevkov in davkov občanov. Določili bodo prispevke za zdravstveno varstvo kmetov in nekaterih občanov s posebnimi pravicami v zdravstvenem varstvu. Pomemben je tudi odlok o pospeševanju živinoreje. O razpravi in stališčih delegatov tega zasedanja bomo še poročali. SREČANJE PRIDELOVALCEV KROMPIRJA Mirenska Kolinska - tozd Tovarna za predelavo krompirja prireja že vrsto let srečanja pridelovalcev krompirja in organizatorjev proizvodnje. V tovarni se ob takih prilikah pogovorijo o raznih vprašanjih. Doslej so vedno sodelovali tudi predstavniki slovenske poslovne skupnosti za proizvodnjo krompirja. Letošnje srečanja bo v ponedeljek, 19. junija. Dovolj dela za mlade roke Govori 2eljko Gričar, namestnik komandanta letošnje zvezne mladinske delovne akcije v Suhi krajini Kmetijski tehnik 2feljko Gričar iz Podboršta, delovodja v mirenski Dani, letošnje poletje ne bo slekel brigadirske uniforme. Izbran je za namestnika komandanta letošnje zvezne mladinske delovne akcije v Suhi krajini, hkrati pa je zadolžen za brigadirsko naselje v Dobrniču. Prihodnje leto bo minilo deset let njegove skoraj nepretrgane aktivnosti v mladinski organizaciji. S posebnimi občutki se spominja začetkov delovanja mladinske organizacije v Dolnji Nemški vasi. Skupaj z Miro Zakrajšek sta bila ustanovitelja. Željko dandanes ugotavlja, da so do tega sklepa prišli iz dolgega časa. Aktivnost se je stopnjevala in takrat so še dosti širše slišali za mlade iz Dolnje Nemške vasi na oddaji Spoznavajmo svet in domovino. Takrat niso imeli in tudi še dandanes v vasi nimajo pravega kotička za shajanje. Željko je predsednik gradbenega odbora, ki naj bi spravil skupaj nov dom družbenih organizacij. Prve brigadirske izkušnje je dobil v Trebnjem, ko mu je bila zaupana naloga komandanta brigade, ki je gra- 13 Željko Gričar: „Mislim, da letos zadnjič sodelujem.” dila trebanjsko smučarsko vlečnico. Vse do lani je bil zraven ob raznih enodnevnih akcijah. Lani je postal komandant mladinske brigade v Dobrniču. Ob letošnjem začetku je imel v glavnem pretehtane že vse posebnosti takratne naloge. „Izkopati in položiti je treba cevi glavnega voda v krajevni skupnosti Knežja vas proti Dolnjim in Gornjim Selcam v dolžini treh kilometrov. Vmes je treba zgraditi zbiralnik in seveda stranske vode. Z vaščani v krajevni skupnosti Dobrnič se bomo verjetno dogovorili za posamezne udarniške dneve. Za gradnje vodovoda je predvidenih 22.000 delovnih ur,” govori o letošnji nalogi. Organizacija je bila že prvi dan dela na trasi vzorna. Nad tehničnimi podrobnostmi bdi delovodja grosupeljskega Komunalnega podjetja, to podjetje je namreč izvajalec dela na suhokrajin-skem vodovodu. V vsaki krajevni skupnosti imajo določenega posebnega človeka, ki brigadirjem pomaga urejevati sprotne težave na trasi. V vsaki brigadi bi lahko bilo po 50 brigadirjev, kolikor omogoča tudi naselje v dobrniški podružnični šoli. Predzadnji torek je imel Željko na trasi pod Knežjo vasjo 40 brigadirjev Druge grupe odredov, kot so se poimenovali mladi iz ljubljanske občine Moste-Polje. Osem se jih naj bi pridružilo še kasneje. Med brigadirji so delavci, dijaki in študenti. Že prvi dan dela na trasi so se z vso odločnostjo zagrizli v skopo suhokrajinsko zemljo. Željko je za začetek izbral lažji teren. „Da ne bi takoj izgubili volje,” je dejal, čeprav jim le-te, po vsem sodeč, ne manjka. A. ŽELEZNIK MIRENSKE PRIPOMBE PO TOZDIH IMV Tozd Tovarna opreme z Mirne je vsem tozdom te delovne organizacije posredoval pripombe na osnutek velikega razvojnega načrta tega novomeškega industrijskega velikana. Pričakujejo razumevanje za svoje želje pp razvoju. Doslej so vedno uspešno izpolnjevali zadane delovne naloge. IZBRALI VOD STVO BRIGAD Med udeleženci mladinskih delovnih akcij iz trebanjske občine so izbrani tudi že brigadirji za vodstvene dolžnosti Za komandanta delovne akcije Kožbana 78 je predvidena Vanja Gole, Okrepljen vodovod je rešitev Spomini na Lukovek 2e položena prva dva kilometra cevovoda od zajetja v Šentpavlu Minuli teden v vrsti gospodinjstev v Trebnjem, kjer pač nimajo sreče, da bi bili priključeni na glavni vod, dosti del dneva niso imeli vode. Nemalo ljudi se boji še večje krize Vzgoja se začne pri najmlajših Prvič potujoči vrtec za malčke Romov v Trebnjem - Nadaljevanje v jeseni Vrtet oblika potujočega ga Pomeni odpiranje otroške-n0 ^stva podeželju, saj je zna-a so bili organiziranega ’.a doslej deležni le mestni otr °ci. pretežno, iz naselja Bideje. Udeležbe v takem primeru razumljivo ni mogoče zagotoviti s pozivi ali podobnimi pisarniškimi ukrepi. »Enostavno se je bilo treba potruditi v romski tabor. Socialna delavka Anica Miklič in ravnatelj Štefan Kamin sta nam pomagala prepričevati nezaupljive romske starše in pojasnjevati, da jim ne nameravamo vzeti otrok,” pravita Hrovatova in Kuharjeva. Težav s tem še ni bilo konec. Romski otroci so izredno navezani na svoje starše. Trebanjske vzgojiteljice so našle izvirno rešitev in povabile v vrtec skupaj z malčki tudi njihove m atere. To se je izkazalo za koristno. Malčki so spte-. Takšno usmeritev je bila otr0Ja občinska skupnost ^joč varstva- Hcrati s po-ke je k? vrtcem za romske otro-poh.- .usPešn° zaključen tudi je J?®* vrtec na Čatežu, ki ga kih .r10 obiskovalo 12 kmeč-°“ok. tii]^°^Val° zaslužijo vsi pobud-pot*a organizacijo romskega tem J°pega vrtca. Tovarišica v Vaj ^ Je bila Breda rto-v^a y/ebnjega. Skupaj z vodjo i^. Martino Kuharjevo se spo- tako do nedavnega prihajali v °stalih negodovanj Trebnje dvakrat na teden. To je p " staršev. Toda človeka, ki svojo „šolo” so tako vzljubili, le 0 311 poklicu, niti neprijet- da se jim je zdelo kar nenavad- P3zke ne morejo omajati, no, da ni vsak dan. V Trebnjem so jih tudi lepo oblekli, največ vredna pa je bila redna malica. Toda vzgojni pomen je posebno za te otroke še mnogo več vreden kot samo varstvo. Trebanjski vrtec se ponovno srečuje s prostorsko stisko. Se ni dolgo tega, odkar je ob starem vrtcu postavljen nov, a je tudi že ta pretesen. Romski otroci so zato morali v prostore barake, kjer je tudi podaljšano bivanje. Igrače je bilo treba prenašati, ravno tako tudi hrano. Idealno bi bilo, če bi imeli na voljo kopalnico. Vseeno je uspela akcija potujočega vrtca za romske otroke nadvse hvalevredno dejanje. Na splošno velja, da so uspehi vzgojnih prizadevanj vidni šele čez daljši čas, v tem primeru še prav posebno. Reševanje romskega vprašanja se nedvomno začenja pri najmlajših. ALFRED ŽELEZNIK v pasjih dneh. Morda le ne bo tako hudo, navsezadnje pomenijo začeta dela na okrepitvi vodovoda le nekaj upanja, predvsem pa večjo gotovost, da bo že v bližnji prihodnosti bolje. Po izjavi predsednika občinske skupščine Toneta Žberta sta namreč bila v začetku minulega tedna položena prva dva kilometra cevovoda od novega zajetja v Šentpavlu. Treba je nadaljevati z deli proti Medvedjeku. Zanimivo je, da so za ta del še vedno težave glede sanitar- nega soglasja. Brž ko bo grosupeljsko Komunalno podjetje pridobilo ustrezno dokumentacijo, bodo nadaljevali z deli. Pri izkopih od Medvedjeka do Velike Loke bodo sodelovali vojaki JLA. Ko bodo enkratpripeljali vodo do tod, bo z njo preskrbljena tudi Suha krajina. Naslednja etapa je gradnja vzporednega voda do Trebnjega. Zatem naj bi upravljanje nad trebanjskim delom vodovoda prevzeli v okviru obdine. Po dosedanjih razgovorih naj bi vodovod prevzela posebna enota Tregrada. A.ŽELEZNIK USPEH S POTUJOČIM VRTCEM — Breda ftovat je v Trebnjem začela vzgojno delo tudi z romskimi malčki (na levi). Martina Kuhar ne more prehvaliti rednosti čateških malčkov v tamkajšnjem potujočem vrtcu. Pred srečanjem kadrovske brigade Majde Šilc in ostalih brigadirjev naselja Lukovek Mineva 20 let od bivanja mladinskih delovnih brigad v takrat velikem naselju Lukovek. Kot začarana kraljica se je mala vas ponovno vtiri-la v običajno življenje, samo cesto pa so že močno načela kolesa neštetih težkih tovornjakov. Nekateri člani takratne kadrovske brigade Majde Šilc vseeno niso pozabili prijaznih domačinov. 24. junija ob 11. uri pripra-vljajo v tem kraju shod brigadirjev tega velikega tabora. Bilo naj bi tako kot v starih časih: dviganje zastave, Internacionala, kulturni program. Prav gotovo bo kraj ob tej priliki spet na vsa pljuča zadihal z nekdanjimi brigadirji. Pripravljalni odbor želi ob tej priliki zraven čim več mladih. V brigadi Majde Šilc so se kovali kadri za kasnejše znane mladinske delovne akcije, npr. v Nikši-ču, Novem Beogradu in drugje. Samo v taboru Lukovek je pred 20 leti bilo deset brigad. Zvrstile so se v času od 1. aprila do jesenu Brigada Majde Šilc je bila tu takrat edina slovenska brigada. Pripravljalni odbor ima težave z vabili udeležencev nekdanje akcije. Tudi s tem obvestilom pozivajo h kar največji udeležbi brigadirjev naselja Lukovek. Del sebe za zdravje drugih / brežiški občini že 800 krvodajalcev — Združuje jih pripravljenost za pomoč soljudem Na počastitvi srebrne obletnice organiziranega krvodajalstva so se danes teden srečali darovalci krvi iz brežiške občine. Slovesnost je bila v domu JLA v Brežicah. Za zasluge pri krvodajalstvu so podelili jubilejna priznanja družbenopolitičnim organizacijam, delovnih kolektivom društvom in posameznikom. S priznanji in značkami so nagradili tudi večkratne krvodajalce in se jim na ta način simbolično oddolžili za njihov plemeniti delež pri vračanju zdravja bolnim, ponesrečenim ljudem. Večletni predsednik komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega kripa Mirko Kambič je v zadovoljstvo vseli slavljencev povedal, da se krog krvodajalcev iz leta v leto širi in da se je njihovo število povzpelo na 800. Zlasti velik je bil napredek v zadnjih nekaj letih, odkar se je močno povečal tudi krog organizatorjev, saj so se vanj vključile družbenopolitične organizacije y delovnih kolektivih, šolah in krajevnih skupnostih. Vedno več je tudi osebnih zgledov in vedno manj predsodkov in strahu. Občane trdno združuje skupen interes, da bi bilo za bolne ljudi vedno dobolj krvi, saj je ne more nadomestiti nobeno drugo zdravilo. ODDOLŽITEV KRVODAJALCEM — S proslave ob 25. obletnici organizira nega krvodajalstva v Brežicah, na kateri so podelili priznanja večkratnim krvodajalcem in organizatorjem krvodajalskih akcij. V sredini predsednik krvodajalske komisije Mirko Kambič, na desni pa predsednik občinskega odbora RK v Brežicah dr. Slavko Sušin med izročanjem priznanj. (Foto: J. Teppey) PRIZNANJA - V počastitev praznika krajevne skupnosti v Artičah so lovci 10. junija na slavnostni seji podelili starejšim članom priznanja za dolgoletno uspešno delo v LD, mlajšim članom pa priznanja za požrtvovalnost pri gradnji strelišča za streljanje glinastih golobov. (Foto: M. Zupančič) NOVO V BREŽICAH V MURSKO SOBOTO - Za delegate na zboru pionirjev Jugoslavije, ki bodo 17. junija odpotovali v Mursko Soboto, so v pionirskih odredih brežiške občine izbrali naj-delavnejše člane pionirske organizacije. To so prizadevni prenašalci kurirčkove pošte in taki, ki se z zanimanjem posvečajo izvenšolskim aktivnostim ter s svojm zgledom in delavnostjo spodbujajo k delu še druge. Udeležba na zboru pionirjev je za delegate lepa nagrada. V Mursko Soboto jih bo odšlo 48. V TRETJE JIH BO VEC - Razstava Mladi fotografirajo je mimo, toda organizatorji računajo v prihodnje z večjim odzivom šol. Foto krožkov je precej, a kdove zakaj se niso prijavili na razpis. Letos so raz-stavljalci pokazali precejšen napredek. To je za organizatorje izredno razveseljivo, vendar kljub temu želijo, da bi se fotografiranje med mladimi bolj uveljavilo, da bi mentorji zagreli za to obliko likovnega udejstvovanja večje število učencev. in pomoč soljudem v stiski. To so hkrati temelji za krepitev in ohranitev miru na svetu.” „Gre torej za našo skupno akcijo", je dejal predsednik Kambič, za akcijo vseh občanov in delovnih ljudi Slovenije, ki trdno povezuje organizatorje krvodajalstva, darovalce in prejemnike krvi. V minulih 25 letih, odkar Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije, je nad 500 tisoč Slovencev darovalo kri za zdravje soljudi. Pozivu Rdečega križa se odzove vsako leto sto tisoč darovalcev, ki s svojo krvjo pomagajo k ozdravitvi in hitrejši vrnitvi v delovno in družinsko okolje več desettisočem bolnikov. Človek je torej v ospredju naše družbene akcije, končni cilj vseh akcij Rdečega križa pa so humani odnosi med ljudmi, solidarnost Hvaležni za vsak obisk Lep večer v Pečicah V Pečicah gotovo že deset let ni bilo nobene samostojne kulturne prireditve, zato so krajani tembolj sprejeli gostovanje artiških pevcev in recitatorjev v nedeljo, 4. junija. Prosvetno društov Oton Župančič jim je pripravilo koncertni del programa, mladinci in učenci osnovne šole pa so recitirali značilna dela Otona Župančiča, čigar ime nosi društvo. V mali šolski učilnici se je kljub lepemu vremenu zbralo nad 50 obiskovalcev. Izkupiček prireditve so pustili domačinom. Krajevna skupnost Pečice sega tja na Kozjansko in je ena najmanjših v brežiški občini. Dokler so imeli šolo, je bil žviljenjski utrip v vasi živahnejši, potem pa je počasi vse zamrlo. Celo veliko upanje, da bo pri njih smučarsko središče brežiške občine, so zdaj opustili. Pokazalo se je, da so snežne zime zelo redke, da imajo zadnja leta malo snega in da ta ne obstane niti teden dni. Še dobro, da imajo vsaj avtobus. Z njim se prevažajo šolarji in vsi domačini, ki imajo opravke v Brežicah. Prej so bili brez prometne povezave. Kljub temu se čutijo pozabljene, zato so veseli, da se jih kdo spomni in pride gostovat. Proslave sicer prirejajo, toda zahtevnejše kulturne prireditve sami ne spravijo skupaj. Morda so tudi preskromni in pretihi, da bi se njihov glas slišal vsaj po občini. j BREŽIŠKI PEVCI NA HRVAŠKEM Pevski zbor DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic je v nedeljo 11. junija , nastopil na zaključni prireditvi Tedna kaj-kavske lirike v ZelinL To je bi k) hkrati tudi srečanje kulturnih društev iz Zeline, Ivani-čgrada, Vrbovca, Sesvetov, Zagreba in Brežic. Isti dan je brežiški zbor priredil še samostojen koncert v Dolnji Zelini, kjer je bil gost tamkajšnje krajevne skupnosti. Za začetek in za konec so zapele članice tamkajšnjega ženskega pevskega zbora, s katerim so Brežičani navezali stike. Začetki sodelovanja segajo v minulo leto, ko so pevci iz Brežic nastopili na slovesnosti ob odkritju spomenika padlim borcem na pokopališču v Bede-nici. tgroteh ke - tozd Agroservis v Brežicah bodo končno dobili več pokritih delavnic za servisno in remontno dejavnost. Investicijo so začeli uresničevati že lani. Tedaj so vložili vanjo nekaj nad 2,6 m ilijona dinarjev, skupna vrednost pa bo dosegla 13 milijonov. Tudi livarji v Dobovi si povečujejo proizvodne prostore in skladišča, da bodo lahko normalno delali. KDO BO PRVI ZAČEL? -Podjetja Prevoz, SAP, Gozdno gospodarstvo, Slovin in juge kolektive, ki se ukvarjajo z javnim prevozom, so pozvali, naj se med drugim posvetijo prometni vzgoji in izobraževanju svojih voznikov ter z vso odgovornostjo skrbijo za brezhibnost vozil. Preverjala naj bi tudi treznost šoferjev in s tem prispevala k večji varnosti na cestah. Končno to le ni samo delo prometne milice. ZADNJI ZDIHLJAJI? - Mo-stnice na lesenem mostu čez Krko v Krški vasi so spet popustile in najbrž jih bodo morali zamenjati še pred otvoritvijo novega železobetonskega soseda, s katerim so premostili reko. (Foto: J. T.) PRAZNIK — V Krškem so za letošnji občinski praznik nazdravili številnim uspehom. Med največje dosežke sodi gotovo mestna obvoznica, po kateri poteka zdaj ves tranzitni promet. Veljala je 31 milijonov dinarjev. Na praznični dan, to je 7. junija, so odprli tudi novi trakt in obnovljeno staro ilopie občinske skupščine so imeli zatem svečano sejo v novi sejni dvorani. (Levi posnetek prikazuje poslopje občinske uprave, kjer so dobile prostor tudi vse družbenopolitične organizacije. Zbo° otvoritev obvoznice, na desni pa predsednika občinske skupščine Silva Gorenca, ko izroča častn° priznanje z medaljo J. V. Valvasorja, ki ga v imenu garnizije Cerklje sprejema njen komandant Rad® Japundžič. (Foto: Jožica Teppey) Kako so pocenili letovanje Za 900 dinarjev bodo otroci 15, dni na morju - Na Lošinju se bo čez poletje izmenjalo 600 otrok — Veliko jih bo letovalo brezplačno — Izdatna pomoč RK, SIS in delovnih kolektivov V krški občini je odstotek staršev, ki resnično izkoristijo letni dopust za oddih, še vedno sorazmerno majhen, ta večina otrok nima možnosti da bi bila vsaj nekaj dni ob morju. Na srečo jim jih zagotavlja več občinska Zveza prijateljev mladine, ki računa da bo tokrat v otroški počitniški bazi na Lošinju že več kot 600 osnovnošolcev. Tamkaj se bodo zvrstili vpetih 15—dnevnih izmenah; šeste, v katero so želeli v začetku septembra vključiti predšolske otroke, pa po vsej verjetnosti ne bo. Ko so organizatorji kolonij preračunavali letošnje stroške, so določili za „ekonomsko ceno” dnevnega penziona 140 dinarjev. Cena, ld jo bodo plačali starši udeležencev, bo seveda neprimerno nižja in bo „naj-dražje” letovanje veljalo vsega skupaj 900 dinarjev za 15 dni z vožnjo vred. Veliko bo takih, ki bodo plačali še manj, pa tudi taki ne bodo redki, ki bodo ob morju povsem zastonj. To pomeni, da je prizadevnim organizatorjem uspelo ponovno zagotoviti denarno pomoč nekaterih samoupravnih skupnosti pa pomoč občinskega odbora Rdečega križa in delovnih kolektivov. Seveda so pocenitev omogočile prav tako utečene zbiralne akcije, ki že nekaj let zapored zagotovijo kar precejšen delež potrebnega sočivja, sadja in druge prehrane. Seveda je ob tako izdatni družbeni pomoči za res poceni otroški oddih razumljivo tudi to, da bodo imeli v kolonijah ponovno prednost zdravstveno šibkejši otroci pa tudi tisti, 1° jim sicer starši ne bi mogli pl*' čati letovanja ob morju. K temu naj dodamo še to, da bo pri Nerezinah na Lošinju 1®' tos v počitniški bazi že 15 objektov. Novi bodo upravni pr°" stori, ambulanta in športno igrišče, v načrtu za prihodnja pa je še gradnja nove kuhinje s 1 prostori za njeno osebje in zaprta restavracija z okoli 50 sedeži. In ko že govorimo o obmorskih novostih, ne smemo pozabiti na to, da bodo krški radioamaterji prispevali za vsako izmeno svojega inštruktorja, ki se bo vključil v kolonijah sicer že utečene svobodne interesne dejavnosti. KMETJE SO ČAKALI NANJ V krški občini se tudi zasebno kmetijstvo hitro mehanizira. Ljudje kupi:jejo vedno več strojev, zato so že dlje časa pogrešali servisno delavnico, žfelja se jim je končno izpolnila. Minuli petek je odprl delavnice za popravilo kmetijske mehanizacije Agrokombinat v zgradbi poleg tovarne SOP. Naslednji dan se je pridružil praznovanju občinskega praznika tudi kolektiv Transporta. Ta je slavil otvoritev mehanične delavnice. SLOVESNO NA RIMŠU Po cesti od Velike vasi do Rimša in naprej na Rako se je v nedeljo, 11. junija popoldne, vila dolga kolona osebnih avtomobilov, zagotovo najdaljša doslej. Mnogi avtomobilisti so se doslej izogibali makadama in so raje ubrali daljšo pot po avtomobilski cesti Ljubljana - Zagreb, s katere vodi v vas asfaltiran priključek. Občasno so si to že privoščili, tisti, ki pa se dnevno vozijo na delo v Krško, pa niso utegnili vedno naokoli. Domačini so bili v nedeljo presrečni, zato so dobrodošlico na slavoloku nad cesto zapisali zares iz srca. Dobili so široko regionalno cesto, pa še občinsko bližnjico so speljali čez hribovito pobočje od Rimša naprej do Rake. Kraji v tem delu občine so s tem ogromno pridobili, saj jih je cesta zbližala z delovnimi mesti in z občinskim središčem. Ta praznik je hkrati prinesel zaposlenim staršem možnosti za organizirano varstvo otrok. V prizidku osnovne šole so namreč isti dan odprli dve igralnici za predšolske otroke. SLAVJE POD DEŽNIKI — Hud naliv v nedeljo popoldne ni držal doma niti Račanov niti gostov. Otvoritvi novih šolskih pf0^ štorov in zdravstvenega doma na Raki je prisostvovala množi«* obiskovalcev kar pod dežniki. Slavnostni govornik je bil predseduj* občinske skupščine Silvo Gorenc. Domačini so za to priložil0, pripravili lep kulturni program, k boljšemu razpoloženju pa je Pr!j spevala tudi godba na pihala iz Šentjerneja. (Foto: Jožica Tepp®^ KRŠKE NOVICE ŽE PREVROČE - Zadnji „obisk” v Delavskem domu - gostovala je slovenska filharmonija iz Ljubljane - Krčanom nikakor ne more biti v čast. Pravzaprav so si bili filharmoniki in njihovi poslušalci na popoldanskem in večernem nastopu po številu skoraj enakovredni. Ali je bilo temu krivo že pretoplo vreme ali pa to, da v mestu in še manj drugje nismo videli nobenega plakata, ki bi na gostovanje opozarjal, je vprašanje, na katero bi težko odgovorili. DAN CIVILNE ZAŠČITE - To jc po novčm 20. junij, ki ga bodo v krški občini obeležili z vrsto prireditev in akci,. Od sobote naprej bodo izvedli ne Kij vaj, pri kino predstavah vrteli predfilme o civilni zaščiti, na dveh mestih v trgovinah bodo pripravili priložnostni razstavi opreme za to dejavnost in tako naprej. Seveda bodo na pomembnost civilne zaščite in vlogo občanov v njej opozarjali še v posebni oddaji Radia Brežic. SEM IN TJA - Malo na levoJP* na desno in spet tja in nazaj. • p- ■»M UK rfJ/V & J ko nekako so se prve dneve po oty „ ritvi krške cestne obvoznice »1°. u motorizirani domačini in drugi, jjj so bili na mestnih ulicah navaj® doslej drugačnega prometnega i*£ ma. Hudomušncži so sedanjega r. primerjali z ljubljanskim, seveda R še zdaleč ni tako zapleten, le nava®? ti se ga je treba, kar ne more traja kdove koliko dni. Prav veseli P* novih razmer prebivalci glavne uli^ ki se še ne morejo privaditi na Pjjj, nehanje hrupa, ki so ga na sv°JL. vožnjah povztočali predvsem te 1 kamioni. NOVI ZBORI - Zanimanje, g zborovsko petje v krški občini vedno narašča in ga le težko ° g. jajo zaradi pomanjkanja uSP^ sobljenih pevovodij. Izvedeli y da je pred dnevi pričel vaditi zb® Podbočju, pa tudi to, da pripra”J?0 ustanovitev še dveh skupin. 3® -j lahko računamo, da bo na prih®1 posavski reviji zastopstvo občine že dokaj močno. BREŽIŠKE VESTI 18 dolenjski list Št. 24 (1505) 15. junij V.t ?fl L M B*EZ ZADREG ZA ODGOVOR — Nedavni obrambni dan sevniških šolaijev so uspešno zaključili z "'•tingom. Na priložnostnem kvizu je prišlo do pravega tekmovanja, kdo je lahko prvi odgovarjal. J Sevnici večnamenska dvorana ? Pobudo daje občinska telesno kulturna skupnost — Akcija za podaritev obveznic Že skupščina občinske telesnokulturne skupnosti v stari sestavi ‘ Je prizadevala, da bi tudi v Sevnici vendarle postavili športno Orano, predvsem pa zgradili bazen. Delegati nove sestave bodo to ^isel bržkone izpeljali. Središče občine skoraj nima Portnih objektov. Za več kot .000 osnovnošolskih otrok je na voljo tesna telovadnica, ki je Ponavadi več časa zasedena, p je bil preurejen dom TVD artizan, vendar prostor ne ^treza, tako v zimskem času ni Mogoče v njem igrati rokomet-n° tekmo. ZEMLJIŠČA NE SMEJO BITI OVIRA Člani občinskega izvršnega sveta “Odo na jutrišnji seji med drugim Opravljali o predlogu odloka, ki bo omogočal razlastitev zemljišč, če ^gače ne bo mogoče priti do dogovora z lastniki za prestavitev ceste ?roti Brestanici (obširna interp železnica je namreč za-°cjpra^ana za prestavitev ceste in beznica zapornic na tem odseku, je za prestavitev ceste na ~ jv ‘a prestavitev cesie na 4 i pripravljena prispevati tudi * '*°na dinai3ev. V izdelavi je načrt prestavitve. V mestu enostavno ni mogoče spraviti pod streho večje prireditve. To dobro vedo v razuik kolektivih, ko sklicujejo kolektivne sestanke. Pravzaprav se nimajo kje sestati starši na roditeljskem sestanku, če skličejo vse. Zadnje leto je nemalokrat odstopila za javne shode svojo jedilnico „Lisca”. Tako je bilo tudi z več kot 400 krvodajalci na občinski proslavi. Zato imajo v telesnokulturni skupnosti v načrtu večnamensko dvorano s prostorom za okrog 500 gledalcev. Menda naj bi bila dvojnica podobne dvorane v Slovenj Gradcu. Postavili naj bi jo za Kopitarno, kjer je predviden rekreacijski center in nova šola. Med zamislimi, kako do potrebnih sredstev, se poraja akcija o podarjanju obveznic posojila za ceste. Pri krajevnih in uličnih organizacijah SZDL v Sevnici naj bi se v tem tednu odločili Več kot le ura obrambe J*reverili vse vidike obrambe v šoli — Kot bi šlo zares obrambni dan sevni-^ osnovne šole je bil več kot oh nf,3enje časa. kako hitro je alarmu mogoče zapustiti te-šolsko zgradbo. 4kti Je potekala celotedenska je V|}0st* Sestavine obrambne vzgo-k'sPlošnoljudskega odpora in dražil® samozaščite so vnesli domala v *««. učni predmet. Pri likovnem (H™ % lahko pripravili marsikaj ^ovitega za propagandne akcije, pj^spodinjskem pouku vprašanje pjj^anjevanja v posebnih pogojih, tehničnem pouku ukrepe civilne t( lte. da naštejemo samo nekate-y •atr so pognali precejšen °J • Najprej je šlo za oblikovanje SEVNIŠKI PABERKI VENDARLE JE - Člani Nju I? fotokluba se v sodelo-tNo Z av°dom za kluturo pripravni3 razstavo> ki naJ bi prikazala ^ini spomenike in dejavnost v 'tjvj '• Prvotno bi marala biti raziti, Pripravljena že za dan mlado- MfOU NA. KUPU - Ko trebanj-v Krmelju niso imeli sreče V^tvom, jih je kljub potrpežljivi čakanju m mila volja za malico tenostavno Peij^i mimo go-V kjer je bila naročena postrež-HjjGostilničarju to seveda ni bilo 1 Zato je za njimi poslal račun. a podira, hočejo lastniki zanjo .000 dinarjev. VREDNO JO JE VZETI V Ra KE - Izračunavanje stanarine ni najbolj hvaležno delo, zlasti po bližnji julijski podražitvi ne. Stanovanjska skupnost ie izdala brošuro „Na-še stanovanje . V tem gradivu ie tudi opisano, kdo je upravičen do subvencije. Ovnički mm čet in štabov iz vodov po razrednih skupnostih. Obiskali so obeležja žrtev v NOB, prirejali srečanja z borci. Priredili so posebna predavanja o družbeni samozaščiti in boju proti terorizmu. Na zaključnem preizkusu, kako bi se razne oblike tudi dejansko obnesle, so se dejavno vključila razna društva in organizacije. Pionirji gasilci so prikazali sodobno gašenje z gasilskimi aparati, tisti, ki so zašli med taborniki so videli, kako je tudi iz preprostih priročnih sredstev mogoče zgraditi bivališča. Člani šolskega radioamaterskega krožka YU 3 DHQ so ob sodelovanju sevniškega radiokluba odlično skrbeli za brezžično zvezo z vsemi med seboj oddaljenimi sektorji. TOLIKO NI VREDNA - Med drobnarijami, ki burijo duhove, je tudi nekdanja Hebčeva hiša v starem delu Sevnice. Upravni organi se nikakor ne morejo dogovoriti z nasledniki, da bi to podrtijo slednjič podrli. Čeprav se hiša pravzaprav že sama 100, Zgleden odbor V Podgorici naredijo, kafse dogovorijo Ob cesti proti Planini je zraslo lično zidano čakališče za avtobuse, v glavnem z udarniškim delom krajanov in s pomočjo sevniške krajevne skupnosti. Predsednik tega prizadevnega vaškega odbora Ivan Ocvirk, zaposlen kot šofer v „Lisci”, je na kraju izžgal v lesu še Učen krajevni napis. Z dobro voljo je bilo zgrajeno lepo čakališče, ki pride prav tako šolarjem kot delavcem in ostalim krajanom. Na podoben način želijo postaviti še dve. V začetku junija so se z vso prizadevnostjo lotili del na cesti od Krakovega priti Ciiju, daje bilo konec minulega tedna mogoče na slavje na Lisci tudi po tej poti. Tajnik sevniške krajevne skupnosti Pavle Zemljak se je čudil vnemi krajanov. Vrsta kmetov bi imela lahko košnjo, vendar je dala prednost cesti. Za samo delo na trasi so zadolžili pet trojk. Ivan Lončar je bil zadolžen za odsek od Krakovega do Brezja, Franci Kranjc od tam dalje proti Skrižpotu, Anton Sotlar do Itastja, Rajko Pavčnik do Roberta in Anton Šmit do Cilja. Odseki seveda niso bili enako dolgi. Veljalo je načelo, da skupina, ki prej opravi delo, pomaga tisti, ki je v zaostanku. Delo je bilo opravljeno v zadovoljstvo vseh. Mercator išče svoj prostor | Naj trebanjskemu tozdu Gradišče ostane izključno podeželje? — Preudreditev bivšega Daninega ,.Cekinčka" na Mirni — Kako do gradnje v Mokronogu? RED KOT MALO KJE Lično postajališče, ki so ga zgradili krajani vaškega odbora Podgorje. Danes naj bi Mercator — tozd Gradišče Trebnje pričel na Mirni preurejati prostore nekdanjega „Cekinčka” za trgovsko dejavnost. „Dana ’ se je namreč odločila usmerjati svoj razvoj na levem bregu Mirne, odmaknjeni obrat na drugi strani reke pa ji je že lep čas služil zgolj kot skladišče. Mercator je tako na hitro pridobil 250 kvadratnih metrov pokritega prostora, ki ga nameravajo izkoristiti za prodajo pohištva, železnine in gradbenega materiala. Okrog objekta imajo še 1.500 kvadratnih metrov idealnega prostora za skladišča blizu železniške proge in tudi sicer dober dostop z vseh strani. Pohištvo, ki je na Mimi doslej utesnjevalo sedanjo samopostrežbo, bodo preselili preko Mirne. Tudi sedanja trgovinica poleg pošte že dolgo ni več zadoščala. V o tem. Omenja se tudi pobuda za razpis posebnega samopri-spevka. A. Ž. BRIGADIRJI KRENILI Ob začetku mladinskih delovnih akcij v državi je iz sevniške občine krenilo na progo Samac - Sarajevo | šest mladih. V tej brigadi so: Branko Bec in Zvonko Jeglič iz Jutranjke, Franc Konajzler iz Tovarne konstrukcij, Vera Nedeljko in Marija I Kevla iz „Lisce” ter Milan Baša iz | Stillesa. 25. junija bo skupno z mladimi krenilo iz Brežic 20 brigadirjev | na delovno akcijo v Posočje. Trgovci z novci Lep čas za razvoj trgovine v trebanjski občini nihče ni kazal posebnega zanimanja. Kljub naglemu razvoju, predvsem industrije zadnja leta, potrošniki pravzaprav niso imeli kaj prida izbire ob nakupih. To se je vsako leto krepko poznalo tudi občinskemu proračunu, saj je ob nakupih drugje ostajal tam tudi prometni davek. Samo Trebnje je imelo do nedavnega nekaj manjših lokalov, podobno je na Mirnu Dolgo je bilo govora o „Dolenjkini" blagovnici v Trebnjem, nazadnje je pričela graditi Km etijska zadruga, a je veliko trgovino odprla vseeno dosti prej. V zadrugi so kratkomalo dejali, da uresničujejo svoj srednjeročni načrt. Pq taistem načrtu naj bi na Mimi postavili lep trgovski center, sedaj pa je tam Mercator na vrat na nos kupil prostor od Dane, kmetijcem pa se zatika pri dovoljenjih. Na kraju so Mercatorju vrnili milo za drago z „vetom", da je treba za Mokronog videti, kako si bodo obrobje trga zamislili urbanisti, ker za prostor pod šolo ni zazidalnega načrta!? Skratka čez noč: težave zaradi prevelike vneme graditeljev. Mercatorju se nedvomno maščuje desetletna zaspanost pri razvoju trgovine. Trebnje je v glavnem izgubil Novo vodstvo v Mercatorjevem tozdu zastavlja stvari pogumneje - in išče prostor. Mercator ima v svojem sozdu močan tozd hotelirjev. Za Trebnje ie obstaja idejni načrt nekakšnega hotela, ki naj bi imel hkrati tudi prepotrebno kulturno dvorano. Če bo Mercator izrinjen iz trgovine, po vsej verjetnosti ne bo imel zanimanja za razvoj gostinstva, ki na splošno tudi 'ni posebno donosno. Zaenkrat še ni tretjega... A, 2. njej naj bi ostala prodajalna tekstila, novost naj bi bila bogatejša ponudba kozmetike. Tu naj bi se zatem dobila tudi lahka obutev, kar so Miren-čani že lep čas pogrešali. Nasploh želi Mercator potrošnikom kar najbolj ustreči. S preselitvijo pohištva bi pridobili okrog 50 kvadratnih metrov, predvsem v korist živil. Urediti nameravajo delikatesni oddelek, in poskrbeti za prodajo sadja in vrtnin, kar sedaj gospodinje ravno tako pogrešajo. Za Mokronog imajo izrisane že lepe načrte za gradnjo sodobnega trgovskega objekta s 500 kvadratnimi metri bruto površin. V prvi etaži bi radi uredili samopostrežbo na 150 kvadratnih metrih. Tudi bife naj ne bi manjkal. V spodnjih prostorih naj bi bila trgovina z drobnim tehničnim materialom, skladiščem, zakloniščem in ostalimi pritiklinami. Lokacijska dokumentacija je izdelana, del zemljišča imajo, zatika pa se pri 1.900 kvadratnih metrih, nad katerimi ima uporabnostno pravico trebanjska Kmetijska zadruga. V izdelavi imajo tudi že glavni projekt. Če bi odpravili zapleUjaje z zemljiščem bi bila trgovina pod staro šolo lahko že letos pod streho. A. Ž. IREBNJ *<17 M0KR0NG NE BO ZGREŠIL - Kdor bo v bližini Velike Loke zavil v smeri tega kažipota, bo po ne preveč dobri cesti res prišel v Mokronog in ne Mokrong, kot cestarji poimenujejo ta trg po tem kažipotu sodeč. SLOVESNO IN DELAVNO ZA DAN ZAŠCITE V trebanjski občini se vestno pripravljajo za dostojno počastitev praznika civilne zaščite. Vsa gasilska društva v občini naj bi v tem času pripravila razne vaje in druge prikaze delovanja za kar najširši krog občanov. Ko je že znano, bo danes ob 16. uri na Mimi tekmovanje ekip prve pomoči. V mirenski šoli bo tudi posebna razstava. Vzgojna kazen Z K daje še eno možnost Kot je znano, je bil bivši ravnatelj mokronoške osnovne šole Frane Videčnik to pomlad izključen iz Zveze komunistov zaradi odpora pri uvajanju celodnevne šole. Videčnik se je zoper kazen pritožil republiškemu častnemu razsodišču. Le-to mu je prvotno ugodilo in mu kazen znižalo na vzgojni ukrep opomina. Takrat pa se je zoper to odločitev pritožil občinski komite ZK naravnost 8. kongresu slovenskih komunistov. Komisija za pritožbe je vprašanje dala v ponovno obravnavo častnemu razsodišču. Le-to je pred nedavnim sprejelo dokončno odločitev o tem primeru. Franetu Videčniku je bil določen zadnji opomin pred izključitvijo. Na seji mu je bik) še rečeno, da bo po enem letu ponovno ocenjeno njegovo ponašanje in družbenopolitična aktivnost. Če bo ocena primerna, se vzgojni ukrep briše. Frane Videčnik letos ni dobil podpore ob imenovanju ravnatelja. Solo je zatem zapustil pod vodstvom novega ravnatelja pa je bila nato v kratkem vpeljana celodnevna šola za nižje oddelke. I NOVI PROSTORI — Marljivi kolektiv šentlovrenškega liasta je zgradil poleg sedanjih proizvodnih prostorov nove objekte. Poslej se bodo lahko s še večjim pogumom lotevali večjih naročil. Iz kraja v kraj ZASLUŽNI MIRENCANI Ob mirenskem krajevnem prazniku je bilo podeljenih 15 bronastih priznanj Osvobodilne fronte najpri-zadevnejšim krajanom za delo na celi vrsti področg. Prejeli sojih: Alojz Krhin, Ivan Bon, Rudolf Golob, Franc Zupan, Anton Gracar, Maruša Bulc, Franc Bulc, Jože Golob, Alojz Koprivec, Marija Kolenc, Marijan Umek, Maks Kurent, Vilko Marin, Jože Zakrajšek in domači moški pevski zbor Svobode. Podelili so tudi gasilska odlikovanja dolgoletnim in prizadevanim članom. POZEBA NEENAKA Zadnja pozeba ni povsod enako uničevala pridelkov. Natančneje bo mogoče oceniti škodo čez kakšen teden. Dipl. inž. Alojz Metelko ocenjuje pozebo v vinogradih od 60 do 70 odst. Ob letošnji pozebi se je treba ravnati vsekakor drugače kot ob lanski. Lani je bil mraz marca, letos pa šele 15: maja. Vinogradniki morajo zato prvenstveno skrbeti, da bodo vzgojili les za prihodnje leto. Hudo so prizadeti vinogradi na Zadragi, Lipniku, okrog Čateža. V Smavru in spodnjih legali Gradišča bo po vsej verjetnosti nekaj pridelka. VSAJ VOZNE REDE - S tem ko bo zgrajeno še avtobusno postajališče na Bistrici, bo krajevna skupnost Šentrupert razmestila kar štiri busnih pokrita postajališča ob glavnih avtobusnih progah. Pričakujejo, da jih bodo opazili npr. tudi p in v njih ustrezno obelodanili svoje f>ri Gorjancih odanili svoje pre kih vozne rede. Znano je, da okrog Šentruperta uporablja avtobuse za irevoze na delo ali po drugih oprav-mnogo ljudi. MFDV: IA USLUGA - Mokro- noški prii itelji so se ob minulem srečanju folklornih skupin, postalo naj bi tradicionalna prireditev, nemalo namučili. Na koncu od nabave ni bilo posebnega izkupička. K- - da se je takrat šele jelo poslavljati It o-šnje nestalno in hladno vreme, prireditev pa je bila na prostem, vendar so vseeno pričakovali več tudi od zabave. Nekateri pravijo, da so tudi sami krivi manjšega obiska. Kulturni skupnosti se je namreč zdelo pod častjo, da bi na plakatih dostavili, da bo prirejena tudi zabava. Navsezadnje pa bi večji dobiček pomenil tudi trdnejšo blagajno domačega prosvetnega društva. Stvari ‘ ^rej poimenovati s pravim imenom. ASFALT DRUGAM - Kmetijska zadruga ima pred svojim trgovskim centrom v Trebnjem če lep čas vse asfaltiranje. Delavci ' i bi morali predvi-površine že počrniti, a do sem nikakor ne pridejo. Sezona teh del je na višku. Za asfaltiranje imajo pripravljeno tudi okolico pri stavbi, v kateri je uprava zadruge. .ATOMSKA” GOBA - Takole izgleda, kadar na mirenskem smetišču zažigajo smeti. Da je zadeva še manj prijetna, je v bližini TRIM steza. Vprašanje odpadkov je trd oreh civilizacije. TREBANJSOOVICE Hitrejši razcvet amaterizma Sprejet je program občinske ZKO — Skrb za vzgojo mentorjev — Premalo denarja Osnova kulturne dejavnosti v črnomaljski občini je od nekdaj amaterizem v najboljšem pomenu te besede. V veliki meri gre zasluga tem ljubiteljem, da se je do današnjih dni ohranila bogata belokranjska folklora, da se po vaseh nadaljuje lepa tradicija zborovskega petja in gledališke dejavnosti. (em skupinam bo ZKO omogo- Sedaj deluje v občini deset kultumo-umetniških društev in skupin. ,Z delovanjem teh društev in skupin smo lahko zelo zadovoljni,” pravi predsednik občinske Zveze kulturnih organizacij Janez Kure. „Res je organizacijsko delo v zadnjem času nekoliko zamrlo, kar pa nikakor ni zmanjšalo dejavnosti društev. O tem smo govorili na zadnjem posvetu predsednikov, vodij, mentorjev in članov kulturnih društev, klubov, skupin in družbenih organizacij s področja kulture v naši občini, na katerem smo sprejeli tudi delovni program občinskega sveta ZKO za letošnje leto.” Pri spodbujanju glasbene dejavnosti bo ZKO še naprej tesno sodelovala s črnomaljsko glasbeno šolo. Poleg drugega nameravajo v vsakem središču krajevne skupnosti prirediti po en koncert na leto. Posebna pozornost bo veljala folklori, zlasti dvema ali trem najboljšim skupinam, ki bodo imele najboljši program belokranjskih plesov; čila vsaj eno gostovanje zunaj občine. Medtem ko sta gledališki skupini v Dragatušu in Semiču spet oživeli, se v drugih krajevnih središčih ne morejo pohvaliti z dejavnostjo amaterskih gledališčnikov. Da bi spodbudili dramske sekcije, bodo spet pripravili srečanje belokranjskih gledaliških skupin; na tem področju amaterske kulture je še posebej čutiti pomanjkanje mentorjev. ZKO bo zagotovila pomoč mentorjev literatom—začetni- kom, saj se z literarnim ystvar-janjem ukvarja vedno več mladih ljudi. Letos nameravajo v občini organizirati srečanje mladih literatov iz dolenjske regije. Na posvetu so si zastavili še več drugih nalog in sklenili, da se bodo člani občinskega sveta ZKO sestajali najmanj enkrat na mesec in sproti ocenjevali uresničevanje zastavljenega programa. Veliko pozornost posvečajo vzgoji prepotrebnih mentor- 1 jev, ki se bodo udeleževali tudi raznih republiških seminarjev. Da bi zastavljeni program | lahko uresničili, bo morala kultura skupnost nameniti več denarja za am atersko kulturno de-l javnost. Že osem let dajejo za to okoli 120 tisočakov na leto, samo v letošnjem letu pa bi potrebovali nekaj manj kot 300.000 dinarjev. A. B. | PRIZNANJA ZA ABSTINENCO -V soboto, 17. junija bosta v| Črnomlju letni skupščini črnomaljskega in metliškega kluba zdravljenih alkoholikov, na katerem bosta med drugim predsednika obeh klubov poročala o delu v preteklem obdobju, članom pa bodo podelili priznanja za eno, tri in petletno abstinenco. OCENA GOSPODARJENJA! Danes bo v Črnomlju seja občinske konference Zveze komunistov, na kateri bodo sklepali o novi organiziranosti občinske konference in njenih organov. Osrednja točka dnevnega reda pa je obravnava gospodarskih gibanj v lanskem letu in v prvem tromesečju letos. CZ pripravljena Prireditve v počastitev dneva civilne zaščite V počastitev 20. junija, dneva civilne zaščite, pripravlja občinski štab civilne zaščite pri črnomaljski občinski skupščini več prireditev. V petek, 16. junija, bo v Beltu vaja nekaterih enot civilne zaščite, na kateri bodo pokazali svojo izurjenost in pripravljenost. V nedeljo ob 6. uri zjutraj bo na štadionu TV D Partizan tekmovanje pionirjev gasilcev, uro za tem pa tekmovanje ekip prve pomoči. V slavnostni povorki, ki bo ob 10. uri krenila izpred OŠ v Loki na pot skozi mesto, bodo pripadniki enot in štabov civilne zaščite, gasilci, tehnično-reševalna vozila in ekipe prve pomoči. V vaji reševanja ljudi iz „gorečega“ bloka bodo sodelovali črnomaljski gasilci in enota prve pomoči. Po povorki bodo pred gasilskim domom sodelujočim podelili priznanja, potem pa bo tovariško srečanje. V torek, 20. junija, pa bo na stadionu razstava sredstev in opreme civilne zaščite. . /■ m ■ m DOBRA KOŠNJA — Prvi poletni vročinski val je še kako prav prišel kmetom, ki so prejšnji teden kosili. Na vročem soncu se je mrva dobro in hitro sušila, tako da jo je večina lahko pospravila pred nedeljskim dežjem. SLOVESEN SPREJEM V ZK Jutri ob 16. uri bo v Bet* slovesnost, na kateri boo® Zvezo komunistov spre], 23 novih članov iz cele ob ne; tako se bo število kofl> nistov v metliški občini p večalo na 475. Novospi®JI tim članom Z K, med nJ . je večina mladih delavce proizvodnje, bo izročil izvršni -sekretar pgL sedstva CK ZKS Franc Slovesnosti, za katero so p pravili tudi krajši kujtu program, se bo udeležilo di 65 starih komunistov s in večletnim partijskihi . žem. Po slovesnosti si o ogledali proizvodnjo Beti- Hitrejši napredek kmetijstva NEVAREN MOST - Most čez Kolpo v Adlešičih že precej časa buri duhove prebivalcev feh krajev. Most je dotrajan, vendar ga kmetje kljub prepovedi uporabljajo, zlasti tisti, ki morajo na hrvaško stran s traktorjem, ker imajo tam njive. Bo že večkrat obljubljeno obnovo res morala pospešiti šele nesreča? ČRNOMALJSKI DROBIR V ZNAMENJU NOGOMETA -Kaže, da je nekaj črnomaljskih ljubiteljev nogometa prve tekme na „mundialu” proslavilo tako, da so zvrnili nekaj kozarcev preveč. Da bi bilo tudi praznovanje v znamenju nogometa, so prejšnjo sredo dopoldne pri eni mizi na dvorišču restavracije v gradu natakarja klicali kar s sodniško piščalko. Vsak ,.prekršek”, ki so ga piskali navijači, je pomenil novo rundo. VEČKRAT NA ŠOFERSKI IZPIT - V Črnomlju vsako leto naredi šoferski izpit okoli 650 prebivalcev obeh belokranjskih občin, sem pa niso všteti tisti, ki opravijo izpit za traktor. Teoretični del opravljajo povprečno trikrat, medtem ko praktični del izpita kakih 70 odst. naredi v prvem preizkusu. Tisti, ki obiskujejo tečaj pri AMD, imajo s teoretičnim delom izpita neprimerno manj težav. V nedeljo javna razprava o zakonih o kmetijstvu - Pospešiti zložbo zemljiš^ Kmetijstvu v metliški občini posvečajo še posebno pozornost, nost kmetijstva, Pa.se Lilji^ saj je razvoj in napredek te panoge, ki še vedno daje kruh precej- z ’* šnjemu številu občanov, tesno povezan z razvojem celotne občine. Da je za napredek kmetijstva res zavzeto tudi združeno delo, govori tudi dejstvo, da so samoupravni sporazum o pospeševanju kmetijstva, po katerem bodo v ta namen prispevali 0,30 odst. od bruto osebnih dohodkov, podpisali vsi podpisniki in hkrati sprejeli program za letošnje leto. ska zadruga, bo v nedeljo, 18 Svet za družbenoekonomske | odnose v kmetijstvu pri predsedstvu občinske konference SZDL je pred kratkim posvetil svojo sejo obravnavi štirih zakonov s področja kmetijstva: zakonu o združevanju kmetov; dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih; zakonu o intervencijah v kmetijstvu in kompenzacijah v porabi hrane ter zakonu o pogojih in postopkih za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov; hkrati so se dogovorili za javno razpravo o teh zakonih. Javna razprava, ki jo pripravljata SZDL in metliška kmetij- DOPLAČILO ZA LANSKO GROZDJE Kljub majski pozebi, kije močno prizadela tudi metliško kmetijsko zadrugo, se je le-ta odločila, da bo v kratkem izplačala doplačilo tistim vinogradnikom, ki so vinski kleti prodali grozdje lanskega letnika; za kilogram rdečega grozdja je vinska klet lani plačala do 11 dinarjev, za kg belega pa do 9 dinarjev. junija, v Metliki, Podzemlju, na Suhorju in Radoviči. Pri pregledu uresničevanja stališč in sklepov lanske problemske konference o kmetijstvu so ugotovili precejšen napredek na tem področju, tako pri organiziranosti kmetijske zadruge, ki je nosilec razvoja kmetijstva v občini, kot pri tesnej-šem sodelovanju kmetov kooperantov v temeljni zadružni organizaciji. Da bi povečali produktivnost in izboljšali ekonomič- takoj lotiti komasacije ze pri tem so nekaj uspehov ^ segli na višje ležečih ze ■L]# medtem ko so v ravn nfj|i * predelu šele pri razg0 .zakrneti in prepričevanju. ^ kor brez zložbe ni m0^ trna uporaba kmetijske rt> zacije. ^ JUTRI FINALE mladinskega KVIZA ^ V finalni del kviza „10^^ partije”, ki so ga metliški j« e*i pripravili v počastitev 11- K ZKJ, so se na izločilnih v krajevnih skupnostih uvrsti ^ Podzemlja, Suhorja, Komet®’ vice in OŠ Metlika. Za najo°J sta se bodo te ekipe pom®1 zvečer v menzi Beti. .rile F Le enodnevni turizem TEŽKO ČAKANJE - O prepotrebni črnomaljski avtobusni postaji je bilo že precej napisanega in izrečenega, saj mesto sedaj pravzaprav nima postaje, ampak avtobusi ustavljajo v središču mesta na nekakšnih postajališčih „v sili”. Na grajski strani ceste še nekako gre, saj lahko potniki počakajo v restavraciji, na drugi strani pri kiosku pa se nimajo kam zateči. Dobro bi bilo postaviti vsaj dve ali tri klopi ob graji nad Lahinjo, da bi starejši ljudje lahko sede počakali na avtobus. začetek Kopalne sezone - Kdor se je konec prejšnjega tedna odločil za kopanje v Kolpi, mu res ni bilo žal. Sonce je močno žgalo in voda je bila prijetno osvežujoča. Na kopališču v Podzemlju in drugje ob Kolpi je že bilo videti nekaj mladih kopalcev, zadnji dež pa je spet za kakšen teden odmaknil pravo poletno kopalno sezono. Danes, v času industrijskega, do kraja urbaniziranega turizma, turistični delavci ugotavljajo, da si vedno več gostov želi preživeti del svojega dopusta v bolj mirnih, odmaknjenih, neoskrunjenih, a lepih in prijaznih krajih. Zato ni čudno, da se zadnja leta vedno več ljudi odloča za organizirane in posamične izlete v Belo krajino, ki v tem pogledu res lahko veliko nudi: odmaknjenost od urbaniziranih središč, mir, še starožitno idiliko, toplo Kolpo, prijazne ljudi. Leta 1976 je belokranjski tozd Viatorja pripeljal na organizirane obiske Bele krajine pet tisoč gostov; lani se je to število zvečalo na 8.000, za letos pa računajo, da jih bo že 10.000. To so v glavnem enodnevni aranžmaji z imeni: „Bela krajina v pesmi in plesu", „Gremo v zidanico" in „Piknik v Beli krajini". Po drugi strani pa ugotavljajo, da bi precej teh gostov želelo ostati v Beli krajini dva ali tri dni, če bi lahko cela skupina (50 ali 60 ljudi) prenočila v enem hotelu. To pa ni mogoče. V hotelih „Bela krajina“ v Metliki, „Lahinja‘‘ v Črnomlju, penzion „Smuk" v Semiču in v kampu na Vinici je skupno okoli 120 ležišč. V črnomaljskem hotelu je samo 44 ležišč, od tega imata samo dve sobi kopalnico; v Metliki pa razpolagajo z 52 ležišči. Ker ni dovolj ležišč, izgubijo marsikate- rega gosta, po drugi strani pa so njihove kapacitete skozi celo leto zasedene le 24-odstotno. Lani je osem tisoč gostov od tega približno polovica tujih, prenočilo 11.900-krat, kar pomeni, da gost v Beli krajini ni preživel povprečno niti en dan in pol. „Naš cilj ni, da bi povečali število gostov, marveč si moramo prizadevati, da bi ti dalj časa ostali pri nas," pravijo v črnomaljskem tozdu Gostinstvo. „Naše posteljne kapacitete ne zadoščajo niti za sedanji obseg turizma v Beli 1'rajini, zato moramo prihodnje leto dobiti kakih 60 ležišč, in to skupaj, v enem objektu; poleg tega bomo skušali posodobiti sedanje gostinske objekte. Zavedamo se tudi, da je celotna turistična ponudba v Beli krajini preskromna, da bi goste zadržali dalj časa. To pa ne bi smela biti samo naša skrb. “ Verjetno res ne. Samo kdo naj bi se še zanimal za to? Pred časom se je precej govorilo o ustanovitvi poslovne skupnosti za turizem. Pri tem je prišlo do nesoglasij in celo nestrpnosti: ali naj ima Bela krajina svojo poslovno skupnost za turizem ali naj bo le-ta skupna za celotno dolenjsko regijo? Belokranjske ni, o skupni pa tudi ni nič slišati, oziroma ni čutiti njenega delovanja. Vsaj v Beli krajini ne. A.BARTELJ Osmrajeno mesto Dragi (ne)odgovomi tovariš, oprosti, ker se obračam nate po tej poti, ioda niti tega ne vem, kdo si, če sploh si, kje si in kakšen je tvoj naslov, kje prejemaš osebni dohodek in kje se začne in konča tvoja (neodgovornost. Takoj ti razložim, kje me žuli čevelj, in ne samo mene. Gotovo veš za vas Berčiče in za veliko smetišče tam blizu. No, vidiš, v tem grmu tiči zajec in na kupe smeti, ki jih nekdo ob večerih zažge, in ko povleče veter proti Metliki, je smrdljivega dima polna polovica Metlike. Morda sam tega ne občutiš, ker je morda tvoje domovanje pomaknjeno bolj k železniški postaji, v novi mestni predel, toda mi,- navadni krajani, moramo požirati valeči se dim noči in noči. Vem, nisi ti kriv, če stanujemo blizu odlagališča nerabljenih stvari, vem pa tudi to, da smo v tem delu kraja občani z enakimi obveznostmi do družbe in te obveznosti tudi plačujemo. Že pri izplačilu osebnih dohodkov. Pa bi nam lahko zato, dragi (ne) odgovorni tovariš, vsaj svež zrak privoščil, če že od petja in kri- de- Čanja pijanih gostov nim am ru, počitka, ki ga potrebuje lovni človek, da se lahko raz ^ za družbene in svoje interese- ^ ti ne zdi, dragi (ne) odgo tovariš, da je smrdljivi, žadu dim s pogorišča civilizacije ^ ob robu Berčič posmeh ' ■ malce prevelik - vsem re*°veoj jam o varstvu človek0 okolja, ali pa so zapisane .■ zate le formalnost, ki b* ^ zoperstavil le tedaj, ko b' fci dim v tvoje lastne nosnice, i te ponoči žgečkalo in P° . jj. grlu, te sililo k bruhanju, vabljalo solze v oči... Jj Vem, vem. Veliko bnejših problemov je & v kraju: kanalizacijo, P1* ^ do, razširitev otroškega $ nabaviti je treba °Prc^.j liti' zdravstveni dom pa ured Je8 žišče pa novo bencinsko^ ^ ^ pa čistilne naprave in se.f.-a Vem. Težav je veliko, den ; nevedno premalo. To je 1>U 1 . n* Uk vrag! Kljub vsemu Hj spi-moreš zahtevati od nas, mo s plinskim i maskami« da ne? 2 metliški tednih jako zavarovati sebe in otroke ? Letos bomo 20. junija prvič praznovali dan civilne zaščite |,0|| aJevne skupnosti na območju občine Kočevje postajajo vedno lijj^^ostojne in uspešne na področju civilne zaščite (CZ). V ja 'J1* skupnostih Predgrad, Osilnica, Rudnik-Šalka vas in Dra-b®do k osnovn* P^uk nekatere enote CZ, do leta 1980 pa obdelali osnovni pouk vsi obvezniki CZ. ni biio^*n* ,na področju CZ doslej Ko smo se pogovarjali s predstav-tojjj . nareJenega dovolj. Organiza- niki občinskega štaba CZ, so pove-1 '1 ' dali, da je bilo na področju CZ oz. izobraževanja zelo malo stoijenega v KS Kočevje (veliko pa v OZD v mestu). V veliki KS je težko organizirati delo. V manjših KS teh težav ni, zato bi bilo morda dobro organizirati štabe CZ še po krajevnih od- 1)1 Pouka r7 , j pri te Ka so orali ledino m se KjjijL ^ sPoprijcmali z vrsto težav. le sto,Cmu Pa Jc bil na področju CZ sc -lik korak naprej. Občani do Sj ? zavedajo, da so ženske ktj0L ^ Starosti, moški pa do 60. C£ Vezniki CZ oz. vojske in da za borih, ki jih je na območju KS Kočevje sedem. Ob zaključku razgovora so poudarili, da jim primanjkuje predavateljskega kadra. V Kočevju je sicer že malo strokovnjakov, ki bi jih lahko uporabili za predavatelje, a še ti se branijo dela. Veliko zaslug, da je kljub težavam veliko narejenega, pa ima direktor Delavske univerze Kočevje Miha Majerle, ki žrtvuje za to delo tudi mnogo prostih dni, saj je pouk CZ ob sobotah in nedeljah. J. PRIMC -j»skp P°Vsem enak sistem kot za Hita y ,°bveznike. Vedno bolj pro-*ajp0mJU(!‘ zavest, da je CZ nujna, Sne jn Eni ^aščito sebe, svoje dru-Pa je . SVc0»h najbližjih. Zanimivo •jejo ’ a P°uk civilne zaščite jem- starejši moški in * VeUko je tudi takih, pred- li > na P^P^Želju, ki so že d katere starostno mejo, daleč , -—j-, do , J°, obvezniki CZ, pa kljub a take delati v enotah CZ. Slaba n Pt*m.cre so člani občinskega cte*> v KS Draga, Osilnica ludi v'l?ra^; Pričakujejo pa da bodo ^Ph, ko jih bodo obiskali. Ce SLABA CESTA '^bar '^r0<^ na ^0'P*_Osi^n'ca" fo*bn ze'° slabo vzdrževana, la njej ° na ^rvatski strani. Luknje «e So ttko globoke, da so nevar-Hjo ^ vto- Le z zelo previdno vož-p1Zo8nete nesreči oz. škodi na ,esta je tudi ozka, zato je sre-avtobusi zelo težko. / PRVA POMOČ — Že učenci osnovnih šol se pridno uče raznih veščin, tudi prve pomoči, ki jim bo prišla prav še kasneje, ko bodo obvezniki civilne zaščite. Na fotografiji: z nedavnega občinskega tekmovanja šolskih ekip prve pomoči v Kočevju. (Foto: J. Primc) Enajst mladih v GD Vas-Fara CSoV Vseljive>bta bodo Predvidoma ^•Knu An°Ve Proizvodne hale bod0 n. v Ribnici, v katerih Wi ^nva|al1 vibro valjarje po 0mae ^ nemške firme tazbrem„ . to <3ograditvijo bodo Postori Ri^n fdanjl delovni Pani- RlKmi*1 80 Zdaj prena' ®ost tUfi OMAG ima bodoč- Va"ja stiJLl** področju izdelo-na sovjet^ ’ ki so zelo iskane — jetskem trgu. Težave in uspehi gasilcev v zadnjem letu dni skup&ne p vst sm Posvetili posebno ^..članov fcmu lzP°Polnje-MT^dico gotovo imelo \ l>v,ie’nd! tudi odstrel div-ešino , Rokovno in pravilno. °žbolta 510 pon°vno izvolili Električni pastirji odganjajo divjad in preprečujejo škodo na poljščinah Člani Lovske družine Draga -Trava v občini Kočevje so v preteklem letu posvetili posebno skrb prehrani divjadi s površin, ki so jim jih dodelili gozdarji in ki so jih dobili v najem od kmetov. Te parcele so letos tudi pognojili, da bi imela divjad dobro prehrano že v lovišču in je ne bi iskala samo na obdelanih kmeč- ui iMiam rtdiiiu na vuu^icuuu P^obne iz Kočevja i - Razsta-2ve»„ z območja \vi' vaSj iP ? telovadriici v iobel °°Jskalo veliko doma-in gostje iz dru-H > 50delnv'Jie’ Na razstavi je z , S> fotoli u s ”foto odstreli" ; S5? CS1*1 ’-Diana“ Janez Niw filatelisti pa so : raznil' držav o lo- 1 'n rastlinstu v goz- JVI mladiči neprestani sta„ Medvedji samo- i,'*,. "iski skuPno' • brlog za svo- Sft *e vtu^nizacii°’dobi" tt^jo * j'm votUe IZLETNIKI PRIHAJAJO - Skupine izletnikov redno prihajajo na ogled Kočevja, nato pa nadaljujejo pot preko Roga na Bazo 20 in v Belo krajino. Zadnje dni so bile tukaj skupine s Prevalj na Koroškem, iz Maribora in Celja. NAČRT MESTA - Občanom in turistom bi bil v veliko pomoč mali tiskani načrt mesta, z imeni vseh ulic, pomembnih objektov in novih območij. Zdaj celo veliko občanov ne ve, kje so na novo imenovane ali preimenovane ulice. Taki načrti mesta naj bi bili obešeni v vseh gostinskih obratih, na avtobusni postaji, v čakalnicah ambulante itd. TABLE NI - Tabla z načrtom za izhodišča za krajše izlete v okolico Kočevja bi, obešena na primernem mestu, zelo koristila izletnikom in turistom. SKROMNI NAPISI - Izletniki, ki si ogledujejo mesto, težko ugotove, . kjer so razne stavbe in gospodarski objekti, saj ti razen trgovin nimajo večjih napisov. Tudi mesto bi imelo lepši videz, če bi imeli velike napise šole, občina, kino, dom športnega centra, Dom Remiha in Šeška ter ostali. Seveda bi morah biti napisi stavbam primerni in skladni z okolico. kih njivah. Tudi ustrezno grmovje, zlasti lesko, goje, ker je to pač najboljša prehrana divjadi, predvsem v ostrih zimah. Jelenjad je v prejšnjih letih naredila veliko škode, posebno na oko-pavinah. Zato je Lovska družina nabavila dva električna pastirja tipa „Triglav”, in sicer enega za vas Lazeč, drugega pa za Srednjo vas. Vso skrb za montažo in oskrbovanje so lovci zaupali v vsaki vasi kmetu, ki so ga vaščani sami izbrali. Pri postavitvi pastirjev pa je sodelovala cela vas. Izbrani vaščan je potem skrbel za pravočasno nočno vključitev in dnevno izključitev pastirja. Občasno je bilo potrebno tudi pregledati vso ograjo, da ne bi divjad pretrgala žice in ne bi dobila elektrika stika z zemljo. Nekajkrat je bila žica pretrgana, potem pa nič več, ker se je divjad navadila na ograjo in jo spoštovala”, da niti v Lazcu niti v Srednji vasi ni bila v ograjenem prostoru povzročena nobena škoda. Družini je tako odpadlo veliko dela in prerekanja s kmeti glede cenitve škode, ker je ni bilo. Taka ograja z eno žico zadrži popolnoma srnjad in jelenjad, kjer pa so v lovišču divje svinje, je treba potegniti dve žici, torej še eno v primerni višini od tal. V tem lovišču ni divjih prašičev, zato druga žica ni potrebna. Zaradi prednosti take zaščite je občni zbor Lovske družine sklenil za letos nabaviti še 3 pastilje tipa ,,Trigalv”, in sicer enega za Travo in sva za Stari kot, ter okoli 4 km žice in potrebne izolatorje. Kmetje pa so že obveščeni, naj okopavine in žito sadijo, oziroma sejejo v kolobaiju, ki ga bo objela žica. Prepričani smo, da sc bo tudi tu obnesla ta zaščita, če bodo kmetje le dovolj skrbno ravnali s pastiiji. LD dodeli vaščanom pastirja in kar sodi zraven, brezplačno v uporabo, kmetje pa poskrbe za količke in montažo. FRANC KALlC Vsi za napredek Brez samoprispevka bi nazadovali FRANC LEVSTEK,, telesno-kulturni delavec, Ribnica: „Ved-no sem bil za samoprispevek, ker vidim le v združevanju sredstev občanov možnost za hiter na- M predek kraja. V vsem tem stoletju Ribnica ni toliko napredovala kot v zadnjih petnajstih letih, odkar imamo uveden samo-j>rispevek. Šele danes vidimo, kako je bila Ribnici potrebna nova športna dvorana, ki je bila delno tudi zgrajena s samoprispevkom. Čeprav je velika, je ob nekaterih prireditvah še premajhna. Zdravstveni dom pa dopolnjuje telesno kulturo, ker s svojim preprečevanjem in zdravljenjem bolezni pripomore k boljšemu zdravju občanov. Brez samoprispevka tudi novega zdravstvenega doma ne bi imeli.” VIKTORIJA SKRABEC, mladinka, Ribnica: »Sem za samoprispevek, ker potrebujeta Ribnica in vsa občina sodoben zdravstveni dom, da nam ne bo več treba na preglede v Kočevje in Ljubljano. Del samoprispevka, ki ostane KS, pa naj bi namenili tudi za ureditev prostora za mladino, kjer bi sc mladina zbirala, brala mladinske časopise, plesala. Mladina ima sicer precej športnih in drugih objektov, nima pa sobice, ki bi bila samo njena.” STANE ZALAR, upokojenec, Ribnica: „Scm za samopri- spevek, saj sem sc nanj že privadil. Menim pa, da bi morale KS pogosteje občane obveščati, koliko denarja se je s samoprispevkom nabralo in kako jc bil porabljen. Taka poročila zdaj sicer so, vendar so preveč redka. Nekateri tudi kritizirajo, da preveč samoprispevka ostane v Ribnici. V Ribnici ga ostane res več, vendar sc ga v Ribnici tudi več zbere.” J. PRIMC Odločitev v rokah občanov Večina občanov ugotavlja, da je bilo z dosedanjimi samoprispevki narejeno izredno veliko V nedeljo, 18. junija, bo od 7. do 19. ure v ribniški občini referendum. Volilci bodo glasovali ZA uvedbo ali PROTI uvedbi samoprispevka za gradnjo osrednjega zdravstvenega doma v Ribnici in sofinanciranje programa gradenj objektov družbenega standarda in komunalnih objektov. Če bo samoprispevek izglasovan, potem bodo lahko krajevne skupnosti in posamezne vasi še naprej razmeroma hitro reševale najbolj pereče zadeve na svojem območju. V nasprotnem pa se bo treba marsikaterim načrtom odpovedati. To pa pomeni, da niti posamezna na- GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju matičnega urada Loški potok so letos umrli: Marija Lavrič iz Retij 19, stara 80 let; Frančiška Rojc iz Retij 123, stara 91 let; Alojz Kordiš iz Retij 35, star 30 let; Jože Ruparčič iz Retij 73, star 71 let; Frančiška Levstek iz Srednje vasi 17, stara 76 let; Dominik Kordiš iz Šegove vasi 35, star 71 let; Matija Bartol iz Malega loga 57, star 92 let; Franc Mohar iz Malega loga 33, star 69 let; Jože Kordiš iz Hriba 31, star 52 let; Margareta Pajnič s Hriba 73, stara 85 let; Stane Montanič s rtiba 35, star 57 let; med začasnim delom v tujini pa se je smrtno ponesrečil komaj 22-letni Jože Kordiš iz Šegove vasi 28. selja niti krajevne skupnosti niti občina ne bodo napredovale tako hitro, se pravi, da bodo celo zaostajali za razvojem krajev v drugih občinah. J. P. Nove komisije Volitve in imenovanja Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji imenovala več komisij, in sicer: Komisija za družbeni nadzor: Mate Vinko - predsednik, Stanka Dc - namestnica, člani pa so Jože Mohar, Slavka Pucar, Alojz Mam, Marija Adamič in Stane Oražem; Komisija za vloge in pritožbe: Ivan Anezljc - predsednik, člani pa Andrej Tomšič, Janez Pioek, Norbert Čeme in Janez Lesar. Nadalje so bile imenovane še: komisija za odlikovanja (predsednik Stane Nosan), statutarno-pravna komisija (predsednik Janez Gorše), komisija za verska vprašanja (predsednik Stane Kromar), komisija prve stopnje za ugotovitev zmožnosti plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov (predsednik Anton Strnad) in ista komisija druge stopnje (predsednik Nande Nosan), komisija za zadeve borcev in invalidov NOV (predsednik Franc Zbačnik) ter svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (predsednik Stane Kromar). Pokrovitelji zelo ljubeznivi Gostje o svojih vtisih med tekmovanjem LAO Na 33. športnem tekmovanju LAO je sodelovalo okoli 600 športnikov iz 6 ekip LAO, ki so se v petdnevnem tekmovanju pomerili v osmih disciplinah. Z večino tekmovalcev smo se po-govaljali, kaj menijo o Ribnici in Kočevju, kjer je potekalo tekmovanje. Posredujemo vam vtise nekaj tekmovalcev: ZDENKO ZORKO, ekipa Kranja: „V Ribnici sem bil že nekajkrat, med drugim tudi na otvoritvi nove športne dvorane, ko sem sodeloval na rokometnem turnirju. Vedno sem dobil tu lepe vtise, pridobil pa sem si tudi prijatelje. Menim, da sta Ribnica in Kočevje veliko pridobila z novimi športnimi objekti, kar bo gotovo vplivalo na razmah športa. Dobil pa sem tudi vtis, da je v obeh mestih •premalo poskrbljeno za zabavo.” MIRKO KRIVEC, ekipa Maribora: „Ogledal sem si ribniški grad, ki mi je zelo všeč. Tekmoval sem v atletiki in všeč mi je bila publika, ki nas jc zelo bodrila. Vtis pa imam, kot da jc tako v Ribnici kot v Kočevju malo deklet oziroma sploh žensk. Posebno pa se moram zahvaliti še ljubeznivosti naših pokroviteljev.” DIMITRIJE KRSTEVSKI, ekipa Ljubljane: „Rojcn sem v Valando-vem v Makedoniji. Po svojem videzu in starem delu mesta me Ribnica spominja na moje rojstno mesto. Na tekmovanju je bilo lepo. V začetku nam je nagajal dež, kije pokvaril del tekmovanja. Zelo mi je bila všeč zaključna svečanost. Presenetilo me je tudi, da sta Ribnica in Kočevje zelo čisti mesti.” DAVOR BLAŽEVIC, ekipa Postojne: „Spoznal sem Ribnico in še posebno Kočevje, kjer sem tekmoval v plavanju. Povsod sem dobil lepe vtise, posebno v Kočevju, ki me spominja na moj rojstni kraj v okolici Gospiča. Najbolj pa so me presenetili v Kočevju semafori, saj nisem še nikjer videl, da bi bilo tako majhno mesto prometno tako dobro urejeno.” MILAN GLAVONJIC PRIZNANJA ORGANIZATORJEM - Med tistimi, ki so ob zaključku prvenstva LAO prejeli priznanja za prizadevno pomoč pri pripravah in izvedbi športnih iger LAO, je bilo tudi več Ribničanov. (Foto: Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI DOGRADITI ŠPORTNE OBJEKTE - Športna igrišča, zgrajena za armijsko tekmovanje, niso popolnoma dokončana. V Ribnici bo treba obnoviti travo in urediti del igrišča; v Kočevju pa bodo na asfaltno stezo položili plastično maso, da bodo atleti laže tekmovali. V kratkem se bo začela še gradnja športnih objektov v Stari cerkvi, Sodražici in Dolenji vasi ter pri športni dvorani v Ribnici. obča vprašuje RIBNICA: DVE PRIREDITVI „Veseli tobogan" bo 20. junija ob 17. uri v domu JLA v Ribnici. 11. junija pa je bila v Ribnici pevska revija „Naša mladost11, v kateri so nastopili šolski pevski zbori iz vse občine. Pokrovitelj prireditve je bil Inles. NOVI VODJA Gostje so precej kritizirali ribniški hotel „Jelka“, češ da nima dobre postrežbe. Upajo, da bo zdaj bolje, ko so dobili novega vodjo. Dosedanji vodja pa je izreden kuharski mojster. Z njegovo pripravo hrane so vedno zadovoljni še tako izbirčni tujci, ki pogosto obiskujejo ribniške OZD. medved odgovarja — Po čem sklepaš, da smo izvolili dobrega župana? - Ker ne strelja kozlov, ampak je že na začetkv mandata uplenil divjega petelu. PRIZNANJE SALAMIADE -Odbor salamiadc je 2. junija v gostilni Pri Cenetu podelil letošnji priznanji zadnje ribniške salamiade. Dobila sta ju Anton Lovšin iz Ribnice za domačo salamo in Lado Kovač z Dvora za domačo kranjsko klobaso. Ob tej priložnosti je predstavnik odbora „Salamiade” inž. Dušan Oražem dejal, da „Saiamia-da” ni le zabavna prireditev, ampak tudi preizkus znanja izdelovalcev suhomesnatih izdelkov, saj je potrebnega veliko znanja, da iz mesa napraviš dober izdelek. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 15. junija, ,.Doktor divjak iz brona”, 17. in 18. junija peklenski stolp” (matineja „Varuj sc samurajev”) ter 21. in 22. junija „Nekaj se tihotapi v mraku”. ZMAGA RIBNICE - Invalidski zavod v Ponikvah je organiziral kviz tekmovanja na temo „Tito-partija-revolucija”, na katerem so sodelovali mladinci iz Ribnice, vojaki iz Ribnice in tekmovalci Ponikev. Največji uspeh so imeli ribniški mladinci, ki so zbrali 34 točk, medtem ko so jih domačini 28. 0 tedensK6le m Četrtek, 15. junija - Vid Petek, 16. junija - Beno Sobota, 17. junija - Gorazd Nedelja, 18. junija - Bogdan Ponedeljek, 19. junija - Julka Torek, 20. junija - Silva Sreda, 21. junija - Lojze Četrtek, 22. junija - Ahac LUNINE MENE 20. junija ob 21. in 30 min.: ščip BRESTANICA: 17. - 18. angl. film „Zlato”; BREŽICE: 16. - 17. amer. film „Operacija Hang Kong”; 18. - 19. SLUŽBO DOBI GOSTILNA TOM SlČ, Dobruška vas 36, sprejme v delovno razmeije kvalifiricanega natakraja-ico, (lahko tudi polklvalificiran). Nastop takoj, OD po dogovoru. V uk sprejmem tudi učenko za poklic natakarice. Nastop takoj. TAKOJ ZAPOSLIM v redno delovno razmeije delavca ali vajenca za opravljanje steklarskih del. Ster-benc, steklarstvo, Črnomelj. ŽELIM zaposliti za mesec ali več za pomoč v gospodinjstvu dekle, ki je končala osnovno šolo in Se nima zaposlitve, ali študentko, ki bi se rada zaposlila med počitnicami. Za to delo dobi vso oskrbo in lepo nagrado. Prosim interešentke, naj se pismeno prijavijo na naslov: Franc vidmar, 64208 Šenčur, Pajerieva 6. FRIZERSKI SALON „BETKA“, Gotna vas 51, sprejme frizersko vajenko. 2 KV MIZARJA pohištvene ali stavbne smeri zaposlim. Možnost nadurnega dela in dobrega zaslužka. Bojan in Neda Gerden, izdelava stavbnega pohištva in notranje opreme, Ivančna gorica 92, telefon 783-042 (061). STANOVANJA Štiričlanska družina nujno potrebuje stanovanje brez opreme v Novem mestu. Ponudbe pod .MOŽNOST KUHANJA". Motorna vozila i PRODAM fiat 126, letnik 76, maj. Naslov v upravi lista (2143/78 POCENI prodam motorno kolo V 14, letnik 76. Šmihel 50, Novo mesto. PRODAM avto Zaporožec, letnik 1973. Žunič, Dol. Toplice 111. PRODAM škodo MB 1000, neregistrirano, v voznem stanju, po ugodni ceni. Peter Radovan, Trubarjeva 1, Trebnje. UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1974, prevoženih 33.000 km. Dol. Toplice 132. PRODAM škodo 110 L, letnik 1970. Jamnik, Kettejev drevored 42, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1974, december, ugodno prodam. Ivan Kolenc, Trubarjeva 7, Krško, telefon 71-397. PRODAM škodo 1000 MB po delih. Jože Franko, Sela 3, Straža. amer. ti Uri ..Hindenburg - /.adnji petelin”; 20. - 21. ital. film ..Krvavi bratje”. ČRNOMELJ: 15. 6. ..Pustolovec”; 18. 6. jug. film ..Petrolej-ski kralj”; 20. 6. španski film ..Tarzan in Črni panter . KRŠKO: 17. - 18. amer. tlim „Potres”; 21. 6. franc, film „Sodnik, imenovan Serif’. MOKRONOG: 17. - 18. „Mali greh”. NOVO MESTO: 16. - 18. amer. kriminalni film „Rocky”; 19. - 20. franc, ljubezenska drama „Čipka-rica”; 21. - 22. amer. komedija „Nora vojna bratov M arx”. SEVNICA: 21. 6. ,Močnejši od strahu”. RIBNICA: 17. - 18. angl. film „Marscjski dogovor” TREBNJE: 17. - 18. kavbojski film „Los amigos”. PRODAM zastavo 101, letnik 77, september. Martin Kuhar, Sutna 31, Podbočje. PRODAM zastavo 750, letnik 68, še v dobrem stanju. Cesar, Vel. Bučna vas 18, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam fiat 750, letnik 1968, dobro ohranjen, registriran do 21. maja 1979. Anton Tisovec, Gor. Polje 2, 68351 Straža. AVTO MOTO DRUŠTVO TREBNJE proda osebni avto Škodo S 100, letnik 1974, za izklicno ceno 21,650,00 din in osebni avto znamke Zastava 750, letnik 1975, za izklicno ceno 24.200,00 din. Licitacija bo v nedeljo, 18. junija 1978, ob 8. uri v Trebnjem. PRODAM 126 P, letnik december 1976. Medle, Brusnice 47. ZELO UGODNO prodam austin maxi v voznem stanju, neregistri- PRODA ■vagen, letnik 69 ali zamenjam za Wart-burg variant. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnje. PRODAM obnovljen kombi, letnik 1972. Brusnice 14. PRODAM 750, letnik 73.Češčavas 28, Novo mesto, Krajnc. PRODAM SIMCO 1000 GLS, letnik 1970, reg. do 20.4. 19.79. Anton Sterk, Loče 53, Dobova. POCENI prodam fiat 850 special. Janko Mali, Bršlin 57, Novo mesto, tel. 21-789. UGODNO prodam traktor Porsche s koso in manjši kombajn Zmaj Ferguson. Naslov v upravi lista (2180/78). PRODAM poltovorni fiat 1300, letnik 71, generalno obnovljen. Možna zamenjava za kredit. Ster-benc, steklarstvo Črnomelj, ali tel. 76-774. PRODAM R 4, letnik 73. Ogled vsak dan popoldne po 14. uri pri Jožetu Kocjančiču, Paderšičeva 21, Novo mesto. PRODAM traktor Ferguson 35 KS in kosilnico. Alojz Kim, Dobra-vica 15, Šentjernej. VW PASSAT, letnik 1974, registriran do februarja 1979, prodam, Kržan, Črne 49, Brežice. VW 1200, letnik 66, generalno popravljen prodam po ugodni ceni. Informacije na tel. (068) 21-904 od 6. do 14. ure. RENAULT 4, letnik 1975, prodam za 48.000,00 din. Vprašati po telefonu št. 22-683 po 16. uri. PRODAM dobro ohranjen traktor Fend 25 KS s koso. Ivan Cizelj, Brežina 64, Brežice. OSEBNI avto R 4 progadm po delih. Janez Butala, Kidričeva n. h., Črnomelj. Oglasite se po drugi uri. UGODNO prodam NSU 1200, letnik 1970. Ogled vsak dan. Prodam tudi NSU 1200 po delih. Rudi Glas, Rožno 13, 68280 Brestanica. PO UGODNI ceni prodam škodo 110 L, letnik 1973. Poizve sc po telefonu 21-605 od 6. do 14. ure. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1972, karoserija 1977, motro pribl. 3.000 po generalni, registriran do maja 1978. Branko Šeruga, Črmošnjice 28, Stopiče. PRODAM pony cxprcs za 2.000 din. Informacije po telefonu 22-019. POR DAM NSU 1200, letnik 1970, registriran 1 leto. Naslov: Jože Mrgole, Telče 21, Tržišče. UGODNO prodam zastavo 101-73, otroški voziček in štedilnik Gibo, 4 plin 2 elektrika. Naslov v upravi lista (2170/78). PRODAM osebni avto Volksvvagen 1200 v voznem stanju in karamboliran avtomobil Renault 12. Ogled možen vsako popoldne. Andrej Radovan, Loka 11, 68310 Šentjernej. PRODAM dobro ohranjen NSU PRETIŠ typ 110 SC (zaradi odhoda k vojakom), registriran do maja 79. Jože Prah, Brod 19. Podbočje. PRODAM malo karamboliran VW 1300, L. 1965, registriran do 2. 9. 78, v voznem stanju, po ugodni ceni in dogovoru. Pavle Čerček, Partizanska 4, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1970, registrirano do januarja 1979. Majda Rozman, Vrhpcč 17, Mirna peč. POCENI prodam Fiat 850 L 1969, registriran do konca leta. Ogled popoldne. Stojan Blagojevič, Partizanska 11, Novo mesto. PRODAM UGODNO prodam 700 1 čmega vina, (amerikan), mešanega s šmarnico. Cena po dogovoru. Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič. PRODAM nova balkonska vrata ter-mopan z roleto 230 x 100 (leva) in rabljena polkna z dvokrili 130 x 150 (3 kosi), 130 x 110 (1 kos) in 130 x 0,60 (1 kos). Ogled možen vsak dan ali na telefon (068) 23-390. Jože Kralj, Paderšičeva 13, Novo mesto. PRODAM rabljene deske in plohe. Kolenc, Trdinova 5. POCENI prodam marmor za vene-cijanski tlak, zidake, rabljen bo-jler in kopalno kad. Gotna vas 28, Novo mesto. PRODAM nove in stare mlatilnice -čistilko, trosilke in smukarice ter vejalnike na rešeta. Anton Hočevar, Čužnja vas 58, Mokronog. Na pisma ne odgovaijam. PRODAM kosilnico Figaro. Martin Junkar, Videm 1, Raka. PRODAM kosilnico agrijo v zelo dobrem stanju, primemo za hribovite in ravninske predele. Jože Gros, Strit 11, Bučka-Škocjan. PRODAM razno sobno pohištvo po nizki ceni zaradi bolezni. Hladnikova 3, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen 90-litrski električni bojler znamke Elektron. Cena po dogovoru. Angela Kos, Pavlinova 15, 68270 Krško 1. POCENI prodam rabljeno centralno peč (30.000 kal). Na tratah 16, Novo mesto. PRODAM mlatilnico z reto in torsili in pajtel. Franc Jordan, Dolenja vas, Otočec. UGODNO prodam dobro ohranjeno hrastovo spalnico. Naslov v upravi lista ali tel. št 23-458 (2174/78). ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi ljubljenega moža, očeta, sina in brata METODA STRNIŠE ustno pražena sožalja. Prav posebna zahvala neznanemu vozniku avtobusa, gorskemu reševalcu m dr. Igorju Marinčku iz Radelj za nudenje takojšnje prve pomoči, dr. Vodopiiu in zdravstvenemu osebju kirurškega šok oddelka bolnice Slovenj Gradec za hitro intervencijo in Zahva,a Za.v^° P°moč ‘°v. M°jci- tovami Stroj Radlje, njegovim sodelavcem, ^ Kos^u’. prijateljem m znancem, godbi, govornikoma iz tovarne Stroj in ribiški V^m ki^te^ JateSSSr ^»podortU “ Rade,i ob Dravi- Poscb"° iskrena zalivala vsem. Ki ste se v tolikšnem številu poslovili od njega m ga spremili na njecovi zadnii Doti od hišo Dohinrln? S7n^° po^°Pal‘šec Toplicah, posebno še Gasilskemu društvu Dol. Toplice in Dobindol SZDL, mladin1, sodelavcem iz tovarne Stroj, sošolcem, govornikom Antonu Bučarju, Antonu Krušiču in tov. Tomu Ladinku iz tovarne Stroj Radlje, pevskemu zboru prosvetnega društva Dol. Toplice in godbi Novolesa iz Straže. Za vse vsem prisrčna hvala! Žena Gretka, hčerka Jana, sin Uroš, mama Cveta, oče Anton, sestra Dragica, brat Toni, Oma, Pepa in sorodniki Radlje ob Dravi, Dol. Toplice, dne 12. junija 1978 staro garažirano Branko kamp prikolico. Ogled ob sobotah popoldne in nedeljah. Josifov Lenče, Bršlin 45, Novo mesto. PRODAM kavč in dva fotelja. Sever, Pot na Gorjance 13, telefon 22 991. PRODAM košnjo v Starem bregu. Jože Gorenc, Brusnice 2. UGODNO prodam škarje za betonsko železo. Jože Gazvoda, Črmošnjice 58, Stopiče. PRODAM traktorsko bočno kosilnico (hidravlično). Rado Pri-božič, Vojsko 11, Koprivnica pri Brestanici. PRODA M novo prikolico za osebni avto. Loka 18, Šentjernej. PRODAM vrtno uto, krito s slamo, na 6 vogalov s 100 kosi škope. Naslov v upravi lista (2183/78). JAZZ trobento, novo, prodam. Gabrijel Gorenc. Hido brezje 1, Studenec. PRODAM praktiko LLC in elektronski fleš s kompjuterjem. Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmarješke Toplice. PRODAM večjo količino kilogram težkih piščancev. Parkelj, Mirna peč 37. KUPIM GRADBENO PARCELO kupim v okolici Novega mesta. Ponudbe pod šifro „OTOČEC“. PRODAM nedograjeno hišo na Pristavi pri Raki (13 km od Krškega) z nekaj zemlje. Naslov v upravi lista ali po telefonu (068) . 21-722 int. 3. (2184/78). POCENI prodam vinograd v velikosti 8 arov. Dostop možen z vsakim vozilom. Voda in elektrika, cesta ob parceli. Ivan Celestina, Zg. Vodale 13, 68295 Tržišče. POSESTVO (3,95 ha), travniki s sadnim drevjem, gozd in nedograjena hišica, voda in elektrika na zemljišču, oddaljeno 3,5 km od Sevnice in dostopno z vsakim vozilom, prodam najboljšem ponudniku. Pismene ponudbe: Marija Nahtigal, Delavska 11, Ljub-ljana-Polje. PRODAM dve gradbeni parceli v Gotni vasi. Informacije: Alojz Rolih, Ratež 14, Brusnice. PRODAM travnik pri cerkvi na Trški gori (35 arov). Strma zahodna lega, primemo za vinograd. Dostop z avtom. Ponudbe na naslov: Bogdan lien, SGP Pionir, Novo mesto. PRODAM zemljiško parcelo v velikosti 17.821 m2 v neposredni bližini Kostanjevice na Krki, ob glavni cesti. Zemljišče je primerno za gojitev poljščin, predvsem pa sadnega drevja. Informacije daje ing. Tone Filipčič, Kostanjevica na Krki, Grajska cesta 31. PRODAM vinograde za vikende, njive in gozdove pri cesti. Interesenti naj se zglasijo pri Jožetu Slaku, Smaver 22, Dobrnič. Ogled od 18. 6. do 21. 6. 1978. & MUili VSEM prebivalcem Krajevne skupnosti Banja Loka-Fara se zahvaljujem za denarno pomoč. PETER MARINČ. PRODAM prikolico IMV 310 S s predprostorom in trajno žarečo peč. Telefon 23-360. PRODAM dobro ohranjeno 1 leto KMEČKI FANT (38-180) iz Vipavske doline z večjo mehanizirano kmetijo in novo hišo želi spoznati pridno kmečko dekle od 25 - 35 let za skupno življenje. Slika zaželena. Resne ponudbe pošljite na naslov: Drago Čehovin, Podraga 37, 65272 Podnanos. POROČNI PRSTANI! - Za lepa in modema poročna prstana sc vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom te ca oglasa dobite 10 a! odst. popusta! r JOŽEFA ZUPANČIČ, Stravbcrk 2, Otočec, preklicujem besede, ki sem jih izrekla Mariji Piletič iz Stravbcrka, ker so neresnične. ROLETE vseh vrst in žaluzije prodajamo in montiramo. Naročila sprejema Tončka Janžekovič, Cvetličarna, Črnomelj, telefon 76-582. n> c> n> ZAHVALA Ob tragični in prezgodnji izgubi naše nadvse ljube hčerkice, sestrice in vnukinje MOJCE RENKO iz Kloštra pri Gradcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za pomoč vsem sosedom, kolektivu Iskre Semič, osnovni šoli Podzemelj, metliški godbi ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: atek, mamica, bratec Boštjanček, stari ate in stara mama ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu starosti je po dolgotrajni in mučni bolezni umrl naš dobri oče in stari oče ANTON KUKENBERGER z Gornjih Ponikev pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih slovesa. Ifrala vsem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetic ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kranjcu in medicinski sestri Milki Lenič za pomoč med dolgotrajno boleznijo, dekanu za lepo opravljeni obred, Gasilskemu društvu Ponikve, ki je dolgoletnega člana društva spremilo na njegovi zadnji poti, ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: vsi njegovi m' rt ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre TEREZIJE FERLIN iz Blatnega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih ter darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem dobrim sosedom ter sorodnikom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, zlasti kolektivu osnovne šole Šentjernej, Zvezi borcev Pišece, govornikom doma in pri odprtem grobu, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Greta, Cvetka, Gusti z družinami ter sestra Ana z družino in brat Miha s svojimi DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja. M ilan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dol ! : "" plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TCVr/if DA^lIKI : i - nrv.r vi lacuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 -Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZI Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZAHVALA V 17. letu starosti nas je tragično zapustila naša draga hčerka in sestra MARICA GAZVODA iz Brusnic Iskrena hvala sorodipkom, sosedom, sošolcem, njeni razredničarki, brusniškim mladincem, dekletom z Rateža, delavcem IMV, dijakom GTŠ III, njihovi razredničarki, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, za izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala za poslovilne besede in opravljeni obred. Žalujoči: mama, oče, brata Marjan in Tomaž ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA MERVAR iz Prečne 39 Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sosedom, zlasti sosedi Vojki Košir za njeno požrtvovalno delo med boleznijo, dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, delovnim kolektivom Krke in Novotcksa za podarjeno cvetje in vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in kakorkoli pomagali. Žalujoči: hčerka in sinovi, nečaki in drugo sorodstvo a. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ALOJZA ŠRIBARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in darovali toliko cvetja. Hvaležni smo vsem, ki ste mu lajšali zadnje dneve. Hvala lepa sovaščanom iz Ardra in župniku, da ste ga položili v domačo zemljo ter se poslovili od njega s prijazno besedo. Žalujoči otroci: Željko, Roža in Vera z družinami in drugo sorodstvo V SPOMIN 14. junna 1978 sta minili žalostni leti, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela našega nadvse ljubljenega sina in brata JOŽETA GORENCA iz Smolenje vasi 18 Dnevi in meseci minevajo, mi pa ne moremo verjeti in se sprijazniti s tem, da te ni in te ne bo več med nami. Vedno mislimo nate, a naša žalost in bol ostajata večni. Zahvaljujemo * Sa imeli radi, se ga spominjate, mu prinašate etje m prižigate svečke na njegovem tihem domu. Vedno neutolažljivi: oči Jože, mami Nežka in sestrica Lidija V SPOMIN 10. junija je minilo žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš ljubljeni mož, očka(sin in brat ANTON GRABNAR iz Dolenje vasi 23 Htro čas beži, a za sabo ne zbriše žalosti. Sonce sije nam svetlo, samo za tebe ni več toplo, ker tvoje dobro srce nam v grobu zdaj trohni, ttala vsem, ki ste ga še ohranili v spominu. Žalujoča žena z otroki, mama, brat in drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, dedek, brat, svak in stric FRANC SLAPŠAK iz Sevnice, Cesta na Dobravo 24 Iskrena hvala sorodnikom in sosedom, ki so mu pomagali in ga tolažili med težko boleznijo. Posebno se zahvaljujemo dr. prof. Plesničarju in osebju onkološkega inštituta v Ljubljani ter dr. Pesjaku in osebju zdravstvenega doma v Sevnici za požrtvovalno zdravljenje. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu podarili cvetje in vence. Zahvala tudi pevskemu zboru, župniku za lepe besede in opravljeni obred ter tov. Dobovšku za govor. Žalujoči: žena Marija, sin Janko z družino, hčerka Meta in drugo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano nas je v 18. letu starosti zapustila draga in nepozabna hčerka MILKA HOČEVAR iz Brezovice pri Stopičah hkreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni nnogo prerani zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, vašča-Itov’- 80 nam pomagali v teh težkih trenutkih, kolektivu "•v m župniku za opravljeni obred. ^njoči neutolažljivi: mama, ata brat Janez z družino, obe stari mami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža JOŽETA VESELA se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, podaijeno cvetje in vence ter vsem, ki so mi izrazili sožalje. Posebna hvala kolektivu Doma Majde Šilc, tov. Dolencu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem GD Šmihel in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoča žena Anica in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani smrti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, botrček in-svak POLDE BRULC z Vrhovega 8 pri Mimi peči - zahvaljujemo sosedom, vaščanom in sorodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali, Iskreno se _ ______ __________________________ ki so nam kakorkoli pomagali, mu darovali vence in cvetje.' Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred, podjetju Varnost Novo mesto. Se posebno zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu Mirha peč za vso skrb in pomoč. Zahvaljujemo se tudi Mirku Krevsu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, otroci Marjanca, Nadi in Poldka, m ama, brat Jože z družino in drugo sorodstvo !lllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||!lli|||||||||||f|||||!llllll||||||||||||||||||||illllll|||||||||||||||||||||||il||||||||||||f|||||||||||| *Wkakveder ^ KMETIH Nh9^ -ie d® ostane njen mož tedaj On ®* in mislila m u je povedati vse, naj potem p°ji> kar ve in zna. 0d^| je nedelja in Pavlovec je že zjutraj b od doma. V cerkev, kak orje dejaL kosilo ga ni bilo in ko je poslala Tončka ojj *v krčmo k Dobniku, je ta povedal, da jJaje in da ne če domov. H.!?8 s' n* uPain spet iti ponj in vedela je p1 da bi nič ne pomagalo. 1itiEoldne je napravila otroka in odšla ž p t nauku v cerkev. I,1 p. je prišla domov, je sedla na vrtu v senco [v/nišljevala razne stvari. j° je P105**3’ če j° 23 nedeljo pusti :|(0tiiv> kar ji je dovolila. Bila je sama s Ton- i*Tn k) s dd večeru je prišlo nekaj sosed k njej, ki Star1 Pogrevale _ vse novosti o Reichu in nje-V‘ tovariših in zatrjevale, da tako ne gre jjm. nski možje bi morali kaj storiti!" je ala ena in druge so ji pritrjevale. „Kaj pa? “ je vprašala tista, ki je bil njen mož prvi za županom. „Spoditi bi jih morali vse skupaj. Tjakaj naj gredo, od koder so prišli." „Če bi se dalo! Ali zdaj so kupili zemljo, davke plačujejo kakor mi in mi jih moramo trpeti," je pojasnjevala tretja in vse so še dolgo modrovale, kaj in kako bi se napravilo. Prišle so nazadnje do prepričanja, da bi se že dalo kaj napraviti, samo če bi možje imeli več poguma. „Zakaj pa so možje, Bog se usmili, če ne morejo napraviti, kar hočejo." „Pa cesarski zakoni!" „1 kaj cesarski zakoni! To ni cesarski za -kon, da bi smel vsakdo, ki je prišel od kod k nam, nas odirati, naša dekleta onesrečevati in norčevati se iz nas!" „Pomagati se pa vendar ne da!" In vse so prišle navsezadnje do zaključka, da se res in res ne da pomagati. Poščebetale so še m alo o vremenu, o žetvi in takih stvareh in se potem razšle vsaka na svoj dom kuhat večerjo. Pavlovčeva žena je ostala sama. Skrbelo jo je, a sklenila je, da se nikakor ne vda zahtevam mladega Reicha. Temnilo se je. Skuhala je večerjo zase in za otroka, nakrmila živino in sedla k mizi. Tcnčka je dela spat, sama pa je lupila krompir za drugi dan. Premišljevala je o sebi in o svojem življenju in postajala otožna vedno bolj. Oče in mati sta ji umrla že zgodaj, brat se je oženil in njegova žena je ni gledala nič kaj prijazno. Delala je kakor dekla in tudi ravnali so ž njo kakor z deklo. Ni ji bilo še osemnajst let, ko se je omožila. Pavlovec je bil sam kakor ona in prav srečna sta bila nekaj časa, dokler ni začel popivati. Skrbi in slaba druščina so ga silile v pijačo. Dom je zanemarjal vedno bolj, češ saj itak nič ne pomaga, če se še tako trudi. „Kako naj izplačam dolg! To je naravnost nemogoče," je vedno odgovarjal ženi. Svetovala mu je, naj nekaj odproda, četudi polovico, samo da bodo potem brez skrbi. „Koliko pa dobim? Nič! In od česa naj potem živimo? ! Sicer bi mi pa Reich tega itak ne dovolil, ker je vknjižen na vse posestvo!" Na tihem mu je vse to priznavala in bila je včasih vsa potrta in obupana. ,,Čemu delam, čemu se trudim," je vedno vpraševala in odgovora si ni vedela. In zdaj, ko je sedela sama ob medli svetlobi majhne petrolejske svetilke, polastila se je je spet ona otožnost in brezupnost, ki ji je včasih tako moreče težila dušo. „In on popiva!" si je dejala in neka jeza ji je rastla v srcu zoper moža. „On popiva in zame se ne meni. In vendar sem še mlada! Tri in dvajset let! Bog se usmili, to je vendar malo. Pozabila je v teh mislih popolnoma na Reicha in vsa prestrašena se je zganila, ko je nekdo potrkal na okno. „Kdo bi neki bil? “ se je vprašal v strahu, a takoj se je spomnila, kdo bi utegnil biti. Jezno je odprla okno. ,.Takoj se mi odpravite!" „Tega gotovo ne mislite resno!" „Ni mi, da zbijam šale!" Bodi no pametna! Kaj nisi prebrala pisma!?" »Poberite se, vam pravim še enkrat!" „Ej, ej in tisti dolg? " »Meni nič mar dolg! Pojdite!" Se vedno je stal pod oknom in jo skušal doseči z roko. Polastila se je je nepopisna jeza. Ne, to je bilo preveč. Prijela je jerbašček, v katerem je bil krompir, in zagnala z vso silo vse skupaj skozi okno v R eicha. Zakričal je od bolečin in jeze. „Čakaj, ti vrag. to mi plačaš pošteno!" Zaklel je in odšel, mlada Pavlovčevka pa je vsa iz sebe tekla v kamro, kjer je spal mali Tonček. Tu je jokala dolgo ob zglavju otrokovem. M edtem je Pavlovec pil pri Dobniku in se prepiral zdaj z enim, zdaj z drugim vaščanom. Teinu je zabavljal zaradi gozda, drugemu zaradi živine, enemu je prerekal sorodnike, sploh prepiral se je z vsakim, kdor je prišel blizu. Pri Dobniku je bilo mnogo pivcev. Prišli so tudi vaški fantje z godcem in plesali, daje bilo veselje. Dekleta so sramežljivo stala ob steni in udarjala s petami takt poskočne polke, ki jo je izvabljal godec iz svoje harmonike. Gostilna se je polnila vedno bolj; tudi fabriSki delavci so prihajali, ko so zaslišali ples. Postajalo je hrupno čim dalje bolj. Zrak je bil nasičen z gostim tobačnim dimom, s hlapi potnih teles in razlitega vina. In vmes se je čul smeh, petje, godec, premikanje stolov, drsanje nog. Tu in tam je bilo čuti že jezne glasove, kletvice, prepir. Pivci so postajali vedno glasnejši in nemirnejši. Videlo se jim je, da so vinjeni Dekleta so odhajala počasi. Zdaj je izginila ena, za njo druga, da sta se kmalu le domača hči in dekla vrtili s fanti po podu. Krčmar je namignil tudi njima, naj odideta, dekla v kuhinjo, hči pa spat. Hrup je naraščal, zrak je odmeval od razdivjanega kričanja, z rdečih, vročih obrazov se je bralo razburjenje in pijanost. In še vedno se je polnila krčma. Prihajali so fabriški delavci in drugi, ki so se iz sosednjih vasi že vinjeni vračali domov. Zahtevali so pijače in se drenjali med stoli, pehali se sem ter tja in kričali, da ni ne prostora ne postrežbe. Krčmar ni hotel dajati več piiače in jih je silil venkaj, a oni so se premikali le v izbi, hodili v vežo in se spet vračali. Med občim vriščem se je zaslišala zdaj pa zdaj nemška govorica. Bil je Froehlich in nekaj drugih fabriških uslužbencev. Čez nekaj časa se je pokazal med njimi tudi Reich. Smejali so se, pili in trdili, daje imenitno drenjati se v takem vrišču. Vrgli so godcu nekaj desetic in ta je vlekel harmoniko, da je njen glas še 23 DOLENJSKI LIST Prvakinja v francoščini Napisati v francoščini prosti spis z naslovom ,JMa chambre" (moja soba) je za Trunkljevo Marijo, dijakinjo III. letnika novomeške gimnazije, mala južina. To je dokazala pred kratkim, ko se je v Ljubljani na republiškem tekmovanju srednješolcev v konkurenci 66 najboljših uvrstila na prvo mesto. Ne le zavoljo prostega spisa, ampak še zaradi drugih preizkusov v francoskem jeziku si je priborila naslov republiške prvakinje. Pa to niti rti vse, s čemer je vitko in kratko pristriženo dekle postalo znano med vrstniki od Raven do Kopra. Tekmovala je tudi v znanju angleščine, kjer je bilo 220 mladih in je v svoji skupini iz navadnega pouka zasedla drugo mesto v Sloveniji. ,Angleščino sem se začela učiti v prvem razredu in bila mi je tako všeč, da že od takmt sanjam, da bom študirala jezike. Ko sem se v gimnaziji začela spoprijemati še s francoščino, sem jo vzljubila še bolj. Je melodičen in poetičen jezik," je povedala. Tnmkljeva Marija je resda odličnjakinja, odkar hodi v šolo, ni pa „gulež”, ki bi se papagajsko naučil ponavljati snov iz knjig. Pravi, da je zlasti pri francoščini veliko pridobila s prebiranjem revije Passe partout, prebrala pa je tudi že knjigo v tem jeziku. Tudi angleške tekste rada bere, pač pa pravi: „Moje znanje je zaenkrat le teoretično. Nisem še imela priložnosti, da bi se pogovarjala s pravim Francozom zdi Angležem. Edinole lani, ko smo bili na potovanju v Rusiji in smo se izgu- bili pred muzejem, smo naleteli na skupino ameriških turistov, sem imela priložnost spregovoriti nekaj obi-čanjih stavkov v pogovornem jeziku. Vesela sem bila, ker mi je kar šlo. Občutek imam, da bi spravila skupaj pravšnje besede, če bi se morala kdaj pogovarjati. ” Priložnost se ji bo v kratkem ponudila, ker bo šla na počitnice v Francijo. Ker je mlad človek v Marijinih letih navadno zaletav, niti sam še ne ve, kaj hoče, me je presenetila njena lastna ocena o sebi: „Sem bolj poetične narave.” Poetične zato, ker je dekle že v osnovni šoli pisalo pesmi, nekaj je bilo tudi objavljenih, medtem ko je v gimnaziji postala urednica literarnega glasila Stezice. Trenutno se bolj navdušuje za prozo. - Ali si zvesta svojim otroškim sanjam, da se boš na univerzi vpisala med romaniste in germaniste? „Cepmv imam tako veselje z jeziki, si premišljam. Mislim, da bom šla na ekonomijo, morda na turistično smer, da bom vseeno lahko uporabljala tuje jezike. Za nobeno ceno pa ne bi poučevala v šoli..." Marija ni tiste vrste pubertetnica, ki bi ji bila ličila že od daleč videti. Ne med tistimi, ki bi z druščinami tja v dan zabijala prosti čas. , Nikoli nisem bila pripadnica dijaških klap. Navežem se na enega človeka - prijateljico in to mi veliko pomeni. Sicer pa se v razredu z vsemi dobro razumem. Smo dobri kolegi, vendar smatram, da je prijateljstvo dosti, dosti več.” RIA BACER Razočaranje - le predzadnje mesto Novomeška ekipa je na »Igrah brez meja" za las ušla zadnjemu mestu - Sicer pa je __________________važno sodelovati in vsestransko utrjevati mednarodne stike Milijoni zabave željnih oči iz skoraj vse Evrope so bile v torek zvečer uprte v male ekrane, ko so iz belgijskega mesta Rodieforta prenašali na zahodu tako popularne „Igre brez meja”. Po praznih ulicah sodeč je vse Novo mesto ta večer sedelo pred televizorji, saj so barve Jugoslavije branili Novomeščani, ki pa so žal dosegli manj, kot smo pričakovali. Vse je bilo brez težav, ko so prikazovali petminutni film o prelepi dolenjski metropoli z okolico, potem pa je bilo potrebno nastopiti. Takoj naša ekipa! „Bo ali ne bo? ”, smo ugibali, ko rokometašici.Krke nikakor ni uspelo predreti pasje hišice in ko ji je končno le uspelo, se je ustavila že pri naslednji oviri tako, da jo je pri gorečem sodčku smodnika Boris Okleščen zaman čakal. Samo ena točka za zadnje mesto. Zmajevali smo z glavami, ali gre res le za srečo in dvomesečno trdo delo na novomeški Loki nič ne pomaga? 2e v naslednji točki pa so Novomeščani zablesteli. Balončke so obvarovali pred anakondinim pikom in jih med vsemi najhitreje spravili v koš. Kot nalašč za novomeške košarkaše (preveč ^nostransko sestavljeno ekipo, saj je znano, da so dolgini manj spretni) je bila naslednja igra, kjer so skupaj z Italijansko ekipo uporabili jollyja. Slavko Seni-čar je z vrvi pobral vso Al Capo-njevo bando in novomeški ekipi prislužil kar deset točk. Tedaj sm o bili najbližje zmagi (drugi), če bi se igre končale. Manj sreče sta imela Matjaž Cerkovnik in Anica Brajer v napadanju pajkove glave. Pa si predstavljajte spolsko podlago, pobiranje palic in Brez vozniškega dovoljenja na prepovedano cesta Smrt komaj 18-letnega motorista Janeza Pustiška GOLOBI TOKRAT IZ SVETOZAREVA gc Sobotni tekmovalni let športnih ;olobov pismonoš iz Svetozareva do lovega mesta je potrdil spoznanje, da golob lahko premaga vse napore dolge zračne poti le, če mu je bila prej nudena izredna skrb. Tokrat je zmagal golob, last Branka Raumber-gerja iz Klanjca. Med prvo deseterico je bil še en njegov golob pa štirje Pečnikovi, trije Finkovi in en Šiškov. Lastniki golobov se zahvaljujejo vsem za sporočila o izgubljenih pticah. Morebitni najditelji naj se oglasijo na naslov: Klub pismonoš, Na tratah 25, 68000 Novo mesto. IN PRAZNIK JE MINIL BREZ SPREVODA Bilo je pred praznikom. »Dostojna proslava bi bila kot nalašč za našo delovno organizacijo. Godba na pihala pa recitatorji pa folklora pa pevski zbor,“ je mad' predlagala mladinka. »Obrabljeno! Delovnih ljudi ne moremo hraniti vsako leto z enakim programom. Zaradi dolgočasja bi zbežali na avtobuse in proslava bi splavala po vodi. Za spremembo bi lahko pripravili letos sprevod, v katerem bi sodelovali vsi delavci naše delovne organizacije. Vil bi se skozi vse mesto do spomenika na Velikem trgu.“ Sekretarjeve besede so naletele na odmev. »Ne bodite smešni, tovariš sekretar! Direktor vseh direktorjev pa naj hodi v sprevodu! Menda vendar ne mislite, da jaz predstavljam delavski razred? “ »Ne, praznike bom preživel z družino na Haludo-vem. V sprevodu naj gredo neposredniki,“ je razpredal besede komercialni direktor. „Na Veliki trg bom že prišel, ne rečem, a da bi hodil v sprevodu, mi še na pamet ne pride. Le kam me hočete zgaziti? “ je organiziral misli v negativen odgovor tehnični direktor. »Me ne bo doma, žal,“ je do prešil sekretarju bese vodja temeljne organizacije združenega dela Konfekcija. Podobne odgovore je kasiral tovariš sekretar še pri drugih direktorjih, vodjih služb in sektorjev ter pri vodjih temeljnih organizacij združenega dela. »Tovarišica Strojnikova, za praznik pripravljamo velik sprevod, v katerem naj bi sodelovali vsi delavci naše delovne organizacije. Menimo, da bomo tako najdo-stojneje...“ »Ne trudite se preveč, tovariš sekretar. Jaz bom imela sprevod na njivi, Iglova na primer pa pri zidavi hiše. V sprevodu naj gredo tisti iz pisarn, imajo časa na pretek!” In je šivala dalje. Tovariš sekretar se je odpovedal misli na sprevod, četudi je imel zanj že pripravljene zastave, govor in okrašen oder pred spomenikom na Velikem trgu, kajti spoznal je, da mu manjkajo za sprevod predvsem - delavci. TONI GAŠPERIČ zbijanje glave, ko te ob vsem tem »nekdo” močno vleče nazaj. Seveda nismo nastopili. Pa zopet presenečenje v nastopu naših v ,.rdeči niti”, ki je vsebovala res vse rekreacijske elemente od kopanja, hoje po vrvi, skakanja in veslanja. Skratka, kjer je bilo res treba kaj več pokazati”, smo dosegli drugi najboljši čas. Teoretično je bilo peto mesto naše (Tako so se uvrstili tudi Spličani), toda čakala nas je nova preizkušnja, ki ji Slavko Kovačevič nikakor ni bil kos. Avion je bil preveč spolzek, on pa preneroden, da bi mu uspelo prinesti v kabino psa Stupija. Zopet zadnje mesto in le ena točka. Kaj več smo pričakovali od zadnjega nastopa, kjer je bilo potrebno plezati po strmem stiroporu. Slovenci po alpinizmu slavimo, toda Jožetu Može- SLADKIH NEKAJ MINUT -Po tretji igri so bili Novomeščani na odličnem drugem mestu. Žal so potem vztrajno drseli navzdol. tu nikakor ni uspelo priplezati do Jetija in rešiti ljubljenke. Čas je po- je nazaj vleklo tudi druge ekipe. Nasploh je bilo v teh igrah vsepovsod spolsko, le pri peli igri se je čevelj tekmovalcu limal ob podlago. V novomeškem košu je bilo v najdaljšem času najmanj žog in zopet zadnje mesto. Iz drugega smo spolzeli na peto mesto potem, ko v šesti igri tekel in igre so bile končane. Vsi pred ekrani smo se bali, da nas Francozi ob seštevku ne bi prehiteli, saj bi mi bili tako zadnji. Tako pa smo le za dve točki prehiteli zadnje-uvrščene Francoze. Tako se je za nas z razočaranjem končalo drugo kolo »Iger brez meja”. Upajmo, da ekipa Mostarja, ki bo 28. junija nastopila v ZR Nemčiji, ne bo sledila po stopnici navzdol, kar bi pomenilo zadnje mesto. J. PAVLIN Na lokalni cesti v Brestanici, blizu elektrarne, se je v soboto zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 18-lctnega Janeza Pustiška iz Senovega 106, medtem ko je bilo materialne škode vsega 2.000 din. Pustišek se je tistega dne brez vozniškega dovoljenja peljal na motornem kolesu iz Stolovnika v Gorico po cesti, ki jo uporabljajo izključno delavci elektrarne in krajani Gorice. Na to opozarja tudi ustrezen znak, ki vsem motornim vozilom na tej cesti prepoveduje vožnjo, poleg tega pa je na začetku ceste tudi jeklena zapornica s ključavnico. Prav ta pa je bila za Pustiška usodna. Zapornica je namreč zaprta od 12. ure v soboto do 6. ure v ponedeljek. Pustišek, verjetno je menil, da je zapornica dvignjena, se je tako z nezmanjšano hitrostjo pripodil do zapornice in silovito udaril vanjo z glavo. Jeklo se je zvilo, ključavnica pa odtrgala. Za 18-letnega Janeza ni bilo rešitve. Poškodbam je podlegel na kraju nesreče. y ; . . " ** ■ Js NAJBOLJ »KONTRASTNA EKIPA” — Petkrat zadnja, dvakrat druga in enkrat prva je bila novomeška postava. Zelo dobro se je ... , . * - . 1 uvrstila pri reševanju pevke s pomočjo splava (na sliki). (Foto Pavlin) Otrok utonil v gnojnici Nezavarovana gnojnična jama terjala življenje komaj leto in pol starega Branimira 8. junija okoli 15.30 je utonil v gnojnici Branimir Šumanovac, star komaj leto in pol, iz Slovenske vasi pri Kočevju. Tistega dne se je mali Branimir na dvorišču igral s psom. M ama> ki je prišla iz službe, je doma prala. Sinka je še malo pred nesrečo videla. Ker Ansambel Borisa Franka s svojimi Kranjci in pevka Tereza Kesovija s svojim ansamblom na veliki vrtni VESELICI smrdi iz vode že v vaseh f !, Livoj Kočevjem (Dolga vas, J. PRl' ga okoli 5 minutni bilo na spregled, ga je šla iskat. Našla ga je že mrtvega v gnojnični jami stranišča sosednje hiše Slovenska vas 18. Gnojnična jama, v kateri je utonil otrok, meri okoli 3 krat 2 metra in je globoka skoraj meter. Jama ni ograjena. Ob robu v notranjosti jame so' trdi odpadki in le z ene strani je dostop do jame mehkejši, medtem ko je sredi jame na povTŠini 1,50 krat 2,50 m gnojnica, v katero je padel oziroma zašel otrok. Komisija iz Ljubljane, ki je prišla na ogled, je okoli 18. ure ugotovila, da je vzrok smrti utopitev zaradi nezgode in da je otrok umrl približno dve uri in pol prej. J. PRIMC ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA VSTOP VI. ZVEZNO LIGO Novomeški rokometni Krka bo v petek, 23. juniia. pravil v športni dvorani fcv*" kacijski rokometni turni! i vstop v L zvezno rokomet^* go. Nastopile bodo ženske ^ iz Danilovgrada, Rijeke (Za1^ Banjaluke (Mladost) in SorflJ (Vesna). Srečanja bodo soboto in nedeljo, organ iz8!: vabijo k kvalifikacij pa vabijo k kakovostnega ženskega rol ta. V BUKOŠKU pri Brežicah 18. VI. 1978 ob 15. uri VABI GASILSKO DRUŠTVO BUKOŠEK RALLY AVTO MOTO DRUŠTVO »BELA KRAJINA' ČRNOMELJ tel. 76-066 ORGANIZIRA IV. belokranjski rally »Po poteh Bele krajine v borbi za svobodo", ki bo v torek, 4. julija 1978. Prijave sprejema AMD »Bela krajina", kjer dobite tudi vse potrebne informacije. m VSAKO LETO ŽREBIČEK - »Dokler bom živ, bo v hlevu kobila in vsako leto po en žrebiček,” odločno za1* 65-letni Anton M edja iz Radovlje pri Šmarjeti, eden i*1 kmetovalcev, pri katerem konja še ni zamenjal traktor s ■ ključki Pa ne, da ne mara v korak s časom, le nežna1* ljubi konje. ^ I Medjeva kmetija ni velika in bogata, po konjih pa je ^ $ ;kdaj slovela. »Rodovniške pasme je gojil že stari 0 g„je | nekdaj slovela. »Rodovniške pasme je gojil upam, da bo mene posnemal tudi sin, ki letos osnovno šolo,“ pravi. Žil mu je le po nekdanjih šentjeri”^ skih razstavah kobil z žrebeti, kjer je prejel veliko pri^ pa tudi prve nagrade. (Foto: J. Pavlin) '