cena 17 din številka 33 (737)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo veienje, 23. avgusta 1984
Rdeča dvorana
Obetajo zanimivo tekmo
V petek bodo poletno športno mrtvilo v Titovem Velenju razgibali košarkarji. V Rdeči dvorani se bosta namreč ob 19.30 pomerili ekipa Olimpije in "meriška ekipa
Btg tast, to je reprezentanca univerz vzhodne obale. Tekma bo gotovo zanimiva, v Titovem Velenju pa bomo po dolgem času zopet gledali vrhunsko košarko.
kovinotehna
Prodajni center hudinja Celje
ZA KMEČKI TURIZEM
—	vodovodnoinstalacijski material
—	peči za centralno kurjavo in peči na trdo gorivo z bojlerjem za kopalnice
industrijsko podjetje Vegrad še objekte 2 A, B, C s 142 stanovanji, tik pred sklenitvijo pa je tudi pogodba, prav tako z Vegradom, za gradnjo stanovanjskega objekta 4 A, B. V soseski III bo tako zgrajenih 351 stanovanj, celotna soseska pa naj bi imela 628 stanovanj. Gradnja v soseski Salek III naj bi bila po predvidevanjih zaključena že v 1986 ali najkasneje v 1987. letu. Nato bo stanovanjska skupnost občine Velenje nadaljevala z gradnjo stanovanj v soseski Selo, kjer bodo, kot načrtujejo, zgradili 350 stanovanj. Po zaključku te gradnje, pa na območju Titovega Velenja ni več prostora, kjer bi lahko gradili cele soseske. Stanovanja bodo lahko gradili le na razpoložljivih parcelah znotraj mesta in seveda v drugih krajih občine.
K stanovanjski gradnji pristopajo v letošnjem letu tudi v Šoštanju in sicer naj bi v kratkem pričeli z gradnjo osemindvajset stanovanjskega stolpiča na Koroški 1.
Omenimo naj še to, da smo doslej v občini Velenje gradili stanovanja zelo poceni. Končna prodajna cena kvadratnega metra stanovanja v stanovanjski stolpnici A 3, ki je bila vseljena aprila letos je veljala 29.060 dinarjev, sedaj pa sklepajo pogodbe po izhodiščni ceni okoli 53.000 dinarjev. To pa seveda pomeni, da bomo lahko z denarjem, ki ga namenjamo za stanovanjsko gradnjo naredili precej manj. Vse to pa vpliva tudi na to, da je vedno večje zanimanje za manjša stanovanja. Zaradi tega so tudi prvotno načrtovana večja
otanoaiija v o, CT K i SalcI, III,
preprojektirali v manjša.
Center srednjih šol - Dom učencev
Srečanje domskih delavcev Slovenije
V Domu učencev šolskega centra je od včeraj zelo živahno. Popoldne se je namreč pričel seminar za pedagoške delavce domov iz vse Slovenije. Seminar organizira Zavod SR Slovenije za šolstvo, izvaja pa ga pedagoška akademija pod vodstvom dekana prof. Škofle-ka. Danes s seminarjem, ki poteka pod naslovom Oblike in metode vzgojnega dela in odnosi, nadaljujejo.
Danes popoldne ob 16. uri bo v Domu učencev šolskega centra seja skupnosti domov Jugoslavije. Sprejeli bodo načrt dela za naslednje šolsko leto ter obravnavali pro-ročilo o letni šoli domskih delavcev ki je bila v Sarajevu. Prav tako danes, ob 18. uri, pa bo še seja predsedstva skupnosti domov SR Slovenije, kjer bodo obravnavali poročilo o opravljenem delu ter sprejeli program dela.
Jutri v petek, 24. avgusta bodo pripravili srečanje domskih delav-
cev siovenije. srečanje, ki bo v dvorani skupščine občine Velenje organizira skupnost domov Slovenije. Ob 10. uri bo otvoritev srečanja, kjer bo udeležence najprej pozdravil predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, nato pa bo domskim delavcem govoril podpredsednik republiške konference ZSMS Bojan Požar. Govoril bo o mladih pri razreševanju aktualne družbene situacije s poudarkom na vlogi in pomenu domov za učence. Na srečanju bo govoril še izredni profesor filozofske fakultete iz Ljubljane Vinko Skalar in sicer o konfliktnosti vzgojne vloge v domovih za učence. Na srečanju bodo podelili še priznanja najzaslužnejšim slovenskim domskim delavcem.
Jutri popoldne ob 16. uri bo tudi seja skupščine skupnosti domov Slovenije. Na dnevnem redu imajo volitve, ocenili pa bodo tudi opravljeno delo ter si zastavili nove naloge.
Občina Velenje
Šoštanjska noč
Stanovanjska gradnja
Malo prostora za nove soseske
Kljub temu. da so bile v občini Velenje v zadnjih letih dograjene nove stanovanjske soseske, da so številni stanovalci pridobili nova stanovanja, je še vedno zelo veliko tistih, ki z nestrpnostjo pričakujejo, kdaj se bo tudi njim nasmehnila sreča — kdaj bodo dobili svoja stanovanja.
Po načrtu občinske stanovanjske skupnosti naj bi bilo v občini Velenje v letošnjem letu dograjenih 284 stanovanj v družbeni gradnji in okoli 80 stanovanj oziroma stanovanjskih hiš v zasebni gradnji.
Aprila letos je že bil vseljen stanovanjski objekt A3 v soseski šalek II v katerem je 121 stanovanj. Stanovanjska skupnost je pridobila še 8 stanovanj z adaptacijo podstrešij v Topolšici, prav tako so 8 stanovanj uredili v Mravljakovi hiši v Šoštanju, 5 stanovanj pa so uredili v objektu D 4 v Šaleku II, kjer so preprojektirali prostore prvotno namenjene za lokale. Tik pred vselitvijo je tudi dvaindvajsetstanovanjski stolpič ob Kidričevi cesti, ki ga gradijo s sredstvi pokojninsko invalidske
skupnosti. Še v mesecu decembru bi moral biti končan tudi prvi stanovanjski objekt (69 stanovanj) v soseski Šalek III( v katerem so stanovanja za delavce REK. Ta gradnja pa žal, vse tako kaže, ne bo zaključena v predvidenem času.
Tako naj bi torej v letošnjem letu v občini Velenje pridobili 292 stanovanj, kar pomeni, da bi nekoliko presegli plan izgradnje za to leto.
Poleg stanovanj, ki bodo oziroma bi morala biti dograjena v letošnjem letu, gradi Gradbeno
Pr.,utrt rui« (vgradiiln vp^jih ctannvanjclr ih utml Tmanjklljp Ilrhanicti KaHa tofo morali i.K„(i ivSKtc uiuimj
Titovegfvelenia. Ena takšnih zelo posrečenih rešitev je gotovo nov 22-stanovanjski stolpič ob Kidričevi cesti.
Teden turističnih prireditev v Šoštanju
Ukrepi za boljšo porabo energije
S tehnološkim napredkom in izboljšanjem življenskih pogojev potreba po energiji iz dneva v dan narašča. Slovenija pokriva danes s svojimi lastnimi energetskimi viri približno polovico potreb po energiji.
Poleg raziskav, s katerimi naj bi odkrili nove lastne energetske vire, bo potrebno bolje izkoristiti že obstoječe, saj drugače ne bo mogoče uskladiti nasprotja med naraščajočo potrebo in ohranitvijo naravnega ravnotežja. Ze s skromnimi vlaganji in pravilnimi
ukrepi lahko privarčujemo precej energije. Pri tem pa ne bomo prav nič zmanjšali kakovosti izdelkov ali si poslabšali življenske oziroma delovne pogoje.
Sporočilo s to vsebino je v teh dneh komite za planiranje gospodarstvo in varstvo okolja poslal vsem organizacijam združenega dela velenjske občine. Te pa naj bi komiteju najkasneje do 29. avgusta poslale izdelano analizo o učinkovitosti sprejetih varčevalnih ukrepov za boljšo porabo energije.
Šaleška dolina
Iz leta v leto več osnovnošolcev
Preteklo šoisko leto se je na osnovnih šolah v občini Velenje izobraževalo 5325 učencev, letos pa jih bo že približno 5500.
Največ jih ba obiskovalo osnovno šolo Antona Aškerca in sicer 890 Po številu učencev ji sledi osnovna šola Gustava šiliha, ki bo v letošnjem letu imela približno 860 učencev, na tretjem mestu pa je že osnovna šola Bratov Mravljakov na kateri se bo predvidoma šolalo 810 učencev. Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda bo sprejela okoli
715 učencev, osnovna šola Veljka Vlahoviča pa 672 učencev. Osnovni šoli Bibe Roecka in Karla Destovni-ka-Kajuha bosta imeli vsaka po 460 učencev, osnovno šolo bratov Leto-nje bo obiskovalo 285 učencev, osnovno šolo XIV. divizije pa okoli 100 učencev.
Trnavče pri Mozirju
V soboto popoldne bo zanimivo in veselo v prijazni vasici Trnavče pri Mozirju. Sekcija koscev in grabljic pri mozirskem turističnem društvu bo namreč pripravila vsakoletni kmečki praznik, ki ga namenjajo prikazu košnje na nekdanji način, ki so ga stroji že potisnili v pozabo, vsaj mlajšim rodovom
Poletne mesece v občini Velenje pač ne znamo izkoristiti za turistične prireditve. Prevzame nas mrtvilo, kakršnega lahko zasledimo le še v maloka-teri občini in zaenkrat tudi ni nikakršnih izgledov, da bi tiste, ki naj bi poskrbeli za kulturno, turistično, gostin-
Turistična zveza
Tekmovanje
Tudi letos je razpisala turistična zveza občine Velenje tekmovanje za najlepši kraj v občini. Doslej so se v to tekmovanje vključevale le krajevne skupnosti na področju Titovega Velenja in okolice, sedaj pa je razpisano tekmovanje za celotno občino.
Ze v mesecu juniju je razposlala turistična zveza skupaj z občinsko konferenco SZDL razpis za to tekmovanje vsem svetom krajevnih skupnosti v občini. Pozvali so jih, da oblikujejo komisije, ki naj ocenijo urejenost stanovanjskih hiš in kmetij, predloge za podelitev priznanj in plaket pa pošljejo turistični zvezi. Glede na to, da so odgovore zaenkrat prejeli le od krajevnih skupnosti Staro Velenje in Šentilj, je turistična zveza ponovno pozvala svete krajevne skupnosti. da se tudi njihove krajevne skupnosti vključijo v to tekmovanje, ki nedvomno v veliki meri prispeva k lepšemu videzu našega okolja.
Svoje znanje bodo predstavili kosci in grabljice, obiskovalci bodo videli, kako je ,,birt" nadzoroval delo, nagrajeval in kaznoval pridne in manj spretne, manjkalo ne bo tudi harmonike in ubrane pesmi, v vasi pa bodo domačini predstavili vsa nekdanja kmečka in obrtna opravila. Prireditev se bo pričela ob 16. uri.
sko ali kakšno drugačno popestritev teh v ročih poletnih dni prešinila kakšna zanimiva ideja, ki bi omogočila prijetno doživetje domačinom in pritegnila k nam tudi goste od drugod.
Tistih nekaj prireditev, ki jih v poletnih dneh organiziramo v občini Velenje bi zlahka prešteli na prste ene roke. odkar pa so se v" Plešivcu odrekli kmečkemu prazniku, je teh še za en prst mani.
No med tiste bolj obiskane, bolj domiselne, skratka med tiste prireditve, ki bi jih morali pogosteje pripravljati, sodi Turistični teden v Šoštanju.,
Ta se bo začel v ponedeljek 27. 8. s tednom domače kuhinje v Kajuhovem domu. Tu bodo tudi lovska in gobarsko zeliščarska razstava. Ta dan bo ob 18. uri na vrtu Kajuhovega doma še koncert moškega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja.
V	torek bodo v kulturnem domu v Šoštanju ob 18. uri pripravili slovesnost ob 80 letnici planinskega društva Šoštanj. Predviden je kratek kulturni program ter predavanje z diapozitivi. V avli kulturnega doma pa bo razstava planinske opreme. V torek in sredo pa bo na Pustem gradu organiziran planinski tabor »pionir-plamnec«.
Zanimive prireditve se bodo zvrstile tudi v četrtek. Ob 17. uri bo nogometna tekma ženskih ekip Š&štanj — Ga-berke. Tekma bo na rokometnem igrišču. Ob 18. uri bo vlečenje vrvi gasilskih enot občine Velenje za prehodni pokal turističnega društva Šoštanj. Tudi to tekmovanje bo na rokometnem igrišču. Ob 19 uri pa bo na vrtu Kajuhovega doma nastop folklorne skupine iz Smartnega ob Paki.
V	petek bo ob 16. uri na jezeru v Šoštanju nagradni rekreacijski ribolov za občane, ob 19. uri pa bo na vrtu Kajuhovega doma nastop tamburašev iz Pesja in Podkrajskih fantov.
Zaključek prireditev bo v soboto, ko bo organiziran kramarski sejem, za ta dan pa so pripravili tudi veliko šaljivih rekreacijskih iger /.a obiskovalce.
Ob 18. uri'bo promenadni koncert godbe Zarja na vrtu Kajuhovega doma, ob 20. uri pa se bo pričela turistično zabavna prireditev Šoštanjska noč. Na vrtu Kajuhovega doma bo igral ansambel Dan, na bazenu v Šoštanju pa ansambel Breznik.
V	tednu dni se bo v Šoštanju zvrstilo toiiko zanimivih turističnih prireditev, da bo vsakdo lahko našel kaj tudi zase.
8. kmečki praznik
Predstavniki tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati so se prejšnjo sredo udeležili slovesnosti na Viču pri Dravogradu ob poimenovanju karavle po revolucionarju Francu Les-košku-Luki. Pripadnikom obmejnih enot JLA, s katerimi sodelujejo že 10 let, so čestitali za praznik in jim izročili darilo delavcev tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Elektronika Široka potrošnja — barvni televizijski sprejemnik.
Z majhno zamudo, saj je vreme podaljšalo čas zorenja kobul, so včeraj v občini Velenje pričeli obirati svoj pridelek tudi hmeljarji. Letošnji pridelek te tudi izvozno zanimive rastline bo sicei nekoliko skromnejši, kot so naši hmeljaiji načrtovali, saj j« ponekod neurje naredilo precejšnjo škodo. Sicer pa je površin zasajenih s hmeljem sorazmerno malo in le še v Šentilju obirajo hmelj tako kot včasih — ročno. (Več o tem na 2. strani)
2. stran ★ nSS CŽ3S
od četrtka do četrtka
Titovo Velenje * 23. avgust 1984
Tudi to vas zanima
vegrad spet gradi za luko koper
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Titovega Velenja se je že pred leti uveljavilo na Primorskem z gradnjo prostorskih elementov, saj so v rekordnem času zgradili poslovni stavbi za Ci-mos in Luko Koper. Trenutno spet delajo za Luko Koper. Za tega velikega investitorja pa dela še ena delovna organizacija iz naše doline, to je ESO. Obe delovni organizaciji cenijo v Luki Koper kot solidna izvajalca.
pripravljen setveni načrt
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je že pripravila setveni načrt za gospodarsko leto I984—1985. Osnova zanj je bila načrtovana živinorejska proizvodnja, upoštevali pa so tudi smernice republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter smernice zadružne zveze. Načrt je obravnaval tudi koordinacijski odbor za pospeševanje kmetijske proizvodnje in ga potrdil.
Tako bodo v mozirski občini jeseni posejali strniščne dosevke na 50 hektarjih, travno-deteljne mešanice na 70. pšenico na 100, ječmen na 50 in oves na 20 hektarjih. Pomladanska setev bo seveda še obsežnejša. Zajari ječmen bodo namenili 10 hektarjev, za koruzo za zrnje 100. za silažno koruzo 280, za krompir 450. za krmne okopanine 100, za travno-deteljne mešanice 100 in za vrtnine 60 hektarjev.
V setvenem načrtu je zapisana tudi intenzifikacija 2.600 hektarjev travnikov za košnjo in 1.800 hektarjev čredinskih pašnikov. Načrt zajema še slabše obdelane površine in sicer 57 hektarjev, ki jih bodo namenili za proizvodnjo živinske krme. Poleg teh površin načrtujejo tudi ureditev 300 hektarjev planinskih pašnikov na Menini planini.
na ravnah čebelarski praznik
Vse ljubitelje čebelarstva pa tudi ostale občane vabijo čebelarji v soboto in nedeljo v Ravne k čebelarju Francu Pečovniku, kjer so tudi letos pripravil zanimivo razstavo o tem kako so čebelarili nekoč in kako čebelarimo danes. Razstavili bodo tudi sodobno čebelarsko opremo, čebelje pridelke in izdelke, ki jih izdelujejo iz medu. Razstavo si bo mogoče ogledati še v mesecu septembru.
V času čebelarskega praznika bo v Ravnah več prireditev. Tako bodo pripravili v soboto s pričetkom ob 16. uri kviz tekmovanje čebelarskih krožkov. Vemo, da v občini Velenje zelo aktivno deluje nekaj fphelarskih krožkov, njihovo delo pa tudi v počitniškem ?asu ni zamrlo, saj zahtevaio čebele nenehno nego. Po kvizu bo predaval o čebelarstvu prof. Kdi Senegačnik. V Ravnah pa bo zelo zanimivo tudi v nedeljo. Najprej ob 14.30 bodo prisotni lahko prisluhnili predavanju dr. Bogdana Meniha. Spregovoril bo o čebelah, veliko pozornosti pa bo namenil tudi pikom žuželk ter temu, kako je treba ukrepati v teh primerih. Za tem pa so pripravili družabno srečanje.
kmečki praznik v trnavčah
Med izredno privlačne narodnopisne prireditve v mozirski občini sodi tudi ,.Kmečki praznik" v Trnavčah pri Mozirju. Prihodnjo soboto ga bodo priredili že osmič po vrsti. Zelo bogat narodopisno-tu-ristični in tekmovalni program se bo pričel ob 16. uri.
več prijav za štipendije
V nazarski lesni industriji Gorenje — Glin so letos razpisali 44 štipendij za najrazličnejše poklice. Na razpis se je prijavilo precej več kandidatov, kot je na voljo štipendij. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da iz leta v leto narašča zanimanje za lesarske poklice. Predlani so namreč imeli samo enega štipendista za lesarja širokega profila, lani sedem, letos pa že 12, res pa je, da so za to področje letos razpisali 25 štipendij. Poklicno usmerjanje v osnovnih šolah s številnimi strokovnimi obiski iz delovne organizacije ter pogovori z učenci že dajejo prve ugodne rezultate, zato bodo vse te oblike poklicnega usmerjanja v bodoče še okrepili.
manj znano nap0tnik0v0 delo
Na fotografiji je dokaj velik spomenik posvečen padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Spomenik stoji v Zavodnjah. Zanimivo je, da je nekaj metrov velik monoliten steber eden zgodnejših in večjih javnih spomenikov domačega akademskega kiparja Ivana Napotnika.
Žal pokojni Ivan Napotnik ni dobival naročil za večja javna dela. Razen tega spomenika v Zavodnjah je na tukajšnjem pokopališču naredil še grobnico za Ročnikovo družino. Pred pošto v Celju pa stoji njegov spomenik 92. padlim poštarjem v NOB. Poleg tega je naredil še nagrobni spomenik znanemu koroškemu borcu iz prve svetovne vojne Francu Puncerju v Braslovčah. V Šoštanju pa je po vojni naredil spominski plošči revolucionarjema Božu in Dušanu Mravljaku ter pesniku Kajuhu. (V. K.)
Solčava
Nove možnosti za gradnjo
Prebivalcem Solčave nikoli ne zmanjka dela. Veliko je še potreb in želja, kar seveda terja nove napore. Sedaj so med drugim končno rešili pereč problem zadnjih let. Pridobili so namreč zemljišča
za stanovanjsko izgradnjo, kar je za ta kraj še kako pomembno. Prebivalci bodo v prihodnosti lahko zgradili 21 stanovanjskih hiš. trenutno pa je na voljo sedem parcel, od tega jih je pet že oddanih. Pred
Zid okro« pokopališča je bil resnično potreben obnove
nedavnim so na delovni akciji urejali vodovod, pri tem pa so jim bili v veliko pomoč tudi vojaki z obmejne postojanke v Logarski dolini.
Tudi naslednja pomembna naloga bo kmalu uresničena. Gre namreč za zid okrog cerkve in pokopališča, ki so ga utrdili in obnovili, uredili pa so tudi stopnice. Pravijo, da bodo kaj kmalu morali poskrbeli še za odvodnjavanje na pokopališču. Še en problem jih tare. Gre namreč za povsem nedorečene odnose v zvezi s kampirnim prostorom v Logarski dolini. Nosilec le naloge je namreč Gostinsko in turistično podjetje Turist, ki pa je l<> več ali manj le na papirju. Nejasnosti bodo seveda morali odpraviti, sami pa bodo v prihodnjih dneh pripravili akcijo in z njo dokončno urediii vodovod na tem prostoru.
Šaleška dolina
boljša kontrola kakovosti
Nazarski lesarji vse več pozornosti namenjajo tudi kakovosti izdelkov. Tako v stavbnem pohištvu ugotavljajo velik porast števila kakovostnih izdelkov od začetka letošnjega leta do sedaj. Zlasti je to opazno pri vezanih oknih in vratih, saj so odstotek kakovostnih izdelkov s 46 v januarju dvignili na 79 v juniju, do konca leta pa bodo dosegli vsaj 85 odstotkov kakovostnih izdelkov. Pri vseh ostalih izdelkih je bil odstotek kakovosti znatno višji, zato so prepričani, da bodo sprejete cilje do konca leta, ko se naj bi kakovost izdelkov gibala med 85 in 95 odstotki, z lahkoto dosegli.
Znova ropot obiralnih strojev
V mesecu avgustu in septembru imajo zlasti kmetje polne roke dela. V jeseni je treba spraviti s polj v kašče pridelke in pripraviti njive za jesensko in spomladansko setev. »Kakršna setev, takšna žetev,« pravi star pregovor. Kmetje, pa tudi tisti, ki imajo vsaj majhen košček zemlje, to dobro vedo.
Letošnja žetev za marsikaterega š° tako skrbnega obdelovalca zemlje ne bo najboljša. Pa ne zato, ker zemlji ni namenil dovolj skrbi, ampak zaradi neugodnih vremenskih razmer. Toča z neurjem in nenehno deževje sojo kmetijskim proizvajalcem letos še kako zagodli.
Nekoliko slabšo žetev, kot so v začetku leta načrtovali, bodo imeli nekateri naši. že tako redki hmeljarji. »Lani smo pridelali v Erini zadružni enoti Lastna proizvodnja v Šmartnem ob Paki 30 ton zelenega zlata. Zato so bili naši načrti za letošnje leto zelo optimistično zastavljeni. Dobro letino pa nam je »odneslo« vreme. Neurje s točo je prizadelo predvsem naše površine v centru Šmartnega ob Paki in povzročilo na pridelku za 80 odstotkov škode. Načrtovali smo. da bomo na hektar pridelali od 20 do 22 centov zelenega zlata, vendar bomo po prvih ocenah lahko nabrali le 5 centov na hektar,« je povedal vodja Erine delovne enote Lastna proizvodnja v Šmartnem ob Paki Ivo Rakun. Vsemu navkljub bodo hmeljarji v tej delovni enoti letos pridelali prav toliko zelenega zlata kot lani. saj drugih njihovih hmeljskih površin, v vasi Rečica in v Letušu, na-
Ljubno ob Savinji
Nejevoljni zaradi TV
V	krajevni skupnosti Ljubno ob Savinji je še vrsta področij, na katerih televizijski gledalci niso zadovoljni s kakovostjo slike na ekranih svojih televizorjev. Zato so se že zdavnaj odločili, da v sodelovanju z ljubljansko televizijo postavijo pretvornik za prvi in drugi program, saj je pri slednjem stanje še slabše. Za rešitev tega problema so namenili tudi del sredstev občinskega samoprispevka. Krajevna skupnost se je obvezala, da bo poskrbela za stolp in potrebno hišico, njena obveza je tudi aparatura za drugi program, televizija pa mora prispevati napravo za prvega.
V	krajevni skupnosti so svoje opravili. Že zgodaj pomladi so uredili vso potrebno dokumentacijo, tudi stolp so že naredili, denar je zagotovljen, radi bi tudi pričeli z gradnjo hišice, pa ne smejo. Ljubljanska televizija namreč nima sredstev za to naložbo, zato ne more dobiti potrebnih dovoljenj in z gradnjo torej ne smejo začeti. Nobeno posredovanje na televiziji ne zaleže nič, čeprav nenehno obljubljajo, da bodo problem rešili takoj. Niti potrebnih naprav še niso naročili.
Skoda je dvojna. Denar je zagotovljen, ob nenehnih podražitvah pa seveda njegova vrednost lepo kopni. Še bolj pomembna in zaskrbljujoča je družbena in politična škoda. Ljudje namreč upravičeno negodujejo, jeza pa seveda leti na organe krajevne skupnosti, čeprav nič dolžne in nič krive. Marsikdo namreč kaj rad reče, da so bila ob pripravah na referendum pri vseh polna usta obljub in zagotovil, danes pa se ničesar ne naredi. Resnica seveda je, da je krajevna skupnost svoje zadolžitve v celoti uresničila, ljubljanski tele-vizijci pa se obnašajo, kot da jim je prav malo mar za njihove gledalce, ne glede na to, da so večino sredstev za to naložbo prispevali sami.
mreč toča ni tako poškodovala.
Na 9 hektarih in pol pridelujejo šmarški hmeljarji predvsem gol-ding in A sorte, auroro ter atlas. Nekoliko bolje bodo »želi« hmeljarji v Lastni proizvodnji na področju Šoštanja, kjer je aurora zelo dobro obrodila.
Vsaj trud in napori hmelj ar-jev-kooperantov v Šaleški dolini ne bodo zaman. »V kooperaciji zadružne enote Velenje se s pridelovanjem hmelja ukvarjajo le še trije kmetje, le eden pa goji to »žiahtno« rastlino, kot pravijo hmelju nekateri pridelovalci, na
področju Šoštanja. Vso ostalo hmeljsko proizvodnjo imajo kooperanti na področju Šmarnega ob Paki. predvsem v vasi Rečica. Tu nekateri kmetje še trmasto vztrajajo. imajo svoj obiralni stroj, hmeljska proizvodnja pa je zanje še vedno eden glavnih virov dohodka.«
Nekateri pridelovalci zelenega zlata so obirati, seveda strojno, pričeli že včeraj, v sredo, 22. avgusta. Obiralni stroji pa bodo ropotali oziroma obrali vse hme-Ijske površine v naši dolini v štirinajstih dneh, seveda, če ne bo imelo svoje prste vmes slabo vre-
i
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
OBVESTILO
REK Franc Leskošek Luka, DO RLV, obvešča vse imetnike deputatnih kart za premog, ki so bile izdane za leto 1983, da jim veljavnost poteče 31. avgusta 1984.
OBVESTILO
Termoelektrarne Šoštanj obveščajo vse ljubitelje kegljanja, da bo kegljišče pri TEŠ Šoštanj od 1. septembra dalje ponovno odprto vsak dan, razen nedelje, od 14. do 22.
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n.sol.o. TITOVO VELENJE
Delavski svet DO ERA	razpisuje prosta dela in naloge
POMOČNIKA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO-KOMERCIALNO PODROČJE
Za pomočnika direktorja DO ERA za razpisano področje je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da ima visoko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri,
2.	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah s področja komercialne dejavnosti,,
3.	da dobro pozna področje trgovinske dejavnosti,
4.	predložiti mora koncept uresničevanja razvojnega programa DO z ekonomsko-komercialnega področja.
Poleg navedenega mora kandidat izpolnjevati druge splošne pogoje, ki so opredeljeni v družbenem dogovoru o kadrovski politiki.
Rok za prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev je 15 dni od dneva objave.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Trgovska in proizvodna DO ERA, Titovo Velenifi Rsznisna knmiciia
Rudarsko elektroenergetski kombinat
n. o. sol. o., Velenje
Rudarsko elektro-energetski kombinat
Franc Leskošek Luka Titovo Velenje Delavski svet
—Ma—nsnnvi ekipna_snrpjntpQ.q n;i_1__rpHni coji ta avoiicta
1984, razpisuje dela in naloge:
1.	vodje DSSS S0ZD REK
2.	vodje službe zunanje trgovine
Pogoji: pod 1.:
—	visoka ali višja izobrazba družboslovne usmeritve
—	pet let delovnih izkušenj
—	znanje nemškega ali angleškega jezika
—	moralnopolitična primernost pod 2.:
—	visoka ali višja izobrazba komercialne oziroma ekonomske smeri
—	pet let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri ekonomskih odnosih s tujino
—	strokovni izpit za opravljanje zunanje trgovinskih poslov
—	znanje nemškega ali angleškega jezika
—	moralnopolitična primernost Rok za prijavo na razpis je 15 dni.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov:
REK DSSS Titovo Velenje, Rudarska 6, kadrovska služba.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem razpisu.
..NAS ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
„NAŠ ČAS", je bil ustanovljen i. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,.Šaleški rudar" kot tednik pa
izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesla Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di-
narjev (na mesec 60 dinarjev), za lujino 1530 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podruž-i niča Titovo Velenje, številka I 52800—603—38482.
j Grafična priprava, korekture, ] tisk in odprema: ČGP Večer Ma-I ribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 ori 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
23. avgust 1984 k Titovo Velenje
v središču pozornosti
nas cas*stran3
GIP Vegrad - TOZD Projektivni biro
S parovodom bodo prihranili precej stroškov za energijo
Modna konfekcija Elkroj
Izvoz nenehno
narašča
V Modni konfekciji Elkroj so v prvih šestih mesecih dosegli zelo dobre rezultate, Jki jih seveda ne bodo uspavali, kot jih še nikoli niso. Predvsem velja dejstvo, da kupna moč upada, zato se je tudi povpraševanje po izdelkih tekstilne industrije precej umirilo. Konkurenca na domačem tržišču se bo torej še bolj zaostrovala. V Elkroju se bodo z njo borili predvsem z visoko kakovostjo poslovanja in izdelkov, v večji meri pa bodo morali prisluhniti modnim zahtevam. Jasno namreč je, da bo čimbolj domiselna kolekcija v prihodnje še bolj pomembna in od ločujoča.
S finančnimi rezultati so torej uresničili svoja pričakovanja. Pomembno je tudi, da se sestava Elkrojeve proizvodnje vse bolj prilagaja zahtevnejšim tujim tržiščem, zlasti zahodnonemškemu.
Fizični obseg proizvodnje je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 6 odstotkov, izvoz po obsegu kar za 40, finančno pa seveda dosegajo še višje odstotke. Izvozu bodo namenjali vso pozornost tudi v prihodnjem obdobju, pa tudi njihovi novi obrati bodo predvsem izvozno usmerjeni.
Uresničujejo tudi nekaj pomembnih naložb. Pričeli so z gradnjo nove tovarne v Odžaku, gradijo nov obrat v nerazviti krajevni skupnosti Luče, zgradili so parovod do nazarske lesne industrije, posodobili pa bodo tudi likalnico in s tem trikrat povečali njene zmogljivosti.
V Elkroju so veliko pozornosti namenili krepitvi dolgoročnih prihodkovnih odnosov z vsemi najpomembnejšimi kooperanti po Jugoslaviji, saj si bodo s tem zagotovili še obetavnejši razvoj.
Kovinarstvo Ljubno
Do konca leta bolje
V	temeljni organizaciji ravenske Železarne Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji v prvem polletju na nobenem področju niso dosegli načrtovane proizvodnje, dejstvo pa je, da so skoraj vsi dosežki boljši, kot so bili v lanskem primerjalnem obdobju. To ne velja za skupno proizvodnjo, vzrok za to pa je v spremembi in preusmeritvi proizvodnje.
V	prvem polletju so imeli ljuben-ski kovinarji velike težave pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, zlasti v proizvodnji zobatih vencev. Problemi so bili tudi s pravočasnim zasedanjem zmogljivosti, s preusmerjanjem proizvodnje v izdelavo nožev za kmetijske stroje in v izvoz, z zmanjševanjem količin zvarjencev, s prestavljanjem rokov dobav zaradi zaostrenih tržnih razmer in likvidnostnih problemov njihovih kupcev, pa
tudi s številnimi okvarami strojev in naprav.
Njihov najpomembnejši cilj je seveda boljša proizvodnja v tem četrtletju in do konca leta. Vendar tudi tu ne bo šlo brez težav. Zaradi sestave proizvodnje se srečujejo s problemom enakomerne zasedenosti vseh zmogljivosti, zato se bodo morali bolje organizirati in delavce razporejati na vsa delovna mesta, na katerih se pojavljajo ozka grla. V avgustu naj bi bili prosti vse sobote, vendar bodo eno namenili udarniškemu delu vseh zaposlenih, da bi tako laže uresničili sprejete cilje. Vse napore bodo seveda vložili v povečanje produktivnosti, boljšo organiziranost in večjo tehnološko disciplino, zmanjšati bodo morali izmet in bolj varčevati z materiali in energijo ter za vsako ceno uresničiti izvozne načrte.
Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje
Julijska proizvodnja večja od predvidene
Zaposleni v Gorenju Glin. Lesni industriji Nazarje, povečujejo proizvodnjo iz meseca v mesec. Prejšnji mesec, na primer, so planske naloge dosegli in presegli v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, in to kljub okvari polnojarmenika v tozdu Žagarstvo in sezonskega manjšega povpraševanja po pohištvenih elementih. Zaradi velikega povpraševanja po stavbnomizarskih izdelkih pa so preložili začetek remonta v tozdu Stavbno pohištvo, predvidenega za drugo polovico meseca julija.
Od meseca maja naprej se fizični obseg proizvodnje v Gorenju Glin občutno povečuje. Sicer so do konca meseca juiija uspeli razrezati nad 52.900 kubičnih metrov hlodovine, izdelali so 87.600 komadov stavbnopohištvenih izdelkov in 588.800 komadov pohištvenih elementov ter proizvedli skoraj 44.300 kubičnih metrov surovih ivernih plošč, pri čemer so jih blizu 1,215.000 kvadratnih metrov oplemenitili.
Znano je, da je bila na začetku leta proizvodnja v tem največjem delovnem kolektivu Gornje Savinjske doline znatno pod predvidevanji. Ker ni bilo hlodovine, tudi ni	t"™
proizvodnjo stavbnega pohištva ter za proizvodnjo ivernih plošč. V Gorenju Glin so spričo položaja, v katerem se je znašla delovna organizacija, sprejeli vrsto ukrepov za izpolnitev načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje. Uresničevanje sprejetih nalog vpliva tako na gibanje proizvodnje kot na izboljšanje položaja delovne organizacije.
Razumljivo je, da doslej še ni bilo mogoče nadoknaditi celotnega izpada proizvodnje iz prvega tromesečja. V tozdu Iverna, na primer, pa so že ob polletju dosegli in tudi nekoliko presegli predvideni polletni fizični obseg proizvodnje. Polletna proizvodnja pa je bila večja od lanskoletne.
Pričakovati je mogoče, da bo načrtovani letni fizični obseg proizvodnje dosežen. Zaposleni pa si bodo prizadevali, da bi za vsaj 10 do 15 % presegli načrtovani dohodek, kar naj bi pomembno vplivalo na izboljšanje položaja delovne organizacije.
Na večanje proizvodnje pa pomembno vpliva tudi proizvodno delo režijskih delavcev, ki bodo opravili letos v proizvodnji 6 delovnikov, od tega 2 udarniško.
N. K.
Računalniško projektiranje - potreba časa
V	sestavi delovne organizacije Vegrad deluje tudi tozd Projektivni biro, katerega glavna naloga je priprava tehnične dokumentacije, predvsem za objekte, ki jih gradi ta delovna organizacija.
V	tozdu Projektivni biro je zaposlenih 35 delavcev, od tega imajo 9 arhitektov, 4 gradbene inženirje, 8 gradbenih tehnikov, dva strojna inženirja, enega elekt-roinženirja itd. Predvidevali so, da bo število zaposlenih nekoliko večje, vendar zaradi manjšega števila investicij niso razpisovali n<»»ih delovnih mest.
Svoj sedež ima tozd Projektivni biro v Titovem Velenju, službe pa imajo organizirane še v Celju, Ljubljani, Beogradu in na Ljubnem. To jim seveda povzroča precejšnje težave, saj vemo, da so danes prevozi dragi, medsebojna komunikacija pa jim pobere tudi veliko časa.
Omenili smo, da je glavna naloga tega tozda priprava tehnične dokumentacije predvsem za objekte, ki jih gradi delovna organizacija Vegrad. Zanjo opravijo kar 80 odstotkov vseh del, ostala dela pa
si pridobijo drugje. Vključujejo se v pridobivanje del delovne organizacije Vegrad, pri inženiring poslih in nato pri samem nadzoru pri gradnji objektov. Kot samostojna temeljna organizacija morajo seveda izkazovati tudi ekonomski učinek. ,,Ravno pri delih, ki jih opravimo za matično delovno organizacijo," pravi vodja tozda Zdenko Alt," težko dosežemo pravilno ocenitev našega dela. Vsi vemo, da so investicije v velikem upadanju in da je dela za gradbenike vse manj. V želji, da bi vendarle pridobili delo, naše službe pri sklenitvi pogodb včasih ,,pozabijo", da je treba v ceno vkalku-lirati tudi izdelavo same tehnične dokumentacije, potem pa seveda zahtevajo od nas, da opravimo delo kar najceneje."
V tozdu Projektivni biro gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Titovo Velenje si prizadevajo, da bi zagotovili denar za vlaganje v obratna sredstva, saj se zavedajo, da bodo konkurenčni drugim projektantskim delovnim organizacijam le, če bodo tudi oni uvedli računalniško projektiranje,
ki se tudi pri nas vse bolj uveljavlja. Nabavili so že mikroračunalnik, ki pa ga imajo v službi avtomatske obdelave podatkov, potrebovali pa bi še enega, ki bi ga imeli v lastnih prostorih. V načrtu imajo tudi nakup ploterja za
..... načrtov in še nekaj druge opreme. S pomočjo te opreme bi se zelo povečala hitrost projektiranja, kar pa je danes v gradbeništvu, ko vsi zahtevamo izredno kratke roke izgradnje, tako pomembno.	M. Zakošek
Tudi v tozdu Projektivni biro gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Titovo Velenje si prizadevajo, da bi svoje delo kar najbolj posodobili
Gospodarjenje v občini Mozirje
Okrepiti naložbe v gospodarstvo
V mozirski občini ob ocenjevanju gospodarskih rezultatov v prvem polletju poudarjajo, da so boljši, kot so pričakovali. Tako so povečali industrijsko in kmetijsko proizvodnjo, izboljšali so kakovost gospodarjenja, pa tudi z rdečimi številkami se ne srečujejo. Glede na enako lansko obdobje je celotni prihodek večji za 70 odstotkov, porabljena sredstva za 68, dohodek za 72, čisti dohodek za 74, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo so se povečala za 60 odstotkov, zaposlenost pa je v primerjavi s koncem lanskega leta večja za 3,7 odstotka.
Seveda tudi težav ne manjka, dosežke in probleme pa je predsednik komiteja za gospodarstvo in planiranje Franc Finkšt takole ocenil: ,.Fizični obseg proizvodnje so povečale skoraj vse delovne organizacije. Izjemi sta le Gozdno j gospodarstvo Nazarje in gornje-! grajska Smreka. Gozdarje je predvsem ovirala dolga in huda zima, na Smreki pa so se otepali s
pomanjkanjem lesa. Ostale organizacije združenega dela so obseg proizvodnje povečale od enega do 20 odstotkov. Nismo zadovolj-
Franc Finkšt: ,.Gospodarski dosežki so boljši, kot smo pričakovali"
ni z naložbami, ki naj bi povečale proizvodnjo, dohodek in število zaposlenih. Zanje smo v prvem polletju namenili vsega 8 odstotkov družbenega proizvoda. To je sicer nekoliko več, kot v enakem lanskem obdobju, vseeno pa ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije. Zlasti vlaganjem v gospodarstvo bomo torej morali nameniti več pozornosti."	____
Kaj pa ostali pokazatelji gospodarjenja in izvoz?
,,Z izvozom nismo zadovoljni, saj ne dosegamo niti lanskoletne ravni. Razlogi za to so večinoma znani, najslabše rezultate pa dosega Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, ki jo pestijo izredno nizke cene kmetijskih pridelkov na tujem tržišču. Na dober dohodek združenega dela so poleg inflacije vplivali tudi boljša produktivnost, večji izkoristek zmogljivosti in večja proizvodnja. Razveseljivo je tudi dejstvo, da dohodek raste hitreje kot celotni prihodek in porabljena sredstva, kar pomeni ve-
čjo ekonomičnost. Tudi akumulativna in reproduktivna sposobnost sta dobri."
Kako uresničujete resolucijska prizadevanja?
,,Pri rasti industrijske in kmetijske proizvodnje uspešno uresničujemo sprejete cilje in predvidevamo, da bo tudi ob koncu let"a tako. Seveda ne dosegamo izvoznih nalog, kar posebej velja za kmetijstvo in kemično industrijo. Glede na sedanje razmere ocenjujemo, da bomo družbeni proizvod in dohodek povečali v skladu z načrti. Naše najpomembnejše naloge v tem obdobju so boljši izkoristek notranjih rezerv, boljša izraba delovnega časa, večja gospodarnost in donosnost ter pospešena naložbena dejavnost. Do konca leta je še precej časa, da jih uresničimo, napore pa moramo seveda usmeriti v tista okolja, kjer so pri uresničevanju vseh teh nalog manj uspešni."
DO Farmin Inženiring
Sanacijski program še ni stečajni postopek
V naši dolini je nekaj organizacij združenega dela poslovalo z izgubami. Eden od kolektivov, ki je letošnje polletje zaključil z rdečimi številkami, je tudi delovna organizacija Inženiring, članica poslovne skupnosti Farmin iz Titovega Velenja.
Takole je o razmerah, vprašanjih, ki so pestile ta kolektiv v prvem polletju in ga še sedaj, spregovoril njen direktor Ivč Kotnik: »Delovna organizacija Inženiring, ki je skupnega pomena za poslovno skupnost Farmin. je leto 1983 zaključila s tremi starimi milijardami nepokrite izgube. Takšen položaj je narekoval v prvem polletju tega leta specifično delo. saj smo zaposleni namenili v tem času vso pozornost pokritju izgube. Zaradi splošnega neugodnega položaja v Jugoslaviji in tudi zaradi slabih rezul-
tatov gospodarjenja drugih delovnih organizacij, ki so sodelovale pri tej akciji, je bila za nas to težka naloga. Poleg tega smo morali izdelati tudi učinkovit sanacijski program, ki bo hkrati zagotavljal dolgoročno poslovno uspešnost. Bistvenega pomena, za katerega nam včasih zmanjka časa. je j uresničevanje plana poslovne skupnosti Farmin in seveda tudi delovne ; organizacije same. Prav to nam v tem ! težkem položaju zagotavlja uspešno j gospodarjenje.«
Kot kažejo rezultati gospodarjenja
v prvem polletju letos, se zaposleni v	' delovni organizaciji Inženiring niso
strogo držali zastavljenih smernic, saj	i
so ustvarili zelo nizek celotni prihodek	i
in zaključili prvo polovico tega leta s	;
45 milijonov izgube. Čeprav je zeleni	j
program prednostna panoga našega	i gospodarstva, stanje na tem področju
Boljše delovno razpoloženje
V reševanje neugodnega gospodarskega položaja oziroma pri pokrivanju izgub so se prizadevno vključile tudi družbenopolitične organizacije znotraj tega kolektiva in tudi zunaj njega. Predstavnik sindikata Vili Skok je ob našem obisku povedal: »Delovna vnema je v mesecih junij in julij precej padla predvsem zaradi nižjih osebnih dohodkov. Priznati moram, da so se naše družbenopolitične organizacije kot tudi v občini malo pozno vključile v reševanje težav. Po prvem izplačilu zajamčenih osebnih dohodkov smo
organizirali sestanke in na njih seznanili delavce s težavami glede pokrivanja izgub. V tem mesecu so delavci že prejeli normalne osebne dohodke, položaj se je tako precej izboljšal, delovna vnema je zopet večja. Povedati pa je treba še da, imamo že dve leti v naši delovni organizaciji enake osebne dohodke in precej zaostajamo za republiškim merilom. To ima za posledico odhod naših najbolj ustvarjalnih kadrov, kar je dodatno breme pri uresničevanju zastavljenega programa.«
v Jugoslaviji ni blesteče. Ni namreč denarja za naložbe. Po besedah našega sogovornika imajo članice poslovne skupnosti podpisanih za preko eno milijardo pogodb, nekaj pa jih imajo še v podpisu. Žal. pa je od teh uresničenih zelo malo. »Pogodbe niso finančno zavarovane, roki so mimo. obljube, dolgovi investitorjev pa se najpogosteje porušijo, ko ti sporočijo, da ne morejo nakazati predujma. Pomoč naše banke. Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in še nekaterih drugih organizacij, ni vedno uspešna oziroma se finančne konstrukcije prepočasi zaključujejo. Delovna organizacija se je tako znašla v težkem likvidnostnem položaju, z blokiranim žiro računom. To neugodno gibanje so v teh mesecih nekoliko zajezili, vendar še zdaleč ne morejo govoriti o normalnem poslovanju. Pomagajo si z dragimi likvidnostnimi krediti. Do konca tega meseca pričakujejo še nekatere predujme, o katerih so govorili že v mesecu juniju in juliju.« Čeprav napovedi konec koncev niso tako črnoglede, zaposleni v delovni organizaciji Farmin Inženiring dobro vedo. da v bližnji prihodnosti brez motenj ne bodo mogli gospodariti. Ves trud. napori, ki so jih v izboljšanje stanja vložili delavci, tamkajšnje druž-beno-politične organizacije in širša družbena skupnost, niso bili povsem zaman
Vzroki, ki so ta velenjski kolektiv pripeljale skoraj na »kant«. niso le zunanje narave — konkurenca na trgu je resnično zelo huda. gospodarski položaj v Jugoslaviji neugoden. Močno so prisotne tudi notranje slabosti, pred katerimi si delavci ne pokrivaj oči. Odkrito priznajo, da še vedno niso pravilno organizirani, da so mlad kolektiv, brez bogatih delovnih izkušenj, tudi pomanjkljivo "znanje. nestrokovnosti lahko uvrstimo med vzroke za nastalo izgubo. »Vsi smo se še malo učili. Izkušenj o organiziranosti od drugih v Sloveniji nismo dobili. Vzorec smo iskali pri poslovni skupnosti Rudis. vendar je ta drugače organizirana, tudi njena dejavnost je drugačna. Med nami so
t investitorji, to je specifičen trg. prak-j tično lahko dosežemo vse cilje le : preko njih. Prihaja celo do tožb. ki se ! jih v preteklih letih nismo posluževali. ; Vendar sedaj nas je položaj prepričal, : da to moramo storili, čeprav zaradi : tega izgubljamo nekatere posle.« Od zunanjih vzrokov, ti so glavni krivci za ■ nastale izgube, pa so ostre spremembe na področju naložb, politika kreditiranja. razlike v obrestnih merah.
In kako naprej? Vsaka napoved je preuranjena. Položaj se na jugoslovanskem trgu gotovo ne bo izboljšal. Da bi kar najhitreje »prišli« z liste izgubašev. dosegli zastavljene cilje, zajezili nastajanje tekoče izgube, zaposleni v tem kolektivu podpisujejo le pogodbe brez kreditov in s tistimi investitorji, ki dobro gospodarijo, s sovlaganji v nerazvita področja predvsem na Kosovo. Pogodbe podpisujejo skupaj s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico, vse naložbe pa finančno zavarujejo. »Stvari tečejo, vendar zelo počasi. Podpisujemo le tiste programe. kjer se bolje zasluži. To pa so valilniška oprema, inkubatorji, kjer praktično nimamo konkurence v Jugoslaviji. Se več pa bi lahko dosegli pri dobavi opreme. Nekaj si obetamo tudi s sodelovanjem trgovskih organizacij. predvsem s prodajo ljubiteljskih programov za kunce, nesnice. mini valilnice.« Precej aktivnosti so delavci opravili tudi pri kreditni usposobitvi delovne organizacije, odpravljanju likvidnostnih težav, z boljšim sistemom nagrajevanja po delu pa želijo zadržati ustvarjalne strokovne delavce. »V bližnji prihodnosti kljub naporom voza ne bomo mogli bistveno obrniti. Poskušali bomo doseči čimviš-jo realizacijo zastavljenega programa. Povedati moram tudi to. da sanacija delovne organizacije Inženiring oziroma kar poslovne skupnosti Farmin še zdaleč ni stečaj. Zato razne napovedi in nestrokovna mnenja, ki se širijo, negativno vplivajo na naš trg. Že brez tega imamo dovolj ovir. Kljub težkemu položaju moramo biti optimisti.« je sklenil pogovor direktor delovne organizacije Farmin Inženiring Ivč Kotnik.

4. stran * nas C85_ naši kraji in ljudje _Titovo Vele nje * 23. avgust 1984
Krajevna skupnost Staro Velenje
Do cenejšega ogrevanja z udarniškim delom
KS načrtujejo, da bodo dela končali do konca septembra, svečana otvoritev pa naj bi bila za občinski praznik. Ker se zavedajo, da si bodo s to pridobitvijo izboljšali svoj osebni standard, bodo dela gotovo opravili v predvidenem roku. Seveda ostaja odprto vprašanje primarnega voda. Ta naj bi bil za zaselek za gradom zgrajen ob novi obvoznici, ki bo speljana ob robu tega zaselka.
Ustavimo se še pri enem gradbenem odboru, ki deluje v tej krajevni skupnosti in sicer v zaselku
S toliko delovne vneme bodo krajani gotovo kos izgradnji obsežne in težke naloge kot je topliftkacija
Krajevna skupnost Konovo
Kljub dopustom zelo živahno
V krajevni skupnosti Staro Velenje je to poletje živahno. Krajani so namreč zavihali rokave in sedaj si urejajo toplovodno omrežje. Z deli naglo napredujejo in ne more jih zaustaviti niti letošnje deževno vreme, niti pomanjkanje izkušenj. Sicer pa se hitro učijo in marsikdo med njimi bi se sedaj že lahko kosal z mojstri, ki drugače opravljajo takšna dela.
Glavne aktivnosti sedaj potekajo v zaselku Za gradom, kjer morajo urediti približno 2500 metrov sekundarnih vodov toplovodnega omrežja. Tu so se za akcijo odločili lansko leto v septembru, ko so ustanovili gradbeni odbor in vanj vključili krajane iz vseh delov zaselka. Gradbeni odbor je pripravil program, ki so ga nato na zboru krajanov dopolnili in potrdili ler sklepe pričeli takoj in vestno izvajati.
Priključke bo tu dobilo 64 hiš, tako da je le osem gospodinjstev, ki pri izgradnji ne sodelujejo. To je namreč kar precejšnen strošek, saj bi naložba po predračunu stala skoraj 25 milijonov dinarjev. Ta strošek bo seveda zaradi udarniških ur, kljub inflaciji bistveno manjši, pa vendar bodo morali pri vsaki hiši odšteti od 130 do 150 tisoč dinarjev ter opraviti okoli 600 udarniških ur. Nekateri se pač zato zaenkrat niso odločili za takšno naložbo.
Predsednik gradbenega odbora v zaselku Za gradom Ivo Kadliček pravi, da so se krajani z velikim razumevanjem odzvali na akcijo, tako da udarniška dela kljub slabemu vremenu potekajo nemoteno. Težave so imeli nekaj časa le s pomanjkanjem betonskih
Franci Turnšek, eden od krajanov tega zaselka, ki bo tudi dobil toplovodno ogrevanje, pa pravi, da je bila to zahtevna naloga, saj so morali urediti zelo razvejano omrežje. Zato je bila tudi cena postavljena v predračunu tako visoka. Krajani so zaenkrat zbrali okoli 8 milijonov dinarjev, dva milijona dinarjev pa je bilo druženih sredstev. Vse ostale stroške naj bi pokrili z udarniškim delom. Franci ima že 600 udarni^ ških ur, meni pa, da jih bo moral do konca izgradnje opraviti še
Ivo Kadliček, predsednik gradbenega odbora v zaselku Za gradom
okoli 150. ,,Če bi vsi izpolnili vsaj svojo obveznost, potem bi bilo delo še hitreje končano."
Tudi Jože Hudales je že opravil več kot 400 udarniških ur. „Teža-ve imamo z vremenom," pravi,
)elo je precej naporno, a složno krajani premagujejo vse težave
Franc Turnšek
Straža. Tu so se za gradnjo toplovoda odločili že v letu 1980, ko so tudi naročili idejne projekte, predvidena rešitev pa je bila za stanovalce v tem zaselku predraga. Odločili so se za udarniško akcijo. Delati so pričeli lani, meseca septembra. Odločitev krajanov je bila trdna, volja še večja in tako tudi uspehi niso izostali. Do konca leta so že naredili sekundarne vode v dolžini 500 metrov. V letošnjih spomladanskih mesecih pa so dokončali še ostalih 500 metrov. Pri delu so jih močno ovirali
terjalne vode.
Olga Aristovnik, podpredsednica gradbenega odbora v tem zaselku pravi, da je vsako gospodinstvo opravilo 600 udarniških ur. Poleg tega pa je prispevalo že v letu 1983 tudi 80 tisoč dinarjev. Tako so lahko nakupili material še pred podražitvami. V zaselku imajo tudi štiri hiše, v katerih živijo starejši občani, ki z udarniškim delom v akciji niso mogli sodelovati. Zato so jim toplifikacijo uredili s skupnimi močmi. Ze februarja letošnjega leta so pričeli pridobivati dokumentacijo za ureditev primarnega voda in konec aprila so pozidali podpostajo. Cez poletje so izkopali 380 metrov jarkov za primarni toplovod, sedaj pa so jim ostala še strojna opravila, vendar pa jim je prav za ta dela zmanjkalo denarja. Krajani tega zaselka so pri ureditvi primarnega voda toplovoda opravili še nadaljnih 250 udarniških ur, upajo pa tudi, da bodo našli ustrezno rešitev za manjkajoča sredstva in da se bodo že v letošnjem letu lahko greli s paro iz mestnega toplovodnega omrežja.
Z ureditvijo primarnih in sekundarnih vodov toplovodnega omrežja, bo v letošnjih in prihodnih letih dobila toplovodno ogrevanje tudi naša najstarejša krajevna skupnost — krajevna skupnost Staro Velenje. Velike stroške, ki spremljajo takšno gradnjo, se očitno še vedno lahko bistveno zmanjša z dobro organiziranim in prizadevnim delom krajanom.
B. Z.
Foto:L. O.
O vrlih Konovčanih smo na straneh našega tednika že pisali. Gotovo si to tudi zaslužno, saj njihova krajevna skupnost beleži v zadnjih nekaj letih izjemen napredek.
Krajevno skupnost Konovo smo obiskali konec preteklega tedna. Kot so nam povedali krajani dopusta, počitnic pri njih ni bilo, saj so prav v tem času znova krepko prijeli za delo in se lotili nadaljevanja akc^e za izgradnjo primarnega dela toplovodnega omrežja. Resnično imajo kaj pokazati, dela pa jim še vedno ne manjka.
Izgradnjo primarnega vodovoda so razdelili na štiri faze, k uresničevanju te obsežne naloge pa se vključujejo vsi podpisniki samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo toplovodnega omrežja v Saleku III, krajevni skupnosti Konovo in industrijski coni Selo. V delovnem programu so marljivi Konovčani predvideli izgradnjo prve faze do konca tega meseca.
Kot vse kaže bodo to svojo napoved tudi uresničili. Zgradili so šest toplovodnih podpostaj in okoli 895 metrov primarnih kinet. Naložba, samo za ta del, jih bo veljala 49 milijonov 660 tisoč dinarjev. Gospodarski položaj ni nikjer rožnat. To Konovčani dobro vedo. Zato so se znova, tako kot pri izgradnji sekundarnega dela, prizadevno vključili s prostovoljnim delom in tako naložbo zmanjšali za celih 15 milijonov 300 tisoč dinarjev, kar gotovo ni malo. Do sedaj so krajani opravili približno 10 tisoč prostovoljnih ur, po začrtanem programu pa jih morajo še 6 tisoč. Pri izgradnji sekundarnega dela vodovoda je moralo vsako gospodinjstvo opraviti 335 udarniških ur, za primarni del pa 80. Povedati moramo še to, da je delo precej zahtevno, Konovčani pa izvajajo sami še nekatera strojna opravila. Celotno akcijo budno spremlja in vodi gradbeni odbor s sektorskim vodi samoupravne komunalne interesne skupnosti. Kljub slabemu vreme-
nu, v dnevniku, ki ga vodijo, so našteli kar 28 deževnih dni, bodo torej izgradnjo prve faze zaključili do predvidenega roka. Pripravljajo pa že potrebno dokumentacijo in denar za preostali del. S toliko delovne vneme krajanov, s pomočjo podpisnic samoupravnega sporazuma, to so predvsem delovne organizacije, ki imajo na področju te krajevne skupnosti svoje poslovne prostore, in širše družbenopolitične skupnosti, bodo pri opravljanju zadanih nalog uspešni, dela pa bodo potekala po začrtanem operativnem programu gradbenega odbora. ,,Na celotnem področju naše krajevne skupnosti smo izgradnjo toplovodnega omrežja začeli enotno, enotni in složni jo moramo tudi končati," poudarjajo Konovčani.
Vendar to v tem času ni edina aktivnost krajanov te krajevne skupnosti. Hkrati z izgradnjo primarnega dela vročevoda tečejo še druge akcije, razširitev telefonskega omrežja, reševanje komunalnih vprašanj inpodobno.
Krajevna skupnost Cirkovce
Največ težav s cestami
Največ časa in skrbi namenja vodstvo krajevne skupnosti Cirkovce krajevnim cestam, ki jih imajo kar 17 kilometrov. ,,Sredstva, ki jih dobimo za urejanje cest, nikakor ne zadoščajo," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Viktor Podpečan. ,,Neurja nam cestišča neprestano uničujejo. Tako nam je na primer hudo neurje pred nedavnim dobesedno spralo s cest ves gramoz, ki smo ga nasuli. Podobno pa je po vsakem bolj močnem dežju. Vedno je treba cesto popravljati, ponovno voziti in razsipavati gramoz."
Vzdrževati in urejati 17 kilometrov krajevnih cest v kraju, kjer živi le okoli 200 ljudi, do tega pa jih je le 85 zaposlenih, vsekakor ni lahko, saj morajo nekateri Cirkov-čani, ki so bolj oddaljeni od središča vasi, skrbeti kar za kilometer in več cestišča. Glede na to, da leži večina cest na hribovitem terenu, deževje večkrat na leto spere z njih ves gramoz. Da bi to težavo razrešili za dlje časa, so se v kraju odločili, da kar najbolj ustrezno uredijo kanalizacijo na cestiščih. Zato ter za ureditev nekaj mostov na teh krajevnih cestah, bodo namenili tudi nekaj sredstev krajevnega samoprispevka.
Veliko težav imajo tudi v zimskem času, saj morajo sami olužiti
Cirkovce so po površini velika, po številu prebivalcev pa majhna krajevna skupnost
cestišča. Denarja pa je malo. ,,Se posebej hudo je bilo zadnjo zimo, saj smo morali plužiti večkrat na teden. Zato smo porabili znatno več denarja kot smo načrtovali," je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Viktor Podpečan
Druga velika naloga, ki jo v Cir-kovcah uresničujejo v tem času je gradnja novega vodovoda. Rezervoar z zmogljivostjo 100 tisoč litrov bo zadostil potrebe celotnega kraja, gradijo pa ga v hribu nad vasjo pri kmetu Mehu. Do vasi so potegnili že približno kilometer in pol dolg cevovod, na katerega bodo priklopih 45 gospodinstev. Veliko so pri gradnji vodovoda, delali udarniško, sredstva pa so prispevali krajani, nekaj jih so jih zbrali s samoprispevkom ter samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje. Sedaj morajo narediti le še notranjo izolacijo rezervoarja. Upajo, da bodo z deli zaključili do jeseni, ko naj bi večina krajanov Cirkovc dobila vodo iz novega vodovoda.
V tem {asu so namenili veliko aktivnosti tudi razširitvi telefonskega omrežja. Doslej imajo v kraju 12 telefonskih priključkov. Ko so pred leti napeljali telefon v ta kraj, zanj ni bilo preveliko zanimanje. Danes pa je povsem drugače, tako da so imeli zelo veliko
težav, ker imajo na voljo le 8 novih telefonskih priključkov, tistih krajanov, ki bi ga radi imeli pa je mnogo več. Komisija, ki je razdelila nove telefonske priključke je imela tako zelo nehvaležno delo.
V Cirkovcah predstavlja središče vasi šola, saj drugih objektov, kjer bi se sestajali krajani ni. To je eno redkih naselij lyer nimajo niti gostinskega lokala. Prav zato Cir-kovčani seveda niti slišati nočejo, da bi šolo, ki jo zadnje čase obiskuje zelo malo otrok, izgubili. V novem šolskem letu bodo imeli na tej podružnični šoli osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda le 8 otrok, ki bodo obiskovali 2. in 3. razred. Učenci 4. razreda se bodo vozili v podružnično šolo v Škale, medtem ko letos vpisa v prvi razred ne bo.
Družbeno politično življenje je v kraju še kar razgibano. Aktivno dela mladina. Njeno delo je še posebej vidno, kadar organizirajo v kraju kakšne akcije. Mladi se jih množično udeležujejo. Prav tako aktivni so tudi člani Rdečega križa, vse aktivnosti v kraju pa svet krajevne skupnosti usklajuje s krajevno konferenco SZDL.
Več težav pa imajo v Cirkovcah pri delu delegacij tako za samoupravne interesne skupnosti kot za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Delegati niso delavni in najpogosteje na sejah skupščin ni njihovega predstavnika. ,,Zato seveda ni nikakršnega opravičila," pravi Viktor Podpečan. ,,Veliko smo že razpravljali o tej naši nedelavnosti, vendar se delegati še vedno ne odzovejo tako, kot bi bilo treba. Naj ob tem povem, da nimamo možnosti, da bi tiste delegate, ki se pokažejo kot nedelavni zamenjali. V našem kraju je tako malo ljudi, no na primer le 85 je zaposlenih, tu je še nekaj kmetov, to pa je komaj toliko ljudi, da sestavimo vse delegacije, samoupravne organe in družbeno politične organizacije. Vsak krajan Cirkovc torej mora delati v kakšnem organu. Vemo pa, da prav vsi niso aktivni."
Tako torej živijo v Cirkovcah. Dela je veliko, veliko je tudi želja, ki pa jih zaradi pomanjkanja denarja ne morejo uresničiti.
M. Zakošek
Olga Aristovnik, podpredsednica gradbenega odbora v zaselku Straža
cevi, pa tudi to je sedaj urejeno. V preteklih dneh so že končali dela na območju pod gradom, sedaj pa urejajo toplovodno omrežje v predelu, ki meji na krajevno skupnost Podkraj.
Drugače pa ni tako hudo. Nekateri krajani so opravili že zelo veliko udarniških ur, nekateri pa se bodo morali še potruditi. Složnost pa je pri takšni akciji najpomembnejša."
Krajani v tem zaselku in tudi v ostalih treh gradbenih odborih v
23. avgust 1984 ir Titovo Velenje
od tu in tam

•k strar 5
Pred začetkom šolskega leta
Dovolj zvezkov
in učbenikov za osnovnošolce
„Oh, kako neusmiljeno hiti čas," pravijo naši šolarji. Le še nekaj dni in znova si bomo morali nadeti na ramena šolske torbice, polne zvezkov, učbenikov, šolskih potrebščin in hajd nazaj v šolske klopi."
ze na mizi. Da bo otrok pri nabiranju znanja kar najuspešnejši, morajo današnji čas starši globoko seči v žep. Za prvošolčka je za učbenike, zvezke, barvice in ostale šolske potrebščine treba odšteti od 3 do 4 tisoč dinarjev
Police so v teh dneh polne šolskih potrebščin
Poletnim počitnicam so resnično šteti dnevi. Misel na šolo e začne praktično z nakupom olskih potrebščin. ,,Letos so se iložniške hiše resnično potrudile in nam zagotovile dovolj učbenikov in zvezkov vseh vrst, toda le za učence osnovnih šol. V naši Mladinski knjigi se police kar šibijo od raznega šolskega materiala. Trenutno manjkata le še učbenik za naravo za 5. razred ter tehnika in delo za 5. in 6. razred. Ostale učbenike, delovne zvezke in druge šolske potrebščine pa imamo na zalogi," je povedal vodja Mladinske knjige • v Titovem Velenju Zmago Frankovič.
Tudi prodajo imajo zelo dobro organizirano. Direndaja, velike gneče V tej prodajalni ne pozna-jo« saj_savse šole pri njih že prej naročile vse potrebno, od učbenikov do zvezkov in delovnih zvezkov. Učence v začetku šolskega leta čakajo potrebščine
za učenca 5. razreda pa nekoliko manj. Ob tem je treba povedati še to, da učbenike dobijo učenci v šoli in jih ob koncu šolskega leta vrnejo.
,,Nekoliko težav imamo tudi letos z knjigami za srednješolce. Kar precej jih še manjka. Vse do sedaj natiskane knjige pa v naši prodajalni imamo. S Centrom srednjih šol v Titovem Velenju se moramo o nekaterih učbenikih zaradi specifičnih lastnosti posameznih predmetov natančneje dogovoriti." Ker se šolsko leto naglo približuje, je prav, da starši pohitite z nakupom šolskih potrebščin, saj je zadnje dni v Mladinski knjigi, kljub organizirani prodaji, vendarle precejšnja gneča. Poleg občanov velenjske občine, sem pogosto zaidejo tudi kupci iz mozirske občine. Izbira je pač pestra in poleg knjig v Mladinski knjigi dobite tudi kakšno zanimivo darilo.
V Domu kulture v Titovem Velenju v teh poletnih dneh hitijo z obnovo s -pa v gledališki dvorani. Zaradi okvar na strešni k itini je p .ou el trohneti lesen opaž, okoli 10 cm debel ( ;et pa je el po» >n se povešati. Obstajala je nevarnost, t rav maj .na, da b. Kakšni prireditvi del tega ometa padel d gledalce. Zato so se v Domu kulture odločili, da kar najhi-i je odpravijo te poškodbe. Vegrad, ki je izvajalec del, je že p<.pravil strešno kritino ter odstranil omet in trhel del lesenega opaža. V posebne nosilce pa bodo sedaj namesto ometa namestili mavčne plošče.
Vzgojnoizobraževalni zavod Velenje
Prostorske stiske hramov učenosti
Na šole v teh poletnih mesecih kar malo pozabimo. Učenci uživajo svoje bolj ali manj zaslužene počitnice. Učitelji pa si tudi nabirajo novih moči in znanja za bližajoče se šolsko leto.
In čeprav se je s šolskih poslopij živžav preselil na ulice, igrišča, pred stanovanja in bloke, je v šolah vseeno živahno. Počitnice so pač čas, ko se je treba lotiti popravil in obnov in poslopja pripraviti na naslednjih deset mesecev pouka.
V občini Velenje se morda še nekoliko bolj kot kje drugje, zaradi gospodarskih težav na vsakem koraku otepamo s pomanjkanjem denarja. To se zelo pozna tudi v družbenih dejavnostih. Ze za zagotovitev takšnih programov kot smo jih bili vajeni v prejšnjih letih ni dovolj sredstev. Še manj jih je za vzdrževanje, med tem ko so novogradnje prava redkost.
Na šolah v občini Velenje bodo zato do pričetka novega šolskega leta opravili le najnujnejša vzdrževalna dela. Večjih obnov pa so se lotili le na podružničnih šolah v Paki in v Pesju.
Podružnično šolo v Paki je Vegrad pričel obnavljati že ob pričetku prejšnjega šolskega leta. Po vseh mukah in težavah je sedaj adaptacija zaključena. Rok je bil tako zaradi nepredvidenega večjega obsega del, kakor tudi zaradi mačehovskega ravnanja izvajalca, kar dvakrat prestavljen. Učenci pa
so se namesto eno polletje, kar dve vozili na šolo v Titovo Velenje.
Z adaptacijo so na šoli v Paki pridobili dodatno učilnico, novo kuhinjo, jedilnico in garderobo. Urejen je prostor za mi J šolo ter prostor za potrebe krajevne skupnosti.
Drugo večje delo bo opravljeno na podružnični šoli v Pesju, ki je v zadnjih dveh letih začela naglo propadati. Pojavile so se številne razpoke. Do teh okvar je verjetno prišlo zaradi bližine izkopa rudnika ter zaradi zemljišča, ki plazi. Obnovitvena dela na tej šoli bodo tudi končana do 1. septembra.
Na ostalih šolah potekajo le manjša vzdrževalna dela. Tako bodo na šoli Gustava Šiliha zamenjali vse dotrajane radiatorje ter strugali parket in ga ponovno polakirali. Na šoli Antona Aškerca so prebelili nekatere prostore in popravili električne in vodovodne instalacije. Šola Miha Pintarja Toleda ureja kanalizacijo na podružnični šoli v Cirkovcah, na podružnični šoli v Skalah pa dodatno učilnico. Na centralni šoli so premazali streho. Na šoli Veljka Vlahoviča so popravili streho, ki je zamakala, na šoli Bratov Mravlja-kov pa premazali leseno fasado, prebelili prostore in popravili nekatere keramične obloge v učilnicah.
Na šoli Bibe Roecka v Šoštanju bodo na podstrešju pridobili nekaj
novih prostorov, urejajo pa tudi kanalizacijo, sanirajo sanitarije ter garderobne prostore ter popravljajo streho, sanitarije, strelovod, sne-gobran in okna na podružnični šoli v Belih vodah. Na šoli Karla De-stovnika Kajuha gradijo novo plinsko podpostajo, medtem ko na podružnični šoli v Topolšici preurejajo toplovodno podpostajo.
Na šoli v Šmartnem ob Paki pa bodo prebarvali prostore ter preuredili kotlovnico.
Za vsa ta dela bo porabljenih okoli 25,5 milijonov dinarjev.
V prve razrede naših šol bo v letošnjem šolskem letu stopilo okoli 870 učencev, kar je precej več kot lansko leto, ko je bilo prvošolčkov 745. Takšen vpis novincev je v osnovnih šolah v Titovem Velenju, kjer je vpis največji, povzročil veliko prostorsko stisko, Vzgojno izobraževalnemu zavodu pa kopico preglavic pri iskanju najustreznejše rešitve tega problema.
Priliv učencev je največji na osnovnih šolah Bratov Mravljakov in Veljka Vlahoviča. Seveda je zato na teh šolah tudi najbolj ogrožena dosedanja organiziranost dela. Da pa bi v letošnjem letu vendarle ohranili težko ustvarjene dosedanje pogoje dela, je bilo potrebno nekaj učencev, predvsem z okoliša, ki ga zajema šola Bratov Mravljakov preseliti na druge šole. To je med nekaterimi starši teh otrok povzročilo negodovanja, ki pa niso bila
utemeljena. Ob sodelovanju vseh -velenjskih šol ter ob minimalnem preseljevanju učencev, je vzgojno-izobraževalnemu zavodu uspelo razmestiti oddelke tako, da se dosedanja organizacija dela ne bo spremenil na nobeni šoli, razen v štirih oddelkih 1. razreda na osnovni šoli Bratov Mravljakov. Tu bo delo organizirano v dveh izmenah.
Približno 5500 učencev, kolikor jih bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo šole v občini Velenje, bo razporejenih v 207. oddelkih na centralnih šolah in desetih kombiniranih oddelkih na podružničnih šolah. Na šoli Štirinajste divizije pa bo deloval še en oddelek namenjen delovnemu usposabljanju.
Celodnevna osnovna šola bo tudi v letošnjem letu organizirana na osnovni šoli bratov Mravljakov (razen prvih razredov) ter na osnovnih šolah Veljka Vlahoviča in Bibe Boecka. V eni in pol izmeni bodo delovale šole Antona Aškerca, Gustava Šiliha in Mihe Pintarja Tolede, samo v eni izmeni pa osnovni šoli XIV. divizije, Karla Destovnika Kajuha in Bratov Letonje.
Z izgradnjo novih sosesk v občini Velenje se bodo problemi na področju šolstva še zaostrovali, zato bo kljub omejitvi investicij in pomanjkanju denarja, potrebno iskati možnosti za izgradnjo nove, že sedaj nujno potrebne osnovne šole.	B. Z.
DPM v KS Edvarda Kardelja
Poskrbeli za otroke v času počitnic
Pred poldrugim letom so v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja v Titovem Velenju ustanovili društvo prijateljev mladine, da bi na samoupravni in prostovoljni osnovi združili starše, občane, mladino in strokovne delavce različnih področij, ki želijo preko društvene aktivnosti prispevati k strokovnemu in družbenemu napredku skrbi za otroke in družino. Društvo prijateljev mladine združuje starše različnih generacij, mladino in strokovne delavce različnih področij. Svoje delo društvo usmerja v dejavnost za otroke in mladino, dejavnost skupaj z otroki in mladimi ter v dejavnost za družino — skupaj s starši.
Društvo prijateljev mladine si v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja prizadeva vzpodbujati interese, motivirati in animirati odrasle za ustvarjanje pogojev družbene skrbi za otroka in družino, skrbi za pospeševanje predšolske vzgoje, uresničuje naloge pionirske organizacije, pomaga staršem pri razvijanju pedagoške kulture, skrbi za socialno zdravstveno varstvo otrok in družine ter za letovanje in rekreacijo otrok.
Ob ustanovitvi je delo v druž-tvu prijateljev mladine steklo zelo uspešno, vendar pa so kasneje nastale težave. V novoustanovljeni krajevni skupnosti je namreč društvo pritegnilo k so-delc /anju nekatere krajane, ki so kasneje prevzeli v krajevni skupnosti še nekatere druge naloge in dolžnosti in jim je tako zmanjkalo časa za delo z mladimi. No, predsednica društva .Anka Šuli-goj poudarja, da je tistih, ki so
pripravljeni sodelovati v različnih akcijah, kijih v kraju organizirajo za otroke, vedno dovolj. Sedaj imajo že preko 200 članov, aktivno pa jih v društvu dela okoli 30. V odboru društva imajo iz vsakega stanovanjskega bloka iz krajevne skupnosti po enega
pa je bila tudi ustanovitev pionirskih aktivov po posameznih stanovanjskih hišah. Na tem področju so veliko naredili, saj danes že deluje več ali manj aktivno devet takšnih aktivov. Nekaj težav imajo z mentorji teh aktivov, ki jim jih v vseh
In kakšen program pripravlja društvo za jesenslci čas?
Septembra bodo organizirali zabavno tekmovanje, ki naj bi se ga udeležili tako starejši kot mlajši otroci krajevne skupnosti. Skupaj s krajevno organizacijo ZRVS pa bodo pripravili pohod

Člani društva si prizadevajo, da otrokom v prostem času ne bi bilo dolgčas
člana, ki skrbi tudi za to. da bi se kar največ krajanov včlanilo v društvo. Mnogi so zelo aktivni in so uspeli pridobiti veliko članov iz svojega bloka.
V poldrugem letu. kolikor deluje društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja so pripravili že nekaj zelo uspelih akcij, ki se jih otroci z navdušenjem udeležujejo. Ena njihovih zelo pomembnih nalog
GG Nazarje - TOK Gozdarstvo Šoštanj
Skrbno gospodarjenje z gozdovi
Temeljna organizacija Kooperantov Gozdarstvo Šoštanj skrbi za približno osem tisoč hektarov gozdov, od tega je 7900 hektarov gospodarskih, 100 hektarov pa je varovalnih gozdov. Celotno gozdarsko območje v občini Velenje je razdeljeno na pet revirjev.
Glavna dejavnost TOK Gozdarstvo, je gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Skrbijo za odkazilo lesa za posek, odobravajo les za domačo uporabo, načrtujejo gozdno gojitvena dela ter jih tudi izvajajo z lastno delovno silo, s kmeti kooperanti ter šolsko mladino. Prav temu posvečajo posebno skrb, saj menijo, da je delo z mladimi pri skrbi za gozdove izrednega pomena. Poleg tega pa jim tako nudijo možnost, da brezplodne dneve smiselno izkoristijo in si prislužijo tudi nekaj denarja. Skrbijo pa tudi za odkup in prodajo gozdnih asortimentov, gradijo gozdne prometnice ter jih vzdržujejo, veliko pozornosti pa namenjajo varstvu gozdov, ki jih na našem območju zaenkrat
ogrožajo predvsem razni gozdni škodljivci.
Kljub zelo dolgi in hudi zimi, so na TOK Gozdrastvo Šoštanj z letošnjimi polletnimi rezultati zelo zadovoljni. Za to leto so si zadali plan oddaje 15750 kubičnih metrov iglavcev in 1800 kubičnih metrov listavcev. To je skupno 17550 kubičnih metrov lesa. Do 1 julija pa so oddali 7835 kubičnih metrov iglavcev in 2060 kubičnih metrov listavcev. skupno torej 9895 kubičnih metrov lesa ali nekaj več kot 56 odstotkov predvidenega plana. Do začetka tega meseca pa so letni načrt izpolnili že z več kot petinšestdesetimi odstotki.
Izredno skrbno seveda v TOK Gozdarstvo načrtujejo gozdno gojitvena dela. saj se zavedajo, da bodo le tako lahko uspešno gospodarili tudi v prihodnjih desetletjih. Letošnji načrt gozdno gojitvenih del bodo izpolnili kar 160 odstotno, nad predvidenim planom pa bo tudi gradnja gozdnih cest in njihovo redno vzdrževanje.
Finančni rezultat poslovanja je v letošnjem letu tako dober, da bodo gozdnim posestnikom še dodatno izplačali okoli 20 odstotkov sredstev več, kot so načrtovali. To bo doplačilo na celotni promet od 1. januarja do 1. avgusta. Približno en milijon pa bodo dodatno namenili tudi za izgradnjo gozdnih prometnic, tako da bodo celotni stroški, ki jih letos dajejo za odprtost gozdov več kot 7 milijonov dinarjev.
Tako gospodarjenje, kot so ga dosegli v letošnjem letu kljub zahtevnim vremenskim razmeram, je vsekakor posledica dobrega sodelovanja z vsemi gozdnimi posestniki in seveda intenzivnega dela delavcev temeljne organizacije kooperantov, privatnih obrtnikov, ki sodelujejo z njimi ter zasebnih prevoznikov, ki so bili v vsakem vremenu pripravljeni prevažati les po sorazmerno slabih gozdnih cestah.
Dobri polletni rezultati so vsekakor spodbuda za gospodarjenje do konca
leta. Direktor temeljne organizacije Vlado Gorlov meni. da bodo vse načrtovane obveznosti izpolnili vsaj stoodstotno. Pri uresničitvi teh načrtov sojini v pomoč tudi ustreznejše cene. ki so jih povišali v juliju za približno 35 odstotkov. Dogovorili so se. da bodo gozdnim posestnikom, ki so les oddali pred tem rokom, razliko pokrili iz ostanka dohodka.
Kaj pa ilegalna preprodaja lesa?
Tudi tega je. meniji) v TOK Gozdarstvo. vedno manj. Prejšnja leta je k tej nedovoljeni trgovini precej pripomoglo Gozdno gospodarstvo Celje — tozd Šempeter. Ta tozd je odkupil na našem terenu okoli 8600 kubičnih metrov žaganega lesa. kar pomeni za TOK Gozdarstvo Šoštanj precejšnjo izgubo družbenih dajatev. Upajo, da ho ta nesporazum v prihodnje odstranjen. tako da bodo lahko še uspešneje, skupno s svojimi zvestimi kooperanti, uresničevali postavljene naloge.
B. Z.
blokih ni uspelo pridobiti. Njihova želja namreč je, da bi bil mentor pionirskega aktiva tudi član hišnega sveta, ki bi delo hišnega sveta in pionirskega aktiva neposredno povezal. Na tak način bi bili lahko pionirski aktivi v veliko pomoč hišnim svetom.
Ena najosnovnejših nalog društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja je popestritev prostega časa tako predšolskih kot šolskih otrok. Glede na to. da je v času počitnic veliko otrok prepuščenih samim sebi. so pripravili zelo bogat in pester program dela. ki so ga že konec junija razobesili po vseh oglasnih deskah. V stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu 1 in na Stantetovi 12 sta delo z otroki usmerjala dva mentorja (izmenoma), sedaj potekajo aktivnosti v obeh blokih, vanje pa se lahko vključijo otroci cele krajevne skupnosti. Vsak večer so lahko hodili otroci pod mentorstvom društva prijateljev mladine na trim stezo, pripravili pa so ludi nekaj zanimivih izletov. Društvo ima tudi knjižnico, v kateri imajo 80 knjig. Knjižnica je v prostorih društva prijateljev mladine na Stantetovi 12. Želijo si. da bi jo otroci bolj obiskovali.
Za zaključek poletnih aktivnosti so načrtovali nekajdnevno taborjenje na Golteh. Upajo, da ga bodo lahko izpeljali. V zadnjih dneh je namreč nastala težava in tako še nc vedo. če si bodo lahko izposodili šotore
od Kavčiča do motokrosa. V tem mesecu nameravajo odpeljati še otroke z vlakom na ogled jame Pekel v Šempetru, ustanoviti pa želijo tudi pionirske aktive v tistih stanovanjskih blokih, kjer njihovo delo še ni zaživelo. Skupaj z vzgojno varstvenim zavodom in šolo bodo pripravili tudi piiljubljeno prireditev Tetka Jesen, v programu pa imajo še kostanjev piknik. Na obisk nameravajo povabiti društvo iz Pesja. s katerim že nekaj časa uspešno sodelujejo. Ssveda pa se bodo aktivno vključili tudi v izgradnjo novega otroškega igrišča.
Njihova izredno pomembna naloga pa je. da pritegnejo k sodelovanju kar največ staršev. Ti naj bi vedeli kje so njihovi otroci in s čim se ukvarjajo. Pripravili bodo nekaj predavanj za starše, organizirati pa nameravajo tudi srečanja mater, ki niso zaposlene, skupaj z olroci. Če bo dovolj zanimanja bodo pripravili še gospodinjski tečaj, ki ga bo voaila izkušena gospodinja po navodilih Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva iz Ljubljane.
Program dela društva prijateljev mladine krajevne skupnosti F.dvarda Kardelja je zares bogat. Otroci se različnih akcij, ki jih pripravljajo radi udeležujejo, prav pa bi bilo. da bi pridobili v društvo še več tistih, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji dela z otroki.
M. Zakošek
6. stran ★ nas čas_ ZANIMIVOSTI
Titovo Velenje * 23. avgust 1984
Društvo Šaleških likovnikov iz Ti- I v šoštanjskem domu kulture razstavo toveea Velenja je pred dnevi pripravilo I slikarskih del Pavla Predaniča iz
Pavle Predanič: Domačija, ki propada (akvarel)
MILIČNIKI SO ZAPISALI
ZALOTILI VLOMILCA
Na rednem obhodu je patrola miličnikov Postaje milice Titovo Velenje 14. avgusta nekaj po polnoči, zalotila mladoletnega M. K , ki je ropal v Ljubljanski Nami. M. K. seje skril v prodajalni in počakal, da je osebje odšlo. Nato pa si je naložil blago in ukradel tudi nekaj denarja. Odšel je na teraso veleblagovnice in od tam spuščal vrečke, kamor je naložil blago po hidrantnih ceveh.
PONAREDIL SALDO BANČNE KNJIŽICE
Na ekspozituro Ljubljanske banke na Tomšičevi 20 v Titovem Velenju je prišel 15. avgusta okoli 10 ure dopoldne F. B. Skušal je dvigniti denar s hranilne knjižice, na kateri je ponaredil saldo iz 13.000 din na 80.000 din. Uslužbenke so prevaro pri preverjanj u salda hitro odkrile, ponarejevalec pa se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.
NI GORELO
17. avgusta letos so se malo pred poldeveto oglasile sirene. Iz stanovanja Hribarjevih na Bračičevi 3 v Titovem Velenju se je namreč močno kadilo. Vendar pa tokrat ni šlo za požar, saj seje vnel le kruh v električni pečici.
PADLA SKOZI OKNO
V soboto dopoldne okoli poldesete ure je bila tri in polletna Aleksandra Džajič iz Ceste talcev v Šoštanju sama v stanovanju. V spalnici sije postavila k oknu stol odprla okno in padla približno 35 metrov globoko na kamnito stopnišče. Poškodbam je podlegla na kraju nesreče.
IZSILJEVAL JE PREDNUS1
Na Partizanski cesti v Pesju je 16. avgusta letos malo pred pol osmo uro
izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila Žarko Jeličič, vozniku kolesa z motorjem Martinu Smon-karju. Pri nesreči je nastala manjša materialna Skoda, voznik kolesa z motorjem pa se je lažje telesno poškodoval.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
—	1. K. je prišel 14. avgusta letos močno vinjen domov na Jenkovo 11. Vlomil je v neko stanovanje, poškodoval telefon, razbijal in grozil stanovalcem. Posredovati so morali miličniki. ki so storilca pripeljali na Postajo milice, "kjer so ga pridržali do istrez-nitve. «
—	V Hotelu Paka je 19. avgusta razgrajal vinjeni H. K. Tudi njega so morali pripeljati na Postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve, čaka pa ga še zagovor pri sodniku za prekrške.
Krškega, ki je bila v tem poletnem kulturnem mrtvilu prava »osvežitev.«
V uvodnem" dera kiitrarnega programa pred svečano otvoritvijo je predstavil svoje pesmi domačin Ivo Stropnik.
Slikar Pavle Predanič je zaposlen v krški delovni organizaciji Djuro Salaj kot vodja obrata brusilnice. S slikanjem se zavzeteje ukvarja od leta 1970. Je član društva likovnih skupin Slovenije. Do ' sedaj je pripravil že 8 samostojnih razstav, sodeloval paje tudi na raznih medrepubliških skupinskih razstavah ter na razstavah likovnih skupin v mnogih krajih Slovenije, slikarskih kolonijah in v Ex temporu v Novem mestu ter na Dobrni. V Šoštanju razstavlja 30slik večjega formata v tehniki akvarela oziroma lavirane risbe. Njegova dela so vedute iz domače okolice ter zakladnice stare kmečke arhitekture, ki v glavnem že izginja ali propada. Njegov namen je, da s svojo ustvarjalno močjo poskuša na svojih slikah ustvariti slikovitost domače pokrajine in arhitekture, kar ima pravzaprav tudi svojevrstno dokumentarno vrednost. V svojih delih se nikoli ne izneveri pristnosti in izvirnosti motiva, kije takorekoč osrednja tema njegove slikarske preokupacije ob vsakodnevnem delu v tovarni. Hkrati s tem skuša ohraniti vrednote naše kulturne dediščine, ki bo v prihodnje. če ne bo popolnoma propadla, ostala kot simbol nekdanjega življenja in dela v starih mlinih, žagah in kočah. Zelo zanimivo je. kako ustvarja, saj pri slikanju uporablja svojevrstno tehniko — slikanje z lužili (bajci) v hrastovem ali orehovem tonu, kar daje njegovim slikam svojstven pečal in izvirnost.
Njegove slike imajo razen umetniške še dokumentarno vrednost, saj bo vse. kar je naslikanega, ostalo le še ena njegovih slikarskih stvaritev, katerim namenja vso svojo življenjsko smiselnost.
O njegovem življenju in delu je na otvoritvi razstave spregovoril predsednik društva šaleških likovnikov Polde Rober. razstavo pa je odprl predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Martin Primožič.
V. Kojc
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE
Izvršilni odbor delavskega sveta
objavlja prosta dela in naloge
delavca — vodje vzdrževalnih del
V poštev pridejo VKV delavci (ključavničar, elektrikar), ki imajo 4-lelne delovne izkušnje in vozniški izpit B kategorije. Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas s poskusnim delom 90 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
MH5T0 VZAHOD. ROMUNIJI
STEKANJE
KROMPIR" JEVAJED
KACIN
KONJSKEGA
TEKA
SVETOPISEM. OSEBA
OZNAKA ZA tooo tj
SAMOUPR.IN'
rERESMA
SKUPNOST
PREBIVALEC
otoUe DRŽAVE
ISKALCI NA VELIKO GODALO
PRAMEN MAVRIČNIH BARV
JrVERNO' ITALIJAN' SKA REKA
UMETNIKOVA DELAVNICA
NEKDANJI PRIPOMOČEK VEDEZEVALK
KEM.SIM60L ZA BOR
21A PO -ZITIV
PLEMENSKE ŽIVALI, ALI ELITkfE
rastline
MATERIAL5 NI DELCI
ELEKTRlč. NABOJEM
IfELIICA PA" PIlSA S ČOPOM POJAV NA HAISURKAj NI TOPI
OZNAKA lA NIIKLEINSKE kisline
PEVEC 5
NAČINOM PETJA
POGOST NA
ziv SIAS1U
AVTOMOBIL.
OZNAKA
LJUBLJANE
tO tč , POSTEK-LINA
ZAČRTANE SMERI
NAS
TEDNIK,, CLASILO' SZDL
ZBIRANJE PODATKOV IN
MNENJ
»ll/A,MEHKA tmmina
LUSKE OB KOVANJA VAl&NJA
sestavil
>aHsal'. UM
KRAJ 03 PREHODU IZ SPODNJE V ZSORNJ0 SAVIMJ.POL.
STROKOVNI« ZA
POLJEJEiV TV0 IN KMETIJSTVO
0T$SKA
JRZAvlCA,
NEDAVNO
POSTALA
NEJIVISNA
STARA INDIJ. PLEMENA V SRED. AMERIKI
KRATICA ZA KIUMHTAMP.
OGNJENA TEKodA SMOTA V NOTRANJOSTI ZEMLJE
SIDR.0
Paška vas
Ste duhoviti?
Šoštanj
Razstava del Pavla Predaniča
Tudi danes objavljamo šaljivo fotografijo in seveda pričakujemo veliko duhovitih podpisov. Najboljšega bomo znova nagradili z žepno knjigo. Odgovore z vašim naslovom nam pošljite do prihodnjega četrtka.
Obnovljen dom - ponos
Šaljiva nagradna igra
Tole je bila naša zadnja šaljiva fotografija. Vi pa ste nam nanjo poslali obilico odgovorov, od katerih smo v našo rubriko uvrstili le nekaj najboljših.
Naš je Miškec ribič stari, razne zgodbe on nam pravi, vse o smuču in o krapu, da mu človek sname kapo.
Ce bi miškec ženska bila, vse bi ribe polovila, a je Miškec moškega roda izza njega prazna voda.
Zato Miškec skrajšaj mero, saj ribiče vsi poznamo, vsi poznamo vodno bero, zato se laži malo manje. (Mičo Miloradovič)
,,Tako postavil sem, zdaj grem pa pit." (Leon Zaveršnik)
Ribič, ribič, kaj bo s tabo? Nisi za nobeno rabo, čeprav kar dve palici imaš za sabo. (Marija
Kodrun)
Lepo vas prosim, če me za hip nadomestite. Moram na WC (Janez Sevčnikar)
Takšno je imela pa v trebuhu. (Jože Urbanec).
,,Vam rečem, takole dolga je bila," a ko me je zagledala je že ušla. (Milka Goričan)
Nagrado, žepno knjigo pa bomo dodelili Elzi Vertot za odgovor: ,,Vse mi že dol visi, ščuke pa ni."
društev v kraju. »Dom naj ne bo na-menien samemu sebi, naj ga ne koristijo le gasilci, ampak naj služi kulturnemu in družabnemu življenju v kraju. Le tako ves naš trud ne bo zaman,« je v svojem govoru poudaril Franc Drofelnik. Paški gasilci, obljubljajo da bodo obnovljeni delovni prostori precej pripomogli k njihovemu boljšemu delu, saj je zaradi gradnje delo na operativnem področju nekoliko zamrlo. Moški desetini, ženska. mladinski, kar tri pionirske desetine in tudi veterani pa bodo poskušali vrzel, ki je nastala, kar najhitreje odpraviti. Razveseljivo je zlasti to, da je v to gasilsko društvo, ki sodi med marljivejše v naši občini, vključenih veliko mladih krajanov. Kol so povedali. pa bodo morali sedaj več pozornosti nameniti še nakupu sodobnejše gasilske opreme.
Ob tej priložnosti so člani gasilskega društva iz Paške vasi pripravili bogat program in ker so se tu srečali gasilci iz cele velenjske občine, jc bila slovesnost še toliko večja. V kulturnem programu so nastopili učenci, tamkajšnji mladinci ter folklora iz Šmartnegaob Paki. Celotno prireditev pa je popestrila Se godba Zarja iz Šoštanja in gasilska vaja, na kateri so prikazali način ga-Senja s sodobno gasilsko opremo.
Na nedeljski prireditvi so podelili tudi priznanja. Odlikovanje predsedstva gasilske zveze Slovenije prve stopnje je prejel Rudi Ježovnik. druge stopnje pa Franc Slokan in Janez Letonje. Za prizadevno delo pri izgradnji doma so paSki gasilci podelili več društvenih priznanj, občinska gasilska zveza pa še diplomo veterana, dobil pa jo je Ivan Ježovnik.
Ob koncu moramo zapisati, da so prireditev člani gasilskega društva iz PaSke vasi zelo drobro pripravili, udeležilo se je je veliko krajanov in drugih gostov, ki o se vrteli pozno v noč ob vedrih /vokih ansambla Sik iz Titovega Velenja.
prav vsem
Za 120 člansko gasilsko društvo iz Paške vasi je bila pretekla nedelja resnično praznična. Proslavili so namreč novo delovno zmago, ki ni pomembna le zanje, ampak za celotno krajevno skupnost. Svojemu namenu so predali obnovljen gasilski dom.
Dolgoletna prizadevanja paških gasilcev so tako obrodila željene sadove. Z gradnjo doma so člani tega marljivega društva začeli že leta 1980. Od Erine temeljne organizacije kooperantov kmetijstvo Šoštanj so odkupili staro hmeljsko sušilnico in jo preuredili v sodoben dom z manjšo dvorano in lepimi garažami za avto-cisterno in ostalo gasilsko opremo. Kot je povedal v svojem govoru predsednik gasilskega društva iz Paške vasi Franc Drofelnik, so bila to leta odrekanja in velikih naporov, vse v duhu stabilizacije. Pri obnovi so marljivo sodelovali
vsi člani, prav tako krajani, s prostovoljnim delom ali kakšnodrugoobliko pomoči. Opravili so kar 12 tisoč 251 udarniških ur. Brezplačni so bili ludi prevozi, skrene paske gospodinje pa so delavcem pripravljale hrano. Po besedah slav.iostnega govornika Franca Drofelnika, so gasilci z veseljem obnavljali dom, saj so krajani vedno razumeli njihove težave in jim bili vedno pripravljeni pomagati.
Naložba je paške gasilce veljala staro milijardo. Krajevne skupnost je prispevala 450 tisoč din. sis za varstvo pred požari je primaknil 1 milijon 550 tisoč din. preostalih 8 milijonov pa so zbrali gasifesami. Obnovljeni dom je velika pridobitev, ne samo za društvo, ampak celotno krajevno skupnost. V lepi in majhni dvorani se bodo sedaj lahko zbirali mladi, pa člani ostalih družbenopolitičnih organizacij in
Odprli so obnovljen dom
23. avgust 1984 ★Titovo Velenje
naš obveščevalec
nas cas * Stran 7
KOLEDAR
ČETRTEK. 23. avgusta — ROZALIJA
PETEK. 24. avgusta — JERNEJ
SOBOTA, 25. avgusta — LUDVIK
NEDELJA, 26. avgusta — ALEKSANDER
PONEDELJEK. 27. avgusta — MONIKA
TOREK. 28. avgusta — AVGUŠTIN
SREDA. 29. avgusta — SABINA
M ALi OGLAS!
PRODAM R 12 po delih in družino kokoši Brama. Informacije na telefon: 831-521, Atelšek, dopoldan.
IŠČEM sobo v Titovem Velenju ali okolici. Šifra: »Soliden«.
DO ,,POTROŠNIK"
TOZD Prodaja Šoštanj
proda po sklepu delavskega sveta na JAVNI DRAŽBI
ki bo dne 4. septembra 1984 ob 10. uri na sedežu TOZD Trg svobode 12 Šoštanj:
—	oprema ALPOS Ipolica)
—	tehtnica STEFANO
—	tehtnica 0LYMPIA
—	tehtnica EXPRESS0 100 kg
—	reg. blagajna ANKER
—	salamoreznica
—	kavni mlin
—	transportni voziček
—	vitrina SVE
—	vitrina PUN
—	hladilna omara 650 I
Vse za izklicno ceno 342.567,00 din.
Posamezna osnovna sredstva niso predmet dražbe. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe vplačati 10 % varščino. Kupec je dolžan plačati prometni davek! Ogled opreme je možen dan pred dražbo od 8. do 10. ure v lokalu Šmarška 7, Titovo Velenje. Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo po telefonu 881-324.
t
REK Elektrofilterski elementi
p. o., Družmirje, p. Šoštanj
REK - DO ,,EFE" Družmirje 20 Šoštanj
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge: 2 strojna ključavničarja — vzdrževanje strojev
—	odslužen vojaški rok
—	dve leti delovnih izkušenj
1	avtomehanik — vzdrževanje viličarjev
—	odslužen vojaški rok
—	dve leti delovnih izkušenj
2	NK delavca — delo v proizvodnji
—	odslužen vojaški rok
—	nekaj delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom določenim po pravilniku o DR.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh od objave na gornji naslov.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
GIP ,.VEGRAD", n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje 63320 TITOVO VELENJE, Prešernova 9a Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Mehanizacija objavljamo prosta dela in naloge
VODENJE OBRATA KLJUČAVNIČARSTVO
Za opravljanje objavljenih del in nalog zahtevamo:
—	visokošolsko izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti na enakih ali podobnih delih
—	sposobnost vodenja
—	moralno etične vrline
Pismene prijave pošljite v kadrovsko službo v 15 dneh od objave oglasa.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas z obveznim_Doskusnim delom. Vse prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po opravljeni izbiri.
PRODAM globok otroški voziček rdeče barve ptrugodni ceni. Telefon: 856-516.
ZAMENJAMO novo dvosobno stanovanje (64 m2) v Šmartnem ob Paki za enako ali manjše v Titovem Velenju ali Šoštanju. Ponudbe pod šifro: »Dogovor«. PRODAM dobro ohranjen~GolT — dizel, letnik 78, Jevšnik. Selo 14. Titovo Velenje, telefon: 856-834. PRODAM radiokasetofon znamke Crown za 4,5 M in kolo Maraton za 2,5 M. Vlado Atelšek. Kardeljev trg 7. Titovo Velenje, od 18. ure dalje:
PRODAM 48 basno harmoniko Weltmeister. Informacije na telefon: 853-225, popoldan. UGODNO PRODAM novo Zastavo 750 LE. Miran Špegel, Kosovelova 15 (pri dom 101), Titovo Velenje.
PRODAM otroško posteljo z jo-gijem. Veljka Vlahoviča 51, stanovanje 7, Titovo Velenje. PRODAM plinsko napravo za avtomobil. Ahmed Okanovič, Prešernova 2. Titovo Velenje. ZDOMEC z opremljenim stanovanjem in avtomobilom IŠČE žensko od 30 do 40 let, brez obveznosti, za skupno življenje. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM večje zemljišče na katerem je nedokončana zidanica. Zemljišče je primerno za sadovnjak, vinograd in vrt. Naslov v uredništvu. PRODAM barvni televizor Gorenje Elektronic 103. Telefon 857-540.
UGODNO PRODAM GS 1220 Break. Andjelko Tičič, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje. PRODAM kotalke s čevlji št. 38. Telefon: 856-001, zvečer. PRODAM avto Fiat 126 P. letnik 1982. informacije na tel.: 857-143. UGODNO PRODAM Zastavo 101 letnik 1974 in Zastavo 126 P letnik 1978. Telefon: 884-091. UGODNO PRODAM zamrzovalno omaro 210 litrov, staro 2 leti. Telefon: 855-497 ali 855-216.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI Z ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 23. avgusta: dnevni dr. Janežič, nočni dr. Zupančič
PETEK, 24. avgusta: (Jnevni dr. Markovič. nočni dr. Puslovrh
SOBOTA, 25. avgusta: glavni dr. Grošelj, notranji dr. Gusič
NEDELJA, 26. avgusta: glavni dr. Grošelj, notranji dr. Gusič
PONEDELJEK, 27. avgusta: dnevni dr. Hrastnik, nočni dr. Preme DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK, 23. avgusta: dr. Lazar Od 24. avgusta do 26. avgusta: dr. Pirtovšek
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
25. avgusta in 26. avgusta: dr Zora Pavlovič. Petra Stanteta 13. Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
Od 24. avgusta do 31. avgusta: Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Vrnjačke banje 7. Titovo Velenje, tele-fon:857-732.
KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek in petek.23.. 24. 8.ob 16.. 18. uri SKRIVNOSTNA MOČ - ameriški. srhljivka.
Četrtek, 23.8. ob 10. in 20. uri PULA PO PULI - DAVITEU PROTI DAVITELJU — kriminalka.
Petek, 24. 8. ob 10. in 20. uri ZGODNJI SNEG V MONCHNU -PULA PO PULI - domači. V gl. vi.: Pavle Vujisič
Sobota in nedelja. 25., 26.8. ob 16. in 18. uri OTOK SMRTI - ameriški, grozljivka.
M
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
ftflffMI Titovo Velenje
Novo šolsko leto je pred vrati...
... V Namif Veleblagovnici
Titovo Velenje,
pa bogata izbira zvezkov, šolskih torbic, pisal.
mm
copat, oblačil in ostalih potrebščin, ki jih potrebuje vaš šolar!

M

TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
LJUBLJANA
Veleblagovnica Titovo Velenje


Sobota, 25. 8. ob 20. uri AMBASADOR - PULA PO PULI - domači V gl. vi.: Miodrag Radovanovič
Nedelja. 26. 8. ob 20. uri PULA PO PULI - NEZASLIŠAN ČUDEŽ -domači, v gl. vi.: Savina Geršak
Ponedeljek. 27. 8. ob 16. uri in torek, 28. 8. ob 16. in 18. uri PREVARANTA — ameriški, komedija
Ponedeljek, 27. 8. ob 10., 18. in 20. uri PULA PO PULI — POSLAD KANA VODICA —komedija. V gl. vi.: Sonja Savič
Torek. 28. 8. ob 10. in 20. uri PULA PO PULI - VESELO GOSTOVANJE - komedija. V gl. vi.: leor Samobor
* Sreda. 29.8. ob 16. in 18. uri VROČA DEKLETA— nemški, seksi.
Sreda, 29. 8. ob 10. in 20. uri PULA PO PULI — NOBENO SONCE — V gl. vi.: Vesna Javnikar
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 25. 8. ob 20. uri ABBA — švedski glasbeni.
Nedelja. 26. 8. ob 18. in 20. uri SKRIVNOSTNA MOČ - ameriški, srhljivka.
Ponedeljek, 27. 8. ob 18. in 20. uri OTOK SMRTI - ameriški, grozljivka.
Sreda. 29. PREVARANTA
dija.
ob 20. uri ameriški, kome-
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 26. 8. ob 19. uri PREVARANTA — ameriški, komedija.
Sreda, 29. 8. ob 20. uri SKRIVNOSTNA MOČ - ameriški, srhljivka
KINO DOLIČ
Petek, 24. 8. ob 20. uri OTOK SMRTI — ameriški, grozljivka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre
Jožefe Stopar
iz Lokovice pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena
sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom Donikovim. Roziki Kišpred, Grmovi mami, dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, dr. Stuparju za lajšanje bolečin, govorniku Milošu Vovku in duhovniku za
opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali!
Žalujoči: sin Johanes, hčerki Silvija in Katica, vnuk Igor in brat NantI
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage mame, žene in hčerke
Aleksandre Kodrič
iz Tomšičeve 53 v Titovem Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izrečena
sožalja.
Posebna zahvala velja zdravnikom dr. Laz.arju in dr. Pirtovšku za lajšanje bolečin. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: mož Andrej, sin Stanko, marna Rozalija ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
Marije Lenko
iz Raven 86, Šoštanj
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikojn in znancem, ki ste nam v najtežjih
trenutkih pomagali, darovali cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala velja zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica. govornikom, pevcem iz Raven in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči otroci z družinami
. . ... jamanar-TBiMBiL .1 i ■ jana
FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA
• FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA
SKRB ZA LEPO OKOLJE — V temeljni organizaciji združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah se ponašajo z velikimi dosežki na najrazličnejših področjih dela in življenja. Sem lahko štejemo tudi lepo urejeno okolico proizvodnih prostorov, ki jih urejajo delavke in delavci sami.
KULTURNO ZABAVNI VEČER — Pod pokroviteljstvom ZKO in odbora za kulturno dejavnost delavcev iz bratskih republik občine Velenje, so pred dnevi de-lavci-kulturniki, zaposleni v raznih delovnih organizacijah Šaleške doline, pripravili v šoštanjskem domu kulture ,, Večer pesmi in plesov narodov in narodnosti Jugoslavije". K pestremu programu je veliko prispeval tudi črnogorski guslar Miladin Radulovič, zaposlen v Gorenju.	(v. K.)
..OSVEŽITEV" V SREDIŠČU MOZIRJA — Ni povsem jasno, kdo je upravljalec kanalizacije v starem delu Mozirja, jasno pa je, da ta kanalizacija razpada. Dokaz za to je te dni več kot očiten. Smrdljiva voda iz kanalizacije lepo teče ob cesti pred hotelom Turist, da ne govorimo o avtobusni postaji, trgovinah in ostalih lokalih, ki jih obiskuje veliko ljudi. Vsekakor seje nekdo lepo znašel in preprečil pot smradu tudi v nasprotno smer.
KDO KRADE ROŽE? - Ivan Močivnik s Koroške ceste v Titovem Velenju, ki je velik ljubitelj kaktusov in drugih rož saj jih že vrsto let zelo uspešno goji, je bil pred dnevi zelo neprijetno presenečen. Nekdo mu je namreč z okenskih polic skušal ukrasti nekaj zelo lepih primerkov. Najhuje pa je to, da mu je pri tem zbil na tla cvetlične zabojčke in polomil lepe kaktuse.
■■■■■
Vlado Mešič znova uspešen
Ribiški medržavni
Atletika
Lepi dosežki v Tolminu
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Tolminu republiško prvenstvo za člane in članice. Velenjski atleti so se znova odlično odrezali. Osvojili so kar 10 odličij.
Republiški prvaki so postali: Tomislav Popetru v teku na 1500 m s časom 3:50, 84, Bogdan Vuk v suvanju krogle, 15,58 m in Boris Režek v skoku v daljino, 732 cm. Ostali rezultati: 10j[)00m:3.mesto Stanko Miklavži« 30:22,88 400

m: 3. mesto Nataša Krenker, 57.30 4 x 100 m-moški: 3. mesto 4392; 800 m: 2. mesto Tomislav Popetru. 1:52.53; disk: 2. mesto Bogdan Vuk. 45.64 m hoja 20 km: 2. mesto Bogdan	Makovšek,
1:44.41.3:3000 m ovire: 3. mesto Anič Dragan 9:29,99.
To soboto in nedeljo se bodo najboljši velenjski atleti udeležili posamičnega prvenstva Jugoslavije v Sarajevu.
Gasilsko društvo Okonina
Novo sodobno vozilo
Gasilsko društvo v Okonini so ustanovili leta 1939. Prvi delovni zagon je seveda prekinila vojna, po osvoboditvi pa je delo v društvu znova zaživelo. Okoninski gasilci so lahko ponosni na marsikateri uspeh, zadnjega pa so slavili v nedeljo.
Pridružili so se namreč članom ostalih društev v Gornji Savinjski dolini, ki letos kot za stavo izročajo namenu nove prostore, sodobna gasilska vozila, motorne brizgalne in podobno.
Tudi v Okonini so z velikim razumevanjem prebivalcev in združenega dela v nedeljo izročili namenu nov gasilski avtomobil.
Na priložnostnem slavju so spregovorili o razvoju in pomenu gasilstva v občini in v tem kraju, podelili so številna priznanja za dolgoletno delo v gasilski organizaciji in za prizadevno delo ter sodelovanje, na koncu pa je predstavnik pokroviteljev avtomobil slovesno izročil namenu in predal ključe poveljniku društva.
Nedeljska slovesnost v Okonini — V imenu pokroviteljev je vozilo simbolično izročil namenu predstavnik Vegradovega tozda Gradbenik Jakob Presečnik
mmmmiSmnmmmm
turnir v Šoštanju
Šmihel nad Mozirjem
Proslavili dvojni praznik
Šoštanjski ribiči so imeli srečno roko, ko so izbirali datum meddržavnega ribiškega tekmovanja v Castingu, ki je bilo preteklo soboto v Šoštanju, saj je bilo v letošnjem deževnem poletju kar težko naleteti na sončen dan. Sreča pa je naše ribiške re-prezentante spremljala tudi na športnem terenu, ko so se pomerili z reprezentancami Češkoslovaške, ZR Nemčije, Avstrije in Švice. Odločilna pa seveda ni bila sreča, odločalo je znanje in trdo delo, ki je letošnje leto našim reprezentantom že nekajkrat pripomoglo k lepim uspehom.
Ribiška družina Paka je ta tradicionalni peteroboj, VI. po vrsti, dobro pripravila. Tekmo-
vanje se je pričelo dopoldan z metom v daljavo na letališču v Lajšah, nadaljevalo pa popoldan pri Ribiški restavraciji v Šoštanju. Med našimi tekmovalci seje najbolj izkazal Vlado Mešič, ki je bil v končni razvrstitvi tretji in je postavil nov državni rekord v peteroboju. Sicer pa je naša ekipa zasedla odlično drugo mesto, takoj za ekipo ČSSR in pred ZR Nemčijo. Avstrijo in Švico.
Že tradicionalno dobra organizacija prireditve paje bila letos tudi priprava za Evropsko prvenstvo v športnem ribolovu. To tekmovanje bo Ribiška družina Paka pripravila prihodnje leto.
r
It v . • v itSs!
Striženje ovac je dokaj zahtevno opravilo
Vlado Mešič je bil trikrat med najboljšimi
V soboto popoldne je bilo v Šmihelu nad Mozirjem slovesno, zanimivo in veselo hkrati. Marljivi prebivalci te lepe vasice so namreč slavili novo delovno zmago, ki je plod njihove solidarnosti, medsebojnega razumevanja in seveda velike delovne vneme. Pred leti so uspeli posodobiti cesto od Mozirja do Šmihela in se s tem močno približati dolini, najnovejša pridobitev pa je plod njihove velike želje, da bi svoj kraj čimbolj uredili in polepšali.
tamkajšnjega aktiva mladih zadružnikov. Z njim želijo mladi ohraniti bogato izročilo ovčarstva in iztrgati pozabi zanimiva opravila, ki so jih stroji že izrinili iz njihovega vsakdanjika. Mladi zadružniki so letos poskrbeli za prikaz teh zanimivih opravil, obenem pa so pripravili še tekmovanje o ovčarstvu, ki so se ga udeležili člani aktivov mladih zadržnikov iz vse doline. Rezultati najbrž niso najpomembnejši, bolj pomembno je, da so mladi kmetovalci pokaza-
■Hi
V soboto popoldne so tako namenu izročili asfaltirano središče vasi s parkiriščem in vsemi priključki, za cel kilometer pa so podaljšali tudi asfaltni trak na cesti proti Goltem. Vsekakor so z vsem tem veliko pridobili v gospodarskem in turističnem smislu, najnovejši dosežek pa je hkrati tudi spodbuda za uresničitev novih pomembnih nalog.
Slavje ob tej pridobitvi so združili z osmim ovčarskim praznikom, ki ga vsako leto prirejajo člani
li veliko znanja o ovčarstvu, kar zagotavlja še večje uspehe pri ponovnem oživljanju te pomembne dejavnosti.
Seveda vse skupaj ni imelo zgolj tekmovalnega značaja. Zelo pomembno namreč je, da je vsakoletno srečanje mladih kmetovalcev lepa priložnost, da se pogovorijo o svojem vsakdanjem delu, da izmenjajo izkušnje in se seveda povese-lijo ter sprostijo, kar si ob svojem napornem in nenehnem delu nedvomno več kot zaslužijo.
Mladi zadružniki dobro obvladajo ovčerejo